Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih dritnb V«Uazavseleto • • . $6.00 Za pol let«.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA 8 List :slovenskih idelavcevv Ameriki« TELEFON: CHELSEA 3*7S NO. 141. — ŠTEV. 241. Matter, September 21, IMS, at tik« Poet Office at New York, N. fn ander Act of The largest Slovenian Daily in the United States. 1—oed every day except Sunday* and legal Hobdays. 75,000 Readers, •t March 3. 117» NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 14, 1930. — TOREK, 14. OKTOBRA 1930 TELEFON: CBSLSKA S879 VOLUME XXXVIII« — LETNIK XXXVHL V NEMČIJI BO NAJBRŽ UVEDENA DIKTATURA _, __—----- OB OTVORJENJU RAJHSTAGA SO SE VRŠILI PO BERLINSKIH ULICAH VROČI SPOPADI Ce si ne bo mogel nemški kancler zajamčiti v rajh-stagu večine, si bo Hindenburg prilastil diktatorsko polnomoč ter vladal potom direktorija. Pred poslopjem rajhstaga se je zbralo na tisoče oseb "Živel Hitler! Nemčija, prebudi se!" TREZNOST V MOKRIH DEŽELAH Andersonova opazovanja in primere tekom polletnega potovanja po Evropi. — Za razveljavljen je 18. amendments. Zdr,inost obstaja le 'tam, kjer ni nlka'xe prepovedi gleda zavživanja alkohola. To trditev je uveljavil včeraj Le Roy Anderson, ki se je vrnil po šestmesečnem potovanju po Evropi. Rekel je med drugim: — Čudno zveni naslednje: — V deželah, kjer je konsum alkohola prepovedan, so ljudje pijani. Tekom svojega polletnega potovanja po JUvropi, tekom katerega sem obiskal Nemčijo, Anglijo, Francijo, Švico, Italijo in Skandinavijo, nisem videl pijanih ljudi. Kakorhi-tro pa sem pristal v "suhaški" Ame-takoj BERLIN, Nemčija, I 3. oktobra. — L/anes se je sestal peti nemški državni zbor pod republikansko ustavo. Otvorjenje se je završilo v ozračju politične histerije. Po ulicah glavnega mesta so se vršili vroči ix>ji, in veliko število oseb je bilo ranjenih. Predsednik Paul Hindenburg je prišel do zaključka, da je napočil čas, ko mora dobiti Nemčija diktaturo. Ce se ne posreči državnemu kanclerju Bruen-ingu dobiti v parlamentu večine, se bo predsednik Hindenburg proglasil diktatorjem Nemčije ter bo1 riki, sem zagledal vladal s pomočjo direktorija. Bruening je domneval, da si bo zajamčil kmet-sko stranko, ki mu je pa v zadnjem hipu obrnila ,službe v prohibicijskrn slučajih, hrbet. Zbornica se je sestala ob polštirih popoldne. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se zbirale pred poslopjem velikanske množice ljudi ter kričale: — Živel Hitler! Nemčija, prebudi se!" Močan policijski oddelek je izpraznil trg pred državnim zborom, policijski kordoni so pa zaprli vse dohode. Takoj nato so se začeli po raznih ulicah spopadi med komunisti in fašisti. Na stotine ranjencev so morali odvesti v bolnišnice. Policisti so sicer streljali v zrak, tembolj so se pa posluževali gumijastih krepelcev. - Nič bolje ni bilo v državnem zboru. Tekom čita-nja imen, je nastal tak ropot, kot ga ni bilo še nikdar v nemškem parlamentu. Poslanec Ernst Torgler je vstal ter zaklicali — Zunaj pretepa policija delavce. Otvorite državni Hohenzollernci slutijo, da se je približal njihov KOLUMBOVO PRAZNOVANJE V Genovi so svečano praznovali Kolumbov dan. Diplomati amerišk i h dežel so položili vence. GENOVA,- Italija, 13. oktobra. — Rojstni dan Kolumba so praznovali včeraj na slovensen način na izrecno željo Mussolini j a. NOVI NAČRTI ANGLEŠKE CIVILIZACIJE Vse je pripravljeno za kazensko ekspedic i j o profc;. plemenu Afridov. Ozemlje med Pešava-rom in Kohatom bo u-trjeno. SIMLA. Indija, 13. oktobra. — Danes je bilo objavljeno, da se bo NEMIRI V KATALONIJI Petdeset ljudi je bilo ranjenih pri kravalu v Kataloniji. — Povratek izgnanca je dovedel do kravala. BARCELONA, Španska, 13. oktobra. — Petdeset ljudi je bilo danes poškodovanih v Leridi pri spopadu, ki je bil posledica povratka katalonskega narodnega voditelja, polkovnika Francisco Macia, iz večlet- VeLke ljudske množice so si ogledovale Kolumbove relikvije v ro- tovžu in spomeniku Kolumba. V ,____________ domnevani rojstni hiši sla vnega i^ ^ priceU ka2en3ka ^^^^ 1 nega pregnanstva, raziskovalca so položili vence vsi di- , pr0tJ Afrid0m- je sklenila še I Vež iUsoč ljudi ^ je 2brak> na kQ_ plcmatje ameriških dežel. J bojevito Ple™e' j lodvoru, ki so priredili izgnancu njegovi družine navdušenje ova-cije. Ko je dospel Macia v svoje slano- Poslanik Združenih, je nosil ci-1"1 vztrajn brani SV£>je vilno obleko, a vsi diplomati drugih iZimi je angleška armada v držav so nosili uniforme. j 0ri*h krajih brez moiL Afridi 50 že {večkrat pokazali, da se noceja pod Med udeleženci je bilo videti tu- .nobenim pogojem podvreči Angliji, di par veteranov iz bojev Garibal- j Posebno piko imajo Angleži na dija ter dosti članov fašistovske mi- j' hadzija iz Turangzaja", mogočne-l^ce. N . ga verskega voditelja. V ameriški koloniji so se vršili j Ozemlje med Pešavarom in Ko-! plesi in banketi. 'hatom bo močno utrjeno. naslednji BERLIN, Nemžija, 13. oktobra.— dan par pijanih ljudi. j Latinsko-ameriška kolonija Berli- AndGTSOn je postal znan po vsej na je praznovala rojstni dan Ko-deželi ker ni hotel vršiti porotnike ' lumba s formalnim otvcrjenjem I:alo-ameriškega zavoda. Praznovanja se je udeležil tudi državni mi-SAN FRANCISCO, CaL, 13. okto- nister za zunanje zadeve Curtius bra. — V Napa se je vršila let- ter diplomati iz latinske Amerike, na konvencija California State j Inštitut je nastanjen v delu prej-Grange. Organizacija je bila celih • šnje cesarske palače ter ima knjiž-deset lot strogo suha. Sedaj pa je nico, obstoječo iz 120,000 zvezkov. Ta zavod so ustanovili odlični južni Amerikanci. Vsled neustrašne aktivnosti Afridov in drugih plemen je ta del an-gleškga kolonialnega gospodstva resno ogrožen. sprejela resolucijo, naj se razveljavi osemnajsti amendment. SUHACIPRETE S TRETJO STRANKO JOHNSTOWN, N. Y., 13. oktobra. Na državni konvenciji Womans ljudsko vzgojo, je izjavil.™da se je Državni minister za zunanje zadeve je govoril o Simonu Bolivar ju ter pomenu latinske Amerike za delo Lige narodov. Adolf Grimme, pruski minister za Christian Temperance Union je za-pretila predsednica Mrs. Ella A. Bo He, da bodo leta 1932 osnovali su-hači sbojo lastno stranko, če se bedo demokrat je in republikanci izrekli za preklic 18. amendmenta. Dva 'tisoč delegatinj j tej izjavi navdušeno ploskalo. PETNAJST -RANJENIH PRI NEMIRIH NA DUNAJU cas. Na galeriji se je pojavil princ Avgust Viljem, tretji sin bivšega nemškega kajzerja. Njegova navzočnost je bila velika senzacija. Prvič izza ustanovitve republike je bil namreč navzoč v rajhstagu čJan cesarske rodbine. Novi državi zbor ima 577 poslancev. Narodni so-cijahsti (nemški fašisti) so za trdno uverjeni, da bodo dobili večino. z otvorjenjem zavoda, uresničil sen ; Aleksandra von Humboldta. Obžaloval je tudi, da je zbolel profesor j Ernesto Quesaba, ki je ustanovil knjižnico obstoječo iz 80,000 zvezkov. PROSTOST MISLI V RUSIJI NEMOGOČA DIAMONDOVA ZADEVA ŠE VEDNONEPOSANJENA Zdravstveno stanje znanega new-ycrškega gangsterja Jacka Dia-monda, katerega so v nedeljo nevarno cbstrelili trije neznanci v Monticelo hotelu, se obrača na slabše. On odločno zatrjuje, da napadalcev ne pozna, česar mu pa policija noče verjeti. FORD JE OBISKAL MACDO-NALDA LONDON. Anglija. 13. oktobra. — Znani ameriški industrijalec Henry Ford je obiskal danes pred o-tvorjenjem angleške državne konference angleškega ministrskega predsednika Ramsay MaeDonalda. Pogovarjala sta se več ket pol ure. BORIS GOST 1TAL KRALJA Kralj Boris, bolgarski kralj, se je v San Ros-sore pomenkoval glede načrtov za poroko s hčerko kralja Viktor Em&nuela. SAN R08S0RE, Italija, 13. oktobra. —- Bolgarski kralj Boris je dospel v kraljevski grad, in pozdravila ga je njegova nevesta, princesi -nja Giovaana ter drugi člani kraljevske družine Kljub slabemu vremenu se je »brala pored gradom velika ljudska mnettea ter z veseljem pozdravila kralja. Danes zvečer In jutri bo imel kralj priliko pomenkovati se z italijanskim kraljem o svojih Ramenih, Po eodanjlh načrtih bo kralj Bo- ■ sko ter se vrnil nato zopet pozneje z ministrskim predsednikom Liapčevom ter drugimi dvornimi uradniki. Kje se bo vršila poroka, je za enkrat še -tajnost. Veliko pozornost posvečajo tudi navzočnosti grofa Vecchi del Cis-mona, italijanskega, planika pri Vatikanu. Pričakuje se, da bo Vatikan jutri pojasnil svoje stališče glede poroke med katoliško prin-cesinjo it«- pravoslavnim monarhom. FRANCOSKI PREDSEDNIK V MAROKU PARIZ, Francija, 13. oktobra. — Francoski predsednik Gaston Do-mergue se je v druibi raznih odličnih Francozov odpeljal s križarko "Colbert* v Maroko. Obiskovalci nameravajo dognati, kako bi bilo mogoče povečati trgovino Maroka. Raamiiijali bodo tudi o načrtih glede železnica jv^Spfrg,. DUNAJ, Avstrija, 13. oktobra. — Danes so se člani Heimwehra večkrat spopadli s policijo. Petnajst oseb je bdlo ranjenih, dve med njimi smrtn one varno. Nemirili so se završili ker so člani Heimwehra'v Rusiji prepovedano vsako znan-protestirali proti saintgermainski stveno delovanje in da je bilo že mirovni pogodbi. BERLIN, Nemčija, 13. oktobra. — Znanstveniki in umetniki v Nemčiji, 83 po številu, so objavili danes javni protest proti usmrčenju učenjakov 'v sovjetski Rusiji. Množe se namreč dokazi, da je več znanstvenikov usmrčenih. POLITIČNI BEGUNEC 0YEDEN IZ POLJSKE LONDON, Anglija, 13. oktobra. — Litavski vojaki so vdrli v poljsko ozemlje ter odvedli bivšega člana litavskega državnega zbora, Komo-rovskega, ki si je bil poiskal zavetja na Poljskem. Varšavska vlada bo poslala v Kovno odioien protest. vanje, so vprizorili ljudje obhod po ulicah mesta. Policija pa je napadla izgrednike ter jih pregnala. Nobenega ranjenega niso spravili v bolnico in tej okoliščini pripisuje vlada, da je bil spopad le malenkosten. * Polkovnik Francisco Macia, katalonski separatist, je bil izgnan na povelje diktatorja Primo de Rivere. Pred dvemi leti je bil v New Yor-ku ter izjavil takrat, da bo ostal v Nemčiji toliko časa. dokler ne str-moglavljen Primo de Rivera. Izgnan je bil radi tega, ker *je povedel skupino oboroženih republikancev preko meje na Špansko. MADRID, Španska, 13 oktobra. Peseta je zopet padla v vrednosti, kot je izjavil Antonio de Miguel, španski ekonom. POSVECENJE VIRGILOVEGA GROBA NAPOLJ, Italija, 12. oktobra. — Pod vodstvom italijanskega vzgojnega r.inistra ter raznih učenjakov je bil znova posvečen grob pesnika Virgila, kateri je bil rojen pred dvatisoč leti. ODPOR SEVERNE KITAJSKE JE ZLOMLJEN Zmage nankinskih čet in zavzetje Honaafu. —Po zopetnem uveljavljenju miru bodo skušali naci-jonalisti zopet zgraditi gospodarski preporod. ŠANGKAJ, Kitajska, 13. oktobra. Uradniki nacijoaalistične vlade so izjavili včeraj zvečer, da je videti konec državljanske vojne. Le v severozapadnem delu province Honan se vrše še vedno vojaške akcije, cia se zlomil odpor severnih pod generalom Fengom. Poroča se od povsod, da so bili vstaši odločilno poraženi in da je padlo tudi važno mesto Honanfu Nadaljna poročila pravijo da so vladne čete zajele severno od Ceng-šova po prekoračenju Rmene reke 60,000 vstašev in jih razorožile. Prvotna armada vataškega generala Fenga, ki je štela 260,000 mož, je bila kot razdrobljena. 30,000 mod je padlo v boju in 160 tisoč je bilo ujetih. Ostalih 70,000 mož brez vodnikov, brez opreme in provijanta, ne pomen j a kot vojaška enota nikake nevarnosti več. Ker se je stvar ugodno zasukala za Nanking, so nacijanalisti strašno veseli glede politične bodočnosti ter pravijo, da bo nastopila doba miru in blagostanja. Prihodnja naloga bo zatreti vsepovsod vstaje komunistov ter končati kaos, ki je nastal na Kitajskem. SADOVI PROHIBICIJE WASHINGTON. D. C., 13. okt. — Prohibicijski ravnatlj Woodcock je izjavil, da so napravili letos najmanj štiri milijone galon "pijače"' iz parfuma, vode za lase in raznih tonik. SESTANEK ZVEZNIH SODNIKOV W Washington!! se Je vršila te dni važna konferenca med predsednikom vrhovnega držav, Charlesom E. Hughesom-< ga v kandijsko bolnico, kjer je umrl. Orotništvo v Toplicah je aretiralo več fantov od katerih so nekateri že priznali svojo krivdo. S steklenico po glavi. 27. septembra je šel brat posestnika, Žagarja in mlinarja Finka iz Obrha pr Toplicah. Anton Fink z nekim gerpodarjem v Sotesko po t ep, v katerem je 19-letni Šercey udaril Finka s pollitersko steklenico, ki jo navadno nosi s seboj na delo, enkrat po hrbtu in nato še po glavi s tako silo. da se je steklenica razbila. Udarec je Finku prebil črepinjo, vendar je bil Fink še toliko prisebi, da je sam prišel do doma. ki je nad četrt ure odalien od kraja tepeža. Doma se je v redu sle-ikel in vlegel v posteljo. Kmalu pa la. Pintaričeva je hotela preko me--žaganje, ki ga rabijo kot nastiljo tra v Gcrenjskem. V omenjni noii se je ncmreS pojavil tanrkan najprej 36. letni cigan Janez Levakovič, *a katerim sta prišla tudi 42-letni Anten Hodorcrič in 38-letni Florijan Hudorovič. Cigani so se v gluhi noči približali trgovini Frančiške Bur-garjeve in s pomočjo dva metra dolgega jelovega trama vrgli iz okna železni križ. Na oknu so razbili tudi nekaj šip, nakar sta se spla-?ila v trgovino oba Hudoroviča in cdtnesla poleg nekaj manjvredih predmetov predal, napolnjen s papirjem. Menila sta pač, da bo v predalu gotovo precej denarja, a sta bila pozneje nemalo razočarana, ko sta našla le navadni pisemski pa-p'r. je brez potnega lista in je bila seveda zavrnjena. Na jeseniškem kolodvoru se je nato namenila prou železniškemu skladišču, kjer pa ji je stal dolg tovorni vlak na poti. SKečila je pod neki vagon, namenjena pod njim priti na drugo stran — ravno tisvi hip pa se je začel vlak pomikati in kolesa odrezala Pintaričevi obe negi ter jo vlekla še kakih 40 m s seboj. Strašni prizori sc razburili vse očividce. Za i Pinta riževo ni bilo vec reš:tvc in o njeni usodi na Jesenicah razprav- Zg. Brniku pri Cerkljah na , , , . . ^ ^.. _ »lja z globokim sočustvovanjem. Dva požara. 26. septembra zvečer okoli 23. se je v Slovenski Bistrici oglasil požarni alam. V plamenih je bila lesena viničarija mariborskega bogoslovnega profesorja dr. Jerovška v Visckah. Pogorela je do tal. V nedeljo je govoril v Conway Hall znani angleški »"•tt.snik.ar in predavatelj S. K. Rateliffe. V svojem govoru se je pečal o možnem konfliktu med interesi angleških domini j (»v, ki so zastopani na imperij-ski konferenci, ki zboruje sedaj v Londonu, ter med za~ J i te vanii Indije, katere bo stavila prihodnji teden na an-^lesko-indijski konferenci. Preden pa sta izvršila tatvino, je Pri tem se bo pojavilo vprašanje. <'e zamore dati an- r^1 mim0 hiše gostilničar , ...... . . .. . Zcrman iz Brnika, ki je epazil Le -loška vlada. Indiji domimjski status brez dovoljenja se- vaJcovi6a ^ straži Ko se mu je tla j obstoječih domini jsk i h vlad. jZorman približal, se je skušal Le- ) vakevič skriti, a ga je Zorman na- ■ Popolna enakost sedanjih domillijev Z Združenim vzlic temu iztaknil. Da se ga obra- j 28. septembra okrog pol 1. je dvakrat jestvoin je bila priznana na imperijski konferenci let.t m> je Levakovlč oddal na Zorma- kratni znak sirene alarmiral mejna tri strele n samokresa, ki pa k ščane. da gori nekje v bližini. Ga- za živino. Ko sta že žaganje naložila, se je sešlo več delavcev. Ker je bila ravno sobota in so delavci j prejeli svojo plačo, so se fantje Sercelj iz Msniške vasi. Gcrše iz Poahoste ter Muhič iz Obrha s Fin- ! kom napotili v gostilno v Soteski nato pa se še ustavili v Bradačevij gostilni v Podhosii in nato še v Fin-kovi gostilni v Meniški vasi. Ko se jih je vino že precej prijelo. je prišlo do besedovanja, na- • kar so odšli iz gostilne. Muhič se je ' zadržal in odstranil od ostale družbe, da obišie svoje dekle. Med drugimi pa ^e nastal blizu mosta čez potnik Radeš pri eMniški vasi pre- 'je padel v globoko nezavest, iz ka-i itre se ni prebudil do ju-ira in niti petem, ko je prišel poklicani zdravnik dr. Kcval nka iz Toplic, k: je kcnstatfral, ki fovzreča Iz stare domovine poroiajo. da kamniški vlak še veclr.o vozi s ta-go naglico ko: je vozil njega dni. Včasi še bolj počasi. V Kamniku je sedla na vlak kmetica s svojim sinčkom in se odp~-iljala proti Ljubljani. Vozila sta se in vozila, toda spre-da je prebita lobanja, j vodnika ni bilo od nikoder. Najbrž notranja krvav lev, in se je šel v obcestno kremo ma;o o- cdrciil. da nesrečneža takoj prepeljejo v bolnico. Nevarnost je. da bo Fink težki poškodbi podlegel, pa tudi če ozdravi bode ostale posledice udarca trajne, posebno še. ker je bil fa:u zaenkrat občutno udarjen z vejo dre- j /c s a. ki so ga v gozdu podirali. Ne-sre -než seveda ni mogel podati no-bc-ne izjave, a topilškim orožnikom 1 se je posrečilo takoj izslediti napa- i dalre. krepiat. Kajti s kamniškim vlakom je tako. da lahko med vožnjo izstop!*. Hfugoslavije. Ana Pavlova pride v Zagreb. Pred kratkim pa je nenad3-ma začelo goreti gospodarsko po- j slopje posetnika Košica v Lešnici ] blizu Ormoža. S poslopjem vred so f ZaaretaHti listi oročajo, da pri-pogorsli tudi vsi že pospravljeni le- ;redi sloviu P^salka Ana Pavlova v tošnji nridelki. Stanovanjsko hišoikratkem lurnej° Evr°Pi' na ka" so ormoški gasilci, ki so s svojo mo- 'teri -se U5tavi tudi v ZaSret>u, k^er terno brizgalno takoj prispeli na lice mesta, obvarovali katastrofe. Posestnik je bil nizko zavarovan, škoda pa je velika. Orožniki poizvedujejo po vzrokih požara. Smrl zaradi stekline. Šestnajstletnega kmatskega fanta Slavka Kuftinca iz Siupnika v Savski banovini je pred šestimi tedni ogrlzel na nogi pes, k: se je bil priklatil v vas. Mladenič se ni dosti jdva ali t: i vrčke piva. nažgeš cigaro in ^a lahko brez posebnih težav in naporov komodno doliiti.š. Tistega dne je pa vozil še bolj pc.ia.si kot ponavadi. Šele malo pred Ljubljano je vstopil sprevodnik. Kmetica mu je dala karto, toda sprevodnik je zahteval tudi od fanta pol karte. — Križ božji, tudi za fanta! — .se je začudila kmetica. — Saj še ni šest let star. — Morda še ni ime! še--1 le:, ko je v Kamniku vstopil, sedaj pa je. ->aj ga vidim. Veste mamica, iz Kamnika do Ljubljane je z vlakom dolga pet. Požar, pretep in napad mestu. v Novem 1926. teri se ustavi Too najbrž gostovala v februarju. To je baje zadnja turneja slovite zmenil za nevarno rano. ker je bila umetnice, ki s tem zaključi svojo neznatna. Šele potem, ko so do-plesno karijero. mači epazili, da se njegovo stanje slabša od dneva do dneva in so se že pcjavili simptomi stekline, so ne--•srečnega mladeniča pslali v bolni-V Subetici je bil nedavno aretiran :co, kjer pa sc zdravniki izjavili, da finančni odvetnik dr. Manojlo Sat-.ni več upati na ozdravljenje, tier, ki je zapleien v večjo slepar-; sko afero. Sodišče je te dni dr. Sat j tlerja proti kavciji 100 tisoč dinar Dr. Sattler začasno izpuščen. Mlada dekleta so zelo zapeljiva. Še bolj zapeljive >o nekatere poročene žene. Žive vdove pa v zapeljivosti vse preko?e. To si zapomni prijatelj. ; V Downtownu jih je nekaj, v Ridgewcodu jih je precej Zato je nevarno hoditi v Downtown in v Ridgewood. posebno pred adven-tom in pred pustom. sreči niso zadeli. Zorman se ie na- silci so itakoj odhiteli z motorno i ijev izpustilo. Preiskava je že zaklju- Iz maščevanja enega ustrelil hudo ranil. dva . dalca, ki je izginil z obema tovari-, šema v temo. Na sedanji konferenci razmišljajo, kako hi uvedli V!.!!!?™ ,bri2?akl° v smeri proti Gotni va- jiolitično in ustavno proceduro v to priznanje. Ako namerava napraviti Anglija iz Indije nov do-1 Po izvršenem vlomu so se cigani * j , ... • tt j .priklatili z Gorenjske v ljubljansko mini j ter jih dati iste polnonuxi kot jih imajo Kanada, ;0toJie0f dokler jlh ^ zasaeil ^ Avstralija, Jučna Afrika in ostuili domini ji, bodo morali nik na Savski cesti. vsi dominiji glasovati za tO, ker so enakopravni Z Združe-j cigani so na policiji zanikali, da meni. Proti koneu"jepSpeTole"gl-nim kraljestvom. Ako bi postala Indija domini j, bi }>ostali vsi Indijci cdkoder so se videli krvavordeči p* am eni. Na mesto požara so prihiteli v desetih minutah. Gorel je v vasi dvojni kozolec posestnika Stiha. poi-i sena in slame. Po dveur-nem gašenju so ogenj pogasili ter cbvarcvali estala poslopja pred pla proti Sattierju in tovarišem obranava. bi bili vlomilci v Burgerjevo trgo- silno društvo iz Smihela. ki je na vino, vendar jim tajenje ne poma- J gerišč-u ostalo zaradi varnosti do ga, ker jih je spoznal gostilničar : jutra. Kako je nastal požar se ne! Razne nesreče in nezgode. Pri Sv. Roku ob Sotli je zdrknil 24-letni rudar Fr. Mlakar tako ne-irečno, da si je iz pahni! desno roko v rami. Pri delu se je zapič.l o-eter nož 41-letnemu mesarju Francu Pustku iz Gaberja v desno pod-laket in mu prizadejal globoko rano. Na domačem dvorišču je pred tednom dni stopila 53-letna mala p: s? t niča Marija Oblišerjeva s peto na zarjavel žebalj. Ker ji je vsa desna noga močno otekla, je morala Oblišarjeva oditi v bolnico. Pri ,. jii- . . . . , : rvtemobiCikem karambolu se je laž- stali za podkraljem, ko je izdal meseca novembre lan- e P-:icadoV3l na nogah 43-ietni I varovan js bil pri družbi "Vardar" ' za 10.0000 Din. škode pa ima okrog , Na pravoslavno Malo gospojnico i 20.000 Din. je v vasi Zrmanju kmet Miloš Os- mckrcvič ob času cerkvenega opra-v.la streljal z možnarjem, Ker je Pred podružnično cerkvijo v Dol. državljani angleškega imperija ter bi kot taki imeli prost i^orman, ki je določno izpovedal ve. Antonu stihu je že pred letom 4 , , . .. . v, v 1 ... kako se je stvar odigrala. ipogcrel kozolec na enak način. Za- v^top v oruge^domini.]«1, ne oziraje so na angleške priseljeniške postave. Kanada, Avstralija in Nova Zelandija so takozvane dežele "belih mož" in imajo zelo stroge priseljeniške po, s t a ve. glede Azijatov. Podobno je tudi v Južni Afriki. Kakšen vpliv bi imelo na sedanje postave, če bi }>o-stala Indija dominij in s tem zadobila enakopravnost? Izza začetka sedanje indijske krize sta bili storjeni dve veliki napaki. Prvo je storila Anglija, drugo pa Indija. Prva napaka je bila, ker niso voditelji angleških strank čena in se bo v najkrajšem času v vasi Glavici v Liki je pred krat- vršila;kim kmetovalec Milkan Gjikič cxi-i dal pet strelov iz revolverja ter hu-; do ranil svoja soseda M;ko Gjikiča. I Ilijo Gjikiča in Milico Gjikičevo. Dvaindvajsetletna Milica Gjikičeva I je takoj podlegla poškodbam. Ilija l^s bori s smrtjo, ker mu je krogla i prodrla pljuča in slezeno. dočim bo j Miko Gjikič morda ostal pri življe-i nju. Milkan Gjikič, ki je znan kot : rogofljiv človek, je Zaradi uboja obsojen na šest let ječe. Pred sodiščem v Osijeku se je dni zagovarjal 24-ietni Ivan Zadanič iz vasi Ltbinovci, ki je med pretepom ubil svojega prijatelja Joža Štefa-noviča, njegovega brata Mila pa težko ranil. Obsojen je bil na šes-let težke ječe. Možnar mu je zdrobil glavo. O ntkatere ženice so jako Ijubez-n;ive. kadar je treba dobiti od moža denai. — Daj rr.i de>et centov za karier — jc rekla, ko je stala vsa žarela in liaiišpana pred njim. On je globoko vzdihnil, se začel tipati po žepih ter naposled rekel: — Imam samo bankovec za pet dolarjev. — No. mi pa pet dolarjev daj — je rekla ljubeznjivo — bom pa taksi vzela. * — Kdo ve. kakšni klobuki bodo zlocil izvršil iz to zimo moderni! — je vzkliknila 1 mačševanja, ker je zaradi delitve zadružnega premoženja žive! s svo-1 jimi sesedi v vednem prepiru. , Gradišču so zvečer pletla vaška dekleta vence za okrasitev cerkve, v kaisri so imeli žsgnanje. Na poti 67-letni maturant. : nespretno manipuliral, je možnar eksplodiral tsr Osmckroviču v pravem pomenu besede razrobil glavo. je ženica in proseče pogledala svojega moža. — Letos bodo moderni taki in taki — je odvrnil. — Taki. ki ne bodo tebi povseči in taki, ki ti jih jaz kupili ne bom mogel. tja se je 17-letni kečarjev sin Janez Pavlič srečal z 18-lotnim ko-. __ „ _ . - . ^ . „ . Tast ubil zeta. vi? z Careveea sela po desetih letih carjevim sinem Francetom Hoče- 6 1 1 varjeni iz Gor. Gradišča. Pavlič ga j Krvava rodbinska tragedija se je Poučevanja maturoirati. Maturo je je opozoril, da nima pravice sprav- j te dni odigrala v Šidu. Brivec Sava napravil z lahko brez vsake protekr jljati ga cb debro ime, ker je nam- jMilinkevič se ie maščeval had svo Zaradi ureditve pokojnine je rao-rai te dni 67-letni provizorični j Ženin je rekel nevesti: ljudskošoLski učitelj Vklak Da bo-j — Verjemi mi. da nimam poguma iti k tvojemu očetu ter mu povedati. da nimam nobenega denarja. pač pa cel kup dolgov. — Oh. — je vzkliknila nevesta reč Hočevar hodil pa hišah beračit jo nezvesto ženo na ta način, da in se je izdajal za Pavliča. To opo- ji je 2ažsal pohištvu. Tast se je pf. wkega leta svoje ugotovilo glede domhujske^a statusa, j trgovski potnik Franc Petek iz Ce serilc je Hočevarja tako razburilo, da 'je prtejnil nož. nakar je prit-el iPrvlič bežat: Na begu se je.Pavlič _ ... lizpedtaknil ter je padel, Hočevar pa llja. Pc nesreči je bil ranjen z ostrim p , . . , . ... , , , t. l>ritf»o napako je pa .s-torila Indija, ker je Mahatma,nožem na desni prediakti 31-letnid^tel !n flcel ob^lcvat; 2 , „ „ . nožem. Prizadejal mu je stin glo-! pekovski pomočnik Prane Semca iz . , j, boke rane. ILo'bkeia. Ce mu ne bi bil zdravnik Vse je odvisno od stališča, ki ga bo zavzel TJamsny --------------- (Jandlii zavrnil vabilo 11a konferenco. MaeI>onald na angleško-indijski konferenei. Da je zmožen mož, je j>okazal njegov obisk v Ameriki. dr. Cede iz Laškega takoj nudil potrebne pomoči, bi bil Senica še pred prevozom v celjsko bolnico izkrvavel. V Bočni je ponesreči okos'la nad levim gležnjem neka dekla 8. letno hčerko male pocestnice Anto- On lahko popolnoma razjasni angleško politiko, ob- "ijo Trbovškovo, ki je pomagala pri t i • t j... . 0 1 košnji. Vsi ponesrečenci se zdravi- ijubi Indiji enakopravnost ter izjavi, da iie l>o Anglija nikdar fttlila nobenega dominij a, da mora ostati v imperiju. jo v celjski -bolnici. DR. ECKEMEg fOZNA VZRflKE KATASTROFE LOMDOK, AntfCja, 13. oktobri. — Jhajali na vodi. lstotako je bilo z Kol satftepnik ntntttf vlade je juri- 101. Aparat na. -Višino & najbrž šel tem dr. Hugo Eckaoer. znani Iteaml precejšnjo odaljenost od »e- *trokovt^jaic za ijilane Zeppelino-vega tipa tef se udeležil pogreba fcr-tev,- ki >4h zalnevala katastrofa Ko «o «a vprašali, kaj ie po nje-ffovem aneiUu pomočilo katastro-to, JttjesvU, da mM megla o®-roott vihar, čaja mili na JtoStramen- MMr.iM *mo »■SluKImAW * t ml je, v resnici se je pa bližal balon velikemu griču, ob katerega je zadel. SlUimSTOVA SMRT V New Mttftonu na AngieAkem je umri pred nekaj dni 78-letni spiritist William Wilson. Ostal je ves teden v sedeži poad v svojem naslanjaču, Iter je menila aijegova le* /2a je w transu in ga ni hote* S A K SER STATE BANK posluje vsak delavnik od: 8.30 dop. do 6. * popoldne. Za večjo udobnost tvojih tiijentoy, wale < WC68T. •• fMliilsJw ae vsi km lij«i. I. Muhvič je šel v Meniško vas pri Toplicah vasovat. Z njim je bil 27. letni posestnik Anton Cink iz Obrh-ka. V Vasi sta se najprej oglasila v gostilni pri Francetu, kjer sta se rozgovarjala z več domačimi lan-ti. Iz gostilne so odšli vsi naenkrat ter so na cesti še govorili med seboj, nato pa se razšli. Muhvič je šel vasovat, Cink pa ga je čakal na ce-seti. Ker Muhviča dolgo ni bilo nazaj. je Cink odšel prati domu, nekaj korakov izven vasi pa ga je napadla gruča fantov in podrla na tla. Pri tem ga je nekdo udaril s steklenico za pivo po glavi tako, da se je steklenica zdrobila. Cink je prišel težko ranjen domove ter ^ Wegel v posteljo, kjer ga je našel Za one, ki so stalno utrujeni Stalna utrujenost, počutiti Izčrpanosti -tn aptoSno s ta bo sdrarjf prihaja vwled oaiabeteK« neidravega stanja, povsvo-čenesa po zaprtnici. Vaemite Nuya-Tone in reSfte ae predno postane kronično, ki vodi v še hujše stanje Nuca-Tone očisti telo teh strupenosti, ki ogroiajc vale sdravje In narejajo tivljenje miz«rno. vas apettt se xbolj«a, prebavne nered-nosti iacinejo. vaic spanje bo odpočitno. ■vete In se botfete sope t počutili same-ttm. sebe. Moookrat Js pree«i£nJo ixbotjfa.iije sa tem ko ste vlivali le nekaj dni Xa»a-Tone, tako hitro deluje to in ako vafte sdravfe nI kot hI moralo, tedaj poskusile sa enkrat Nuza-Tone. Vi lahko dobite te—, kjerkoli se prodajaj« sdravi-la. Ako vaS trgovec tec* nima v saJogl. recite mu, naj Istega naroči sa vas od njegovega prekupčevalca. —Adv. spri za njim. Med prepirom je Mi-linkovič tasta ozmerjal, na kar je ta v razburjenosti pograbil sekiro :n cplazil zeta tako močno po gla- ^ poučevati kot učitelj, vi. da je obležal mrtev. nameščen provizorično. cije. Da bo vič je baje svoječasno so- ; kako strohopetm ste moški. Mislila deloval pdi atentatu na kralja Ml- j sem. da si bolj korajžen kot je moj lana in je moral bežati v Črno go-j zdaj Pa vem- da ste vsi mo" ro. Ko je zasedel prestol kralj Peter. se je vrnil v Srbijo, kjer je za- ški enaki strahopetci. Tudi moj oče ■ namreč nima korajže, da bi ti po-: vedal, da nima denarja, pač pa cel il je pa (jjup dolgov. i * DRUŠTVA VATE PRIREDITI VESELICE, BAVE OGLAŠUJTE CENE ZA S0ZXEKNE Henry Ford namerava prepovedati pijačo tudi delavcem, ki delajo v njegovih tovarnah v Angliji. Niti piva ne bodo smeli piti. Ne verjamem, če se mu bo posrečilo. Evropski delavec se namreč povsem razlikuje od ameriškega. Ev-rojski delavec hoče namreč kaj Imeti od svojega zaslužka. if Zdravnika, ki je imel precej sitno in postarno ženo. so vprašali, kje se je seznanil ž njo. — Moja pacijesntka je bila, — je odvrnil — in tako sva se seznanila ter poročila. — Z drugimi besedami rečeno, — je pripomnil zloben prijatelj — postal si tako rekoč žrtev svojega poklica, kaj ne? * Starega mornarja so vprašali, kaj je cilj njegovega življenja. Možak je nekoliko pomislil in odvrnil: — Najraje bi videl, da bi nastal na morju strašen vihar in da bi se ladja razbilsf na kose. In da bi mene in mojega tovariša vrglo morje na samoten otok. In da bi v jutranji zori opazila, da je vrglo morje na otok tudi sodček žganja. In da bi bil tisti moj tovariš Volstead, ki je izumil suhaško postavo. MMMBBBannmiwi^^ WMmm i f ti «, , nil _______ t °Gia» Naroda" Iz Slovenije, Peter Zgaga "GLAS NARODA" ne čita onto vaie m h A ■ Riiosr NEW YOEK, TUESDAY, OCTOBER 14, 19M LAIOK8T ILOTlII DAni i Mi se čudimo.... X. X. T J B NESREČEN VLOMILEC Jim Carter je že nekaj dni hodil okrog vile v aristokratski četrti bindona in oprezoval, čakate u-t: od ne« a trenutka, da vlomi v vilo ni jo opleni Dva. trije dnevi so mu minil, v taki neodločnosti. Nazadnje se je opogumil in sklenil je, da vlomi Bi'o je v ranih jutranjih urah. Ta dan se mu je videl tako važen, dn ti nt mogel kaj. da ne hi opravil nalcgt, ki si jo je bil zastavil. Ravne pred petindvajsetimi leti na ta dan je bil namreč izvršil svat prvi vlom v neko skladišče ob Temzi. Imel je srečo. Začel je ka-lijtro, ki se ji ni izneveril niti zi pet minut v *vcjem dolgem življenju Z*.vi je v poklic, ki je v več-nem na. spro>tvu in borb« z zakoni l>an isr>ii vlom je bil stopetdeseto d»*!o svoje vrste. — Ne morem, pa ne morem dalj čakati! >i je gcvoril v rahlo tolažbo Slabič bi bil. če se ne bi upal izve-ti načrta do kraja. Ta jubilej ni tako prazna reč. Se enkra* se je ozrl na okrog, petem pa )? preskočil ograjo. Tišina Okna vile so bila odprta kr-kor včeraj in predvčerajšnjim. — Ugodnejše prilike si torej ni mogel izbrati. Še pr nobenem vlomu ga ni bila navdajala tako topla zy -ve-1, da mu plen ne uide. Vendar ga je tišina nekoliko o-supila. Tudi lahkota, s katero se je lotil dela, ko se je zavihtel na o-kno prvega nadstropja, ga je nav-daia z nekakšnim občutkom tesnobe. Trajalo je samo trenutek, pa je Oil geri. Brez pomišljanja je sko- Ko pa se je razgledal po prosto-u, je videl v nasprotnem kotu mo-gtntlemanske vnanjosti. Po vsej i>r:liki j<- bil to človek zrelih let. ^ital je mirno, kakor da ae vidi in .lisi nič pa vendar je videl, kaj e je bilo zgodilo. Ne da b: trenil z oiesom je brskal po omarah, izbiral pohištvo, premetaval spise, slike in Bog vedi kaj še. Jim Corter se je ozrl po njem. Gentleman ni rekel besedice. Samo ustnice so mu šle na smeh. Oprostite, jaz... jaz j. MILIJONI VAŠIH LASTNIH IJ UDI PRAVIJO ''<»t ni nrbrn^ra Llnlnwnta, ki di •I- !i.«ral t a V- hitro in zadovoljivo Lot PaIN KXPELLER. Rabijo pa ta prehlade, bolečine v prsih, glavobole, bolesti * hrbtu, okrt-r*nc4e milice, trde »kirp«, izviru' izpahr.jenja, rrvmatičn* bo-J. • ine, iwvraigijo Itd. Toicžcča od, < tuoč, katero dobe, jc atpre-catdjiva. I* prrfriiajtf da dobite prt« no. ANCHOH tnrov»ka /- ik.i na omota je vaic jarrt-»tvo. _ Vr*.|>di in jra.nirr.iva knji- J jr uviu teror v-aLe utekle- MU'. VAIN-EXPELLER ja. V v ceh lekarnah. 35 in 70 centov. ali direktno od: 7** Lmbormtxjf WJk^L RICHTER fs CO, •HIWYANO SOUTH nrTH (Tt. BROOKLYN, N.V KI LIS PAfN začel trenutek nato jecljati kralj i vlomilcev. — Oprostite, vidim, da ! ste gentleman, kakršnega ne bi srečal -- — Hvala za spoštovanje, ki mi ga ! izkazujete, — je odvrnil oni. — Saj vidim, da vas peče vpra-| sanje, kako se drznem.... — je prestrašeno govoril Corter. — Dovolite torej, da vam pojasnim zadevo. Cist slučajno setn prišel v ta kraj . In, pri moji veri, povem vam še, da nisem imel zle namere, ampak prav narobe, pošten namen... Hotel sem preizkusiti, ka- , ko bi prišel semkaj. Tako je pač, če človek slavi jubilej.... — Hvala za besede. Tovariš, saj vem, kaj te je. prignalo semkaj. A ! vedi. da je tudi moj prihod posvečen istemu namenu kakor .tvoj. Priporočam ti pa. da ne blebečeš takšnih budalosti. Zavedi se, koilj zanimala za neukega dijaka, ka-'.erega so nazadnje videli z Eviro. Policija je ugotovila, dvL se je dijak v modrem avtomobilu pripeljal pred Eh'irino hišo in £t je z deklcicm odpeljal proti Voj-lcvici. Pclicija je sedaj našla lastnika modrega avtomobila in po zaslišanju šoferja je tudi izvedela za __dljakcvo ime. Gre za Jurja Todo- priliko postati i icvica. sina b?3grajskega odvetni-jka. Todorcvič je b:l vse poletje v jPar.čevu in so ga večkrat videli z lEIviro. Zadnjič sc ju videl: 16. se p- govino in industrijo. Lahi so pa pri»tf!T,bra To 53 PWlncma Ujema s vsem tem in pri vseh papeževih P°daLki- U jih JC navedel ^B0" žegnih toliko napredovali, da ima- ,vc'2ki Pomočnik Georg Milenkovič, ki je izpovedal, da je Elviro videl z nekim fantem in da je zato ni hete! nagovoriti. 17. septemra so jo še dandanes štirideset orocen, tov analfabetov, in da mnogi rodovi laške mešane družine stanujejo po jamah, pod zemljo, -kupaj s kozami in osli, čperav je laška dežela tako bogata na kamnu, da bi lahko vsak Lah svojo hišo imel. Na Laškem pojo petelini: Mi smo daj ni poleglo. Hitra sprememb^ bogat' če b* kaj imel'! med strahom in "zmago" jim je1 Tudi mi Jugoslovani smo siroma-vzela pamet. I ki, toda mi znamo nositi svoje si- To so fašisti, ki tako rogovilijoLromastvo. V Rimu pa mnoge "ple-s puškami sedaj. Strah se še ni po- ! menite" družine od prosjačenja ži_ polnoma polegel, ker sicer ne bi ve. To sem slišal od "rimskh ro-vpili na tak način in divjali. Kdor : mariev", ki (take stvari le šepetaje se ponoči boji, ta žvižga in poje, da 1 povedo, ker jih je sram, da je kaj si z lastnim glasom prežene strah. | takega mogoče v središču krščan-Tako tudi Lahi rajajo in vpijejo, da : stva. si preženejo strah. To je prav na-' Laški kultura se odseva tudi na vaden dušeslovni (psihični) pojavita način, da Lahi ptičke pevce po-kakoršne opažamo vsepovsod. Da} bijajo in živali mučijo, kakor de-pokažejo, kako so hrabri, pobijajo lajo to še samo Španci od vseh ev-naše ljudi, Arabce, Grke na Dode- ropskih narodov. Fej! Sram me je. kanezih in tudi svoje domače la- i da mora ravlno naš narod biti la_ ške nasprotnike, ki so še obdržali ški sosed. Če bi Jugoslavija priredila ma- j rabo razuma vteljub fašističnim ha- Kakor že rečeno. Lahov je kakor nevre na laški meji, bi L^iii podiv- j lucinacijam. | kobilic, zato pa svet sodi tudi nas jali od junaštva, ko je pa Francija Kaj se ne spominjate, bratje, ka- po laškem vzorcu. Amerika se naj imela svoje vojaške vaje na zapad- ko smo bili kor^jžni kot otroci? nih Alpah, ki jo dele od polentari- i Ponoči smo šli ven, blizo pokopaii-je, so laški junaki v žepih stiskali šča smo šli, kričali smo, medvedov Trdcrovii-a videli v Pančevu, toda bil je sam. I?tcga dne sc našli truplo nesrečnegn dekleta. Ko so pa u-gctovili njeno identiteto, je Todo-rcvič brez sledu izginil iz Pančeva. Policija je domnevala, da se Je vr-jnil v Bec^rad. tam je v^ izvedela, j ari je kupil vozni listek do Ljubljane. Pančevska policija je brzojavi-la v LjubSjano, od koder pa so odgovorili, da se je odpeljal Todoro-vlč v inzemstvo. Za«oj se je tako našlo odpeljal in kam. tega policija še ni mogla ugotevifti, domneva pa, da }e najbiž v zvezi z umorom Elvire Mihalko. NENAVADNA ŽRTEV OPIČJE VOJNE Če smemo verjeti poročilom pariškega tiska, je neki avtomobilist v bližini Setifa 'Alžirska) umrl zelo nenavalne smrti. Zašel je s svojim vozilccn nepričakovano med dve opičji čredi, ki sta se obmetavali s kamenjem. Toča kamnov se je vsul a v avto, eden je zadel avto-mobliista v glavo in ga ubil. Isti U-rti pišejo, da žive opice v Alžirski v velikih čredah,"ki so si med seboj sovražne in podobne bitke so tam nekaj prav vsakdanjega. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se ftele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski Soli fttv 127 East 41. cesta ▼ petek zjutraj od lt. de 12., soba itv. «11 D* v pondeljrk In trato ob 1. do «., soba 418. pesti. Laško junaštvo ie laška čvekanja, teater! V Tripolitaniji živi par tisoče v prav siromašnih Arabcev, ki mirno jedo svoje datelje, fige in oranže. Še na misel jim ne pride, da bi se s kom bojevali. Lahki so pa na nje i poslali cele divizije s topništvom, j še enkrat ponoviti, ker tudi Lahi tanki, aeroplani in strojnimi pu-' pogrevajo svoje rihte o laški kul-škami. Seveda so pobijali nič hu-; turi in laškem ijimaštvu. dega sluteče Arabce prav po laški metodi, kakor naše ljudi v Primor-ju. se nismo bali in ne "tistih v pla-vlh štumfah". Taki so sedanji laški fašisti. Priznam, da je to, kar pišem, že stara povest in da vsa-k vse to zdavnaj zna. Toda jaz hočem to staro povest 1 ........jbbi , 'ffgii,; jgtn; Mali Oglasi . -1. imajo velik uspeh > M | Prepričajte se! •• * ; • i CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-*loveuko Berilo (ENGLISH ILIMIIMI «MMB) tL- KNJIGAftM UAS NAR0BA Nato se je Muso pripeljal v Tri-politanijo na bojni ladiji. Ko je stopil na suho je zajezdil belega konja in, kakor predpisuje laška ceremonija, jezno gledal okoli sebe ki si pri tem seveda predstavljal, da je on nova inkarnaeija Julija Cezarja. Za počt*, bi rekli Ljubljančanje. Ja, Muso ga pa zna špilat, da je groza! Toda ne pozabite, Lahov je veliko, kakor kobilic, v primeri z nami Jugoslovani. Znano je, da so kobilice vstavile cele vlake, železniške vlake, pokončale so vse zelenje, da je lakota nastala v dotični deželi. Na laške čvekarije človek nima kaj odgovoriti, ker so po nepričakovani "zmagi" pri Vittorio Venetto izgubili ves razum. -Posetil sem norišnico in tam videl človeka, ki je trdil, da je cela norišnica njegova last, da je potrošil milj one zanjo itd. Kaj sem mu hotel odgovoriti? Nič! Kaj naj bi odgovoril Lahom, kadar čvekajo o svojem junaštvu, o svoji kulturi, o svoji slavi? Nič! Nič drugega jim ne moreš odgovoriti, kakor to, da so izdajice, laž-njivci, pritlikavci, bojazljvci. da i-majo dolge jezike, da čvekajo, da nimajo moštva, da nimajo ne omike ne pristojnosti, da £o otroci, ki ne vedo kaj početi z orožjem, katero so dobili v roke, da se ustijo, itd itd. Toda kad ti vse to pomaga? Govori blaznežu o pameti, pa boš toliko dosegel, kakor pri Lahih. Znoreli so na posebni bolezni, ki jo i-menujemo megaiocnanijo, kar pomeni: domišljajo si, da so veliki, pa so kljub temu, oh, tako majhni. Podobni so norcu, ki se je pokril s papirnato zlato krono in rekel: — Jaz sem kralj! To je megalomani-Ja. Privatne osebe, trpe na maga-lomaniji, zapirajo v norišnice, toda vseh laakBtor, ki seM gospodarijo lahonstvu, ne move nihče zapreti v ludnloo. JHr so gnatfrwiaiji de- **Pogie)te andar enkrat Mussoil Mi Jugoslovani in še posebej Slovenci smo veliko bolj kulturni narod, kakor so pa Lahi. Kultura enega naroda se ne da meriti po iz-vanrednih možeh, katerim je dotični narod dal življenje. Danci, na primer, nimajo bogve kaj velikih in slavnih ljudi, toda Danci so zraven Švedov najnaprednejši narod na svetu, zato ker je pri njih prosveta prepojila ves narod. Za primer pa poglejmo Nobilovo ekspedicijo na severni tečaj. Švedski častnik, ki je spremljal ekspedicijo, si je zlomil nogo, da ni mogel naprej. To je bilo takrat, ko je bil Nobilov zkrakoplov že ponesrečil. Kaij .ti store laški junaki, Šve- bolj boji doseljencev iz južne Evrope in to ravno vsled L?hov. Kdo je sezidal baziliko Sv. Pe_ tra v Rimu? Odpustki in po odpustkih cela Evropa! Ali pa milansko katedralo in vatikanske stav_ be? Evropa! L>aške "plemenite" in vladarske rodbine so živele od ropa. božiega in človeškega do Garibaldija in še j pozneje, kakor je še dandanašnje j romanje in drugo obiskovanje Italije glavni laški dohodek. Kdor oporeka mojim izvajanjam. naj pogleda zgodovino srednjeg.i veka in te in one poštene potopisne črtice, kjer pisec ni gledal samo na razvaline starega Rima in na grobove svetnikov, ampak tudi na kulturo laškega ljudstva. Seveda se narjdejo potopisci, ki od vzhičenja pri pogledu na kraic starih Rimljanov popolnoma pozabijo na sedanjost. Saj vidimo isto stvar na obisko^ valcih Svete Dežele. Sveta Dežela je dandanes pusta in prazna; o medu in mleku, ki naj bi se po njej cedilo, ni duha ne sluha. Toda romarji samo na Mojzesove in Kristove čase mislijo. Tako je tudi z mnoghni "rimskimi romarji". Veste kaj so medvedje hruške in Prijet ponarejalec bankovcev. Policija v Šupli je prijela brezposelnega uradnika Arpada Hema- jna, ki je brrz listin prekoračil ro-munsko mejo in prišel v jug. državo. Hemaii je bil nedavno zapleten v večje p:nerejalsko afero 1000-di-jnarskih bankovcev in je bil letos 'v januarju obsojen na šest mesecev J ječe, jotem pa izgnan iz jug. dr-jča rP. Ko so ga izpustili, se je zopet i letil starega posla. Kaj je počel v (Rcmuniji in kaj ga je prignalo v jug. državo, ni hotel povedati. i t dovi spremljevalci? Popuste ga na plemenito kalifornijsko sadje? To ledu, da je revež zmrznil zapušče^ | ie današnja Italija napram rimski, od vseh. Ruski reševalci Nobilove ekspedicije so trdili, da so Lahi svojemu švedskemu spremljevalcu celo odvzeli večji del obleke in čevlje, dokler je bil še živ. In to so bili laški oficirji, prosim vas, ljudje, ki so po poklicu in stanu pozvani, da pokežejo svoje junaštvo in vi-teštvo! V tem primeru se zrcali ves laški barbarizem, strahopet-stvo in sebičnost. Muso je Nobila obsodil in nje gove ljudi, ali -vsaka baba ve, da bi bil Muso ravno tako ravnal, če bi bil na Nobilovem mestu. Tako so pisali oni čas tudi vsi vodilni angleški časopisi. Ali si morete misliti, da bi bil kateri naš človek tako ravnal, kakor oni laški častniki? Nemogoče! Kaj takega ni najti v nas in med našimi. « Zraven tega so Lphi veliki anal-fabeti, babjeverci itd. Kaj je pa laška zgodovina, s katero se Lahi tako radi dičijo, M, da je eno desetletje njihove pove^ sti večje, kakor pa vsa slovenska zgodovina. Slovenci, bolje da nimamo tak« zgodovine, kakor je laška! "Naj-slavnejši" det laske protiosti tvorijo vladarji Medici, ki so bin ved„ no pomni kod najpodlejši zločinci, saatropljeralcL To vzora t M* J dicev so se nrvnale droge laike' vladarske hiše. Tb je talka sramo. ta, kakoržne svet ni Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in rasnlb drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-pamike. Tudi nedržavlianl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return PermitUs Wash-inetona, ki je veljaven za eno leto Brez permlta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več t stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za perdu so: Nemci, Francozi, Angleži, j mit x mora vložiti najmanje eden Čehi in Slovenci. Tretji red je la- mcSec pred nameravanim odpoto-ški, španski, poljski itd. j vanjem in oni, ki potujejo preko To razdelitev evropske kulture jc j New Yorka je najbolje, da t proš-kaj lahko dokazati, posebno kar se | označijo naj se jim -poftlje na tiče Lahov in Spancev. | Barge Office, New York. N. Y. Musov posili-jezen obraz (Muso misli, da je to heroizem) nikdar ne bo rešil Laške. Svetlo in grdo gledati, kakor "Bog- ga-nas-vari", in z očmi zavijati proti nebu še ni junaštvo in še manj kultura. Sram vas bodi, Lahi! ' Sicer pa poglejmo listo naprednih narodov! V prvi red spadajo brez dvoma Skandinavci. V drugem re^ IZ SEZNAM ARANZlKANIH KON- 30. novembra: gostovanje v operi ".loffmanove pripovedke", Chicago. HL 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, nL . 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. Ker odpotujem v Evropo koncem dtoeambra, prosim, naselbine, ki žele Imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar B a n o * e c. St. Clair Ave., Cleveland, O. KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila ▼ veljavo s prvim julijem, snafta jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost ▼ kvoti in ti so: StariU ameriških državljanov, moije a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovic« pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 2L leta onih neds-<žavtj«nov, ki so Ivill post—na pri-pašeeni v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojSsnlls se obrata^ mi poznano in zanesljivo 5AKSER STATE BANK 83 CORTLANBX «HUUE* _ _£_ ___________________ KRATKA DNEVNA ZGODBA * <► V) »*"!» < 1 fill RIIS9P NEW YORK TUESDAY, OCTOBER 14, 19M ■LO DAILY M C. B. Wk Neljubljena žena, ROMAN IT faTUKNJA. Zm Glas Naroda priredil G. P. 13 < Nadaljevanje.) — Lahko si mislite, da ne bom izpustila take snovi za pogovor! Ali Je varovanka kaj v sorodu z vašimi stariši? — Ne, ona je le hčerka mladostnega prijatelja mojega očeta! Ali ie bogata? — Ne, ravno nasprotno. — Torej dejanje milosrčnosti! Zelo plemenito to! To moram reči, posebno če pomislim, da imata oba odraslega sina v hiši! Heinz je skomignil smehljaje z ramami. — Prosim vos, milostna gospa, mala Ria ne more postati nikomur nevarna! — A vi lahko mali Riji, prijatelj moj, — je rekla ter napela zopet svoje zapeljive oči nanj. — Ne morem si misliti, da je kje kaiko mlado srce, ne mogli postati nevarni! kateremu bi Povsem zrel si za ženitev, — a najmanjše slutnje ni- Njegovo čelo se je pordečilo. Ta krasna ženska ga je mikala in odbijala vse na enkrat .Vedno je mo ral obvladati svoje čute, čeprav je ostalo njegovo srce povsem hladno. Vedel ni, kakšen odgovor naj ji da. Ko je tedaj stopil v sobo Walter Meister, je olajšano vzdihnil. Ta Je zapazil takcj, da prihaja prav svojemu prijatelju ter ga prosil ljubeznjivo, če sme sesti. — Rad bi se udeležil vaše duhovite zabave, milostna gospa, — je rekel, potem ko je poljubil Sibili roko. Ta se je jezila nad njegovim nastopom, a rekla vendar smehljaje: — Prepozno prihajate, gospod Meister. V prvi vrsti sva porabila že vso snov za pogovor in drugič se moram takoj vrniti v dvorano. Puščam gospoda v prijetni družbi ... Nato se je dvignila ter odkorakala ven. Walter se je pozorno ozrl v Heinza. — Ali sem prišel tako neprilično~ kot lepi gospe j Sibili? Heinz je zmajal z glavo. — Ravno nasprotno, — je odvrnil. — To sem si že mislil, ko sem te videl odhajati v sobo. — je rekel Walter. — Neumnost, ona me niti malo ne briga! Ona je krasna ženska, prava venera in nikaka Elizabeta! — Prosim te Walter, ne imej tako strupenega jezika! - — No, jaz sem mlad mož, ne pa stvar iz lesa ali kamena! Čeprav ni Sibila po mojem okusu, ne vem. kaj bi se mi zgodilo, če bi me zrla s tako zapeljivimi očmi kot tebe! — Neumnost, Walter. Midva ohraniva vedri glavi tudi pri takih iz-kušn javah! — Dobro pojdiva k dnevnemu redu. Ali ti ugaja tukaj? — Zmerno, kot pri vseh takih prireditvah. — Jaz se zabavam krasno! — To delaš vedno ter pod vsemi okoliščinami! — Danes posebno. Povej, ali poznaš malo Lotto Werner? Heinz se je nasmehnil. — Sovražnico moških, seveda. Tukaj boš dobil močnejšo hrano kot pa le potice! — Ali jo smatraš lepo? x — Najdem jo nično, očarljivo! — No, torej. Jaz se bom poročil ž njo! Heinz je skočil pokonci, kot da ga je pičil gad. — Neumnost! — je vzkliknil. — Zakaj pa? — Ti jo hočeš poročiti in ravno sedaj? — Ravno to me mika. Jaz sedim prokleto malo v svoji hiši. Pri t "bi pa je vse drugače. Ti imaš stariše ter malo Rijo. 1{.-bi se ni treba dolgočasiti, kadar si doma! ^ — Človek! -tem imel o tem — TiKli jaz ne. odkrito prianam, ko sem danes zvečer naenkrat zapazil Takqj sedaj ne more biti, kajti naj prvo moram ukrotiti tega divjega ptička! — Bah, napravi ji zakonsko obljubo, in videl boš, kako krotka bo postala naenkrat! — Zgrešeno! Ta predlog sem že stavil! — No in kaj? Napravila je pcrazljivo pripombo, da sovraži vse moške. Pokazala mi Je hrbet ter me pustila ... — Sto vragov! Uboga hčerka majorja, ki živi v zelo bornih razmerah, pa odkloni tako sijajo pajtijo! Ta deklica mi zar«e imponira! Meni tudi. Ravno raditega sem si ubil v glavo, da jo poročim. Tvoj blagoslov imam vendar? — Če si sit zlate prostosti, seveda! — TI si pač sovražnik zakoonv, Heinz? — Gotovo ne. aZkon spada k dolžnostim meščana in noben zdrav človek se ne sme odtegniti tej dolžnosti. Meni pa se sedaj prav nič ne mudi. Veselil se bcm svoje prostosti ter se poročil šele tedaj, ko bo to ret treba! — Za človeka osemindvaoseUh let si strašno prosvitljen! — Mislil sem. da si pred kratkim delil moje nazore. — Da. naleze! sem se od tebe! Sedag pa mi zopet teče po žilah rde-< a kri in odkrito priznam, da sem strašno zaljubljen. Tudi tvoja ura be prUla, Heinz! Kadar prime take kot Je tvoja narava, sedi globlje kot pri drugih. Heinz se je udobno raztegnil na stolu. — Ne straši me ter čakajva mirno prihajajočega. Da pa pridemo na pameten razgovor: — Ravno danes sem hotel govoriti z nadaljnim članom družine Werner. Kako je s tvojimi načrti glede sotru cinika? Walter Je skomignil z ramami. — žali bog nisem še našel ubogega, a zmožnega človeka. Kaj si hotel z družino Werner? — Xakoj boš čul. Ali veš, da ima Lota Werner brata? — N* Nobene slutnje nimam. Jaz poznam le njo in njene stariše! — Ona pa ima brata tn ta je arhitekt. — To pa je zelo zanimivo zame. Ali ga poamaš? — Spoznal *em ga te dni. Ne v družbi, kajti Hans Werner hodi na c^elo In ne obiskuje nikake družbe. Sploh pa je sedaj v poklicnih opravkih zunaj. Nastavljenec je stavbinskega milib Igrokai v 5. dejanih ...................... Ji UmIiIiI odar: |4. av. Tih etap i c. 8. dejaaj . A, sv. Po IS letih, 4 dejanja Zbirka ljudskih Iger: Z naših gora ..................1.— 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža, Sanje ...................60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blasoslov ____ JO 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neia ............ JO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. JO PESMI IN POEZIJE: Akropoli« in Piramide ........ JO brofilrano....................KO Azazel, trdo vez. ................1.— Balade in romance, trda vez......1.25 Bob za mladi zob, trda vez.....40 Kraguljčkt (Utva) ............ .65 trdo vezano ................ JO Moje obzorje, (Gangl) ............1J5 Narodna pesmarica ............ .40 N'ariea (Gruden), brofi........... JO Primorske pesmi, (Gruden), ves. J5 Slutne (Albreht) brofi........... JO Pohorske peti (Glaser) brofi.____ .30 Oton Zupančič: Ciciban, trd. ves. ............ JO Sto ugank ................... M V zarje Vidove, trd. vea ....... JO Vijolica. Pesmi ca mladost .... .60 Zvoniki. Zbirka petnlj sa slovensko mladino. Trdo vezano.....90 Zlatoroc. pravljice, trda Tea.....60 Slovenska narodna lirika ...... JO PESMI Z NOTAMI: note za klavir (Pavflč) Klavirski album......75 (Pavčič) Slovenska koračnica 5 zvezkov. Vsak zvezek po ... JO 5 zvezkov skupaj .............1.25 (Premeri) Tri skladbe ........ .50 (Parma) Bela LJubljana, valček .80 (Parma) Pozdrav GorenjskeJ, valček ................ .75 nove pesmi s spremljevanjem klavirja Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO MEŠANI In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Gram) ____L10 Slovenski akordi (Adami«): ..L zvezek .....................70 H zvezek .................. .75 Pomladanski odmevi L In IL sv„ vsak ........................49 Aaoerfika slovenska lira (Holmar) L— Orlovske himne (Vodopivec) ____L20 18 stoikih |* mešanih zborov — (Adamič) .................. .45 MOŠKI ZBOR Trije metel abort (PavCtč) «=i Izdala Glasbena Matica ........40 Narodna nagrobniea (Pavdč) .. J5 Gorald odmrl (fjhirnir) 2. sr. .45 SAMOSPEVI: Štlrji aamoapert, lsdala Glasbena Matica .......................45 Naši hmlnl ..................... jo MEŠANI ZBORI: Planinske. IL sv. (Laharnar) .. .45 Trije SMteai short, izdala Glasbe- Matica ....................48 Naro&om is prOoiiti denar, bo diti v gotovini, Money Order aU poštne enamke po 1 ali 2 centa, č* poiljete gotovino, rekomondirajt* pismo. Ne naročajte knjig, katerih nt o ceniku. Knjige pobijamo poitnine prosto "GLAS NARODA9' m w. is. it, New York / ■ ■ CALIFORNIA Ton tana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob LaoablR COLORADO Denver, J. Bchatte Pueblo, Peter Callg, A. Battle. Bali da, Louis Costello. Walaenburg. IL J. Baynfc- INDIANA Indianapolis. Louis Banleh ILLINOIS Aurora. J. Verblch Chicago, Joseph Bliah, J. Bevtifc Mrs. P. Laurlch. Andrew Bpillar. Cicero, J. Fable Joliet, A. Anzelc, Mary Bambtcn J. Zaletel, Joseph Hrovak La Salle, J. Spelicb. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS Glr&rd, Agnes Močnik. Kansas City. Prank Žagar. Maryland Steyer, J. Cems. Kltzmlller, It. Vodopivst. MICHIGAN Calumet, M. P. Kobo Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezlch. MINNESOTA Chisholmn, Frank Qoute. Trunk Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel. Pr Sekala. Eveleth, Louis Ooute. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povit Virginia, Frarik Hrvati ch. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Bternlsha. Little Falls, Frank Maalst. OHIO Barberton, Jonn Baiant, Joe Hltt Cleveland. Ant^n Bobek, Chas Xarllnger, Anton Simclch, Math. 81apnlk. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Loula Baiant in J. Kumte Nilea. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. RacLar. Youngs town, Anton KlkeU. OREGON Oregon City, J. Kablar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakte. Bessemer, Mary Hribar Bra d doc k, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavso. Claridge. A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovec. V. Ro-vantek. Crafton, Fr. Machek. Export, O. Previft, Louis Jupan-Clfc, A. BkerlJ. FarrelL Jerry Okorn. Forest City. Math. Kanite Greensburg, Frank Norsk. Homer City in okolico, Frank Fs-renchack. Irwin, Mike Paoahak. Johnstown, John Polanc. Martin Koroshets. Krayn. Ant TaoioIJ. Luzerne, Frank BaTloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvtek. Midway John 2ust Moon Fun, Fr. PodmlUek. Pittsburgh, z. Jakshe, Vine. Avb in u. Jakoblch. J. Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading J. Pesdtre. 8teelton. A. Hren. Unity 8ta. In okolico. J. SkerU. Fr. Schiirer. West Newton, Joseph Jovan Wlllock. J PeternoL UTAH Helper. Fr. JCroba. WEST VIRGINIA: Williams River, Antoa Svet WISCONSIN Milwaukee. Joseph Ttatnlk in Jos. Koran. Sheboygan, John Zormas. WEST ATT.TR-Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Loma Plamofidvllla. P. Boulogne Sur Mer, 15. oktobra: Mauretanta. Cherbouri George Washington. Cherbourg, Ham-burs Albert B«Uiin, Cherbourg. Hamburg 1*. oktobra: Berlin, Boulogne «ur Mer, Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotter* dam IS. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Conte urande. Napoli, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: Dresden, Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France, Havre Saturnia, Tret Europa, Cherbourg, Bremen Pennland, Cherbourg, Aot«erp*B 25. oktobra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg Volendam, Boulogne lur Mer, Rotterdam 29. oktobra: DeutBchland. Cherbourg, Hamburg America, Cherbourg. Hamburg Berengarfa, Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus, Napoli. Genova 1. novembra: New Amsterdam Rotterdam 4. novembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauritania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 6. novembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric. Cherbourg Republic, Hamburg Statendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 3. novembra: Leviathan. Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Conte Biancamano. Napoli, Genova 12. novenbra: Vulcania, Trst Aquitania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Bailin. Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Uotterdam. Boulogne Sur Mer, nottfr-(lam Roma, Napoli, Genova 19. novembra: Bcring^ia, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg. Hambur; 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: He dt* Fiance, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 23. novembra: Conte Grande, Napoli, Genova 25. novembra: Europa. Cherbourg, Bremen 26. novembra: M a ure tan ia Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 29. novembra: Saturnia, Trst H..meric, Cherbourg 'Deutschland, Cherbourg. Hamburr 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Aquitania. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 4, decembra: Sume^it, Cherbourg, Bremen Paris. Havre Bit-:ncn, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus, Napoli, Genova 6. decembra: leviathan. Cherbourg ' 10. decembra: Vulcania. Trst Berengaria. Cherbourg <;•-o v Evropo. Posebne cene za tja in nezaj. Ve« novosti na teh motornih ladjah vklju Cno plavalni basen v drugem razredu. C O S U L I C H LINE 17 Battery Place, New York Na obisk v staro domovino catnore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nrdriavljan, ki je postavnim potom doŠel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših sknpnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče Izlete: Po FRANCOSKE progi s pamikom "He de France" preko Havre: TRETJI JESENSKI IZLET 24. oktobra 12. decembra: VELIKI BOZlCNl IZLET Po COSULICH PROGI preko Trpta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "SATURNIA" dne 28. novembra 1930 Nad&ljnl izlet po isti progi: 10. decembra — "Vulcania" Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mltov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto ln sto-tlsočl potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa kar je najvažneje, da boste o vsem točno ln pravilno poučeni. ' SAKSER STATE BANK 82 CORTLAHDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 mm .m