• \ Naj toč i i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - • • $6 00 Za pol leta • • « • . $3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 >aSy L. I Ust slovenskih .delavcev v Ameriki. r" 1 The largest Slovenian Daily the United States. Issond every day except Sun<&ys and legal Holidays, 75,000 Readers. Š rELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 7. — ŠTEV. 7. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 10, 1927. — PONDELJEK, 10. JANUARJA 1927. NAPAD NA MEHIŠKO POLITIKO PREDSEDNIKA C00L1DGE-A Predsednika Coolidge-. Falla,|njcgovo ženo in hčer. Pred kratkim se je vršila proti njenih obravnava radi graf tan ja. pa je bil oproščen. Calles zavrača amer. vmešavanje. — Roke proč, — pravi Calles Združenim državam glede petroleja. Mehika ne bo trpela, da bi ji Združene države diktirale politiko, — je rekel poročevalcem. — Skupina Sacase je edina postavna v gui. Načrt fašistov za tekoče leto. VOLILNI BOJ V FRANCIJI Le trije prazniki vsi ra-šistovski, so dovoljeni leta 1927.—Vso mladino se bo mobiliziralo. Določena je bila tudi splošna vzgoja. Levica bo najbrž pridobila nove sedeže v senatu, na temelju volitev, ki so se vršile. — Konservativci, ki podpirajo Poincareja, upajo vztrajati na desedanjem mestu. — Komunistična manjšina bo merodajna. i PARIZ, Francija, 9. januarja. — Najbrž bo i radikalna skupina pridobila nekaj novih sedežev _ P" senatnih volitvah. Radikalci upajo, da bodo RIM, Italija, n. januarja. — Pe- • ♦ , t k - , ohranili vsaj svoje. to leto obstoja fašizma bo posve- _ J J čeno "mobilizaciji" italijanske Radikalci, socijalisti in komunisti so sklenili do-miadine v vrste Cmosrajčnikov, govor za izbiro, če ne prineslo prvo glasovanje, vzgoJ1 mas ter intenzivni^ kampa-j absolune večine, in komunistična manjšina, ki jc nji plede produktiviepa dela. j -i ... .. . J * J To je program za leto lf>27. kot! zel° neznatna v vodilnih zborih različnih depart ga je določil Mnssolini na dveh mentov, bo najbrž merodajna pri volitvah, nočnih sejah fašistovskea velike- Edini kandidat, kojega izvolitev smatrajo za za-gas\ea. .. .. gotovljeno, je Pierre Laval, protežiranec zunanje- Uspesnost potom Ločenih napo- • d " j v t ■ • i rov je geslo resolucij, katere je ga ™imstrf orianda. Navajajo ga na konserva- .sprejel svet v namenu, da izloči tivm strani, čeprav je zmeren radikalec. Kombina trošenje časa in eneržije. I Fašistovski program je določil najvišji organ revolucije", kot se imenuje najvišji Vlada j e prepovedala ljudske sestanke, ker se prismuknjeno boji ogorčenja naroda svet' potem ko Mussolini zaradi dogovora z Združe- Hziral pretekIe uspehe ter pre*,°-nimi državami. PANAMA, 9. januarja Ljudsko ogorčenje proti panam-i skoč-ameriški pogodbi je pričelo Nicara- naraščati tukaj in vlada jc storila vse, kar je v njeni moči, da pre- MEXICO CITY, Mehika, <>. jan. Predsednik Calles je povedal skupini ameriških poročevalcev, da je lahko stisniti spor med mehiško vlado v eno samo besedo, namreč petrolej. Trdil je. da njegova vlada lahko obvladuje notranji položaj v Mehiki, tudi brez priznanja Združenih držav. Branil je svojo politiko v Nicaragu i. Predsednik je govoril z ameri- preei razširjenje tega ogorčenja. Napovedani ljudski sestanki so bili prepovedani in kongresni ko-mitej. zaposlen s prončavanjem pogodbe, je bil naprošen. naj preloži na poznejši čas svoje poročilo.. Dr. Ilarmorio Aria, prejšnji panamski delegat pri Ligi narodov, voditelj boja proti pogodbi, je izjavil včeraj: *— Nemogoče je napovedati vna- žil bodoče načrte v tri ure trajajočem nagovoru, ki pa jc ostal tajen. — Od sedaj naprej bo imela dežela le tri ofieijelne praznike, namreč Dan mladosti, 23. marca; ob letnico ustanovljenja prvega faši-stovskega delovnega dne, 21. aprila in Dan "zmage", ki poni en ja obletnico pohoda fašistov v Rim. \- šk.imi obiskovalci približno pet in; prej, če bo panamski kongres o-štirideset minut v narodni palači, j dobril pogodbo, ki je bila pred Pod vodstvom Huberta Herringa kratkim sklenjena med panamsko vlado ter Združenimi državami, a je povsem jasno, da je v vseli delih dežele vsak moški, vsaka ženska in vsak otrok prepričan, da bo storjena krvica proti Panami v slučaju, da bo pogodba odobrena. iz Bostona in Ilerberta Corlev New Yorka, so ga izpraševali obiskovalci ter odšli boljše poučeni kot so prišli. — Kakšen učinek bi imela u-maknitev ameriškega priznanja na vašo vlado? — so ga vprašali. — Umaknitev priznanja Zdru- Nad 70 mrtvih pri požaru v starem gledališču. Včeraj popoldne se je pripetila v Montrealu strašna katastrofa. — Gledališče pogorelo do tal. — Med žrtvami je dosti otrok. MONTREAL, Canada, 9. jan. Celo oni, ki so se pogajali v Danes popoldne jc uničil požar Lauriel gledališče. Pri tej priliki rikalce, politične nezadovoljncže in rcakcijonarcc. Vsak nemir, ki bi se razvil iz umaknitve priznanja. pa bi mehiška vlada v. lahkoto kontrolirala. imenu Panama, so nezadovoljni, ženih držav, — se je glasil nagli j ker je njih glavni argument - je izgubilo nad sedemdeset oseh odgovor, — bi potolažil tri skupi-1 prilog pogodbe* ta. da je bilo to'-življenje. Med njimi je bilo dosti lic sovražnikov moje vlade. — kle- vse. kar so mogli dobiti od Zdru-j žensk in otrok. Požar se je poja- zenili držav. v vil za odrom in sieer ob času, ko Po izrazili prijateljstva do Zdr. je bil v dvorani zaseden vsak se-držav ter občudovanja radi njih1 dež ter jc bilo na hodnikih vsepol-civilizatoričnega upliva po celem no ljudi. svetu, je nadaljeval dr. Arias: I Igralci so zastonj poskušali po-Obiskovalci so leteli prav po- - Mesto da b ise olajšalo tež- tfedalcc, oziroma jih napo- sebno izvedeti ce je Calles direkt-j^ ^ m. ' titi da bi mirno dru? za dru?im no interveniral v politiki Nicara- ^^ ^ K.ta 1003 nJjavl io_ odSH sUozl zasJ,„e izhode, gue ter so ga vprašali, ce je pri- ^ poj?odba novrcd ratifikacijo položiti petrolepski spor haaŠkemuj "odbc privolile v to. da se jo razsodišču. Po par trenutkih raz- an*endira na tak način .da ne bo cija radikalcev in socijalistov deluje na vse kriplje, da onemogoči izvolitev prejšnjega predsednika Milleranda, katerega so prisilili k resignaciji, ki je levi blok zmagal pri zadnjih volitvah. Volitve v senat smatrajo za važne, če se obrača Francija na levo ali desno, — če je bilo njeno demokratično ravnovesje moteno od fašizma ali komunizma. Senat je sedaj skoro uravnan, a 1 08 sedežev, glede katerih se bodo vršile volitve, bo lahko izpremenilo dosedanji položaj. Nikake važnejše volitve se ne bodo vršile od sedaj naprej do volitev v poslansko zbornico, kar pa se bo zgodilo šele dve leti od sedaj naprej. Skupini demokratičnih radikalcev in radikalnih socijalistov, ki pa niso tako radikalni ali socialistični, kot kaže njih ime, so držali ravnotežje sile v senatu proti konservativcem s 158 glasovi, a 49 članov teh dveh skupin je treba nanovo izvoliti. Od ostalih 59 sedežev, glede katerih se bo vršila bitka, jih je 35 konservativne skupine, imenovane Union Republicaine. Normalno je izvoljen senat v treh sekcijah, vsako sekcija za devet let z volitvami vsaka tri leta. Sedanja sekcija je bila izvoljena leta 1 920, a le za sedem let, ker je vojna strmoglavila običajni red. lo petdeset let, zgrajeno iz opeke Francijo koze in druge bolezni, f< ter troje nadstropij visoko. Železniška nesreča v Rusiji. januarja. MOSKVA, Rusija, !> •Številne osebe so bile ubile in na .ducate jih je bilo poškodovanih v železniški koliziji šestdeset milj izven slavnega mesta, ki se je pripetila včeraj ponoči. Bolnice so polne ranjenih. zahteva, da jih jc treba cepil'. Izbruhe v Parizu in drugih krajih .se pripisuje Arabcem. Akademija predlaga, naj s<» pre-j išče vse kolonijalne vojake, ki pridejo v Francijo, tudi če so francoski državljani. Podatki glede zastrupljenega žganja. Nalezljive bolezni. misijanja je Calles odg-ovoril: — Če treba je Mehika pripravljena predložiti petrolejski spor liaaškemu razsodišču. To pa bi bilo nevarno, kajti arbitracijska sodišča odločijo ponavadi v prid močnejšemu narodu. — Spor je mogoče stisniti skupaj v eno samo besedo, namreč petrolej. — je rekel Calles. — Xika-kega spora rii med narodoma Mehike in Združenih držav. Težkoče obstoje med mehiškim narodom ter majhno skupino kapitalistov v Združenih državah, ki je naprosila državni department, naj jo podpre s silo. Prizadeta ni east niti prve, niti druge dežele. Involvira-ni tudi niso moralni prineipiji. Mi razpravljamo o postavnostih. Te pa se ne dotikajo na škodljiv na- odgovarja.la njih mednarodnim tradicijam. Xova panamsko-ameriška pogodba daje oboroženim silam Zdr. držav prost prehod preko Paname v časih miru ter določa, da mora Panama proglasiti vojno stanje v katerikoli vojni v katero bi bile zapletene Združene države. ADVERTISE in GLAS NARODA čin petrolejskih interesov. - - ' - - — Jaz pravim, da je to abstraktno vprašanje. Ce sprejme Mehika pri izvajanju svojih suverenih pravic zakonodajo, razlaga-jočo ustavo, bi se ustvarilo glede te zakonodaje z tujo vlado. Nadalje je rekel, da ne bo nikdar dovolil, da bi se spustila Mehika v spor z Združenimi država-J mi glede podpiranja vlade Sacase ^ v Xicaragui. j i WASHINGTON', I>. C.. jan. i Tajnik Mellon bo v pondeljek < !- __.i govoril na senatno resolucijo, ki PARIZ, Francija, 0. januarja, jzahteva informacije glede upora-Arabci so mogoče slikoviti filmski I be s_truPa Pri denaturiranju in-šejki. a francoska medicinska aka-j dustrijalnega alkohola, soglasno demija pravi, da prinašajo vj dosedanjimi načrti administracije. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno i«, ako boste vpoitevali svojo ko. rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lir« Din. .... 600 .... $ 9.45 Lir .. ... 100 ____ .. $ 5.10 Din. ____ 1,000 ____ $ 18.60 Lir . ... 200 ____ . $ 9.90 Din. ____ 2,500 ____ $ 46.26 Lir .. ... 300 .... .. $14.55 Din. ____ 5,000 .... $ 92.00 Lir .. ... 560 .... .. $23.75 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir .. ... 1000 .... .. $46.50 Za poftUJatre, ki presegajo DesettUoC Dinarjev ali pa Dvatlsoi Lir dovoljujemo poseben bii—tu primeren poput Posebni podatki. Pristojbina sm Ma-ffla ameriških dolar. Jct v Jugoslaviji in Italiji mate kakor sledi :xa $25. ali maji znesek 78 centov; od $25. naprej do $3M. po S eenfte •d vsakega dolarja. Za vetje evote po 9*- FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street aom; oobtlandt mi New York. N. Y. GLAS, NARODA, 10.. JAS, 1927,. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) GPlSKI PRINC IN NJEGOVA 2ENA Owned and Published by PLOVBNIC PUBLISHING COMPANX f(A Cerperation) Ihmnk Sakaer, president. Lotu* Benedik, treasurer. Place of taurine« of the corporation and address« of above officers: 62 CortUadt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. QL A S NA BO DA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. £a telo leto velja Ust ga Ameriko in Kanado Via pol leta Eo četrt leta 6.00 3.00 Za New York ta telo let« $7.06 Za pol leta_________$3.50 Za inozemstvo §a tele lete_$7.00 Za pol leta ________$3.50 Subscription Yearly $€.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in pnunikov. Popki bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročili-kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ___najdemo naslovnika. "GLAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• ZA SLEPSKI DOM V LJUBLJANI V soboto smo odpremili v Ljubljano triintrideseto pošiljatev za Doni Slepili. Tvorijo jo prispevki sledečih i>ojakov:— blatil AVolf. Box 7)10. Wilmerding. Pa. 3no Alich, Box 543, Key West. Kin. Frančiška Haine, 1195—1st Ave.. Xpw York. X. V. Rado Vavpotich, 21-1 >—28. St.. Astoria. X. Y. •los. Bajt, Glen Carbon, ill. Jerry KoprivSek. 430 East 5th St.. P>ethlehem. Pa. Florijan Adamič. Cancn City. Colo. Fr. Turk. Johnstown. Pa., (>1:2 Grove Ave. Fr. Košak. 1742 \V. 22nd St.. Chicago. III. lg. Casserman, Cleveland. Ohio. •Fr. Eržen, 415 Dnrvea. Pa. Neimenovani, Brooklvn. X. Y. * 1.00 1.50 50 2.50 1.25 1.00 1.00 2.50 2.00 1.00 Obširna špijonaža po Centralni Evropi. željenih vojaških in drugih infor-i maeij. Če so zaželjeue informacije} tako Tajne. opili preti vojno. Kljub temu je pa produkcija alkohola večja. Kiinadci namreč prodajajo alkohol svojemu južnemu sosedu, kateri je blagoslovljen z blaženo proliibic i jo. Ta južni sosed pa pije dosti več kot je bil pred vojno, ko še ni imel prohibiciie. V iSerliim nov klub — Oosedaj ima je bil ustanovljen "Klub debeluhov"', klub samo jvet čla- Prcizvajanje stekla. i . , . , . li-i t i -i • • - I v kanalskih pristaniščih. Sir Ljudje, ki so pred leti glasovali za pmlnbu-ijo, se mo.-, widham ChHtK etlen l>og!avarjev rajo, če so poštenjaki — strašno kesati svojega dejanja, j Scotland Tarda pozna skoro vsa- Kajbrž se jim ni tedaj niti sanjalo, kako strahovite kourno gibanje vsakega osumlje- poslediee bo imelo njihovo gjasovanje. tlliea v An"liji' Cel° amcri' ške prebivalec. katere se smatra v splošnem za nedolžne, se jt* prisililo. «.la imajo identifikacijske karte ter morajo poročati policiji o svojih gibanjih v Angliji. V nedeljo 1(>. januarja, ob pol instinkt ali pa poželenje vsalcda-' Šniionsko razburjenje se je res-•. „ . j ... i * ." " . OMin uri zvečer se zbirajo sloven- njega življenja. Opazovanja, pri- \ no razvilo, ko je bil pred kratkim prejšnji Sokolova prireditev v Clevelandu. WASHINGTON*. !>. Ameriški izdelovalci C.. i. jan. Kla so pro- izvedli tekem leta 1!»2.~> v«-.*- kot 27 kvadratnih milj ploščnatega stekla, soglasno z nekim poročilom trgovskega departmenta. si in češki Sokoli in Sokolice Parizu aretiran neki v trjevanja m duševnih občutkov do v Sovenskem Narodnem Domu v slovenskega ponosa in zanosa bo častnik angleške armade Vivian Clevelandu. Ta večer je sokolski dovolj, pred vsem tem pa je naj- Stramlers. kojega žena je Nemka, včeer. to bo v«-lik in družaben ve- J večjega vpoštevanja vredno, e bo vršilo \ •Združenih državah več rokoborb, pri katerih bo igral srlavno vlo«?o sedanji boksarski šanip.ion (iene Tifnnev. Vstopnine za vsako teb rokoborb bedo znašale več milijonov dolarjev. Najmanj en milijon se obeta tudi Tnnnevu. j Amerika je dežela nevrjetnih i možnost i. IV Ameriki je mogoče z "'enim mahom zasluziti milijon. V Italiji sa mce. Najbrž so uveden davek na za sira li tega Prašiči imajo krog želodca maš-J kl.ožjli novic4, ,la S(. b(1 italijanski čimprej poro- obo. t V je žima dolga in ^^^-[pri^toionaslednik 1-1 mtio.nlia . It'lli«!^ I ,i»tlis 1 >;i IP maščoba debela. Letos pa je.l-;j !Anton Merčun. P»ox 212. Forest City. Pa. !Anton Pa potnik. Box .'IHti. Bessemer. Pa. •lolin Vrauičar, Anton Žugel, C-Jarv. Ind. SJoš. Buthala, Charlotte, Iowa. Uohn Klun, Corwin Springs, .Mont. rT. Marinko, 20583 Goller Ave.. Cleveland. Ohio •Tohn Cellar. Box 212. Delmont, Pa. jOdbor S. S B. P. Društva v hiši brata Kosirnika nabral o.OO naraščajem in dorastom. s Sokoli ' sokolske vrste ter ostajajo tudi nu je bil aretiran neki dolgoletni j ] 00 in Sokolicami. a češki Sokol . med mirni. j nemški uslužbenec Kruppovih na-j 2.00 Ohech-IIavlicke pošlje v goste 20 Po telovadbi.bo ples v obeh dvo-1 prav ter obdolžen špijonaže na 2.00 Sokolov in Sokolic. To bo pač ve- ranah. zgf»rnji dvorani igra Ca-J korist Francije. Poroča se. da je 1.00 najlepši in najdrnžabnejši, rolls SjlverTone Orkester, v spod- izvršil po aretaciji samomor. 1.50, kir jih zaznamuje Slovenski So-, nji dvorani Špehkov kvartet. Cehoslovaška je nudila najbolj 1,00 kol v tridesetem letu svojega po- j Dobre godbe in plesa dovolj, senzacijonalno špijonsko dramo. 17.00.stanka v Clevelandu. j kuhinja in klet. vse domače in ko se je spodilo iz službe genera- SI oven ski Sokol v Clevelandu j priljubljeno, pod vodstvom izku-jla Rudolfa Gajdo. mladega juna- sojrlasno s farmarji. ki koljejo prašiče, ta maš«'*oba izvanredno debela na vrhu. a proti koncu ,tenka, kar znači strogo zimo. a zgodnje spomlad. Skupno poslali Denar je bil poslan upravi ljubljanske mestne obči-i Angleški letalci v Indiji. $45.75, proslavlja v letošnjem letu tride-išenih in zanesljivih delavcev. ' ka čeških legij v Sibiriji, po škan-j KARACL Indija. t. januarja, se tlet n i co V.anosnega obstoja in i Pokažite. Slovenci in Slovenke i-^ -- 1-=—i — ;.....I Sir Same Iloare. angleški zrako- :i je namenjen v letošnjem letu naglašati s posebnim poudarkom, posebno pa še ne z naročilom, naj ga vključi v sklad, gradbi prepotrebnega Doma za slepce. Navzlic temu, da naš narod daruje s presenetljivo požrtvovalnostjo za poplavlienre, ki so hipoma potrebni , , , - J 11 ' 11 ?3kolski večer, ki se zavrsi v jese največje pomoči in največje pozornosti, značita seznam ni. in ki bo v zvezi s sokolsko tek darovalcev in odposlana svota, da briga za nesrečne slep-1,110 '» sokolskim banketom ce ni polegla in ne lio toliko časa, da bo dosežen cilj, ki so si ga zadali bistrogledi v pomoč svojim nesrečnim sle-f v. pim bratom. j plodovitega dela v slovenski na-i koliko nas šteje Cleveland, koli-: dalu. ki je involviral vino. ženske Ibini. ta namen in proslavo ko nas je res pravih in narodfio- hočeio vse sokolske prireditve i naprednih Slovencev. Ta večer v i j dvorano S. X, D.! -Tanko X. Rogelj, tajnik. Slovenski Sokol šteje do 100 podpornih članov ter do 110 telo-adcev in telovadkinj v vseli sti-'rih oddelkih, 'krat na teden Rivijera si želi Nemcev. skrivnosti. Oajda je| P»«vski minister ter njegova žena. ki sc nahajata na 20 tisoč milj dolgem poletu iz Anglije v Indijo, sta j dospela v Indijo. Prišla sta iz I Jask v Perziji. je večino pozorna na j Pa še Mussolini naj se oženi, in sicer to pot s pametjo, pa l>o dosti boljše zanj. za Italijo in za Italijane. ¥ in vojaške bil baje zapleten v mrežo sovjetske tajne službe, k ije pravcato! strašilo za vse evropske vlade. Anglija je vedno XICA. Kivijera. 7. januarja. — Francoska Kivijera se obrača na ki telovadijo štiri-, Xemčijo in Skandinavske dežele dvakrat v SXD.. in MALO POZNO SICER, A NIKAKOR NE PREPOZNO Prijatelj našega lista nam poroča: ^ V "A. S. kov na članstvo K. S. K. J. Poziv se tiče pomoči poplav Ijenceni. Razveseljivo je dejstvo, da se je tudi Mr. Grdina turiste, ki naj bi prinesli pokrajini povečano prtssperiteto. < >či- I vidno prevladuje čustvo, da bodo m naraščaj, podnaeelnik i Združene države in Anglija pri Bencina ima Sokolice, in L. Zele' aIe običajno kvoto, ne da bi ne, dorast. Dela imajo vsi dovolj. jih pozivlia]o in vs|w, t ff j(1 i društvo Sokol iia vsako leto I dvakrat v St. Clair kopališču. I 'Načelnik J. Marinček poučuje So-' kole "sovjetske špijone . Celo skupni : nedolžno izgledajoči ruskih učiteljev. ki so se hoteli udeležiti neke| vzgojne konvencije v Angliji, se i j je zabranilo vstop v deželo. V deželah krog Sredozemskega morja je imela vlajla Mufiscdinija, de R i vere in Kemal paše za posledico številne zarote in protizaro-te. To so ponavadi domače afere, a mreže tajne službe ujamejo pogosto inozemce. zapletene vanje. Korenika evropskega oživljenja I I- 1 *-rwi . P!l/mKO i!rt0 P°"il,ori,bil turist o vski urad večino, špijonskega sistema je dejstvo, sem čital direkten poziv -lavnih .odbonii-|pabl.°'1 do 7°° svojih skladov za Oglase v nem- da je Liga narodov izločila staro - iZn -bdrzavanje telovadbe. Vse to -kih in šk;nidinavskih listill. i evropsko pretnjo tajnih pogodb, a je oc in d en m neovrgljiv dokaz. Nem,e s, smatra SP(laj za naj I c ni dotaknila tajnih služl>. Vsled , , , 3 ^ . . da^^lovenski Solcol y (-lovelandn boUae felijonte jnSiie Kranoije. Oe- teSa »daj« fo vlade 5e ^no Vell- enkrat zavedel svoje človekoljubne dolžnosti. L pati je, 7s1 ^ narodno dolžnost. ni se da je k;lkih 50 000 Xomeevjko svoto dcnarja da zasiedujejo da bo dobil njegov poziv vsesplošen odmev, »osebno čj ji zrtvl°<'1 m°1'1: 111 da obiskalo to pokrajino tekom /ad- j dru-a drugo. ' i staja slovenska misel 111 slovenski ,, 1 , • • j -11 J* t;'k" k0t ^ J,"1 , povrfj«. da besed prn-a <1 počasnem napredku. Namreč stavek: — i našo mladino za čas in dobo. ko strjkt ()|j (){vl|i V Xc\v Vorku s<* je začela velika agitacija za očišeeuje gledališč. Celo newyorski župan, ki jc sicer velik veseljak, pravi, da so predstave po nekaterih gledališčih naravnost nesramne in uma-za ne. Človek nazadnje res ne v*». kako bi se prestopil, da bi bilo prav. Lansko leto. bilo je meseca ju-. . __ , Jija. je dal nek igledališki ravna- Zgrajenje velikega Vol-'u.|j pojaviti na oder banjo ter jo ga-Dona kanala. 'napolniti s šampanjcem. V tem --^ [šampanjcu se je skopala devet- .MUSKVA. Rusija, 0. januarja.Inajstletna igralka — kar vspri-Sovjet-ska vlada je sklenila priče- občinstva. ti z grajenjem velikega kanala, ki Možak je imel dobre namene ter bo vezal reko Voljro z reko Don. | je tudi dokazal svojo željo po či-Stroški bodo znašali $65.000,000.»stoČi. Xačrt bi nudil odtok iz Volga po-j Kljub temn je bil pa obsojen na kraijne ob Donu v Črno morje, s {en o leto zapora. 4'Kdor liitro pomaga, dvakrat pomaga!" Tt tekom sedanjega C besedr bi i bo prevzemala naša i^-i -- . . ii-i-i - i • i dela in spomenike našega nase-bile upravičene m na mestu, ako bi bil poziv obiavljen . i-- ' * ; ljOV H11JH. takoj po strašni katastrofi v Sloveniji, ne pa skoro tri nie-j Sokol vrši del te naloge, in če q i K* lc 1 M sece potem. Toda kot rečeno, — prepozno še ni, das: jejbi vršile še druge skupine tako r an ° 1S a a r" I »0 7i*t vnvti I ni\ t kAtoin •»■» i . .ti čemur bi bile omogočene velike pošiljatve gradbenega lesa in j transport velikanskih množin ži-j Zdravniki so dognali, da so dan-ta. katerega so prevažali doseda j < današnji mladeniči najmanj dva 1 inča višji kot so bili pred pefdrset im i leti. Ko je to slišala neka raztresena rojakinja, je vzkliknila : — Xo. to ni nič čudnega. V pet- po železnicah. An -lija j Sliko senatorja Bombiga je priobčil beneški "H Gazettino". liombig j«* rojen v Hudi 5. julija 1S52. torej je danes star 74 let. V kolikor je znano, sta in Amerika edini dežel i. ki ima-lZelo dobro je zadet goriški Gioi ta dogovor med gentlemani. da j 110 slovenski, nič italijanskega ns položita karte na mizo ter odkri-jv njem. Kako pa tudi. saj je (lior-to vprašata druga drugo glede za-1 gio- sin slovenske matere! desetih letih inča zrasli. bodo pa ja za dva precej kasno. požrtvovalno, potem ni nobenega sko. ZASTRUPLJANJE Z ALKOHOLOM Ako kongres določi smrtno kazen za vse osebe, ki j pil j«1 na božični večer, ko j strahu, da tako hitro pozabijo nas! —- }in sami sebe. vsi oni, ki ostajajo' HCDIMPKSTA. " Madžarska. 7. I za nami. | januarja. V mestu Fuenfkirchen Xaraščaj Slovenskega Sokola v zapadni Madarski se je odtrgal sodeluje z Mladinsko šolo. Xasto- oblak, nakar je pričel divjati mo- se je pijejo pijačo, katera vsebuje več kot pol procenta alkohola, ima ustavno pravico kaj takega določiti. V kongresu se pa doslej še ni vršilo tozadevno glasovanje, tozadevna dolobča še ni bila sprejeta, kljub temu je bila pa že izrečena smrtna kazen. V dneh pred Božičem, o Božiču 111 po Božiču je umrle v Združenih državah na stotine oseb. Vzrok smrti: zastrupi jen je z alkoholom; zastruplje-31 je z alkoholom, kateremu je bil postavnim'potom primešan snirtnonosen strup. Pelo zaStruljanja vrši zakladniški department, kateremu je poverjena izvedba prohibleije, Mr. Mellon državni zakladničar, — ki je napravil svoje čase na mili- čan vihar. Številne osebe so bile priredilo otroško igro "Povodnji ranjene in veter je odnesel obilo mož". — Sokoli so nastopili v »treh. Collimvoodu ob priliki otvoritve' -- '•Slovenskega delavskega doma", j Albert Fall je bolan, kjer so bili navdušeno sprejeti hi j El, PASO. Tevas; !>. januarja, pohvaljeni od navzočega občin-'Albert Fall, prejšnji tajnik za no-stva. [ tranje za. to je pa odvisno od oko- jliščin. in razmer. V čas i ji pravim »to. včasi to. Xoeoj sem ji ti&pri-Imer rekel, da grem obiskal nekega bolnega društvenega sobrata. — Poljubi me. — je prosil zaljubljenec svojega dekleta. Nobenega odgovora. In zaprosil je se enkrat. Xobenega odgovora, i — Ali si »luha ? — io je vprašal slednjič; — Ali si lesen? — je odvrnila iona. - otita ..T' ■ 5 ' ♦SMI^ii GLAS XAROOA, Iff JAS. 1927 ajska porota. ,- Celje, 14. dec. j Berač postal žrtev roparja. Xa zatožni klopi je sedel Franci IMIakcr, 22!etni dninar iz Lok pri j Krškem. Kljub svoji mladosti jet na jako slabem "»lasu in ima že sedem kazni radi tatvine ter eno za-! radi hudodelstva nevarne grožnje! v/.n seboj. Dne 30. julija je prišel' 781ctni berač Anten Gracer v ne-1 kb gostilno v Koprivnici, kjer set mu je pridružil obtoženec ter se! izdal za Karla Salmiča iz Iveskov-' ca. z dostavkom. da je po poklicni kovač. Dobrohotni berač mu je j celo plačal južino in pijačo, ker je obtožence trdil, da je brez služ-j be. Skupno sta odšla nato iz jjo-i stilne v smeri proti Itajhenbiirgru.i Kmalu sta postala zopet žejna iiJ sta se napotila v drugo gostilno.! Tudi tu se je izkazal berač kot j kava lir. To svoje kavalirstvo pa bi bil kmalu drago plačal. Ko sta; nato med potjo počivala, je obto-j ženi M ta ker sopotnika med nekim gostoobraščenini gabrovjeiu naenkrat z obema rokama sunil s tako silo v trebuh, da jo berač padel na tla, nasilnež pa mu jc takoj pokleknil na trebuh, segel v njegov notranji žep ter mu vzel denarnico z vsebino 510 dinarjev. Berač je na tleli ležeč omedlel in je šele čez nekaj časa prišel k zavesti, nakar se je napotil v bližini se nahajajoči mlin. kjer je povedal, kaj se mu je pripetilo. Kot priča proti Mlakeru je nastopiš edini, berač Gracer. Že pri orožništvu v Krškem je storilca precej dobro opisal. Na podlagi te-gn opisa so orožniki dne 8. aprila obdolženca aretirali, ki je svoje dejanje v preiskovalnem zaporu celili 1-1 dni odločno tajil. Ko pa; ga je pri osebni konfrontaciji berač spoznal kol pravega napadalca, se je obdolženec udal in krivdo v polni meri priznal. Porotniki so vprašanje hudodelstva ropa soglasno potrdili in MIh ker je bil obsojen na pet let težke ječe. Mlada detomorilka. Pred poroto je stalo mlado bitje ki je komaj začelo okušati vse bridkosti tega sveta, a so jo že razmere spravile na straiipota in napravile iz nje zločinko. Obtožena je bila zaradi detomora Štefanija Tvaneeljak. lTletna šivilja iz Hajhenburpa, rojena v Zagrebu. Obdolženka je imela ljubavno razmerje z nekim rudniškim pod-uradnikom, ki ni ostalo brez po-slcdic. Oba sta se zglasila dne 28. marca pri zdravniku dr. l>. v Ka.i-henbur«ru s prošnjo, da bi obdol-ženko prei.skal. Ko je ta njune slutnje potrdil, sta ga začela ponovno prositi, da bi telesni plod odpravil, kar pa je ta s pojasnilom, da je to kaznjivo. odločno odklonil. Kanceljakovo je kmalu nato njen ljubimci? zapustil, nakar j c našla novega ter se je nameravala ž njim jeseni poročiti. Toda nosečnost ji jc delala velike preglavice. Meseca oktobra je porodila zdravo deklico, a jo je takoj j K) porodu zadušila s tem, da jo je potlačila pod odejo. Čeprav ho bili vsi sosede prepričani o njeni nosečnosti, je bbdolženka po dejanju nastopala samozavetno ter celo s svojo staro materjo pretila sosedom, da jih bo zaradi obrekovanja tirala pred sodišče. To svojo drznost je hotela podkrepiti z zdravniškim spričevalom. Napotila se je radi tega k istemu zdravniku x zahtevo, da ji da. potrdilo, da ni noseča. Pri zdravniški preiskavi je zdravniku samo toliko priznala, da je pred par meseci splo-vil«. Dne 16. oktobra so našli o-' rožniki njeno mrtvo dete zavito v cunje na podstrešju ter skrito }>od deskami in opeko. »Spočetka je vse tajila, končno pa je pod težo dokazov zločin priznala. Po sodnih zdravnikih je dokazano, da je bil otrok živ rojen. Svoje dejanje je tekom sodne preiskave kakor tudi pred poroto v toliko skušala omiliti, da je trdila, da jo je porod presenetil in da je naj-brže v nezavesti otroka rodila in fcadnšila. Ko je pozneje opazila, da je otrok mrtev, ga je odnesla na mesto, kjer so ga pozneje našli. Po raznih pričah je dokazano, da se je obdolženka za časa svoje nosečnosti silno jezila. sko so jo žeii- ŽVjoN fsIA WANAMAKERJEVI TRCOVINf ske opazovale. Iz vsega njenega obnašanja že pred porodom in tudi po porodu se da sklepati, da je imela že tedaj namen otr a usmrtiti. V teiu smislu se je gibala tudi obtožba državnega pravdni-ka pred porotniki Porotniki so vprašanje glede detomora in glede v morilnem namenu opuščene pažnje zanikali, potrdili pa vprašanje, da ni objavila oblastvu smrti deteta, nakar je bila obsojena na dva meseca strogega zapora. CELJE. 17. dec. Strahovita kmetska tragedija. V četrtek dopoldne se je pričela razprava radi hudodelstva dvojnega umora. Na zatožni klopi .sedi G obtožencev in sicer trije moški in tri ženske. 29tetni tesar Josip Podgoršek iz Brezovice v brežiškem raju, 2aletni Josip Iludina. sluga v Zagreto u, 129letu i posestnik Anton Iludina v Brezovei, 30 letna pocestnica Xeža Iludina, poročena Jago-lič v Brezovici, 301et»a Alojzija ISoTvko, Čevljar jeva vdova v Brezovei hi 39 letna Ana Žga-lin, najemnica v Bretzovioi. Dne 10. novembra 1919 zvečer so čuli sosedje v Brezovei dva .strela iz samokresa, drugi dan pa so iiash ob cesti v vasi umorjenega paaestnrka Antona Iludino, ki je bil taikrat star 53 let. Obdukcija je ugotovila na umorjenem .spredaj na prsih in na trebuhu 21 u-hodnin in 5 ubodnin na hrbtu, ra-zen tega pa še dve strelni rani. eno v hrbet, eno pa skozi desno stegno. Sodni zdravniki so izrekli mnenje, tla je dobil Anton Iludina najprej oba strela od vzadi in šele potem raoie vbod nice, ki so bile vsaka zase smrt nosne. Čeravno so sosedje že takrat sumili morilca, so šele čez 7 let našli zločince. Okrajno sodišče v Brežicah je namreč letaš prejelo nepodpisano ovadbo z dne 31. avgusta 1926. da je ta umor izvršil Josip Podgoršek iz lirezo-viee. kateremu je posodil samokres Jo.sip Zidanic iz Zagreba. Podgoršek je krivdo dolgo tajil ter. 1P jc priznal šele po raznih naved-)^ bah J os. Z id a niča ter J asi pa ixi Antona- Hud inc. Izpovedal je, da sta ga Josip in Xeža Iludina. d. -loma pa tudi Anton Iludina že dve meseca poprej ponovno nagovarjala. naj njihovega očeta p-mori. On in Josip Iludina sta oborožena z vojaškimi bajoneti večkrat plezala na starega Iludino, da ga umorita, pa se jima ni nudila ugodna prilika. Kritičnega večera Okrog 20. ure je zagledal Pod-! goršek blizu vrta Ane Pečnikove .starega Iludino. Kadi sigurnosti i ga je najprej poklical k njemu, potem pa s samokresom dvakrat ustrelil nanj. Ko je hotel še tretjič sprožiti, jc pafdlo iz samokresa pero. Anton Iludiua se je zgrudil na tla in grozil Podgoršku, da mu bo že pokazal. Obdolženec je pa segel v žep po noa in s približno 20 em dolgim roailom zabodel Antona Iludino, ki je takoj na to izdihnil. Podgoršek je dobil pozneje od Josipa ali Antona Iludino mL nagrado 1000 kron. Umorjeni je i-mel sprva razmerje s kočarico Terezijo Iljaš. To so mu otroci hudo zamerili. Da napravi konec temu raamerju, je Josip Iludina leta 1917 zažgal hišo Iljaševe. Po pto-žaru je sftari Iludina prekinil svoje dotedanje razmerje in si pozneje izbral vdovo Ano Pečnikovoi I>a bi tudi to razmerje razdrla, je Neža Iludina pregovorila dnina-rieo Ano Žgaliu. da je Pečnikovi leta 1919. zažgala hišo, Xeža Iludina trdovratno ta^i svojo krivdo, dočim Josip Iludina in Ana Žgu-liri priznavata svoje dejanje. - Dne 24. septembra 192t> je bil za v rat no umorjen čevljarski mojster Mihael Ben-ko iz Brezovice pri Brežicah in po umoru z okrajne ceste Spodnja Sušica - Brezovica za vlečen na koruzno njivo. Sodni zdravniki so ugotovili na umor-jeiicu 24 poškodb, ki so bile pri-zidjane z malo sekiro. Orožniki so drugi dan aretirali Josipa Podgorška in umorjenčevo ženo Alojzijo Ilenko. ki krivdo na umoru odločno tajita. Benko se je odpeljal usodnega dne ,s kolesom ob 17. uri v Spodnjo Suškro,* kamor je nesel popravljene čevlje. Po 19. uri se je vračal peš domov, kolo pa je vo- A -s r r3Tr. Pred kratkim so prevedli v Philadelphijo ogromen zvon ter ga postavili na strelio John Wana maker jeve trgovine. Zvon Telita 17 ton ter je šest čevljev visok. Xjegov glas je čuti v okrožju 30 milj. dil poleg sebi*. Priča Josip Put-1 rili je ugodnega večera točno ob| 19:15 slišal pred svojo hišo v novi I vasi od približno 400 korakov od-' daljene okrajne ceste zategel in | obupen trikratni klic "Jezus"!; Po v a-, i se je že dalje ča.-,u šušlja-i lo, da imata Podgoršek in Benko-va ljuba vno razmerje. Benkova je bib usodnega večera v neki hiši pri Kožuharju. Ko je prišel pozneje tja tudi Podgoršek, je postala zelo nervozna , in se je pričela vsa tresti. Izrazila je ponovno bojazen. da je njen mož gotovo ubit in da mora ležati v kaki koruzi. Pri umorjenem Benku našli okrvavljencsekiro. ki je last Pod- SLEPARSTVA BERLINSKEGA BOGATINA Pred sodiščem v Potsdamu teče vehk škandalu i proces proti baronu Hermanu Oppenti, ožjemu sorodniku Viljcmovega adjutan-ta. Mož. ki je bil poročen z znano filmsko igralko Sašo Gura, je obtožen ženitbenih sleparstev, ponarejanji. menic in izsiljevanja. Herman Oppen je bil aktivni oficir v prvem gardnem topniškem, polku ter dedič največjega j ficlejkomisa v Xeinčiji. čigar vrednost se je cenila na trinajst mili- gorškovega ocnna Pmteriea, pri,- , ., . , • O 1 - T 1 .J jonov zlatih frankov. Ivo se je po- kate rem je Podgoršek stanoval. V t 0 „ ,, , T,- .............. . roeil s h. a so Gura. s katero je i- Pmterieevi supi so našli pozneje i . , , . t. X) , , ... " mel otroka, so ga sorodniki prisi- okrvavlien Podgorškov sukniic ter I, , i - \ - I"1'- tlj1 Okrvavljeno srajco ter spodnje' , , . ... _ ,, v ura. kakor pravi, osleparili. Denar hlače. ! i i-. . , .kl , .. . . . . ? kolikor mu ga je bilo izplačanega. Ob poJ lb. je včeraj končala;- - . . .... , ,. . i je investiral v idinsko podjetie razprava v senzacijonainem ltro , - - . T 'ii ga je osnoval za svojo zeno. — Tajnost Napoleonovega nakita. Z Dunaja poročajo, da je bila v [Tudi sicer je šel bodočima mili-Inomostu aretirana neka gospa'jardarjema vsestransko na roko. Stankova s svojim ljubčkom dr. j V Inomostu so bili vsi prepričani. Ivuebertom. in sicer zato. ker ima- da je dr. Kuebert osebni tajnik ta baje na vesti velike kreditne f baronice Stankove i s a upravitelj goljufije. Stankova se izdaje za njenega gradu. Samo ožji prijatelji so vedeli, da ima z baronico tudi ljuba vno razmerje. Xaposied jc pa vendar nastopila kriza. Xajprej so zahtevali plačo uslužbenci, potem so prišli tudi upniki s terjatvami. In Stankova si je zopet pomagala z baj- bivšo baronico, v resnici pa je iz starejše praške častniške rodbine še iz avstrijskih ča*ov. Pred leti se je seznanila z dr. Kuebert o m. iz Monakova, čigar: doktorat je pa pravtako dvomljiv, kakor plemstvo njegrove ljubice. Sploh je pa mož snmijiv. Svoj čas je bivala ta čedna dvojica na Dunaju, kjer se je pošteno zadolžila. Pozneje so se njune finančne razmere nekoliko izboljšale. Govorilo se je. da je dobila Stankov begato dedščino po nekem sorodniku iz Francije. Stankova je kupila blizu Inomosta cel grad čigar upravitelj bi moral postati dr. Kuebert. Vse kaže. da je aretacija v zvezi z nakupom te-era gradu. Tako se glasi prva verzija z Dunaja. "Bohemia" pa priobeuje celo vrsto zanimivih podrobnosti iz življenja Stankove in njenega ljubčka. Stankova je baje hči nekega bivšega avstrijskega generala in se je izdajala vedno za pisateljico. Dr. Kuebert je bil brez službe in se sploh ni hotel lotiti ZGODBA ANGLEŠKE PISA-' TELJICA ko. Pripovedovala je. tla prispe njena teta. vikomtesa Lamprier v kratkem sama iz Pariza in prinese dragoceni nakit. Upniki so čakali še en teden, potem so jo pričeli jiznova nadlegovati. Dr. Kuebert jih je tolažil, da se je vikomtesa spotoma ustavila v Beogradu. — kjer mora urediti neko nujno in zelo delikatno zadevo. Baronica jc baje tajno zaročena ?. nekim članom jugoslovanske vladarske rodbine. s katerim se poroči takoj, čim bodo odstranjene ovire, ki jih dela kronski svet in Xarod. skupščina. V ta namen je odpotovala vikomtesa Lamprier v Beograd. In res so upniki tudi tej bajki verjeli. Samo major Haberer jej začel dvomiti. Ovadil je zadevo! sodišču in tako so splavali vsi nail obenega poštenega dela. Xa Du-'črti baronice po vodi. Sodišče i naju sta stanovala v III. okraju,} takoj odredilo aretacijo. Poprej kjer sta bila splošno znana. Ko; se je informiralo na Dunaju, v: 'j' 1 sta bila že do ušes zadolžena in ko j Pragi in Monakovem o preteklosti j' ( m so jima upniki grozili s tožbami, premetene pustolovke. Vse žnfor- jih je Stankova tolažila s trditvi- macije so potrdile domnevo, tla si jo. da ji bo v kratkem vrnjen dra-; je Stankova bajko o Xapoleono gocen nakit, ki ga je baje prvotno podaril Xapoleon I., njeni prababici in ki ga je pred dvema letoma zaplenila francoska vlada. Prababica je bila baje soproga prvega vem nakitu izmislila. Zdaj pojde njena afera običajnim sodnim potom in Stankova bo dobila za svoje goljufije zasluženo kazen. Xje-ni upniki pa se bodo morali seve- eesu proti Josipu Podgoršku in tovarišem radi hudodelstva umora. Porotnikom je bilo stavljenih 13 vprašanj. Pri glavnem obtožencu Josipu Podgoršku sta bili M avl j eni dve vprašanji in sicer glede prvega in drugega umora. Porotniki sx> potrdili vprašanj«' lede prvega umora, glede drugega umora pa so vprašanje zanikali. Pri Josipu lludini in Antonu 11 ud in i so zanikali vprašanje glede neposredne soudeležbe pri umoru, potrdili pa oddaljeno u-deležbo ter pri Antonu lludini tudi vprašanje glede ]>ožiga pri Kovačiču. Pri Xcži Iludina por. Jagodic ter Alojziji Benko so zanikali vprašanje glede neposredne udeležbe pri umoru. Pri Ani Zga-lini .so zanikali vprašanje glede požiga Penikove hiše. Razglašena je bi la na to razsodba s katero se obsojajo: Josip Podgoršek radi hudodelstva umora v smrt na veša-Iill. Jasip Iludina radi oddaljene soudeležbe pri umom na 7 let težke ječe. Antona Iludina radi oddaljene soudeležbe pri umoru in radi požiga na 10 let težke ječe, dočim so bile Neža Iludina por. Jagodic. Alojzija Bcirko in Ana Žgalin oproščene. Loeb in Leopold hočeta dokazati alibi. Sledil je polom in baron Oppen se je znašel na beraški palici. Xato se je pečal z raznimi posli in je padel tako globoko, da si je služil svoj vsakdanji klub kot s pre jemalec v nekem igralskem klubu. Propadal je bolj in bolj in se je vrgel na sleparije ter obrnažil celo vrsto berlinskih trgovcev in še večje število žensk. Pred meseci je celo skušal nekega berlinskega trgovca s samokresom prisiliti k molku o izvršeni slepariji. Celokup na vsota sleparstev. ki jih je izvršil aristokratski propalica. presega 700.000 mark. Razume se. da vzbuja ta razprava ogromno senzacijo v vsej Xemeiji. posebno pa v Berlinu. Xapoleonovega adjutanta. poeg j da zadovoljiti z bajko o rotlbilitega pa je imela ljubavno razmer- skem nakitu, je s samim Napoleonom. Ko se je : ~ Xcdavno smo poročali o skrivnostnem nestanku angleške detektivske pisateljice Christie, ki je s svojim avtomobilom vred izginila neznano kam. Iskali .-o jo štrom Londona sorodniki, prijatelji in znanci, ki so najeli cel zbor detektivov, da bi našli damo. Zaman; Christie je izginila brez sledu kakor bi jo požrla zeml ja. Policijski ageirti. aeroplani, avtomobili in š»ab prostovoljnih iskalcev pa so končno ie zvohali, kj<-tiči. Saj Tudi ni moglo biti drugače. k<;> so preiskali Celo gozdiče in vrte. parke in ribnike v njih. — Christie se je .>krila v nekem re-stavrairfu. Vpisala se je v knjigo tujcev pod nepravim imenom — zarto je bilo iskanje toliko časa brezuspešno. Našli pa so jo na ta način, da je bila v vseh listih objavljena njena slika; ru portret sam brez štafaže, tam Chrinite s psom ali mačko. .> peresom v rok i in s knjigo na mLzI pre l sabo. T«-,-sli"ke so pwnteljicn izdale. Slnžin-čad v penziji jo j«- .spoznala in naznanila oblast voni. Chrisite ni pred policijo prav nič tajila svojega pravega imena. Izgovarjala se je le, da jo je za-. | pustil >pomin. kakor se ji baje pn večkrat. Pozabila j«- na svoj na .svojega moža hi sploh na svoj«' prejšmje življenje ter zjjčela živeti iznova. V resnici pa je bil njen nesta-nek ie dogovorjena )>otegavščiiia. Ljudje so kupovali v zadnjih dneh njene knjige tako živahno, da so se predali v knjigarnah docela izpraznili. London j«' imel svojo senzacijo. Christie pa na .<0U.-oč«-bravcev in bravk in — založnikov na prebitek. Xapoleon poročil z veliko knegin- POTREBUJE SE jo Marijo Louiso. je bil njegov j-"» tlrvarjev. ki hočejo prev- ljubavni roman končan in v znak!z !es »» dobre kam" krasen nakit. V burnih Časih med|Pe- živila «»ovaža vsak dan v prevratom je odpeljala Stankova! kampe. Oglasite za podrobnosti rodbinski nakit v Pariz, ker se je f,ri: John Tr°y' Getl Tio&a bala. da bi ga avstrijske oblasti Wood Products Co., Olean. N. Y ne zaplenile. Izročila ga je BERLINSKA KRALIICA MODE JOLIET. 111., 7. januarja. — Tekom včerajšnje razjirave v tožbi za odškodnino, katero je vložil čikaški šofer Charles Ream proti Loebu in Leopoldu, ki sta obsojena na dosmrtno ječo v tukajšnji državni kaznilnici, sta skušala obtožena in njih priče dokazati alibi. Ream ju dolži, da sta ga odvedla v novembru leta 1923 in ga pohabila. Zahteva odškodnino v znesku $1000,000. Sam Leopold, brat Xathan Leopolda je izpovedal, da sta šla z bratom spat ob enajstih; Loeb je rWkcl. da se je istotako udeležil slavja. ORKAX PREVRNIL VLAK Iz Oslo }>oročajo: — Xa. Rjuka-šk progi je prevrni: te dni orkan električni vlak, obstoječ iz dveh osebnih in dveh tovornih voz. Več pasažirjev je zapustilo vlak, ki je na progi stal. ker je od povedal tok. že poprej. Potniki pa. ki so bili ostali v vlaku, so bili vsi težje ,adi lažje poškodovanj. Vlak je pričel končno goreti.- iskre so u-žgale in upepeiile tudi v bližini s^tojoči koiodvor in žago. I Beri m je zadnje dni doživel iz-redno napeto volilno kampanjo, ki ni imela politične primesi, marveč je veljala samo izvoliti modne kraljice. Ta volilna borba se je vršila na modni družabni prireditvi v poslopju Filharmonije, kjer se je zbralo na stotine najelegant-neje opremljenih dam in go&po -dov. kavalirjev in strokovnjakov. Pred predstavljanju manekinov posameznih modnih tvrdrk je ras.t-la napetost, sklepale so se stave, padali so izrazi občudovanja Končno je izmed 30 najlepših dc-vojk bila za kraljico proglašena 171eitna Hilda Zinimermannova, nameščena pri tvrdki Gerson. Jury je označda njene odlike takole: visoka, vitika. enakomerno ra-ščena. teniiperameutna. samoza vestna, kot etna. Med burnim odobravanjem je o-krog polnoči bila Hilda proglašena za kraljico mode. Sam višji župan Boe« ji je ogrnil škrlaten plašč ter postavil pločevinasto Ifrono na dečje pristriženo glavico.* Električni bliski, fanfare in m pravfearti metež cvetja je izpolnil slavnostne trenutke, ko je bila Hilda intronizirana na viokem prestolu. okrašenem z barvami nemške republike. Od strani vseh gospodov je bilo izkazano najgalantnejše spoštovanje, ar prav prisrčne če-stiike so rzrekle modne kraljice Anglije. Francije, Avstrije in Madžarske, ki so volilni borbi prisostvovale kot nevtralne opazovalke. by.j.Mlvje je moj brat FRANK STIF TAK. doma iz Vira pri Domžalah. Ker mu imam sporočiti nekaj zelo važnega iz stare domovine. prosim cenjene rojake, če je komu znan njegov naslov, da ga mi sporoči, ali pa naj se sam oglasi svojemu bratu: — John Stiftar, 6721 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (3x 8,10.11) SLOVENSKO - AMERIKANSiQ,»^ u KOLEDAR za leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članici, slike, povesti, za ni /ni vosti. TRISTOLETNICA NEW YORKA (s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. svoji teti vikomtesi Evgeniji Lamprier. rojeni princesi Polig-nae. Viomtesa je nakit shranila in 1 ga dolgo skrivala, toda naposled | ga je francoska vlada izsledila in j zaplenila, in sicer povodom preis-j kave pri vikomtesi, kjer so se ba-, je zbirali člani monarhistične or-' ganizaei.je. Po dolgih pogajanjih; je baronica končno vendarle pre- j govorila francosko vlado, da ji je _ dragoceni nakit vrnila. Ker pa mora iti taka zadeva uradnim po-; toni in ker je birokratizem v Fran-j eiji zelo razvit, bo treba še nekaj j časa čakati. Upniki naj torej še' malo potrpc. zato pa dobe dvojno j odškodnino. Tako jih je t«dažila | Stankova. Kljub temu. da je bila bajka; dozdevne baronice na prvi pogledi izmišljena, so ji mnogi upniki nasedli. Stankovi se je posrečilo prepričati mnoge upnike, da je dragoceni rodbinski nakit res v rokah " i francoske vlade; Xašli so sc celo. naivneži, ki so Stankovi na račun • nakita posodili večje zneske. Xekega lepega dne pa je Stan-: kova s svojim ljubčkom skrivaj odpotovala v Iuomost, kjer je kupila grad Alirenholz pri Marteiu. ilasi ni imela niti toliko denarja, da bi najela pošteno stanovanje. Xa kupljeni grad sta vzela takoj j hipotekarno posojilo v znesku —; 15.000 šilingov in plačala prvi ob- \ rok v znesku 8.000 šilingov, tako; --—- da jima je ostalo od jwsojila še 7 j ADVERTISE in GLAS NARODA tisoč šilingov. Sj>očetka sta živela j v gradu skromno in ker je bila pot; do bližnje cervek dolga, sta po-! klicala v grad kaplana, da bi v grajski kapelici maševal. Pri tem sta se na videz pečala z restavracijskimi načrti, ki jih pa nista izvedla. ker je zahteval arhitekt za obnovo gradu denar vnaprej. Pozneje sta prirejevala razkošne pojedine in svečanosti, pri katerih sta zopet pripovedovala bajko o bajnem Napoleonovem darilu, ki je vredno -najmanj eno milijardo' šilingov. V Inomostu sta našla upokojenega majorja Teodorja Habererja ki je posredoval pri nakupu nekega hotela. Major je posodil Stankovi 5000 šteriingov za prvo «ilo. — VARSAVA-SEVERNI PARIZ Ce doputuje tujec v "severni Pariz", v poljsko prestolico Varšavo. _>e, lui pfjsetaji malce raz«jč<»-ra. Kolodvor j«' star in umazan. Ima 1*J peronov in na slehernem stoji ura s kazalci v obliki rok. vlak. Na Poljskem je življenje drago. Poceni so izmed obiil zgolj avto-ta'ksi. Osnovna taksa je 1 poljski zlot: vsak na dalj ni kilometer .stane 20 grošev več. Avtotaksov jc v Varšavi izredno veliko. Ljudje jih i imajo rajši kot tramvaj in kočije, j Zato pa n^ ulici občutiš, da jc av-__jtomobilski dirindaj že nekoliko Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. TisJcali smo ga omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ "Glas Naroda" ~ 82 Cortlandt St., New York o veliki in razkošno o-premljrni. Nekateri no lepši od praških in dunajskih. Imajo velike dvoran«- za raicte in bankete. Na pritličnih hodnVkih so vitrin«-z najfinejšimi damskiiui toaletami z drujrhn luksuznimi blagom. Tik hotelov so trgovine s slikami poljskih slikarjev. Pisani semenj, ki tujca mika in zrfpeijnje. Naš čjf,vek bi začinjeno obstal pr«d številkami na hišah. Ploščice imajo pločevinasto strehico. ki ])oil njo gori svetil j ka. Tako naj-«leš tudi ponoči zaželjeno hišo, n«-da bi nadlegoval ljudi. Kavarn, restavracij in krčem v našem smislu skoraj ni. Na uie-.>tu kavarn imajo slaščičarne, kamor zahajajo dame in moški in kjer se teči tudi kava. Ce pa že zaslediš kako kavarno ali restavracijo. ne naj leš toliko časnikov kot pri nas. Poljaki čitajo časnike doma in ne hodijo radi njih v krčmo. V Varšavi je družabnost razvita neprimerno bolj nego pri nas. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE In B^AZNIKOVE PRAtlKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. 3C 1 'J ■ I . ' . -* % r - ' • , . . - Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. a f^Pis'-P GLAS XAHODA, 10. JAN. 1927 DRUŽINA LOSOV. SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. P. Nadaljevanje, i si je mislil Lindcck, ko jo je vi- KINEMATOGRAFSKI IGRALEC IN IGRALKA1 ALBANSKI ŽENIN H4 lAŠU ' i "EN ISA BOTER * UNOEKWOOO t UNDERWOOD. H. *. Slika nam predstavlja kinematografskega igralca Vineenta eliardsaT ko slika znano igral ko tenisa Suzano Lenglen. — Kot praveata spomlad, del prihajati proti sebi. — Popolnoma jezen sem. moja draga sestriena, — je rekel Doto, potem ko je pozdravil Elinor. — Name * — Da, nate dražestna sestriena. * Motrila *ra je s slabo voljo. — Ali smem vedeti, zakaj? Zopet je zataknil svoj monokel. Njegova tenis obleka je visela ohlapno krog njegovega suhega telesa. Elinor ga je nehote primerjala z baronom, ki je nudil tudi v tenis obleki elegantno, korenja-ške prikazen. Kakšno razliko sta predstavljala ta dva mlada plemiča ! — Ker si me dam-s zjutraj v I*emkovn odslovila. — j«' rekel lioto oeitaje. Elinor se je ozrla z ironičnim smehljajem v njegov, obraz. Nato pa se je ozrla proti Lindeeku. — I)ra . . j ^a easa dinastije Mm«- ie žive- tntil tudi veliko veselje, da je na tak nami postopala z Botojem. , . - " , ' -- ... . l« sj>ostovana in poštena roga 11 ie me zadene povsem i>o krivici, milostna gospi- , • - , *' 1 . _ . ..... r I ki je stanovala lii- jemalo poguma. Ce bi se prav nič ne brigala zanj. bi ga gotovo ne počastila s svojim srdom. Ugotovil je tudi z odkritim veseljem, da je llotoja vlekla za nos ter da ga ni smatrala resnim. j Ivo so se vračali po končano igri v hišo. se je držal Lindeck ob strani Elinor, čeprav ga je (iita ponovno skušala izolirati. j — Ali ste zadovoljni z obnašanjem vašega konja. Diane, milost-več. ker skušam živeti tukaj j1,a P°sPodična — je vprašal, da uvede bzrezpomemben pogovor, j iste v Lemkovu vedno zaprta Ehnor se ni ozrla vanj. pač pa gledala naravnost predse.'— — Zelo. gospod baron. Diana je izvanredno dobra ter reagira na najmanjši pritisk. ZeIo_temperamentna je. a ravno takega "ljubim konja. Na ta način ne postane jahanje nikdar dolgočasno. — Kljub temu pa ni treba nikdar pustiti v nemar previdnosti t <■ bi smel jaz kaj odločati, bi nikdar ne dopustil, da bi Diano jaha-1a dama. — < >. raditega ni 1 si je mislila. Italijan.sk«valban»ka pogodba nima samo političnega ozadja, ampak tudi svojo srčno plat. Ahmed beg Zogu se namreč ženi in žena mu bo italijanska princesa. Nasvet oval mu je to bodočo boljšo polovico italijanski inini.>tr. predsednik. ki je jx*;krbcl na ta način ludi za srčni uiir predsednika albanske republike. AluneJ beg Zogu je že izkušen kavalir v Ijifbiven^kih^zadevah. Svojčas je obetal srce, roko in ča:-*t hčerki bivšega predsednika albanske vlade. Šefked bega. toda izKazalo se je, da takrat ni mislil iskreno. Zahajal je v hišo Šefked bega samo toliko času. dokler je potreboval njegove politične pomoči. Ko je videl, da lahko izhaja brez njega, je svoje obiske opustil in se ni več prikazal v hišo. Ko je začel Mussolini koketirati z Albanijo, je namignil Ahmed begu. da ima zanj na razpolago ne .samo denar in prijateljstvo svoje države, ampak tudi primerno družico za zakon. Zogu je poslal v Italijo oglednike in ti so prišli nazaj z veselimi in dobrimi sporočili. Po njih nasvetu se je predsednik albanske republike, odločil. da sprejme ne le tali.jan.sko prijateljstvo, ampak tudi da vzame Italijanko za ženo. Mussolini* ki skrbi, povsod za prijaznost in ljubeznjivost, je b:l tud tukaj brž z dejanjem na razpolago in se je ponudil Ahmed be- Kje in Vitanje pantiko* - Stripping Havr«; TburlDflk -tela Uita obdržati Diane. Op ni dopustil to f? 'T'T ^ , , ' kaaj .se bo vršila poroka pretlsed— (Dal je prihodnjič.) CLAUDE KAUKEIiE: Kitajska pripovedka. nika albanske republike, še ni znano. Verjetno pa je, da bo ce-j remonija v Tirani, kamor bo Mussolini v tem primeru poslal svoje-j ga zastopnika. — Vašt ca. Prosim vas pa da mi verujete, da sem dobro mislil. vdova. , — —.......... » koči na zapad- lto sem vasi , , , 1 t , - , ■ - .11 • fm'm »regn reke Len. Živela je v f.pozoril na to. da ne smejo tukaj samostojcee mlade dame spreje-i ...... . ■' 'moji koci mirno 111 krepostno. _ . , . , 4 • , - . j Razumna in dovzetna za filozof sprieo njegovih resnih pogledov, v katerih je '"*"'" *------- mati moških obiskov. \ prošnja, je stopila lahna rdet-iea ležala nema v obraz Klinor. Ce bi ne stala po- ske nauke, je imela samo enega matere ne zeblo. Zato je prodal vdovin sin skrivaj tri njive, dvanajst volov in de-' vet oblek i7. najlepše svile. In za' tolarje, ki jih je do bil od kupca." jo zgradil med hramom in kočo most čez reko Len. tla bi njegove PRESTOLONASLEDNIK V KABARETU potnoma pod uplivom laznjivih sporočil (jite. bi mu sedaj prožila »moza m rodila temu možu sina. ki je bil očetu na las podoben. je ta sin dorastel. ko je ob- roko ter rekla: — Hvala vam. da ste me opozorili na napako. — Se-i , - . x • 1 i 1 . 1 - - . - I "" j'- i«> s 111 uorasiei. ko ie oft- daj pa je nosila na ustnicah drug odgovor. Hotela ga je vprašati:, , , . . , ,. . ... • • , ■ t - , lekej dolgo haljo 111 sedel k svoji — Alt sle tudi dobro mislili z menoj, ko ste se po svojem obisku, . . , ' . . . ,,-,., -- --,- - 1* p materi za mizo. kakor to veleva tu koi odnehali k mop teti ter me zatozdi kot nežensko. „ , . ., , , - , . , ,, ■• . - '^akon. se je pripetilo v prvem po- f i 11 n pa ie zapazila, da bi postal pogovor lahko neprijeten zanjo, . . , ; ' .' ' 4 .. ' . Jmladnem mesecu, da se je šla vdo- ter ie vsled tega hitro stopila na stran barona. » . . . ..... .. . . Oa, mati tega sina. nekega soln- — le hoceiuo igrati d<> eaja eno partijo, se ne suicm« se n;iun-, . . , rr, .. .... . . ,,,■■ «*nega dne kopat. Zlezla je v bistri he jiomisljat 1, — je rekla Intro. | . T .... , , 4 v ..... . . . studenec IIou. kjer jo je zasačil klinor ie vsled tejra opustila vprašanje, ki ji je viselo na ust-»- .. , . , . v , . • , 1, • 1 4- 1 • t 1 ^ in prcseiiei d neki boncc iz sosedne mh. Obrnila se je p roe, ker jo )e bolelo videti, tla je stopila Lita ta-i .... , , , t t vasi. ki je stanoval na vzhodnem ko samopo&ebi umevno, kot da mu pripada, na stran barona. . . 4 . 1 . • , 1 • bregu reke Len. A ta hone ?e bil . 1 . — Torej pojdimo na tenis prostor. — ie rekla. • ... l);i So nehale živeti, e, . , , .. ,f v . . i vsega zaničevanja vreden mož. ka- j — Se en en trenutek, sestriena. Moras me naj prvo slovesno u-i, . . . „, „ . i l,°nt , , , , „ J kor so vsi bonei. 1 oda imel h vesti v moje pravice. — ie rekel l»oto navdušeno. , . . , iden obraz in nusieasto telo. " Julru" poroča: — Kar je vdova, mati te-a sina 1 pref>tolona.sled nik nekega dne zbolela. In kljub veli- ,>rinc AValcški mcnda najbolj ki in vdani ljubezni, s katero ji je priIjubljen knt'z lia svctu" pa sin stregel. se je njeno stanje poslabšalo. Xekega večera je ležala v agoniji. Ivo se je njen sin ozrl na' prisostvoval zborova- si tudi zna ustvarjati popularnost kaikor nihče drugi. nju bivših vojakov v Stepney Greenu — predmestju Londona — in ko je bila skupščina zaključena. se je nenadoma pojavil v pivnici neke gostilne. Pivska dru-Ogrele in potolažile so se. potemtžba' ki bila zcl° ga je seveda v hipu prepoznala, je klečal ob vzglavju. —! "Vrč najboljšega piva za na-Ifotel je izpustiti mrtvo roko ill šega princa!" je z grmečim glasom njene ugasujoče oči in uganil ]>o-velje trepetajočih trepalnic, je odšel v hram in poklical bonca, da bi se materine ustnice ogrele od zadnjega poljuba. Elinor se je obrnila proti njemu. — Dobro, bratrance, jaz sprejmem "ti" v najinem občevanju. I11 tako je prihajal od tistega' I dne bone v mraku dan za dnem vstati. olnila. Slednjič se je princ podal še v |Kxscbno sobo, ki je bila rezervirana za stalne goste. Krčmarjeva i je nehala biti krepostna, ker je 111- + ^ , , , - , , ! - v. t .mater, po Zakonu, v dveh rjuhah so vec spoštovali. • • ... . . , , , , Z . ..... 11Z 1 mega platna 111 v dveh krstah. V endar pa njen s,n nikoli ,11 ],o- ,M ni -tet]i, z izdatk- z;j eb j hčeika je baš pomivala čaše in zabil sesti za mizo k nji. niti mol- potom i(> vrirH hon-ovo t<>lo v nJ .steklonicc: ko je zagledala viso- eati. kadar je Ona govorila ; držal ko kakor j(i liristojalo bončevemu1 kega jetnika, je žurno skrila se je strogo Zakona. Kajti ta sin telesu j roke predpasnik. Toda princ je bil vzor poštenega in dobrega T. 1 • 1-1 . ,- I ^-linrion i^iiei ^-i rnk.» ^ j I11 ko je bilo vse to opravljeno, J'> J( Mjucino prijel za iokc. ces. "Mokra i-oka pač 11c more ovi- 1S Januarja: Ptm. Harding. Cherbourg. Bremen. It. januarja: Paris, Havre; Aqultanla, Cherbourg M2- januarja: Homeric, Cherbourg: ' Repubtle. Cherbourg, Bremen; Stuttgart. Cherbourg. Bremen. B. Januarja: Pre«. Wllaon, Trat. 17. januarja: Rochambeau. Hamburg. tt januarja: Kajeetlc. Cherbourg: Franc-e, HaT-re; Muenchen. Cherbourg. Bremen. 3. februarja: DeutschlanJ. Cherbourg, Hamburg. 4. februarja• Aquitan<\, Cherbourg. 5.. februa-'a: Tar is, Havre. 9. fe^jruitia. T'rvs. Roosevelt, Chvrbours, lire-men. 12. februarin: 01> mpic. Clieroourt; Brnntn, Cherbourg, Bremen. 17. februarja: l>e Orassv, Hv.r, Hamburg, Clier-boi:rsr, Hamburg. 19. februarja: Frsjit-e. Havre: Gcf' b' Washing-tun. Cherbourg, Breme'., 21. februarja: M;, reiania. Cherbouig. 22. februarja: Jieii n. Cherbourg. Bremen. 22. februarja: Republic. Cherbo-irp, Bremen. 24 februarja: Westphalia, Hamburg. Ballin. Cherbourg, 11am- Havre; Thuringia. France. Cherbourg, Tire- 2. mraca: >■ fl'rea. Harding, Churbuur*. Bremen. 3. marca: Albert burg. 5. m .a: Olympe. Cherlnjurg; ituenclien, Cherbourg. Bremen. 9. marca: r*rea. iiooseveit. Cherbourg. Hre- men. 10. marca: Ro.hambea.U. Hamburg. .12. marca: Berer.garia, Cherbourg: Havre; Stuttgart men. 17. marca: Deutschland, Cherbourg. Hamburg. 1S. marca: AquitaniiL, Cherbourg. 19. marca: leviathan, Cherbourg; Bremen,. Cherbourg. Bremen. 22 marca: Columbus, Cheroourg, Bremen. 23. marca: La Savoie. Havre. H? tk6 C.';ush-ington, Cherbourg Freu'ew. 24. marca: Cleveland, Hamburg. 25. marca: I're?. Wilson. Trst. 26. marca: Olympic, Cherbourg; Republic, Cherbourg, Bremen. 30. mar«a: l*res. Harding. Cherf-ujrg, Bremen. 31 mi'ca: Suffren. Havre; II"nlinr;j Cherbourg. IlanihurK: Ue^li-i. Ciitr'jvMjrg. Bremen. 26. februarja: Paris, Havre; Leviathan, bourg; Aquitania. Cherbourg. 1. marca: Miutha Washington. Trst. Cher 2. aprila: Fninte. 11 :i «— srcrrxi izLiCT H. maja in 4. junija — bKUPXI iZ- I.ET s parn i kom PA ti Is*; S A M 0 6 D N l PREKO z ogromnimi parniki na olje PARIS, 15. jan.; 5. feb. FRANCE 29. jan. — 19. febr.' HAVRE — PARIŠKO PRiSTANiŠČt' Kabine tretjega, razreda. X umivalniki In tekočo vodo za 2. 4. aH 6 oseb. Francoska, kuhinja Sn pijuCa. cfreoeh 19 STATE ST, NEW YORK aH lokalni agentje Kiul' bi izvedeli za naslov J0ILWV ERJAVEC. Pred .">. leti .sva bila skupaj na PavK, W., Va., pri Habcofk Ij. Co. Cul sem. da je zdaj blizo Morgantown, VV. Va. Prosim, c-e kilo ve. tla mi \>oro-t*a. ali naj so sam ojrlasi. — Frank Urbas,' Box 41. Camp 65, Camden on Gauley, W. Va. (2x8,10) V gaeenimi jeleninii glavami in lov skimi imškami. Ostala bo tam go tovo še .sto let in krčmarjevi prav-nuki jo bodo skrbno čuvali kot dragoceno relikvijo. Čedni justični uradniki. Te dni so bili aretirani v Berlinu justični inšpektor Palilke, ju-j stični višji sekretar Koessel in od-: vetnik dr. Ludvik Mever. »Tutič-: * i na uradnika sta rbdolžena, da sta j neopravičeno uničevala kazenske | akte notorienih zločincev, ki so izvrševali zločine kot obrt ter da | sta manipulirala s prošnjami za pomilošcenje. Advokat je aretiran kot sokrivec. . sina. Da še bolj pokaže svoje spo- • - , , l.atero je poznal 111 za katero je pričel kaliti v njegovem sreii svet .....:. i_ ^ 'set K mostu, zgrajenem na !ast- * » » .i boneem vsaj uu vulez prijazen. Kje se nahaja moj brat FHAX07*., ZAKRA.TŠEK. podomače An-1 drejev iz Strmice. Pred leti je bil v Cleveland. O. Prosim roj.i-ke, če kdo kaj ve o njem, da rii poroča, ali naj se sam oglasi. Jaz bi rada vedela, kaj naj se stori s zapuščino po stariš'1;. Josipina Zakrajšek, Strmica št. J 2, pošta Nova vas pri Rakeku, I Jugoslavija, ali Frances Mila-i vec, 536 E. 152. St., Cleveland,, Ohio. (6x 7—13) ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. jlico iz zelenega marmorja govor z njo. 1V»lel • • - . i — Ta most. stavljen pod zašči-| Ko se je vrnil v pivnico, mu je Ko je prišla Elinor iz hiše. jo je pričakoval Boto ter mahal 8JV^C l^r 7e ved^moT' 1 t0 duh°V- ki vladajo dcžju in va-| oštir l^tnoroCno uatočil drugi Porei Lan e InformatioiJ svojim loparjem. _ poštenih ljudeh jloV°m- Je del° sina' ki je skrbelr 'T PriDC omwi1 j Service v New' Yorku je izdala - Sedaj pojdi va. moja dražestna. sestrična. - je rekel ognje- Zato so vdovine katcri žeIe postati ame. - komplimenti med sorodniki so nedopustni in nepotrebni. —jžalili vodno kadar so sreC,.,H_ je rekla odklonjevalno. - Prosim te. draga Elinor, te smatram. Ozrla se je porogljivo vanj. j Sin se je delal, kakor da psovk in če bi le vedela za kako očarljivo J zbadljivk sploh ne sliši. — To me prav nič ne zanima. Nekaj drugega pa me polni z naravnost palečim zanimanjem. — Kaj pa. draga Elinor? — Vprašanje, če obzdržiš monokel tudi pri igranju tenisa. Tako neumno in presenečeno se je ozrl vanjo, da je morala na- for molčal, kadar sta peti vse svoje sile. da je ostala resna. Ker pa se ji je to posrečilo, je'?OVorila. DIVJE SVIXJE POŽRLE DVA O T ROK -1 Za pomladjo jo prišlo leto. za le-ton, jesen, za jesenjo žitna. Bone . \ ^ "deiibergu. Nemčija, sta izje še vedno prihajal v mraku tr-|%mila ZC Pred dncvi dva so1" kat na vrata in vdova mu ie vra-1** BCenCa- Doraneval° da ta odpirala. A vdovin sin ie še/^ v »nežneiji me- vedno spoštoval mater in bonca težu pot tor zmramla- Vse ^anJe v njegovo zdravje. Danes zavzema čaša. iz katere je pil prestolonaslednik, častno mesto na krčmarjevem kaminu med na- on m ona smatral Boto to vprašanje za resno ter pričel z dolgim predava-! Ko je hodil bone tako dan za Jijem, katero je ilustirtil s tem. da je večkrat nataknil monokel ter dnem iz hrama na vzhodnem brega zopet izpustil. gU reke Leu v kočo. stoječo na Medtem se je Elinor lahko udajala lastnim mislim. Na njeno1 zapadnem bregu, je moral vedno uho jo udarjalo smejanje Gite. spremljano od senornega moškega'plavati čez reko. široko sto sež-jilasu. Z vso silo se je borila proti bolestnemu občutku, ki je vedno'njev. A ta reka. mlačna spomla-hotel ustajati v njej ter se prisilila k veselemu razpoloženju. L]i. topla poleti in mrzla jeseni, je Tudi tekoin igre je bila navidezno prešerna 4n vesela. Šalila se pozimi zamrznila. In kadar je sto- je bilo zaman. Te dni pa je našel neki drvar v gozdu ostanke ene ga od ot rok. Drvarji so ugotovili da so otroka raztrgale divje svi nje. je z Botojem. ga nekoliko povlekla za nos. le da odvrne svoje misli od barona in Gite. Z baronom je Izgovorila le besede, neobhodno pfttrebne pri igri s ter ga namenoma prepustila družbi Gite. | Vdovo je zeblo, ko je ^gffi d" so »e vedno srdi nanj. To pa mu nikakVrt- hi kip.' 1 ! ' r.„Yiiv:-) - - ;> t ] rii 11 .. l>il bone pozimi iz reke, je bil od pete do glave pokrit z ledom, ki se ni tajal. objema- V ELI K A K ASTRO F A PRI MARSEILLES-l' V Saint- Aubauii pri Marselle-ju je eksplodiral te dni velikaiLski kotel, ki je vseboval 20,000 kg tekočega klora. Dotlej so izvlekli izpod ruševin 19 mrtvih in 30 ranjenih. . • t .SOPROGA MARTHA PETElJtNŠEK, rojena 1905 umrla 27. grudna 1926 v Parsons, Pa. Ostanke ranjke smo izročili materi zemlji 31. grudna 1926. Srčna hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, posebno Antonu Sagorc. Johnu Klanchnik in Jerneju Mrak. v Minersville in Parsons. Pa. Počivaj v miru! Anton Petelinšek, soprog. Marcos Golavich, 277 Park Ave., Wilkes Barre, Pa. (2r 10.11) /. v- m j 1., sSŠŽaSi •FPWff ' I . riški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov, V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t Btari kraj. Je potrebno, da je pon-Fen o potnih Ustih, prtljagi Id drugih Btvareh. Vsled na5e dolgoletne lzkufnje Vam mi zamorimo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl eamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenjt ali permit il Washingtona, bodisi m eno leto ali 6 mesecev ln ae mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naramost ▼ Wasblnf. ton, D. C. na generalega naaelnl-fikega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila. ▼ TcJjavo SI. Jollja, 1926 se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat! vsak posllee oaebno, bodl