mm %dini slovenski dnevnik v Zjcdinjcnih državah. Hzhaja vsak dan Izvzemfi nedelj in praznikov. r? ™— mmmm ■ » I. LUp.,1 HIIJIJ GLAS NARODA List sloveiutkih delavcev v Ameriki. The only Slovenk dmš^r in the United States Issued every day* cssese** Sundays and Holiday OH PI8ARNNE: 4187 001TLAJTDT. HO. 182. — ŠTEV. 182. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at tke Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 5, 1909. — ČETRTEK, 5. VEL. S&PANA, 1909. TELEFON PISARNE: 4687 OORTL ANDT. VOLUME XVIL — LETNIK XVH Iz delavskih krogov. Razni štrajki. T PITTSBURGU JE PRIČELO NA TISOČE DELAVCEV ZA ČIŠČENJE ULIC S ŠTRAJKOM. predilnice ▼ državi Connecticut nameravajo porisati plačo delavcem. V CHICAGU. Pittsburg, 4. avgusta. Tukajšnji iielavei mestnega oddelka za čiščenje ■tie so pričeli s žtrajkom in zahtevalo povišanje plače. Strajk je včeraj postal izdatno večji, kajti štrajkar-ji so v raznih oddelkih korakali po in tako so pridobili tadi dra-g« mestne delavce za štrajk. S t raj-karji so ustanovili organizacijo, k teci je pristopilo 15.000 delavcev Bountyja Alleghany. Sedaj bodo vsi ti delavci predložili mestu skupne zahteve. North Grosvenordale, Conn., 4. avgusta. Danes se je »vedelo, da bodo tukajšnje predilnice svojim delav-eest s 15. avgustom povišale plačo za povprečnih 15 odstotkov. Chicago, 111., 4. avgusta. Vslužben-ei tukajšnjih uličnih železnic so včeraj priredili štiri velika zborovanja, pri kterih se je sklepalo, naj se li prične na vseh uličnih progah v Chi-cagu in predmestjih s štrajkom. Uradniki dveh velikih družb niso hoteli z delavci skleniti nove pogodbe, ktere so zahtevale večje plače in pripo znanje organizacije. Uradniki namreč trdijo, da je družbam uprav nemogoče izdatke tako povečati, kakor zahtevajo vslužbenci, dasiravno je splošno znano, da imajo družbe velikanske prihodke in dobičke. Invernes, B. C., 4. avgusta. Zastopniki tukajšnjih štrajkujočih pre-mogarjev so včeraj proglasili štrajk končanim. Strajk se je oričel dne 9. 5-Kja. Pittsburg, Pa., 4. avgusta. VeČina od 3500 štrajkarjev Pressed Steel Car Co. je prisostvovala danes zve-fcer velikemu zborovanju, pri k te rem se je največ govorilo o mirovnih pogojih ; najbrže se bode štrajk kmalu končal. Grožnjo, da bode pustila vse rodbine štrajkujočih pometati iz svojih hiš, družba ni izvršila. Mirovni sodnik v MeKees Rocks je dobil od 127 Štrajkujočih delaveev pritožbo, v kteri j#V|jajo, da so morali plačevati pred delavcem v tovarnah po $6, da so dobili delo pri Pressed Steel Car Co. Umorili urednika. Honolulu, Hawaii, 4. avgusta. Pri tukajšnji konvenciji japonskih delaveev je včeraj delegat Mori zaklal urednika japonskega lista HawaP Shim po, Senarota Sheaba, ker se je pro ti vil štrajku japonskih kulijev. Državna pro hibi ci j a v AlabamL Montgomery. Ala.. 4. avgusta. Carnrichaelov predlog za prohbicijo v celi državi je bil danes v zastopniški zbornici postavodaje sprejet z 75 proti 19 glasovi Denarje v staro domovino potOjame: m I 1036 ............ M kron, rn t0.66 ............ leo kron, m 41.10 ............ j m Mi.7i ............ i m tes.ee............ li ■a 1020.00 ............ §000 kron. Poitarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka. Naše denarne poiiljatve izplačuje a. kr. poštni hranilni urad v 11. do 11. dneh. Denarje nam poslati je najpriEČ-asje do e2ft.ee v gotovim v ptiporo-sH registriranem pismu, vetje po Domestic Postal Mousy sli pa New York Bank Draft. 00, Y«r*» V. Y. *iH ^Bsfr Avu, V. 1L* ■ Dva otroka oropana. Roparji so Italijani. TRILETNO GRACE VIVIAN O IN PETLETNEGA ALFONSE VTVIANO SO UQRA-BTTJ SICTTJ-JANCL Zahtevajo $25.000 odkupnine in grozijo, da drugače pomorijo otroke. ODPEUAVA PO SESTRL St. Louis, Mo., 4. avgusta. Detektivi, ki zasledujejo senzatični slučaj ropa tri leta stare Grace Vivi&no in petletnega Alfonse Viviano, so pripeljali danes zjutraj Joseph Bocano-ta v ječo, ker je na sumu, da se je udeležil ugrabljenja otrok. Oba sta bila včeraj zjutraj ugrabljena in štiri ure kasneje so dobili sbariši pismo, v kterem zahtevajo $25.000 odkupnine. Nekega drugega Italijana, S. Rurrisita, ki je odpeljal otroka iz hiše starišev, so baje videli z otroci v Bocanotovi hiši. Štiri druge osumljence, ki stanujejo skupaj s Rurri-sitem, je policija vsled pomanjkanja dokazov izpustila iz zapora. Vsi, ki so se udeležili ropa otrok, so Sicili-jancL Policijski šef Creech se jako trudi, da bi dobil roparje. Rop otrok se kaznuje v Missouri z dosmrtno jeeo. Sharon, Pa., 4. avgusta. Sletna Rosela Neff je bila danes zjutraj odpeljana iz hiše starišev in domneva se, da jo je odpeljala njena starejša sestra, ki stanuje v Kansas, kamor je baje tudi odpotovala z o-trokom. Policija v Clevelandu je na-prošena, da poišče odvoditeljico. NIČVREDNI ČEKI. George Rother jih je spravil v promet. Pred policijsko sodišče v Brookly-nu, N. Y. na 5. Ave. so pripeljali včeraj 23 let starega George Rother-ja, ki stanuje s svojo materjo in sestro na štev. 320 51 St. Brooklyn. Obtožen je velikih goljufij. Posebna obdolži te v včerajšnjega slučaja je bila, da je Gustava Grafensteina, predsednika Bay Ridge Dairy Co. opeharil za $12 in sicer mu je dal ček, ki je bil izstavljen za Knickerbocker Trust Co. Ta ček je prišel na Graf ens teina nazaj s pripombo, da kak mož z imenom Rother ni nobenega denarja pri banki založil. Po policijskih poročilih je Rother tudi še mnogo drugih trgovcev na ta način ogoljufal. Postavili so ga pod varščino $1000. OTROK REŠIL OČETU ŽIVLJENJE: ' Našel ga je v kleti, visečega na vrvi Osemletna hčerka Thomasa Neary iz št. G90 Bergen St. v New Yorku je včeraj preprečila, da ni mogel izvršiti njen oče žalostne namere. Otrok je videl viseti očeta v kleti na vrvi in je zaklical materi: "Oče se je obesil!" Mati je seveda takoj prihitela ter prerezala vrv. Nekemu zdravniku švedske bolnice se je čez nekaj Časa posrečilo, da je spravil nezavestnega samomorilca zopet nekoliko k sebi. Neary, ki je star 30 let, že dalj časa ni imel dela. V soseščini velja kot priden mož, ki je vedno skrbel za p reži vi tek svoje male rodbine. Da pa tega zadnji čas ni mogel, ga je tako užalostilo, da si je hotel vzeti življenje. Po potresu v Mehiki. Slaba vladina pomoč. MTiBTKANSKA VLADA DOSE-DAJ NI STORILA NIČESAR, DA BI LJUDSTVU POMAGALA Potres se še vedno ponavlja in škoda postaja vedno večja. POMOČ NUJNO POTREBNA Mexico Ciudad, Mežico, 4. avg. Iz Acapulco se javlja, da so potresni sunki v imenovanem razdejanem mestu še vedno na dnevnem redu. Sedaj so tudi ona poslopja, H se še niso podrla, v toliko poškodovana, da je v njih nemogoče stanovati. N« tisoče ljudi je brez stanovanja in poleg tega skoraj neprestano dežuje, kakor da bi lilo iz škafa. Ljudem Turška in Grška. Mobilizacija redifov. TURČIJA JE PRIČELA MOBILIZIRATI REDIFSKE BATALJONE V OKRAJIH 2. KORA Grška je odklonila turške zahteve glede otoka Krita. VELIKA RAZBURJENOST. Solun, Turčija, 5. avgusta. Semkaj je dospelo poročilo, da je turška vlada odredila takojšnjo mobilizacijo 40,000 redifov (rezervistov) in sicer v okrajih 2. vojaškega zbora v S mirni. Vlada je že sklenila s tremi par-niškimi družbami pogodbe za prevoz vojaštva in vojnih potrebščin na mesto, ktero se ima določiti po generalnem štabu. Po vsej Turčiji vlada velika razburjenost. Dogodki na Španskem in v sultanatu Maroko. ŠPANCI ZATRJUJEJO, DA SO SEDAJ ARABCE V MAROKU V NEKEM BOJU PORAZTLL Arabci oblegajo Melillo; v mesta je prišlo do usta je Arabcev. POLOŽAJ V CATALONIJL Lizbona, Portugalska, 4. avgusta. Kabili ali marokanski Arabci, ki oblegajo mesto MeKlla, so dobili zopet 12.000 novih bojevnikov iz Mogador-ja, Tetuana in Laraehe. V kratkem bodo izvršili nov napad na imenovano mesto. Nadalje se tudi poroča, da so se v Melilli bivajoči Arabci uprli proti Spancem. Iz Ceute je sedaj na potu proti Melilli 2000 Arabcev, da uiadno, je naravno izuaiao premajhno. 75 ustreljenih revolucijonarjev so pokopali in bolnice so še vedno polne ranjencev. Koliko ranjencev je v zasebnih stanovanjih ni mogoče dognati, vsekako je p: Število teh večje, kakor onih v bolnicah. Madridsko časopisje poroča, da je bilo povodom revolucije v Barceloni najmanj 2000 ljudi ubitih in da je število ranjencev izdatno večje. Staro sovražtvo med Catalonijo in ostalo Špansko se je sedaj zopet obnovilo. Ifinister notranjih zadev, kterega je dosedaj vse sovražilo, je postal nalerat popularen, ker je dejal, da bode Catalonijo kaznoval, tako, da bodo še pozni rodovi nanj mislili. Preje je bilo prebivalstvo vse Španske sovražno napram vojni v Maroku, sedaj pa Španci z veseljem pozdravljajo vojake, ki odhajajo v Maroko. Vse to je pa nastalo vsled tega, ker se je prebivalstvo Barcelone uprlo vladi- Posledice ustaje v Barceloni so: 7000 otrok je ostalo brez starišev in brez stanovanja, ker so sirotišnice požgane; ljudstvo je razdejalo in požgalo 54 cerkev in samostanov; podrlo je 6700 uličnih svetilk; knjižnica Antonina in naravoslovni muzej sta uničena in politehnika je po-žgana. o Iz Avstro-Ogrske. Edward in Fran Josip. ANGLEŠKI KRALJ EDWARD LETOS NE PRIDE NA LETOVIŠČE V AVSTRIJO. S tem izostane tudi sestanek med njim in avstrijskim cesarjem. VZROKI. Dunaj, 5. avgusta. Medtem, ko je angleški kralj Edward do sedaj vsako leto prihajal na Češko v Karlove Vari na letovišče, nakar je vsako leto redno obiskal avstrijskega cesarja v Išlu, se to letos ne bode zgodilo. Razne novosti iz inozemstva, V STOCKHOLMU NA 8VEDSKEM SE JE PRIČEL GENERALNI ŠTRAJK. MOBILIZACIJA VOJAŠTVA Zjed. države in kitajsko dixavae posojilo; Edward in Nikolaj. BIVŠI ŠAH IZGNAN. H KRVAVIM DOGOD KOM V BARCELONI. 1. Rarnbla de Centro. — 2. Slavolok in pravosodna palača. — 3. Spomenik Cristofera Colomba in carinska palača ob luki. Zastopstvo Francije pri Hudaon-Fultonovi slavnostl Pariz, 4. avgusta. Francoska vlada je danes uradoma naznanila tukajšnjemu poslaništvu Zjed. držav, da bode Francija prihodnji mesec zastopana pri Hudson - Fnltonovi slavno-sti v New Yorku po treh vojnih ladij »h. ktere bodo dospele v New I York pod vodstvom nekega admira- ^ la. Z ladijfsmi pride v New York tudi aek žla* francoske akademije. ■ * pred vsem pomanjkuje šotorov, kajti tudi vsi hlevi, kteri še stoje so poškodovani, tako da v njih ni varno sta nova ti. Živila je le težavno dobiti, in tudi obleke primanjkuje. Med nesrečnim prebivalstvom je le malo belih ljudi, kajti skoraj vsi so Indijanci in Mestici, ki tvorijo večino prebivalstva v Mehiki. Zvezina vlada mehikanska dosedaj še ni ničesar ukrenila, da bi pomagala nesrečnemu prebivalstvu. Pri vojnem ministerstvu so se danes izgovarjali, da jih dosedaj še ni-jedna mehikanska država ni naprosila za pomoč, za kar se pa zamore prositi le po znanem inštančnem potu, ktero je inače le v stari Evropi še v nekterih državah običajno. Ke-dor hoče dobiti od zvezine vlade pomoči, mora najpreje poslati prošnjo governerju države Guerren) in ta jo potem pošlje predsedniku Zjed. držav mehikanskih. Tukaj je pričela krožiti vest, da nameravajo Zjed. države severoameriške poslati v Acapulco poseben parnik z živili in oblekami. To je obudilo med prebivalstvom obilo veselja, toda domače oblasti izjavljajo, da jim ni nič znanega, je li ta vest resnična ali ne, kajti dozdaj niso dobile nikakega uradnega poročila iz inozemstva. Potres je tudi v tuk. mestu napravil izdatno večjo škodo, kakor se je prvotno domnevalo. Poškodovanih je bilo najmanj 2000 velikih poslopij, kterih mnogo bode treba do tal podreti, ker je vsaki čas pričakovati, da se sama podre. Carigrad, 5. avg. Na turško noto, ktero je poslala tukajšnja vlada Grški, je grška vlada včeraj odgovorila. Turčija je namreč poslala grški vladi vljuden poziv, naj odpozove iz otoka Krita tam se mudeče grške častnike. Grška pa tega ni storila, temveč je odvrnila, da je vsa stvar odvisna jd velevlasti, ktere čuvajo imenovani o-tok, in ktere so tudi privolile, da je Grška poslala svoje častnike na Krit. Turčija se je sedaj obrnila na omenjene velevlasti, ktere poživlja, naj izpolnijo dano obljubo, ker inače bo svojo zahtevo energično obnovila. Vest, da je Turčija že poslala transportne parnike s svojim vojaštvom na Krit, se danes dementuje, toda vse izgleda tako, kakor da bode turško brodovje odplulo kmalo proti Kri tu. Ceha vožnja. Parniki od Aostro-Americana proga MARTHA WASHINGTON odpluje 11. augnsta. UTNew Yorka ▼ Trst in Reko. 8 lami paniki dospejo Slovene! in Hrvata najhitreje t avoj rojatni kraj. Vožnja stane iz New Yorka da: fntmiH Me dofjlJ.Hj m« $36.69 SS7.2* se pridružijo svojim rojakom, kteri se bojujejo proti Špancem, dočim so oni domačini, ki so ostali v Centi, pričeli po mestu pleniti. Madrid, 4. avgusta. Uradoma se brzojavlja iz Melille v Maroku, da so včeraj po noči razni oddelki Ka-bilov, ki oblegajo mesto pričeli z napadom in sicer s tem, da so neko kočo, ktero Španci grade napadli. Španci so napad odbili, toda pri tem so zgubili jednega častnika in 14 vojakov, dočim je 40 vojakov ranjenih. Arabci so razdejali Špancem že-) leznico. Vlada predstavlja ta neznaten boj naravno kot zmago Spancev in naznanja, da je general Marina poslal predvčerajšnjim zvečer dva bataljona vojakov proti postojankam KaJbi-lov ob vznožju gore Guruga. Istodobno je vojna ladija Numancia počasi odplula ob obrežju proti, domačinom Na ta način so prišli domačini v nastavljeno jim past, iz ktere se je potem baje iz dveh strani na nje streljalo. Arabci so se umaknili, kajti imeli so baje izdatne zgube. Ministerstvo notranjih zadev tudi danes naznanja, da vlada po vsi Španski, izimši v jednem delu Cata-lonije zopet mir. Barcelona, 4. avgusta. Tukajšnje republikanske delavske klabe so zaprli. V raznih tovarnah so delmveei zopet pričeli z delom in na železnicah, ktere vodijo v Barcelono se je zopet pričel promet, kar velja tudi o prometu v luki. V trdnjavi Monjuich imajo nekaj nad 200 revolucionarjev zaprtih, toda to i Vzroke njegovega izostanka sedaj v Avstriji na različne načine komentirajo. Znano je namreč, da med Anglijo in Avstrijo ni iskati več one medsebojne naklonjenosti, ktero je bilo opažati tu pa tam, predno se je pričela znana balkanska afera, vsled ktere bi kmalo prišlo do vojne in kte-ra je provzročila Avstriji milijardo kron dolgov. Nadalje je angleški kralj tudi osobno nejevoljen na Fran Josipa in sicer tako očitno, da se to ne da prikriti. Nadalje je tudi angleški kralj lani skušal Fran Josipa pridobiti za to, da bi Avstrija poskrbela za to, da bi niti Anglija niti Nemčija ne povečali svojih vojnih mornaric. Tega pa avstrijski cesar, ki je popolnoma odvisen od Nemčije, ni zamogel storiti, in tako je prišlo med njim in angleškim vladarjem do navskrižja. Razpisana nagrada. Albany, N. Y., 5. avg. Governer Hughes je razpisal za prijem Oscarja E. Droege denarno nagrado v znesku $250. Droege je kot plačilni a-gent od Bayrook Adirondack State Consumptive Hospitals pone varil 10 tisoč dolarjev državnega denarja. Blagajnik bolnice je moral odstopiti. Prošnje za pomoč za državo Guerrero Iz vseh krajev države Guerrero prihajajo prošnje za pomoč, kajti le malo ljudi je tam, da bi še stanovali v hirtsh, Tam še vedno neprestano Stockholm, Švedska, 4. avgusta. Ker so tuk. delavci pričeli z generalnim štrajkom, je vlada tuk. vojaško posadko porazdelila po raznih mestnih delih. Vse vojaštvo je pripravljeno za vsak slučaj, da zatre even-tuelne nemire. Tudi delavstvo drugih mest je pričelo s štrajkom, kajti socijalistiena agitacija se je po vsej deželi prav izvrstno obnesla. Ako bi se pa še v nadalje agitovalo, potem bode vlada proglasila obsedno stanje po vsi deželi. Ker je položaj postal zelo resen, je sklical kralj člaae parlamenta v Stockoholm, i2 čegar je sklepati, da se prične izvanredne zasedanje parlamenta. Tukaj bode-ustanovili posebne meščanske Čete za varstvo imetja. V mestu so vse banke zaprte in tudi prevozni parniki so prenehali s prometom. Tudi mnogo prodajaln so zaprli in kmetje že včeraj niso pripeljali v mesto potrebnega mleka. Včeraj je paznovak> najmanj 100.000 ljudi, toda to število bode še tekom današnjega dneva izredno naraslo. London, 4. avgusta. Bankarji Zje~ din jenih držav so proti vsakemu pričakovanju dobili nalog, da dobavijo četrtino denarja, ki je potreben MM kitajsko državno posojilo, koje rabi Kitajska za gradnjo Hankou - Sen-chen železnice. Dosedaj se je zatrje-valo, da bodo potrebni denar dobavile le francoske in angleške banke, toda kakor se danes poroča iz Pariza, se je dosegel kompromis z ameriškimi bankami. Ciwes, Anglija, 4. avgusta. Včeraj se je tukaj pričela dirka med yaeb-tami, kteri sta prisostvovala tudi angleški kralj in ruski car. Kasneje sta se car in kralj vozila v stari 1adi-ji Britania, dočim se je ruski minister inostranih del Izvoljskij posvetoval s Sir Edward Grey em in roškim poslanikom v Londonu. London, 4. avgusta. Semkaj se poroča iz Teherana v Perziji, da ae tam vrše posvetovanja, vsled kterih naj se prejšnjega perzijskega šaha pošlje v inozemstvo, predno se določi, koliko naj se mu v nadalje d^je apanaže. Pariz, 4. avgusta. Pri včerajšnji kabinetni seji, je predsednik FalBe-res poročal o svojem zadnjem sestanku z ruskim carjem in je izjavil, da se je ta sestanek zaključil za Francijo in Rusijo ugodno. Minister inostranih del, Pichon je še tema pridejal, da pri posvetovanju s svojim ruskim tovarišem Izvoljskim je dognal, da vlada med Rusijo in Francijo popolni sporazum glede vseh perečih mednarodnih vprašanj, Lizbona, Portugalska. 4. avgusta-Včeraj je dospela v parlament posebna deputacija vseh naprednih strank in je izročila parlamentu prošnjo, vsled kterih naj se v deželi zatro vsi nepotrebni vertki redovi. oziroma samostani, kteri niso za druge rabo, kakor za izkoriščanje ljudstva in za zdražbe v javnem življenju. Deputa-cijo je spremila do parlamenta velikanska množica ljudi. -o- V morje skočil John Kollbach. 28 let star, natakar v Bell Harbor Yacht Club v Jamaica Bay v New Yorku je skočil včeraj iz yaehte "May" v morje in utonil. ■ -o Rojakom ? Clevelandu, 0., in okolici na znanje. Rojakom v Clevelandu, Ohio, lis okolici naznanjamo, da MATEVŽ PEČJAK ni več zastopnik našega lista in tvrd-ke Frank Sakser Co. Rojaki, kteri imajo morda vpled njega nerod- nosti, naj nam to blagovolijo takoj naznaniti, da spravimo matija v red, kajti na kasnejše pritožbe ae ae bodemo mogli več inlrtU 4- - .1«JM "GLAS NARODA" (Slov«nlc Dally.; Owned and published by the Sloven I o PublUhlns Co. corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJA VEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and •ddrems of above officers : 82 Cortiandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Ea celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 " pol leta.........1.60 ** leto za mesto New York ... 4.00 * pol leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 •• 44 44 pol leta.....2.50 • " " četrt leta .... 1.75 •©LAS NARODA" izhaja vsak dan iz- v ženiš i nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") tamed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00, AdvertlMmenta on agreement* Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne oatisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Gsimo, da se nam tudi prejšnje vall&če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-A>v : "QLAS NARODA" IB Cortland t St, New York City. Telefon 4087 Cortland t. Koncentracija naseljen cev. V novejšem času je prišlo v javnost več načrtov, vsled kterih naj se ustanovi poseben fond, kterega namen naj bode pred vsem porabiti v to, da se v raznih krajih nabrane brezposelne delavce razpošlje v one kraje republike, kjer delavce nujno potrebujejo. Pri newyorSkih Times pa s to idejo niso zadovoljni, kajti tam prevladuje mnenje, da bi razdelitev transportnih stroškov, ako bi se vršila po raznih politikih, dovedla do tega, da bi v deželo prihajali le skrajno slabi naseljenci, kteri so baje Že sedaj mnogo slabši, kakor so bili preje, ko je vožnja v medkrovju bila izdatno dražja. Poleg tega pišejo pri Times tudi, da se našemu organiziranemu delavstvu nikakor ni bati naseljencev, kajti taka bojazen po-menja le kratkovidnost. Glede zadnje točke ni vredno izgubljati besed, kajti več, kakor enkrat se je dokazalo, da so delavske organizacije v An^priki s pomočjo naseljencev rasle, ne pa nazadovale, kajti naseljenci organiziranemu delu če nikdar niso škodovali, pač pa le koristili s tem, da so končno tudi oni pristopili v vrste organizovanega dela. V ostalem pa morajo organizirani delavci itak sami vedeti, kaj jim koristi in kaj jim škoduje. BaŠ vsled tega nam je pa nekako nerazumljiva opozicija organiziranega delavstva proti ustanovitvi zvezinega informacijskega urada, ki bode združen tudi s posredovalnico dela. Namen tega urada bode pred vsem skrbeti za to, da pošilja iz onih krajev, kjer se je nabralo preveliko število brezposelnih delavcev, slednje v take kraje, kjer jih potrebujejo. Vsekako pa moramo priznati, da tako razpošiljanje brezposelnih delavcev nekterim unijam tudi škoduje, to tem bolj, če ae jih pošlje v kraje, kjer organizacije še niso povsem utrjene. Uprav nerazumljiva je pa trditev, da so postali naseljenci izdatno slabil, odkar je vožnja v medkrovju cenejša, kakor je bila preje. V ostalem vožnja v medkrovju splohi ni postala cenejša tekom zadnjih let, kar je vsem naseljencem najbolj znano, kajti potovanje v medkrovju se je celo podražilo in sicer za 40 do 50 odstotkov, kar bi se newyorški Times lahko prepričali pri raznih parobrod-nih družbah. -Bombaž. Medtem, ko obeta letošnja letina v naši republiki zopet velik blagoslov, tako, da zamoremo trditi, da se toliko že dolgo ni pridelalo, kakor se bode letos, in da ugodna poročila iz zapada izdatno vplivajo na položaj vse dežele, in da se je tudi industrija pričela hitro vračati na svoje stare tirove prosperitete, prihaja iz Washingtona poročilo o skrajno slabem izgledu letošnjega bombaža, — Vsled tega je ua raznih borzah cena tega zelo važnega pridelka takoj poskočila. Vsled neprestanega vlažnega vremena v vseh južnih državah, izimši Oklahome in Texasa, bombaž več tednov sploh) ni mogel rasti in se razviti, dočim je v Oklahomi in Te-xasu zopet suša bombažu škodovala. V ostalem so pa tudi hrošči napravili obilo škode, tako, da se bode pričakovani veliki pridelek spremenil v izredno majhnega. Tekom zadnjih tednov je vreme sicer postalo zopet ugodno, tako, da se bode pričakovana škoda nekoliko popravila, vendar bode pa kljub temu skrajno občutna, kajti pridelalo se bode letos kakih 2,500,000 zavojev bombaža manj kakor lani, ko je znašal skupni pridelek 13,600,000 zavojev. Samo v naših predilnicah in tkalnicah se porabi vsako leto najmanj 12,500,000 zavojev bombaža, toda toliko se ga letos ne bode pridelalo, kajti pričakovati je le pridelek kakih 11,100,000 zavojev. Posledica vsega tega bode pa ta, da bode morala zopet ljudska masa občutiti pomanjkljaj bombaža, kajti le siromašnejši sloji prebivalstva nosijo obleke iz bombaževine, za ktere bodo morali sedaj naravno zopet šteti več denarja/kakor preje. Vsled tega bi bilo od strani vlade umestno, da bi skrbela za to, da bi se bombaževo blago poleg naravne podražitve saj umetnim potom ne dražilo, vendar pa kaj tacega ni pričakovati, za kar nam jamči nova carina, koja postane te'dni zakon. Novi zakon določa namreč baš na blago iz bombaža večjo carino, kakor jo je bilo do-sedaj plačevati, kajti le na ta način je mogoče izposlovati lastnikom predilnic v Rhode Islandu in drugod še večje dobičke, ker s pomočjo varnostne carine zamorejo svoje izdelke po poljubni ceni prodajati, to tembolj, ako je bombaž drag, kakor bode letos. Posledica temu bode naravno, da bodo obleke postale izdatno dražje. Naši južni farmerji, ki pridelujejo bombaž in kterim se ni treba bati tekmovanja kake druge dežele, vsled slabšega pridelka ne bodo trpeli kake škode, kajti kolikor je pridelek manjši, tem dražje se ga proda. Tovarnarji, ki kupujejo bombaž, za kterega morajo plačevati višje cene, se za to odškodujejo s tem, da izgotov-ljeno blago dražje prodajajo in mali prodajalci oblek pa naravno tudi ne prodajajo z zgubo, temveč le z dobičkom, in tako bode moralo vse stroške pokriti zopet ljudstvo, ktero si ne more pomagati, temveč mora s svojim denarjem nadomestiti vse naravne škode. DOPISI. Kaznjenec popravlja slike. Cincinnati, Ohio, 4. avg. Henry Weidenbach, dober slikar in poznavalec umetnin, ki je zaprt v državni ječi države Ohio vsled pripoznane velike tatvine, bode imel v kratkem delo, kakoršnjega prav gotovo še ni kmalo kak kaznjenec izvrševal. Poslali ga bodo namreč v Columbus, da bode, čuvan od uradnikov, v tamoš-njem državnem kapitolju popravljal tamkaj se nahajajoče umetue slike. Pc mnenju governerja Harmana je popolnoma zmožen za to delo. Kazen Weidenbacha se konča dne 3. novembra 1913. Odlikovan poljski umetnik. Paris, Francija, 4. avg. Sloviti igralec na glaaovir Ignacij Paderew-■ki ja bil tukaj odlikovan s častni-križoem častne Legije. Tower, Minn. Dragi gospod urednik:— Prosim, natisnite par vrstic iz naše naselbine, ker se malokedaj kaj sliši od tukaj. Tudi danes nimam nič veselega poročati. Tukaj je mimo v Gospodu zaspala Marija Mihelič, rojena Šimič, soproga dobro znanega gostilničarja Mat. Miheliča. V nedeljo 25. julija je bila še zdrava in se ji ni videlo, da bi bila kaj bolna. V ponedeljek zjutraj pa smo zvedeli v veliko presenečenje in žalost, da se je preselila v boljšo večnost. Njena smrt je vzbudila med tukajšnjim ljudstvom veliko žalost. Zapustila je žalujočega soproga in 5 otrok, od kterih so štirje Še neod-rasli. Pogreb s sv. mašo se je vršil v sredo 28. julija, kterega Be je v obilnem Številu udeležilo več rojakov iz Tower in Soudan, kakor tudi več sorodnikov iz Ely in Virginia, Minn. Žaluj očim ostalim izrekamo naše najsrčnejše sožalje, blagi pokojnici pa naj sveti večna luči Ivan Majerle. Denver, Colo. Cenjeni gospod urednik:— Prosim Vas za nekoliko prostora v našem priljubljenem listu "Glas Naroda". Naznanim, da bode v nedeljo dne 15. avgusta blagoslovljenje zastave društva sv. Roka Št. 113 K. S. K. J. Blagoslovljena bode v poljski cerkvi sv. Jožefa v Denverju. Po službi božji Be bode vršila se bode vršila veselica na prostoru vojaka Predoviča. Vstopnina je prosta. Na slavnost se vabijo vsi rojaki in rojakinje in naj se je zanesljivo udeleže. Objed-vabimo vsa bratska slovenska, hrvatska, srbska in poljska društva, ki se raj blagovolijo udeležiti blago-slovljenja zastave. Pri veselici bode skrbljeno za dober prigrizek ter najboljšo godbo. Toraj na svidenje! J. Prelesnik. Floresta, Colo. Spoštovani gospod urednik:— Od povsodi berem dopise in nobeden rojakov se še ni pohvalil z delom. Tudi jaz se ne morem. Tukaj nas je malo število Slovencev, ^dosti več pa je Hrvatov, Poljakov in Italijanov, kakor tudi nekaj Grkov. Delamo v premogokopu, ki je morda jeden najvišjih na svetu. Nahaja se namreč v visočini od 10,000 čevljev nad morjem. Premog je tukaj posebne kakovosti in družba posluje v letu le 6 do 8 mesecev; to pa zaradi velikega snega in sneženih viharjev. Dasiravno smo tako visoko in oddaljeni od mest, nas je vendar našla kriza. Drugodi že deloma ponehiuje, a nas pa Še vedno grabi. Delati smo začeli meseca junija in smo stalno delali, ta mesec pa le po tri dni na teden. Celo za hrano se težko prisluži. Ljudi je tukaj mnogo, dela pa malo, a zakaj se ne dela, tega nihče ne pove. Rojakom zato ne svetujem semkaj hoditi, 'ker se delo ne more dobiti. Pozdrav rojakom Širom Amerike. Ivan Tavčar. / T Winter Quarters, Utah. Cenjeno uredništvo:— Komaj štirinajst dni je minilo, kar sem poročal v Glasu Naroda čitate-ljem o tragični smrti rojaka Martina Zidarja in že mi je zopet zabeležiti enak žalosten slučaj. In sicer je dohitela nesreča to pot rojaka Ivana Kukarja, ki je bil doina iz vasi Brezovo Rebro blizu Semiča na Kranjskem. V rovu, v kterem je bil zaposlen, utrgal se je nad njim precejšni kamen ia ga zadel ravno na glavo, tako, da je po preteku pol ure izdihnil. Pokojnik je bival že precej dolgo v Ameriki in je bil star 39 let. Za njim žaluje vdova in petero otrok, od kterih so trije še nedorasli. Bil je član društva sv. Barbare, spadajoče k J. S. K. Jednoti v Aspen, Colo. Nekaj rojakov, ki so slučajno člani istega društva in bivajo sedaj tu, o-skrbelo je vse potrebno glede pogreba in straže. Pogreb se je vršil 21. julija popoldne in in je bil za naše razmere uprav krasen. Udeležilo se ga je tudi društvo sv. Barbare štev. 42, spadajoče v Forest City, Pa., in društvo Sava od S. N. P. J., obe z društvenimi znaki. Žalujočim ostalim naše sožalje, pokojniku pa sladek počitek v tihi gomili I Delavske razmere so se v zadnjem času zboljšale, tako, da delamo zopet s polnim parom. Saj je bil pa že tudi skrajni čas za to, kajti da nas stara zarjavela devica Miss Kriza ni zakladala posebno marljivo z novci, to mi bodo cenjeni čitatelji že verjeli. Moj finančni minister ekselenca vitez MoŽnjiček je že hotel podati demisijo, ali po slovensko rečeno, se je hotel svoji častni službi odpovedati, ker se je nahajal v velikih denarnih oziroma nedenarnih zadregah. Ministru notranjih zadev zadev grofu Želodcu pa so delale veliko preglavice vedne povod nji (pili smo namreč le vodo) in tako bi bil cel moj kabinet kmalu šel •"to hell". V teh križih in težavah) tolažilo me je le to, da sem Še "ledig in frej" in tisočkrat na dan sem se zahvaljeval Bogu, Alahu, Manitovu in Jehovi, da je moj harem dozdaj še Čisto prazen. — Ampak se ni treba nič smejati moji salomonski modrosti, saj Vam je znano, da se ona ne more meriti na "strajhe", stare mere, in moje duševno obzorje na kvadratne milje. Pač me je Že enkrat pamet srečala, pa je šla kar mimo in naprej. Potem si pa človek pomagaj, Če si moreš 1 Kot odgovor na brezuspešno agitacijo blaznih temperenČnikov zabeležiti mi je dejstvo, da so začeli pri nas rasti salooni kakor gobe po dežju. Ali kljub vsej moji lahkomišlje-nosti pa se mi pri tej stvari vsiljuje neko vprašanje. Pil bi človek namreč že, ali kdo bo plačevali Kot o novosti prvega reda pa mi je poročati o brzojavki, ki smo jo nedavno vjeli na tukajšnji postaji brezžičnega brzojava, pod visoko smreko na griču. Ista javlja namreč, da namerava namreč neka družba v najkrajšem easu potom električne cestne železnice zvezati mesta Winter Quarters, Scofield, Halles, Colton in Clear Creek. Ko se ta načrt uresniči, postali bodo indijanski konji, ki so jih nekteri nakupili, popolnoma nepo- USTNICA UREDNIŠTVA, J. S., Ravensdale, Wash. V stalno vojsko Zjedinjenih držav vstopi lahko vsak mladenič, ki je vešč angleščine (saj deloma v govoru in pisavi), ki je za vojaščino sposoben in ki ni star nad 36 let. Prijaviti se je treba v najbližjem nabornem uradu ali Recruiting Office of the United States Army. trebni. Mladenič in devojka zajezdila bosta rajše "karo" električne železnice, če se jima bo ljubilo iti o-gledovat sosedna mormonska gnezda; pa tudi rojaki s svojimi boljšimi polovicami zasedli bodo rajše isto, ko bo treba kupiti novo "čiklo" ali nov klobuk. Jaz pa: "Sam se po železni cesti Vozil bom od vas do nas, Drugo ljub'co v vsakem mesti Bom imel za kratek čas", prav, kakor je pel prvi in največji slovenski pesnik Fran Prešern. Ampak to pa že rečem, "na Gorenjskem je fletno", pri nas bo pa še bolj, kadar se to zgodi. Naj omenim še to. Nek tukajšnji, iz "rajha" privandrani Nemec, ki je zdaj požlahnjen v mormonca, je obolel na očeh. Da bi se mogel iti zdravit v bolnišnico v Salt Lake, ko-lektali so zanj po rovu. Nabrali so precejšno svoto, ker — kakor znano — so zlasti Slovenci ob takih prilikah vedno darežljivi. On pa si je mislil: "bolnišnica še lahko čaka", in je z nabranim denarjem plačal svoje dolgove v kompa^iijskem štoru, njegova Mrs. pa si je baje takoj isto-tam kupila novo obleko. Kaj ne, krasna metoda I Ker se menim v kratkem času oženiti, ako najdem kako primerno "squaw", in si gori v gozdu pri kompanijskem ribniku, kjer naša slavna Fuel Company kulti vira žabe najrazličnejših vrst in pasem, postaviti svoj "wigwam", u-mevno je, da bom rabil dosti denarja. Zato se že zdaj priporočam vsem rojakom, Nemcem in mormoncem, da se me vsak s primernim zneskom spomni, kadar bom v ta namen kolektal po rovu. Hvala jim že vnaprej! Naj mi pa nikar nihče moje razposajenosti ne vzame preveč za zlo, saj vam je itak znano, da mi je pol funta smebla ljubši, kot dve toni joka. Tako, zdaj pa romaj neokretni moj dopis v štirimilijonsko mesto ob Hudsonu in ako ti bo osoda mila, da sedemtisočkrat pomnožen poletiš v vse države, kjer se vije zvezdna zastava svobode in še preko mej istih, razvedri oko vsakemu slovenskemu delavcu-trpinu, ki te čita, privabi smeh na lice resnobni slovenski gospodinji in poljubi na "jagodne ustne rudeče" zorno slovensko deklico, tvojo čitateljico — ako ti pa črnogledi gospod urednik pristriže nit življenja v najlepši dobi cveta,in te zagrebe v črno jamo nenasitnega u-redniškega koša — pa: srečno pot, sladko počivaj in lahka ti bodi pa pirna odeja! Anton Terbovc. 1\r.Richter'Q f "PAI N-A EXPELLER" 1 Kaj ti koristijo močne milice, če trpiS na rermatixmu. PA1N-EXPELUER dobro vdrgnjen, ti takoj olajia bolečine in odstrani njih vzroke. Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. F. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St.. Ljubosumnost* Vaška slika. — Spisal A. L-h. Soboto pred nedeljo so šli fantje k županu, da jim za jutri, v nedeljo, dovoli harmoniko. Ker so bili lepi, postavni fantje, naj velja vnejši v vasi in ker letos še ni bilo harmonike, jim je dal župan dovoljenje brez daljšega pomisleka in obotavljanja. Še tisti večer se je peljala petorica fantov po godca Ton čeka v sosednjo vas — a tisti, ki so ostali doma, so pili v gostilni na jutrajšnji račun, ki ga jim prinese harmonika. In danes vre veselo v še precej prostorni dvorani. Godec Tonček gleda izpod košatih obrvi po plesalcih, kakor bi pazil, da li daja nogam plesalcev pravi takt. Glavo ima naslonjeno k harmoniki, desno koleno Čez levo in pred seboj na vzvišenem prostoru ima cel liter žarno penečega se okusnega terana. Tonček razteza svojo harmoniko in pari se vrte kakor za stavo. Vzduh postaja težek, pari sujejo drug druzega, lica žare, opojna omama se je že polastila plesalcev in tu pa tam zdrka potna kaplja po razvnetih in soparno ru-dečihf licih mladih plesalcev — a oči žarijo in se svetijo vsem, kakor bi gledali in čutili nebeške lepote in slasti... Veseli valček je utihnil in nastopil je odmor. Nektera dekl«ta hite ven: bodisi pogledat, če še visoko stoji solnce in koliko časa bodo še lahko uživale prijetno in omamljajočo zabavo, bodisi, da se hitijo ven hladit na sveži in hladilni zrak. Zopet drugi so ostali v dvorani in stiskajo strasti polna lica in tu in tam se ne more kdo premagati, da se spozablja io pritiska svoji ljubljenki poljubček na cvetoče, kakor jabolko zdrave lica. Nekteri se pa gnetejo okoli Ton-ceka in mu ukazujejo, kaj naj zaigra. Tisti, ki so naročili godca, tekajo okoli in spravljajo denar, da jim nihče ne uide plesat brezplačno. Zbrani so skoro vsi fantje in vsa dekleta, le malokteri delajo pokoro doma in poslušajo dolgočasne jim pridige in nauke starcev. Ves svet vaških fantov je zbran — a najveljavnejSega, najmočnejšega in najpoBtavnejŠega ni med njimi Bog-ve> kje se danes potika Poljančev Nandef Čudno se zdi na prvi pogled, da manjka danes Nande, ki je vendar sam med tistimi, ki so naročili harmoniko za danes f Čudno se zdi tistemu, ki ne pozna Nandeta do dna. Že njegova navada je, ki mu jo je prinesel ponos na samega sebe, da prihaja šele v sredi plesa, samo da zamore toliko več pozornosti zbuditi na-se. Zaigral je Tonček vesel valček. Pari so se našli in se začeli vrteti. Tu se je prikazal na vratih Nande. Visoka, a tudi dovolj široka postava, lica polna, zdrava, klobuk postrani, v ustih viržinko, roki v žepih — samozavest, ponos na samega sebe odseva iz te zdrave, močne postave. Vstopil je na vrata, pregledal, nagu-bančil čelo: očevidno mu ne more oko najti, česar išče. Še enkrat je pogledal na vrteče se pare, obraz mu je potemnil, oči so se mu zasvetile v ognjeni jezi in v tem hipu je bil pri Tončeku. "Stoj!" in močno je prijel Nande Tončeka za obe roki, mu jih stisnil skupaj in Tonček se je moral udati brez obotavljanja silnemu pritisku žtlezne Nandetove moči in v tem hipu je harmonika utihnila. "Naprej! Naprej!" so za vpili vsi in se jezno ozrli na Tončeka, ktere-mu je Nande še vedno tiščal roki skupaj, da ni mogel raztegniti harmonike. Nande je pogledal še enkrat po plesalcih), ki so neprestano vpili na godca, čeravno so vedeli vsi, da je Nande ustavil harmoniko. Nande je spustil Tončeku roki in že v naslednjih trenotkih so se vrteli pari v veselem valčku. 4 "Ne! Stoj!" in Nande je zopet ustavil Tončeku harmoniko. Glasno mrmranje je šlo po dvorani. Nande se je ozrl in sedaj ga je prvič srečalo oko Albine — njegove izvoljen-ke. Ko je Albina zagledala ostri pogled Nandeta, je vsa strepetala in s silo je odbežala od plesalca, ki je plesal z njo valček. Nande je to zapazil, zmagoslaven smeh mu je šel čez obraz, pustil je Tončeku roki, da je mogel nadaljevati valček, in Nande je skočil s klopi in se preril skozi gnječo do Albine. Komaj jo je dosegel, ji je ovil roki okoli pasu in se zavrtel med drugimi pari. Nobeden se ni upal ziniti besedice, da je Nande plesal, čeravno ni plačal; kajti vsakdo je vedel, da ni preveč dobro, če Be zameri Nandetu,1 ki mu ob primerni priliki zna pošteno plačati žaljive besede. Tonček je nehal in Nande je spro-vel svojo Albino ponosno in samozavestno ven na zrak. Komaj sta se oddaljila toliko, da ju drugi niso zamogli slišati, je vprašal Nande nekoliko ponosno užaljen, zakaj je šla z drugim plesat, predno je on prišel, in če se še enkrat zgodi, da bo plesala v njegovi navzočnosti z drugim, ji že na vije prave strune. Kakor bilka je trepetala Albina zraven Nandeta, sramežljivo povesila oči in ni si upala ziniti besedice: "Kaj, če bi vedel, da sem dala Bobkovemu rdeč nageljček!" je pomislila in se tresla od strahu. Tonček je začel igrati poskočno polko in Nande je odvel Albino v dvorano; to pot je plačal potrebno odškodnino, da ne bi mislili, da nima denarja, in zavrtel se je med drugimi. Po dovršeni polki se je Nande oddaljil s tovarišem, ki je imel z njim harmoniko, da ga vpraša, če je kaj velik račun. Albina je ostala zopet sama. Ko je spil Nande pol litra, se je spet vrnil v dvorano. Takoj je začel s svojimi, kakor živo oglje žare-čimi očmi iskati Albino in zapazil je, da pleše spet s tistim, kakor je plesala prej. Mogočno in oblastno se je preril do nje in zahteval od njenega plesalca, da se odstrani in jo prepusti njemu. "Ne, ne, če si prav Nande, to pa že ne grel" "Bomo videli!" in meni nič tebi nič je prijel z eno roko njega, z eno pa njo in jn ločil. V strahu trepetajoča je stala Albina sredi vrtenja in se tresla po vitkem životu, kakor bilka sredi vode. "Misliš, da ima samo tebe rada I Glej!" in pokazal je Tone, fant ne toliko močan in postaven, kakor pa nežen in prikupljivega obraza, Nandeta rdeč nageljček. Slovensko katoliško Q= podp.društvo G svete Barbari » Za 2jediqjene države Severne Amerik* Sedež: Forest City, Pa. fakorporirano doe 31. januarja 1*2 v državi PeonsyJvssfl^ ODBORNIKI : Predsemik : ALOJZIJ ZAVER L, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBE RŽ AN, Box 51, Mineral, Km L tajnik: IVAN TELBAN, Box607, Forest City, Pa. rL tajnik: ANTON OŽTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik : MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, KAROL Z Ali AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Bk J06EF BUČEN ELI, starejši, Forest City, Pa. FRANK SUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI 'iN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. o. Box 06, Willoek, Pa. IVAN TORNlC, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P O Box Wk Forest City Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". "Kaj tako gledaš! Da, ravno ona, ona — Albina mi ga je dala!" se mu je smejal Tone. x "Je res, Albinat!" je za vpil Nande razjarjen, da so se vsi hkrati obrnili nanj. Albina je molčala. "A tako! Ha-ha, hočemo videti!" in udaril je Nande Toneta po glavi, da se je poslednji onesvestil, mu vzel nageljček in sunil nato Toneta skozi vrata. Vsi so strme gledali ta nenadni dogodek in Še Tonček je ustavil harmoniko. Nande se je vrnil k Albini, ki se je tresla po vsem životu. "Komu je bil namenjen nageljček?" "Tebi!" je pripoznala Albina boječe. "Kaj si pa ustavil t! He, zagodi, Tonček, kako veselo!" je zavpil Nande. — Tonče je raztegnil harmoniko in Nande se je veselo zavrtel z Albino. ... * « * Drugi dan so odpeljali Toneta skoro na pol ubitega k zdravniku — Nandeta pa v zapor. ANTON MANFRED in njegov ALOJZIJ sta bila lani v Ina Mountain (Hornet Mine), Shasta Co., Calif. Doma sta iz Sdorskcga pri Kobaridu na Goriškem. TTŠtr bi vedel za njiju naslov, ali bi vedel kaj gotovega o njih, naj Msg* voli sporočiti: Aloysius Češark, 50 Union Ave., Brooklyn, N. Y. (4&6—8) DAROVL Za družbo sv. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani: Neimenovani iz Brooklyna, N. Y., $2.50. Fran Jerman, Buffalo, N. Y., 60#. Svoto izročili smo podružnici družbe sv. Cirila in Metoda Št. 1 v New Yorku. Živela darovalca in njih nasledniki! Upravništvo "Glasa Naroda". i1* NAS ZASTOPNIK D. Predovič potuje sedaj po državi Montani Isti je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Rojakom ga najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". NAZNANILO, Društvo sv. Petra in Pavla št. 15 J. S. K. Jednote v Pueblo, Colo., poživlja sina in hči od pokojnega JURIJA ANZELC, da se javita na nižje navedeni naslov, ako hočeta biti deležna dedščine po svojem očetu. Za-toraj prosimo rojake, če jih kdo pozna, da jih obvesti o smrti očetovi. Poslati je treba njih natančni naslov na društvenega tajnika: Prank Mehle, 1208 Bohmen Ave., Pueblo, Colo. Kje je Anton NOVAKI Doma je is Istrije ter prišel v Zjed. države it le L 1006 in letos dospela je sem-kaj njegova žena s enim otrokom. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi. — Anthony Cunja, 617 North 4th St, Kansas City, Kwnwsw (4-5—8) Kje je FRAN RIHARf Pred dvema meseci je bival v Bear Creek, Mont. Pisal sem mu bQ dva pisma in oba sta mi bila vrnjena. Prosim eenjene rojake, ako ve kdo sa njegov naslov, naj mi ga «i»»wwlt ali pa naj se on sam javi. Poročati mu imam nekaj zelo važnega. Frank Krips, Box 54, Ohisholm, Minn. (4-7—8) Kje je IVAN JELENČIČT Pred 14 dnevi prišla sva skupaj v Zjedi-njene države. Na naselniškem Frank Sakser Co. vNewYsrko. Z vrtespo^tovanjem Ivan Govic, — • Gly» MInn, jHWWUP mm 1 1 mr^m jugoslovanska Katol. Jednota. dne 24. januarja 1901 v državi Minneaott. Sedež v ELYrMINNESOTA RUDhlKI: RiBK MJDOfi, 948$ Eiria« Ara, Be. Cfcieafo, DL : IVAN GEKM, P. O. Box «7, BraUoek, Pa. Glavna tajeik : JUSJJ L. BEeziC, P. 6. Box 4M, By, Hub. tajnik: 1CAJE8 ECEllSNIK, L. Box SSS, Soeks Byriag, i IVAtf GOYtK, P. O. Box ISi, By, 1NS3 i ^LOJELT VIKANT, predsednik nadzornega »dhera, eor. It. eve. * ~ Intk Loraia, a FT AN PBIKOtiC, IL nadzornik, P. O. Box ML Eveirth, Ifin MgWAT KLOBUCAJt, HL nadzornik, 11» — f. Street, Calumet, odbora, P. *L FY AN UXUftNHC, Pa. IVA* N. O60AB» EL poretaSk, 6XL9 Butler Street, IVA* mwril, EL porotnik, Box W, By, Yrfccvni airavaak : Dr. MABT1N J. ITXC, 711 Xerth 1M, Pa. Krajeraa draitva aaj blagovolijo pošiljati tm dopise, premesnbe ia drage listiss aa fiavnega tajnika: GEORGE L. BROZICSH, Box By, Minn., jto svojem tajnika in aobenem dragem. IW«epo*iljatv» at' poiiljsjo krajevna draitra aa blagajnika : JfeHN GOUtE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po -rojem saatopaikn ia bo-beaem dragem. Eastopnir' krajevnih društev aaj pošljejo duplikat vsake #s«Ujatve tudi aa glavnega tajnika Jednote. Ves pritožbe od straai krajevnih društev Jedaote ali posameznikov aaj «e pofcjjajo aa predsednika porotnega odbora: IVAN EXRtlSNIK, ®w 136, Bardia« Pa. PrT.tjaai morajo hiti vaaki aatadfan podatki ke priteAe. Drafttveae giaaDa js 'GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 19. julija se je z jalsega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Amerike 34 Slovencev in Hrvatov. Bloški grad namerava baje kupiti "Dentscher Aerateverein". Neva podzemeljske jame na Dolenjskem. Večja družba iz Ljubljane je našla v Mali gori med Dobro poljem in Laščami 7 doslej Še ne preiskanih podzemeljskih jam 4 so bile vobče še neznane. Te jame spadajo k globokim, navpičnim erozijskim jamam in so podobne globokim predorom. V nekem takem predoru (za Cekrm) so našli v globočini 20 m več parov jelenjih rogov, kterih starost se eem na 200 let. Pri tej priliki so si raziskovalci teh jam tndi nekoliko natančneje ogledali podzemeljsko jezero, v Finkovi jami pod Stenami Dosedanja raziskavanja, ki se bodo pa nadaljevala kažejo, da leži pod Malo goro cel velik sistem različnih jam. Prevelika štedljivost ljubljanskega sodišča. L ju bij. sodišču je dodeljen n>ek paznik, ki ima v hiši nesrečo, da so m« otroci zboleli na škrlatinki. V tem slačajn bi bil oče vsled nalezlji-vosti bolezni za gotovo dobo izključen od službe. Res je moral nekaj dni ostati doma, pa kaj si zmisli modra glava gospoda jetniškega oskrbnika. OČeta - paznika da poklicati in ms naloži, naj dela službo kljub temu naprej, naj v jetnišnici spi in mu je prepovedal občevanje z družino, tako da bi revežu lahko pomrli doma vsi, ne da bi on za to vedel in smel demov. Kar je pa še najbolje pri vsem tem, odkazal je pazniku isto hrano, kot jo imajo jetniki, ki pa kakor znano ni najboljša, ki mu bo morebiti nazadnje — da se postavi krona celi modrosti — še zaračunana in od plače odtegnjena. Tako ima ta paznik zapor in kazen brez obsodbe. Ali to ni lepo in spodbudno T Nepoboljšljiv tat. Leta 1882. v Ponikvah rojeni in v Videm, okraj Kočevje, pristojni Fran Mramor je lele meseca aprila prestal zaradi tatvine svojo osmo, IfimeseČno kasen in se od tedaj klatil po svetu do nedsvno. Ko je dospel v Ljubljano, je dobil delo pri kleparju Jakobu Flieglu, kjer se pa ni dolgo časa držal. Doepevši neke noči zjutraj ob 3. domov, je ukradel svojemu gospodarje izpod vzlavja 160 K in izginil. Mramor je nevaren tat. Aretovaa Je bil 16. julija 431 et ni hlape« Alojzij Janša iz Loga pri Brenovia, ker je pri kupovanju kostne svojega bivšega gospodarja o-goljafal sa 20 K. Pobil mu je tudi Upa v kuhinji. Oddali so ga sodi- H 161 etna M. a. is KarolinAa aemlje je bila v ljubljanske eksporae tr-s čevlji. Meseca majnika je ilii iitf ifiiiniraiiiiatiir iiif^-....... • začelo zmanjkovati čevljev in dognalo se je, da jih manjka že za 100 K. Čevlje je razpečavala po neki tovarniški delavki. Po ovadbi so jih izpustili, ker sta še nekaznovani. Rapidno padanje vlog "Kranjske hranilnice", t. j. nemške šparkase, kakor je iz uradnih njenih poročil razvidno, kaže, da se je slovensko ljudstvo končno vendarle vzdramilo iz svoje neprevidne zaspanosti in da jame sedaj skrb polagati na to, kam naj naloži plodonosno Bvoje prihranke. Ker v "Kranjski hranilnici" ni nikakega stvarnega jamstva ali poroštva za varnost vlog, je prav, da ljudje tamkaj dvigajo svoj denar. — Prav je to tudi radi tega, ker je "Kranjska hranilnica" dobiček porabljala za vse prej, nego za naše domače, slov. kulturne stvari. Izkazala se nam je tedaj tur»o«K to se domu vrne jffio sl pplen leno, otroke, ali p* nike, ter prijatelje v Amcr: ko vzeti, potrebujel Človeka kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zalo obrni se zanesljivo n» nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. M. lasu-parno vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje list ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči do iujake aa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, 4* nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem urada (Ellis taton^ thiŽimo jim vedno v naj bolj lo pomoč« Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vs**t «-narna pošiljatev po nas poslana pride v stari ki a' - <« __ _ __ do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k i-Dftt- hranilnica. Nikdar ač Še ni čulo, da bi denarji nc prišli na določeno mesto, kar se dand&ne? t krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesV .ve hranilnice a«i jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uloinik dobi izvirno hranilno knjižico. Obw ■ od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje- ][azno za rojake, POZOR rojaki! Kdor kopaj« ansi aro tli . na} pokposS-oevraj« m kani iloreoiU eoalk. Om'm' U blago. Piiite dmnea pojcenik.' DERGANCE, W1DETICH A CO, 1622 Arapahoe St.. ki nameravajo potovati v staro domovino s do&rm. brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj ai izbere >eQi.*g< _ izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo n*ši- vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika it :al odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, a, C- at en dan pred odhodom parnika v New York. Vs»k potujoč rojak naj nam piše ali brzoja* *cu' pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za j rt agt ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne b' nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandf in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmoŽnjB angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelc za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepanev is ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovt veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas Še psa dajo brezdušnim odemhoai, kteri spetyeje ljudi oavadao sa slabe parnike. To je zelo v*2nc li koristno* I ji 0^kp,t 4krob (4terka) se pomola običajno prahom ln drugimi tvartnam! v prosto-rlh groosrlj t n potem Jo perilo aavkaato-belo ali pa rumeno. AROQ je popolni ikrob zavaa-ko perilo — mrzlo aH vroče. Kupujte čiste ARGO zavoje, 5c. The 5 t»rch For Evf=>v Purpose fr^ržn hq "and colo ^takcni J Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich ] NajpripravnejSa in najcemjša parobrodna črta za Slnence in Hnate. Novi parnik n& dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Relopw Vai spodaj navedeni-novi parobro-di na dva vijaka imajo braa-ittni brsojav: AJilCE, LAUBA, KABTHA WAflHUrGTOH ABGIBTDTA V maaeoOi maju in jnnljn ae bo- deta BforsJ navedenemu brodovju prldraifla la dva draga nova pot-■iika panaika. Cene voznih listov h New Yorka za DL razred se Ik TBSTA............................................$36.00 LJUBLJANE...................................... 36.60 REKE.............................................. 36.00 ZAGREBA......................................... 37JO KARLOVOA...................................... 3TJD IL RAZRED do TRSTA aH REKE......................$5040, 59.00 i 60.00 PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New TorL - Ifi Vstauovljens doe 16. svgusts 190ft. Inkorporirana 33. aprila. 1909 v državi Pen na. s sedežem v Conemaugh, Pa. GHLA.VNI URADNIKI: CTAP. BOYANT8E3K, E. F. D. Na. 1, Cen—sgh, Pl k: 0BOBG £3068, 634 Broad fit, Johastowm, Pa. tsjaik: IVAN PAJK, L. Box 988, Conomasfh, Pa. Isjaik: 8TEFAN ZABRIC, P. O. Box 641, Coasanasfh, Pa. IVANK 6BGA, L. Box 238, Conomaagh, Pa. agejslk: IYAUT HEEZOVBC, P. O. Box C>«inii|V Pa. NADEORNTK3: K6CJAN, prsiswflniV nadsl odbora, Box M7, Carrstt, Pa. | PERKW, ssdsoraik, P. O. Box 101, Oonemasgh, Pa. DMaCHLJ, nadsorsik, L Box 976, Oeaeonssgfc, Pa. P0BOTNDCI: BAVDEK, predsednik poni. odbora, Box 94Dsalo, Pa. K« flUmVJBC, porotnik, Box 824, Primero, CUo. QLAVIC, poretaik, P. O. Box 888, Coaemasgfc, Pa. "f — ^ ysaeVNI EDBAVNTK: B. HKALLDDt, G*sevs Bt., Coasmaagk, Pa. drdHva, osboma »jih aradaiki so aljadao im Vfffci^ ža nikomer dragem, vss pošiljati dopis* pa W Maja da opasijo drsftveai tajniki pri meseiaih poro&lih, ali ^lafc kjersibodi ▼ poročilih glavn«ga tajnika kake pomaajkljiToeti, naj M ie asm adorns nrr1' na urad glavnega tajnika da t prihodnje Braltvsno glasilo je "Glas Naroda". V Spisal Karol May; za G. N. priredil L. P. PETA KINJIC1A.. Po škipctarski deželi. (Nadaljevanje.) Tega seveda do danes še nisem vedel. Hadž Miriam se imenuje po eloveasko "križ Marije" in tudi na Slovnskem raste taka cvetlica, ki se fcneaaje "Marijini srčki". Žena pa nadaljuje s pogovorom: "Cvetlice te vrste so sicer vse lepe, vendar njih kralj je najlepši, ker je bolj širok in vzraščen kot njegovi podaniki. Na cvetu ima neko snamenje, ki je precej podobno kači; in ta kača se ponoči zelo sveti." "Ali je rest" "Jaz ne lažem, gospod. Večkrat sem ga že videla in tndi danes upam, da ga opazim. Če se vzame kralja marijinih srčk iz zemlje, poginejo vse cvetlice. Po preteku enega meseca zginejo vse cvetlice, sicer postanejo zelo stare. Kralj, kterega hočem danes dobiti, je najbrž te deset let star." "Toda če vzameš kralja, tedaj zvenejo vse cvetlice." "Nikakor ne, ker je zrastel nov, mladi kralj, torej starega lahko bres skrbi vzamem. To se mora zgoditi v nedeljo po polni luni, na sveti dan kristijanov, kterih nebeška kraljica je Marija. Na ta dan se kralj najlepše sveti; celo nekaj dnij pozneje, ko je bil vtrgan, se blišči. Danes je prva nedelja po polni luni; če imaš čas, greš lahko z menoj in vidiš kralja cvetlic." "Rad bt šel s teboj, ker me zanima tvoje pripovedovanje, vendar iaJ nimfcsn časa, ker moram nemudoma v mesto." "Torej ti ga prinesem jutri zvečer, ker se bo še blišč al." "Ne vem, če bom še v Ostromdži." "Gospod, ali hočež tako hitro odpotovati t" "Da. Sem nisem prišel z namenom, da se dolgo zamudim, ker mi je 2as le kratko odmerjen. Ali veš, kje stanujem, če prideš jutri k meni s kraljem cvetlic?" "Slišala sem. Lahko noč, efendi." Ženska odide. Na poti proti mestu me vpraša Halef: "8idi, ali ti veruješ o kralju evetlief" "Dvomim že ne." "Jaz še nisem nikdar slišal, da imajo cvetlice svoje poglavarje." "Torej tudi ne vrjameš. No, če ga ženska jutri prinese, si lahko o-gledaš cvetličnega kralja." Niti slntil nisem, da se bom imel kmalu cvetličnemu kralju zahvaliti sa svoje življenje. Moj sestanek z Nebatjo je bil zame zelo velike važnosti, kot sem pozneje sprevidel. Ko prideva s Halei^m v mesto, se napotiva takoj h kodži baši, da naredim zapisnik vseh stvarij. Sodnikove oči so se bliSčale, ko smo šteli denar v treh mošnjah Vpraša me še enkrat, če bom res sam preskrbel pošilja te t denarja, kar mu ponovno zagotovim. Pokazalo se je kmalu, da sem prav naredil. Ker sodnik ni mogel ničesar druzega učiniti, je konečno zahteval, da se mošnje rašijejo in zapečatijo z njegovim pečatom. Jaz se seveda nisem branil njegovemu predlogu. Nato grem gledat ujetnike; > pravili ^o jih v neko klet, kjer so bili dobro zvezani. Sodniku povem, da so vezi popolnoma nepotrebne, nakar mi odvrne, da so še preslabe za take lopove in da bode ponoči postavil še posebnega hlapca pred vrata na stražo. Torej glede varnosti jetnikov sem bil popolnoma pomirjen; seveda niti dozdevalo se mi ni, da je sodnik ujetnike le zategadelj ukazal zvečati, ker je slutil, da jih pridem jaz pogledat; pozneje jih pa zopet lahko razveže ali pa celo pusti pobegniti. Od tu se podam v konak, kjer se je baš delila nekaj zakasnela ve-Aerjs. Sedeli smo v isti sobi kot opoldne skupaj. Govoric tudi ni manjkalo, ker toliko novega kot danes se v Ostromdži že od pamtiveka ni fgodilo. Naravno, da je bila že polnoč, predno smo se podali k počitku. Meni odkažejo posebno sobo, in ker so bile v njej dve postelji, vzamem tudi hadžija oeboj. Vedel sem, kako je Halefa vsaka prijaznost razveselila. Moja ura je kazala nekoliko čez dve, ko sva se ravno pričela r&zr-pravljati. Tu potrka nekdo spodaj na zaklenjena vrata. Jaz odprem okno in pogledam navzdol. Nekdo stoji pri vratih,, vendar ne morem razločiti, kdo je. "Kdo je tukaj t" vprašam. "Ah, to je tvoj glas," odvrne neka ženska. "Kaj ne, ti si tuji efendif " "Da. In ti si Nebatja, ki ittei cvetličnega kralja!"^ "Da, gospod. Pojdi navzdol, ker ti moram nekaj povedati" jo potiebeof " ' ! "Gotovo." { ■ i "AJi potem zopet lahko spat T" NAJBOLJŠI ZDRAVNIK Cenpagoie Seple TragsaltaDlip. [Francoska parobrodna družba*] J« tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti. Že več kot 10 letno uredovanje kot glavni" zdravnik in ravnatelj na SLOVENSKEM ZBRAVIŠČU V NEWY0RKU Vam je dosti jasen dekaz, da je nai slavni svetovnoznani Dr. J. E. THOMPSON, B&jboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobrq poznava in kateri ins popolno izkušenost t zdravljenju Tsih bolezni, zato Vam ne bode nikdar žal »ko se takoj njemn poverite t zdravljenje, ker le tsko zamogli bodete v kratkem svsje ssželjeno zdravje nazaj dobiti. Žc dosti velika nesreča za vsakega je, ako ga napade bolezen, a le večji siromak je oni, kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje kakemu neizkušenemu m nevestnemu zdravniku. Dr. J. E. Thompson. Ni je spolne ali ženske bolezni katera bi ne bila Dr. J. E. THOUPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem Čaen popolnoma ozdraviti. Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo garantirati da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi 6e tako nevarni in teško ozdravljivi molki ali ženaki spolni bolezni. On je na zboru od več etotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi" ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, akopram je bolnik od njega že tako oddaljen. Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki ne morejo ali niso mogli ozdraviti. Bolehate li, ali ako se počutite slabi in nemočni, tedaj nikdar ne odlašajte temveč se takoj edino obrnite le na dobrega, izkušenega in poštenega zdravnika. Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij: Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občen j a; polucijo, ali gubitek moškega iivotnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni Želodci, srca,- glave, grla-uSes, led i c, pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katarein prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih Ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; ne plodovi tost; — vse kožne bolesti; sr-bečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t. d. Zdravljenje vseli spolnih boleznij ostane stroge tajno. zatoraj rojaki ako Bte bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jezika ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vBe druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na Bledeči naslov: Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Postni pamiki so: rp- £rov?n,?c" viitka.........-........14»2f*> ton. 30 000 konjskih moči La Savoie" » ..................I2 O00 «' 25 (XX) «• La Lorraine" » ................. 12.000 « 25 000 »P IODraine„ • .............10.000 " 12 000 Bretagne .................................8 oeo 9 ^ "La Gascogne"................................................................« 9.000 Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK 1 corner Pearl Street, Cbesebroafh Building. Paniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopobdae b pristanišča itev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.: •LA TOURAINE 12. avg. 1&09. *LA SAVOIE La Bretagne If. avgwrta 1M9 *LA LORRABfE •LA LttttAINE 3«. avg. 10M *LA PROVENCE •LA TOURAINE * aept. 19« *LA TOURAINE •LA PROVENCE t. aept. 19« *LA SAVOIE POSEBNA PLOV1TBA V HAVRE: Parnik "FLORIDE" odpluje dne 14. avgusta ob tretji uri popeiada«. Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 4. septembra ob 3. popoldao- V BORDEAUX: Parnik na 2 vijaka "CALIFORNIE" odpluje 12. avgusta ob 3. Paniki z zvezdo ttaifl imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St, Chicago, HL 1C 30. aepi. 7 oktobra 10«. 14. akt. lft«. 342 W. 27th St., NEW YORK, IV. V. Uradne ure so: ob delavnikih od 10 do 12 in od 1 do S ure popoludne, V nedeljo in praznikih od 11 ure do 1 ure popoludan. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno »najboljšega importiranega češkega hmela. Sad- tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi « st svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vset £>o>)&in gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri fleo. Tr«rnlkar-ja 6102 St. Clalr »* * kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. "Torej počakaj, jaz pridem takoj.'' Minuto pozneje Ž3 stojim s Halefom na eeeti. "Efendi," začne pripovedovati žencka, "ti ne veS, kaj se je zgodilo ---" "Torej povej vendar." "Nekaj zelo slabega: vsi ujetniki so pobegnili.*' "Kajf Ali rest" "Da, pobegnili so." "Kje si pa zvedela t" "Videla sem jih in celo slišala sem, kaj so med seboj govorili." "Kje?" "Na gori, pri Mibarekovi koči." "Sidi," reče Halef. "Ta trenutek morava tudi midva na goro. Mi jih postreljamo, ker sicer se nam gre za življenje." "Počakaj, prej moram še vse natančno zvedeti. Koliko jih je pa bilo, Neba tja t" "Trije tujci, Mibarek in kodža basa." "Kajf Kodža basa, sodnik, je bil tudi zraven t" "Da; on sam je ujetnike oprostil, za kar mu je Mibarek podaril 5000 pijastrov." "Ali pa veš gotovo?" 1 * Slišala sem vse natančno." "Torej pripoveduj, vendar kratko. Niti trenutka ne ememo po nepotrebnem zgubiti." "Dobila sem kralja cvetlic, kterega sem iskala in se hotela vrniti mimo razvalin. Tu vidim prihajati štiri moše- iz mesta. Ker se msem hotela pokazati, se skrijem za vogalom koče. Štirje možje so hoteli stopili v kočo, ki je pa bila zaklenjena. Tri izmed njih nisem mogla spoznati; četrti pa je bil Mibarek. Govorili so, da jih je sodnik spustil in da pride takoj za njimi, da mu plačajo 5000 pijastrov. Ko mu ptečajo, tedaj pa odidejo naprej, poprej pa se morajo še nad vami maščevati. Nekdo izmed njih je bil mnenja, da boš ti najbrž v Radovič ali pa v Istib jahal. Spotoma pa vas napadeta Aladžija." "Kdo je Aladži?" "Ne vem. Kmalu za tem je prišel sam kodža baša. Ker ni imel nihče ključa do razvaiinske koče, so vrata razbili. Kmalu za tem so pa prileteli iz koče razni ptiči, netopirji in druge živali; mene je bilo strah in pobegnila sem." "Hvala. Nebatja; jutri prejmeš svoje plačilo; le pojdi domov, ker nimam več časa." Vrnem se v hišo; v hiši so culi trkanje na vrata in so vstali. Že v dveh minutah smo bili oboroženi in n potu; Halef, Oško, Omar in jaz. Oba kremarja sta hotela zbuditi mestne prebivalce, vendar sem jima prepovedal, ker ubežniki bi ropot lahko slišali in še pravočasno pobegnili. Pač pa zapovem krčmarju naj nabere še nekaj krepkih mož in z njimi zapre cesto proti Radoviču. Tako smo ubežnike morali na vsak način dobiti v past Mi štirje pa hitimo po gorski poti proti razvalinam. Ko tako lezemo po gorskem hrbtu, se mi zazdi kot bi nekdo bolestno zakričal. Potem pa slišim zamolkel padec. "Stojte!" rečem tovarišem. "Nekdo je pred nami. Čakajte mirno na svojem mestu, dokler se ne vrnem.'* Že čez nekaj trenutkov se nam bližajo počasni koraki. Bili so dokaj Čudni, in spoznal sem, da mož šepa, ker je najbrž padel. Sedaj je prav zraven mene. Noč je bila tenma, še posebno v goščavi iJ> med drevesi. Bolj po čutu kot po svojih očeh sem dognal, da lastnik drobne postave pred menoj ni nihče drugi kot kodža baša. Zgrabim ga za prša. "Dur ve fus — stoj, in molči!" mu zapovem s tihim glasom. "Ia Alah!" zakliče prestrašen. "Bodi tiho, sicer te pobijem na tla." "Kdo si ti?" me vpraša. "Ali me ne poznaš?" "Ah, ti si ptujec! Kaj delaš tukaj f" "In kdo si ti?" ga vprašam jaz. "Morebiti celo kodža baša. ki je ujetnike oprostil!" "Ej mišic — O čudež!" zakriči sodnik na glas. "On vse ve." (Nadaljevanje prih."