primorski dnevnik J6 »Cel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. •eptembra 1944 se Je tl-•kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1946 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izftla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V "i rn Cena 500 lir - Leto XL št. 97 (f1.820) Trst, torek, 24. aprila 1984 Ob prvem obisku kakega ministra NATO po imenovanju Černenka V pogovorih z Cromikom Andreotti išče pot iz sedanje raketne krize Sovjetska zveza si želi dialog, a trenutno ne pristaja na koncesije Reaganovi administraciji MOSKVA — Zmrzal v odnosih med iberna supersilama ostaja zaradi ra-Ketne krize nespremenjena, Sovjet-ska zveza pa ne zavrača dialoga in ga ho nadaljevala predvsem na stockholmski konferenci. To so prve ugotovitve po pogovorih italijanskega zunanjega ministra Andreottija s šefom sovjetske diplomacije Gromikom. Končne ocene tega prvega uradnega obiska nekega zunanjega ministra NATO po zamenjavi v vrhu SZ zaradi smrti Jurija Andropova ni mogoče še dati, saj se bo Andreotti danes ponovno sestal z Gromikom in po vsej verjetnosti tudi s sovjetskim partijskim in državnim voditeljem Černenkom. Kljub temu pa je bilo že včeraj mogoče opaziti sproščeno in prijateljsko ozračje. Že sama pozornost, ki so jo nudili Andreottiju, predsinoč-njim ga je na moskovskem letališču nepričakovano dočakal Gromi-ko, pogovori pa so potekali v svečani dvorani Katerine II., je zgovoren dokaz, da dajejo Andreottijevemu obisku precejšnjo težo. Seveda ne moremo pričakovati bistvenih premikov v odnosih med o-bema blokoma. Gromiko pa je včeraj svojemu gostu zagotovil, da vrat dialoga niso zaloputnili in se je z njim strinjal, da je treba vzpostaviti tako ozračje, ki bo prej ali slej o-mogočilo spopad tudi z bolj spornimi vprašanji. Moskva daje torej ameriškim zaveznikom znamenja, da si želi dialoga, a ne pristaja niti na milimetrsko koncesijo Reaganovi administraciji, ki bi izpadla kot predvolilno darilo Reaganu. V bistvu je treba dosedanje odnose ohraniti na sedanji ravni vse do novembrskih volitev v ZDA in šele nato bodo možni večji premiki. Do tedaj pa mora Moskva ohraniti s pomočjo zahodne Evrope vse pogoje za obnovitev pogajanj na bolj konkretnih osnovah. Sovjetsko povabilo prav Andreot tiju ni naključno. Italijanski zunanji minister je med vsemi ministri NATO še najmanj proameriški in je vedno gledal predvsem interese Italije in Zahodne Evrope in v tej luči tudi odnose z Ameriko. Nič čudnega torej, da je Gromiko z Andreottijem razpravljal tudi o Bližnjem vzhodu, saj je stališče Italije za SZ sprejemljivejše. Po vsem sodeč so bili bolj uspešni pogovori o dvostranskih odnosih. Andreotti in Gromiko sta podpisala o-kvimi sporazum, ki daje smernice gospodarskemu in industrijskemu sodelovanju med državama vse do leta 1990. Velika noč v Libanonu Tako je bila videti velikonočna nedelja v Bejrutu, kjer je prišlo do večkratne kršitve premirja in do trenutne ustavitve nameščanja sil, ki naj bodo za »blazino« med sprtimi stranmi (Telefoto AP) Velika Britanija prekinila diplomatske odnose z Libijo Špiljak sprejel Unijo Italijanov BEOGRAD — Predsednik predsedstva SF n-J Mika Špiljak je včeraj sprejel delegacijo Italijanske unije za Istro in Reko, ki jo je v<*iil predsednik Silvano Sau. Gostje so predhodnika Špiljaka seznanili z vsestransko delavnostjo Unije in italijanske narodnosti na družbenopolitičnem, kulturno-umetniškem, izobraževalnem, založniškem in drugih področ-Hh. Pri tem beležijo pomembne rezultate in so dosegli za vidno stopinjo prijateljskega zbli-ževanja, bratstva in sodelovanja italijanske Narodnosti s Slovenci in Hrvati, ki živijo v jstri in na Reki. Špiljak je poudaril, da ita-ajanska narodnost na jugoslovanski strani meie ter slovenska na italijanski, služita kot •bost sodelovanja in prijateljstva med drža-vama. (dd) LONDON — Velika Britanija je v nedeljo u-radno prekinila diplomatske odnose z Libijo in zahtevala od diplomatskega osebja naj zapusti britansko ozemlje do polnoči 29. aprila. V nedeljo bo tudi britansko diplomatsko osebje zapustilo Tripoli. Gre za dokaj predvidljiv konec prve faze britansko-libijskega zapleta, do katerega je prišlo potem ko so iz libijskega diplomatskega predstavništva v Londonu streljali na demonstrante in pri tem ubili britansko policajko ter ranili več oseb. Od takrat je libijsko veleposlaništvo, ali ljudski urad, kot ga imenujejo Libijci, pod strogim nadzorstvom policije, ki bo hotela preprečiti, da se jim oseba, ki je streljala, izmuzne. Kaže pa, da se bo vročekrvnež le izmuznil britanski policiji, saj je skrajno malo verjetno, da bi pred potekom roka, ko bodo morali Libijci zapustiti Veliko Britanijo, kdo priznal, da je streljal. To je že povzročilo dokajšnje nezadovoljstvo v vrstah policije pa tudi v vrstah laburistične o-pozicije. Britanci trdijo, da ne bodo dovolili nikomur, da odnese s seboj morebitno orožje in da bodo po odhodu diplomatov temeljito preiskali poslopje veleposlaništva, ki takrat ne bo več pod zaščito mednarodnih sporazumov. Po neuradnih vesteh, naj bi Velika Britanija zaprosila Italijo, naj zastopa njene interese v Libiji. Za sedaj se še ne ve, če bo Italija to sprejela. Soglašati bodo morale tudi libijske oblasti. Jutri bo v londonskem parlamentu razprava o dogodkih pred libijskim veleposlaništvom in predsednica vlade Margaret Thatcher prav gotovo ne bo imela lahkega dne. Opozicija bo hotela vedeti, zakaj britanske oblasti niso upoštevale opozorila, ki so ga prejele od ameriške obveščevalne službe, češ da bodo Libijci reagirali na sleherno demonstracijo nasprotnikov Gadafijevega režima v Londonu. Če bi sprejeli ustrezne y krope, pravijo v vrstah laburistične opozicije, do krvavih dogodkov, ki so pripeljali do sedanje britansko-libijske krize, ne bi prišlo. V Londonu so medtem zavrnili predlog polkovnika Gadafija, naj bi libijska komisija raziskala dogodke pred veleposlaništvom in ugotovila, če so res streljali iz diplomatskega predstavništva, ali pa če je šlo za provokacijo britanske policije, kot trdi Gadafi. Nobena tuja komisija, pravijo Britanci, ne more imeti oblasti, da vodi kakršnokoli preiskavo na britanskem ozemlju. Delegati slovenske skupščine razpravljali o spremembah in dopolnitvah zakona o cenah ^HBLJANA — Delegati slovenske rnemhì‘ne 80 v^eraJ obravnavali spre-ki p . dopolnitve zakona o cenah, t)a|Ra J® sestavil zvezni izvršni svet. rw, 80 sicer soglasje k temu doku-lU' vendar so precej odločno po- U Veli a' ida ™ sprejemljivo, da ZIS di J4vlja neposreden nadzor cen tu-blike^I ^jer so sicer pristojne repu- VediaV so precej ouiocnu | bieivv tuc*' nekaj pripomb. Tako i,,. .. i da Tli sinirAipmliivn Ha 7 elJavlji sk>venv ^krajini. Vendar tej rešitvi vala • ■ skupščina ne bo nasprotn- im ’ jo bodo vse ostale republike ^krajini sprejele. bliškJZ Klemenčič, predsednik repu-cct HSia komiteja za tržišče, je sitosti elel»atom razložil nekaj podrob-obVf,|iV,zvezi s politiko cen, ki naj bi zvezn- ,a P? odmrznitvi. Tako naj bi čai ‘ lzvršni svet samostojno dolo-sketr,ifne1. električni energiji, zemelj-tietnim nafti in derivatom, u- hičmi ji gnojilom, jedilnemu olju, pše-m°ki, cigaretam, storitvam na železnici in določenim poštnim storitvam. Stanarine, ogrevanje, voda, ne kateri živilski izdelki, mestni promet itd. pa bodo še naprej ostati v pristojnosti republik ob enotni družbeni kontroli cen. Podjetja, ki bodo lahko samostojno oblikovala cene, bodo morala o podražitvah le obveščati pristojne skupnosti za cene — ta način oblikovanja bo veljal za okrog 15 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje. Po številu izdelkov pa je to, po drugi strani največja skupina (kar 70 odstotkov proizvodov). Precej vročo razpravo je med delegati spodbudilo poročilo republiškega izvršnega sveta o izgubah v slovenskem gospodarstvu. Kot je povedal v uvodni besedi Rudi Sepič, republiški sekretar za finance, je leto 1983 zaključilo z izgubo 246 podjetij v skupnem znesku 12,8 milijarde dinarjev. 147 ozdov je uspelo pokriti izgubo pred predložitvijo zaključnega računa (konec februarja), tako da je nepokrito izgubo izkazalo 99 podjetij (največ je ifna SOZD Gorenje in sicer 4 milijarde 764 milijonov dinarjev). Kako izgube pokriti? Sredstva, namenjena za to, sicer zadoščajo, ven- dar jih bodo morali ustrezno prerazporediti. Največji problemi so s pokrivanjem izgub elektrogospodarstva, novomeške IMV ter Gorenja, vendar je republiški izvršni svet predlagal razporeditev sredstev, ki bi omogočila, da bi izgubarje vendarle obdržali »nad vodo«. Z. š. V nedeljo pokopali žrtve rudarske nesreče NA 2. STRANI fr Okrogla miza o rekreaciji NA 11. STRANI Pred rimskim zasedanjem UNICEF RIM — Danes se bo v Rimu začelo zasedanje upravnega sveta sklada OZN za otroke UNICEF, čeprav gre za rutinsko srečanje, saj upravni svet zaseda enkrat letno, ima rimsko srečanje večji pomen predvsem zaradi vloge, ki jo zadobiva UNICEF na področju prehrane. Generalni direktor UNICEF James Grant je ob prihodu v Rim, pred začetkom zasedanja, pxmdaril, da ni nobenega izgovora za sedanje stanje: hrane je v svetu dovolj, in vendar vsak dan umre zaradi pomanjkanja 40.000 o-trok, prav toliko p>a jih zaradi pod-hranjenja utrpi nepopravljive posle dice. Še zlasti je stanje kritično v nekaterih deželah Afrike, kjer je 60 odstotkov prebivalstva podhranjenega, večinoma pra gre za matere in otroke. Sam generalni sekretar OZN Perez De Cuellar je o stanju v Afriki de jal, da je že doseglo kritično raven. Prav zato bo problematika Afrike na prvem mestu tega zasedanja. Pred dnevi so namreč objavili nov program pomoči, ki jo bo UNICEF nudil afriškim deželam. Gre za 10 milijonov dolarjev, ki jih bodo posredovati enajstim afriškim državam, ki jih je prizadela suša. Poleg tega pa bo ta mednarodna ustanova okrepila svojo pomoč na področju zdravstva in izobrazbe ter bo prispevala k realizaciji nekaterih programov posameznih držav na področju prehrane, vodovodnih omrežij in bonifike. Seveda pa na rimskem zasedanju ne bo govor samo o stanju v Afriki. Preučiti bodo celovito dejavnost te ustanove in torej tudi akcije UNICEF v Aziji, v Latinski Ameriki in v drugih deželah. Osnovno poročilo o tem vprašanju bo podal generalni direktor James Grant, zasedanja pra se bo udeležila tudi znana filmska igralka Liv Ullmann, ki že nekaj let posveča veliko pozornost in namenja domala vse svoje napore tej ustanovi. Zasedanje upravnega sveta bo trajjalo do 4. maja, ko ga bo sklenil italijanski zunanji minister Andreotti. Še ta teden bosta udeležence zasedanja sprejela predsednik republike Sandro Peritili in piapež Janez Pavel II. Včeraj, na predvečer zasedanja, je predsednik vlade Bettino Craxi naslovil udeležencem poslanico, v kateri poudarja zadovoljstvo, da prihaja do tega srečanja v Rimu prav v trenutku, ko je sodelovanje v svetu aktualnejše kot kdajkoli prej. (bbr) Ob letošnji veliki noči, ki so jo istočasno praznovali vsi kristjani Poziv k miru in za pomoč lačnim Izreden turistični promet v Italiji RIM — Letos je papež Janez Pavel II. opravil prvič — vsaj v novejši zgodovini — velikonočne obrede na odprtem na Trgu sv. Petra v Rimu. V nedeljo dopoldne je pred blagoslovom »urbi et orbi« in pred slovesnim zaključkom svetega leta izrekel tradicionalna velikonočna voščila v vrsti jezikov, med temi tudi v slovenščini. V svoji homiliji je papež klical h »kulturi ljubezni in življenja«. Pri tem se je med drugim odprto navezal na 5. pohod za mir, ki se je istočasno vil po rimskih ulicah in s katerim so udeleženci hoteli podpreti širokopotezno akcijo, ki jo namerava izvesti Italija za pomoč lačnim v svetu. Pohoda se je udeležilo kakih 50.000 ljudi, ki so se zbrali pri Porti Pii in ob 9. uri krenili proti Trgu sv. Petra, kamor so dospeli okrog 11.30. Pred tem so se udeležili shoda na Trgu Navona, na katerem so »za rešitev 3 milijonov življenj v letu 1984« med drugimi govorili rimski glavni rabin Elio Toaf, vsedržavni predsednik KD Flaminio Piccoli in vodja radikalcev Marco Pannello . Veliko noč so seveda v tako imenovanem katoliškem svetu različno obhajali, odvisno pač od vsakokratnih krajevnih razmer. V Čilu npr., kjer vlada huda napetost med Pinochetovim režimom in demokratično opozicijo, je santiaški nadškof Juan Francisco Fresno ponovno pozval k mirnemu razreševanju krize. V svoji velikonočni pridigi je še poudaril, da grozi v nasprotnem primeru Čilu »globoka tragedija«. Po redkem naključju so letošnjo veliko noč praznovali istega dne katoličani, protestantje in pravoslavci. Tako npr. računajo, da se je preteklo soboto zvečer oz. nedeljo zjutraj udeležilo v Sovjetski zvezi verskih obredov približno 40 milijonov pravoslavcev in nekaj milijonov katoličanov, ki žive predvsem v Ukrajini ter v baltskih republikah. V moskovski pravoslavni kate- drali Jelohovski je velikonočnim svečanostim predsedoval patriarh Pimen. V svoji pridigi je pouda ril nujnost »nadaljnjih pobud za rešitev človeške družine pred jedrsko katastrofo«. Zdi se, da so zadnja leta sovjetske oblasti kljub uradnemu ateizmu nekoliko strpnejše do religije. Utira si pot miselnost, da so pač tudi verske tradicije del ruske zgodovinske resničnosti. Sicer pa so bili dnevi okrog velike noči marsikje tudi, če že ne predvsem, počitniški dnevi. To velja zlasti za Italijo, kjer računajo, da je turistični promet ob velikonočnem »počitniškem mostu« zajel preko 30 milijonov ljudi. Veliko je bilo število gostov iz tujine in izseljencev, ki so na začasnem delu na tujem. Lepo vreme pa je spravilo z doma tudi marsikoga, ki bi sicer preživel praznične dni najbrž pred televizijskim zaslonom. Tako je marsikdo nenadejano kaj pridobil pri zdravju, še najotiplivejše dobičke pa so ob tem nemara imeli turistični operaterji. Hud udarec prekupčevalcem mamil PALERMO — Nekaj let je iz svoje luksuzne vile nekaj kilometrov od Bangkoka Koh Ban Kin vodil razpredeno mrežo tihotapcev mamil, ki je segala od Tajske preko Sicilije do Združenih držav. Pred letom dni se je nenadoma odločil, da bo sodeloval s policijo in privolil, da ga izženejo v Italijo, kjer so ga zaprli v tajni zapor. Na podlagi njegovih pričevanj je italijanska policija te dni izvedla obširno akcijo, v teku katere je aretirala 43 oseb, med katerimi so najvidnejši sicilski prekupčevalci mamil. V past je padel tudf Rosario Riccobono, ki naj bi organiziral atentat na generala Dalla Chieso, kar mu je baje bilo usodno, saj so druge »družine« od takrat prekinile odnose z njim, Pirhi in rože — velikonočno darilo za londonske policiste (Telefoto AP) Študije CGIL za novo prilagajanje plač draginji Paleta možnosti za ovrednotenje strokovnosti in storilnosti dela RIM — Pred novo parlamentarno razpravo o popravljenem dekretu o draginjski dokladi in z namenom, da poiščejo skupno pot za obnovitev enotnosti, so sindikati pripravili vrsto študij o možni preureditvi mehanizmov za prilagajanje realne vrednosti plač naraščanju draginje, ki naj bi jih vključili v okvir reforme delovnih prejemkov. Ta je po splošnem mnenju potrebna, da se bolje ovrednotita strokovnost in storilnost dela. Paleto možnih sprememb je izdelal tudi večinski CGIL, vse pa predvidevajo, oziroma povzročajo zmerne negativne učinke za najnižje plačilne razrede, medtem ko bi se že pri srednjih plačah in višjih kategorijah razmere celo znatno izboljšale, vedno v primerjavi s sistemom računanja draginjske doklade, kakršen je veljal pred vladnim zakonskim odlokom z dne 14. februarja. Prva hipoteza CGIL predvideva, da bi prvih 840.000 lir mesečne plače zajamčili (z novim mehanizmom) proti inflaciji 80-odstotno, ostali del plače pa le 30-odstotno. V tem primeru, kot je izračunal študijski urad CGIL, bi delavci kemijske industrije (in podobno kovinarji in gradbinci) izgubili 17.000 lir letno pri prvem plačilnem razredu, 6.000 pri drugem, že tretji bi »zaslužil« 3.000 lir, četrti 14.000, peti 38.000, šesti 62.000, sedmi 120.000 in osmi 199.000 lir na leto. Po drugi hipotezi bi prvi plačilni razred izgubil 47.000 lir letno, drugi 27.000, tretji 10.000, medtem ko bi od četrtega do osmega plačilnega razreda delavci in uradniki pridobili po 11.000, 31.000, 55.000, 101.000, oziroma 142.000 lir na leto. Izgube bi bile seveda mnogo občutnejše, če bi primerjali obe hipotezi (ki so ju označili z A-l in A-2) s 100-odstotnim kritjem inflacije z draginjsko doklado (ki je dejansko draginjo pokrivala v povprečju manj kot 70-odstotno). Mnogo večje bi po drugi strani bile izgube, in za večje število delovnih ljudi, če bi sicer ohranili sedanji mehanizem draginjske doklade, a bi jo izračunavali vsakih 6 mesecev (sedaj 3) in bi odpravili enotno vrednost točke (sedaj 6.800 lir), ter jo določili v sorazmerju z višino plač. V tem primeru bi omenjene kategorije delavcev izgubile pri prvem plačilnem razredu 100.000 lir na leto, pri drugem 79.000, pri tretjem 64.000, pri četrtem 43.000, pri petem 23.000 in pri šestem 2.000. Le najvišji kategoriji bi pridobili po 44.000, oziroma 95.000 lir letno. Za tekstilce, trgovsko osebje in uslužbence javnih ustanov bi hipoteza A-l pomenila znižanje kritja draginje od sedanjih 85,5 odstotka na 78,5 odstotka pri najnižjih plačilnih razredih, medtem ko bi se zvišalo pri višjih plačah od 59,8 na 63 odstotkov. Pri hipotezi A-2 bi se kritje povišalo od petega plačilnega razreda navzgor, medtem ko bi se nekoliko znižalo za prva dva razreda. V nedeljo so pokopali žrtve tragične rudarske nesreče RESAVICA — Včeraj so v okoliških vaseh pokopali rudarje, ki so zaradi eksplozije metana v soboto umrli v rudniku Vodno. Do hude nesreče je prišlo v soboto dopoldne, ko je v rudniku Rem-bas - Zastava eksplodirala mešanica metana in premogovega prahu. V jami je bilo takrat 48 rudarjev, umrlo jih je 33, štirje pa so bili hudo ranjeni. V tem rudniku prej niso zaznali metana, prav tako so -bile tudi nesreče dokaj redke. Zadnja se je pripetila 1954. leta, ko so izgubili življenje 4 rudarji. Ljudska solidarnost se je pokazala tudi ob tej hudi nesreči. Ponesrečencem so prvi dali kri vojaki garnizona iz Čuprije, pomoč pa so ponudili tudi številni delovni ljudje in občani, čim so zvedeli za tragedijo, so prihiteli na kraj nezgode in ponudili kri planinci iz Beograda in Svilajnca, ki so se mudili na Beljanici. Na kraj nesreče so prihitele reševalne ekipe iz Kragujevca, čuprije, Paračina, Svetoza-reva in Despotovca. Prihiteli so rudarji druge in tretje izmene, prijatelji, sorodniki in znanci. Prvi reševalci so prispeli v jamo okrog 11.30, ker spočetka sploh niso mogli Ugotoviti, kje se je nesreča zgodila. Ob eksploziji so -bile namreč potrgane tudi vse zveze. Jamo Strmošten so odprli 1961. leta. Sloji premoga so v globini od 250 do 500 metrov, debeli pa so od 3,5 do 8 metrov. Po prvih podatkih je eksplozija uničila transportne trakove, ventilatorje, ventilacijske cevi in vso jamsko opremo. V jami Strmošten so dnevno izkopali od 350 do 400 ton premoga. Izvršni svet skupščine Srbije je na izredni seji odločil, da bo namenil iz stalnih rezerv 4 milijone dinarjev v sklad solidarnosti prizadetemu rudniku oziroma svojcem ponesrečenih rudarjev, prav tako pa je dal predlog Titovemu skladu, da pregleda možnosti štipendiranja otrok umrlih rudarjev. Kolektiv »Rembas - Zastave« je odločil, da bo družinam ponesrečenih rudarjev dal 40.000 dinarjev. Rudarji »Titovih rudnikov premoga«, kjer so združeni vsi bosansko - hercegovski rudarji, so ponudili rudarjem v Srbiji strokovno pomoč za hitro usposobitev jame Strmošten njim pa so se pridružili še nekateri premogovniški kolektivi iz Bosne in Hercegovine. Pomoč prihaja tudi iz drugih delov države, (dd) Reaganove izjave pred četrtkovim odhodom na Kitajsko Peking in Washington imata podobne ocene o politiki SZ HONOLULU (Havajsko otočje) — Ameriški predsednik Ronald Reagan je pred svojim četrtkovim odhodom v LR Kitajsko včeraj na' Havajih v grobih obrisih prikazal pomen tega obiska za ameriško zu-n jan jo politiko. LR Kitajska in ZDA so »na enak način zaskrbljene z razvojem dogodkov v raznih kriznih žariščih«. Pri tem je navedel obsodbe Pekinga in Washingtona glede »agresije proti ljudstvom Kampučije in Afganistana«. Reagan ni izrecno navedel Sovjetske zveze, a iz njegovih besed jasno izhaja, da se ZDA in LR Kitajska strinjata predvsem v ocenah sovjetske politike v svetu. Obstaja torej upravičena bojazen, da bi Moskva ocenila prihodnji Reaganov obisk kot protisovjetsko pobudo. Na to nevarnost opozarja tudi bivši ameriški predsednik Nixon, ki je prvi vzpostavil neposredne stike z LR Kitajsko leta 1972. V intervjuju za tednik Newsweek je Nixon poudaril, da mora Reaganova administracija ojačiti predvsem gospodarsko sodelovanje s Pekingom in ne vojaškega. Le gospodarsko močna Kitajska lahko da svoj doprinost in bo postala trd oreh za Sovjetsko zvezo. Nixon je tudi poudaril, da bi bilo popolnoma zgrešeno misliti, da bi spopad med Moskvo in Pekingom koristil ameriškim interesom. Sodeč po dosedanjih Reaganovih izjavahi'pa Nixonove nasvete le delno upoštevajo. Glede gospodarskih stikov se Amerika res obrača na pacifiške države, saj je trgovinska izmenjava z njimi že presegla poslovanje z Evropo. Kitajski delež v vsem tem pa je za sedaj še malenkosten. Morda bodo tu dosegli kak napredek, nespremenjena pa ostaja globalna vizija Reaganove administracije, za katero imajo stiki z LR Kitajsko protisovjetsko komponento. Še neredi v Pandžabu NOVI DELHI —- V Pandžabu se nadaljuje teroristična dejavnost, ki j« tudi na veliko noč terjala nekaj žrtev. Teroristi so tako streljali na terensko vozilo, s katerim sta se peljali dve družini. Strel je zadel kolo džipa-ki je zavozil naravnost pod naproti vozeči tovornjak. V trčenju so dva otroka in oče enega od obeh izgubili življenje, ostali člani obeh družin P3 so bili težko ranjeni. Včeraj zjutraj je prenehala veljati policijska ura, ki so jo oklical« oblasti, da bi preprečile nadaljnje spopade med pripadniki verske ločin« sikh in Indijci. Začela so tudi redno obratovati mestna prometna sredstva,-Samo nekaj minut po odhodu prvega avtobusa, so ga teroristi napadli in oropal1 vse potnike, razen sikhov in odšli neznano kam. Avtobusi poslej vozijo sam« v spremstvu vojaških vozil. Neurje pesti Združene države WATER VALLEY (ZDA) -- Neurje, ki pesti nekatere ameriške zvez«1« države je povzročilo v zadnjih urah dokajšnje število smrtnih žrtev. Zaradi slabega vremena, orkanskega vetra in dežja je v Tennesseeju izgubilo življenje deset oseb, zabeležili pa so tudi 80 ranjenih. Veter je porušil več j« število hiš. V zvezni državi Colorado pa sneži že nekaj dni, zaradi česar je izg3' bilo življenje nadaljnjih šest oseb. Protijaponski atentati v Franciji PARIZ — Neka »anarhična skupina« si je prilastila odgovornost ^ atentata, ki sta na veliko noč razdejala laboratorij družbe »Sony France« 13 prostore podjetja, ki uvaža japonske avtomobile. Neznanec je telefonira1 v redakcijo tiskovne agencije AFP in v slabi francoščini s tujim naglas ort povedal, da je skupina izvedla oba atentata, da bi opozorila na dejstvo-da so v Japonski obsodili na smrt nekega anarhista. Policija meni, da za Katsuhiso Omorija, ki so ga na Japonskem obsodili zaradi atentata, ^ je marca 1976 povzročil dve smrtni žrtvi v Hokkaidu. Omari je vedno trda-da je nedolžen in v prejšnjih tednih je skupina njegovih pristašev pozval3 skrajno levico v Franciji in Veliki Britaniji, naj organizira manifestacije 23 njegovo osvoboditev. Strahovita nesreča v Nikaragvi MANAGUA — V severni Nikaragvi je tovornjak, ki je vozil s P0^10 hitrostjo naletel na množico vernikov, ki so se udeleževali procesije ob veti konočnih verskih obredih. Pri tem je bilo pri priči ubitih dvanajst oseti; drugih petdeset pa je bilo bolj ali manj hudo ranjenih. Do tragedije, PraV' nikaragovski radio, je prišlo v severni pokrajini Chianadenga. Dnevi sodelovanja z zamejsko mladino Motiv iz Beneške Slovenije Preseči zgolj formalno sodelovanje mladih med Ljubljano in zamejstvom LJUBLJANA — Prejšnji teden so od četrtka do sobote potekali v Ljubljani dnevi sodelovanja z zamejsko mladino. Dnevi so zaobjemali različne oblike kulturnega izražanja, na njih pa so sodelovali izvajalci iz Slovenije in iz obeh zamejstev. Pobudnik in organizator celotne prireditve je bila mestna konferenca ZSMS, sodelovali pa so univerzitetna republiška in občinska konferenca ZSMS, republiška konferenca SZDL in nekatere družbene, kulturne in gospodarske organizacije v matični domovini. Spored dnevov sodelovanja je bil res zelo pester in natrpan, saj so bile v dveh dneh na programu sledeče točke: nastop pevskih zborov, okrogla miza, rock koncert, nastop folklornih skupin, kantavtorsko-literami večer, likovna razstava in dve gledališki predstavi. Na kraj dogajanja je ob taki priložnosti dospelo tudi lepo število zamejskih mladincev (bilo jih je kakih 30), ki so siedili prireditvam. Med nastopajočimi je bilo tudi več skupin in posameznikov iz Trsta, in sicer mladinski pevski zbor Glasbene matice, folklorna skupina Stu ledi, kantavtor Ivo Tul, mlada pesnica Nadja Švara in še mlada likovnika Eljana Drašček ter Aleksander Starc. Žarišče celotne prireditve je bila, po našem mnenju, okrogla miza na temo: zamejstvo in matica. Kljub pomembnosti in razvejanosti prireditve pa so se dnevi iztekli globoko pod začetnimi predvidevanji in Pričakovanji. Na posameznih prireditvah smo zabeležili številčno zelo skromno prisotnost domačinov, podrobneje ljubljanskih mladincev, katerim je bila prireditev pravzaprav namenjena. To pa je v dobri meri tudi pogojevalo Potek posameznih točk in bržkone tudi vplivalo nh povpreč-°i potek celote. Očitno se moramo sprijazniti z dejstvom, da so dnevi sodelovanja z zamejsko mladino naleteli na slab odmev in da je rezultat dejansko nasproten namenu •n ciljem, ki so si jih organizatorji zastavili preko tovrstne manifestacije. Mogoče je to delno vezano na razsežnost bi na prvotnost prireditve, po naši oceni pa so tu predvsem trije vzroki, zaradi katerih sc je vse skupaj izjalovilo. Najprej bi poudarili, da so se sredstva javnega obveščanja v Ljubljani tokrat izneverila svojemu poslanstvu, tako da sta bila poročanje in propagiranje glede dnevov sodelovanja skrajno površna in pomanjkljiva, saj je človek lahko dobil informacijo povsem slučajno in zelo splošno, s čimer pa si kdovekako ni mogel pomagati. Ob vsem tem moramo še dodati, da je bilo v okviru dnevov več organizacijskih pomanjkljivosti, ki so negativno vplivale na potek dnevov kot tudi na razočaranje prisotnih gledalcev, ki so bili večinoma iz zamejstva. Za konec pa še hipotezo. Mogoče take oblike kulturnega izražanja ne sodijo v področje primarnih interesov večine mladih oziroma baze, katerim so bili dnevi pravzaprav namenjeni. O tem pa je vsekakor vredno razmisliti in to v bodoče tudi upoštevati pri organizaciji takih in podobnih prireditev, s katerimi moramo že enkrat uspeti in vzpostaviti tisto sodelovanje na osi Ljubljana - zamejstvo, ki je že od nekdaj zgolj formalno in nestvarno. C ancia V Istri 30.000 turistov PULJ — Prvi turistični val v Istri: od Rabca do U-maga preživlja počitnice okoi 30 tisoč turistov. Na puljsko letališče je 20 letal pripeljalo 2.160 tujih turistov. Prevladovali so Angleži in Francozi. Turistični delavci pričakujejo nov val turistov v naslednjem tednu. Tako naj bi za prvomajske praznike letovalo na istrski rivieri kakšnih 40 tisoč turistov. Posvet o socialni politiki TRST — Inštitut dežele Furlanije - Julijske krajine za preučevanje Evrope bo priredil v petek, 27. aprila, ob 18. uri v avditoriju dijaškega doma v Pordenonu, Ul. Concordia 7 posvetovanje o socialni politiki, ki zadeva vprašanja dela in gospodarske emigracije v Evropi in deželi F-JK. Na sporedu je govor deželnega odbornika za delo, socialno skrbstvo in emigracijo Silvana Antonija, govor senatorja Bruna Giusta in predavanje predstojnika za socialne zadeve pri Evropskem svetu Alfonsa Zardiju. ČEDAD — S takšnim kamnitim kolesom so še do nedavna v koritu stiskali jabolka in pridobivali iz njih zares pristni jabolčnik. Ob primerni skrbi gozdarstvo in zlasti sadjarstvo še lahko postaneta vir zaslužka v Nadiških dolinah. Unija Italijanov slavi 40-letnico Bogat program prireditev, o katerem je tekla beseda tudi na zadnji seji organizacijskega odbora na Reki, bo posegal v vse oblike dela in kulturne ustvarjalnosti Italijanov v Jugoslaviji. V vrsti prireditev, razstav, natečajev in drugih manifestacij bodo odsevali resnična vloga in položaj pripadnikov italijanske narodnosti, njihova ena-kot in enakopravnost z večinskim narodom in uresičevaje posebnih pravic narodnosti v sleherni življenjski sredini. 40-letnico ustanovitve Unije Italijanov Istre in Reke bodo slovesno obeležili devetega junija na Reki. Srečali se bodo predstavniki vseh organizacijskih oblik italijanske narodnosti v Jugoslaviji ter vidni družbenopolitični delavci večinskega naroda. Kulturni program na proslavi v reškem gledališču Ivan Zajc bodo oblikovali pevci petih zborov Skupnosti Italijanov iz Pulja, z Reke, iz Rovinja, Umaga in Izole. Poleg te najpomembnejše prireditve omenimo še nekatere. V posebni likovni razstavi, najprej na Reki, nato tudi v drugih istrskih središčih, se bodo predstavili ustvarjalci italijanske narodnosti. Raz stava bo, tako vsaj upajo, obiskala tudi Furlanijo - Julijsko krajino. Pomembnemu jubileju osrednje organizacije Italijanov v Jugoslaviji je letos posvečena tudi revija dramskih skupin, ki so jo začeli igralci Skupnosti Italijanov iz Izole z narečno komedijo Lucie Scher, nadaljevali pa Koprčani, nato skupina Italijanov iz Pirana in znova iz Kopra. Stiri desetletja pomembnega dela Unije Italijanov Istre in Reke bodo predstavili v posebni brošuri, ki jo bodo izdali v italijanščini, srbohrvaščini in slovenščini. Italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji je pomemben temelj mostu prijateljstva in sodelovanja med dvema narodoma in sosednjima državama. To nenehno potrjuje, tako s kulturnimi izmenjavami preko državne meje, s pobratenjem občin na obeh straneh, s sodelovanjem Unije Italijanov in tržaške Ljudske univerze, ki traja že 20 let, in prav letos tudi z obiskoma v Rimu in Beogradu. Predstavnike italijanske narodnostne skupnosti je včeraj v Beogradu sprejel Predsednik predsedstva Jugoslavije Mika Špiljak, jeseni pa bodo gostje Predsednika italijanske republike Sandra Pertinija. MIRJAM MUŽENIČ Zakonski predlog KPI o gospodarski rasti F-JK RIM — Skupina komunističnih parlamentarcev je preteklo sredo predstavila v poslanski zbornici zakonski predlog za razvoj gospodarskih dejavnosti in mednarodnega sodelovanja na obmejnih področjih Furlanije -Julijske krajine. Prvi podpisnik predloga, ki so ga že predstavili javnosti v Trstu, Gorici, Vidmu in Čedadu, je poslanec Antonino Cu]faro. Predlog predvideva vrsto finančnih podpor, ki naj bi bile v glavnih obrisih takole porazdeljene: 1.000 milijard lir naj bi namenili olajšavam in spodbudam proizvodnim dejavnostim, znanstvenim in tehnološkim raziskavam, razvoju trgovine in turizma; 200 milijard lir naj bi nadalje dodelili deželni finančni družbi FRIE za financiranje gospodarskih pobud mednarodnega značaja na obmejnem območju; 100 milijard lir pa naj bi končno namenili gradnji stanovanj za delavce, ki bi dobili zaposlitev ob oživitvi gospodarskih dejavnosti. Podpore naj bi porazdelili preko dežele ob aktivnem pristopu gospodarskih dejavnikov. Posebno pozornost naj bi vsekakor posvetili obnovi pomorskega gospodarstva v Trstu in ustanavljanju družb z mešanim kapitalom na celotnem obmejnem pasu. Ob predstavitvi zakonskega predloga je poslanec Cuffaro naglasil, da KPI namerava s to pobudo zapolniti hudo vrzel v vladni politiki, ki ni znala ovrednotiti gospodarskih zmožnosti Trsta, Gonce in obmejnega pasu videmske pokrajine, zaradi česar so bile gospodarske dejavnosti na teh področjih prepuščene »same sebi in muhavosti trga ter odločitev sosednjih držav«. »Že dve zakonodajni dobi,« je nadaljeval Cuffaro, »je govor o paketu za Trst, ki je medtem že večkrat spremenil ime (Marcora, Pandolji, Altissimo), ki pa ni bil nikoli predložen v parlamentu. Minister Altissimo bi prav storil, ko bi svoje načrte predstavil kolegom v vladi in v parlamentu, če jih je sploh izdelal. Upam, da bo to storil vsaj zdaj, v odgovor našemu predlogu, in da bo znal nekoliko dlje pogledati, kot so vlade doslej, ki so paket za Trst zreducirale na dodelitev nekaj milijard lir deželni finančni družbi FRIE.« -jugoslovanska posojilno - denarna ohitfca počasi uveljavlja zakonitosti, y veljajo v zahodnih gospodarstvih. Se bolj se namreč uveljavlja misel, ra viora postati denar (v tem prime-u Predvsem dinar) nekakšno blago, tT t » ereSa vrednost morajo vpliva-uvrgibanja. Ali drugače rečeno: r eliavilo se je spoznanje, da se močena denarju dvigniti, če je po-Prašeuanje po posojilih veliko. Kot ® “o0oi)orjeno (v to sili tudi dogori,^? Mednarodnim denarnim skla-(dji na^ bi se v približno letu dni hni •; opTda 1985) obresti na vezane ■ n“ne vloge in na posojila močno dvignile. pri-.. -• Postopoma naj bi namreč Te r pozitivne obrestne me obre ?■ Po Povneni, da bi bile takrat odst 4 20 v banici vezan denar za tov JI6* večje kot pa bo rast drobno-obrprih cen 02• inflacija. Povečanje nek mer ”“1 bi bilo postopno. Za to $ “Co bodo poskočile že maja, napet jeseni in nato spet maja. kda’ iletnih razpravah, kako in tor p: spreminjati obrestne mere, je vestrigbveviadalo stališče, da se ob kn ff mere morajo spreminjati. Lah-kazol refc^’ da je tako propadlo do-cial' Qnje nekaterih »zagovornikov so-dn0‘Z1!la*l’ k* vidijo v obrestih še pečeš sv"ab in nevarnost za socializem, njen ““ -So obresti popolnoma uzako-kapit!!pCjn za bogatenje brez dela v ni nipSt^nem gospodarstvu, česar modo,9oce sPrejeti v socialističnem fl°vorn >eOSpodorienia " Nasproti za-sti lk bili tako pogumni in so tudi poskusili, kakšna je njego-ga temperatura. V popoldanskih urah je bil velik naval meščanov na Trg Unità, kjer so se sprehajali in občudovali lepo cvetje, drugi so napravili kar obisk po mestu in si ogledali vse, kar tokratna cvetlična manifestacija lepega nudi. Kronika je na žalost zabeležila tu- di nekaj prometnih nesreč, kar pa je bilo, spričo velikega prometa na cestah, skorajda pričakovati. Prav tako so zabeležili tudi nekaj vandalizmov, ko so na primer neznanci v nočnih urah pokvarili cvetlične grede, ali celo odnesli razno' cvetje. Vse to pa ne more spremeniti naše prvotne trditve, da so bili letošnji velikonočni prazniki resnično praznični, da so mnogi izkoristili to priložnost za krajša bivanja v raznih letoviških krajih v Sloveniji, predvsem v raznih zdraviliščih in da je torej vse potekalo v znamenju prijateljstva, dobrega sožitja in tesnejšega medsebojnega povezovanja, ki je kot smo že večkrat poudarili, ne samo koristno, temveč še kar potrebno. N. L. Prošnje za suplence v občinskih vrtcih Tržaška občina sporoča, da lahko vzgojitelji naslovijo na občino prošnjo za suplence v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1984-85. Vzorce za prošnje posreduje Oddelek VI. - šolstvo, ob delavnikih od 9. do 11. ure. Prošnje na kolkovanem papirju s priloženimi ustreznimi dokumenti sprejema občinski urad za prijavo dokumentov, soba št. 32, do 12. ure dne 19. maja 1984. Drevi gostuje v Rossettiju ljubljanska Opera z »Netopirjem« Drevi bodo ob 20.30 v gledališču Rossetti nastopila ljubljanska Opera z baletom, ki bo uprizorila opereto Johanna Straussa »Netopir«. Drevišnjo predstavo je omogočila Tržaška letoviščarska in turistična ustanova. Opereto »Netopir« je Strauss dokončal na Silvestrovo leta 1873, ko je bil star 48 let. Libreto »Netopirja« je bil prirejen po francoski veseloigri »Reveillon«. Napisala sta ga znana libretista Meilhac in Halèvy. V Parizu je imela komedija velik uspeh in zato so jo igrali tudi v Nemčiji. Strauss je partituro za opereto dokončal v šestih tednih. Vanjo je pretočil vso svojo kri in iskrenost. S svojim pretanjenim glasbenim občutkom je znal združiti francosko gracijo in dunajsko brezskrbnost do take mere, da je dobila opereta značaj glasbene komedije. Krstna predstava »Netopirja« je bila 5. aprila 1874 na Dunaju. Dirigiral je skladatelj sam in bil za svoje delo nagrajen z bučnimi aplavzi. Kritika je na splošno odklonila libreto, dala pa je vse priznanje dunajskemu mojstru. »Netopir« kljub vsemu na Dunaju ni povsem prodrl, tamkajšnje občinstvo pa je povsem osvojil, ko je žel izjemne uspehe na tujih odrih širom po Evropi. Opereta je namreč že drugo leto po izvedbi osvojila največje odre sveta. Tako v nedeljo kot včeraj so bile kraške «srnice zelo dobro obiskane (na sliki zgoraj osmi c a v Repnu), na barkovljanski obali pa se je prav gnetlo ljudi, ki so se predajali žarkom pomladanskega sonca (spodaj) Pobude za popolno univerzitetno izobraževanje slovenskih šolnikov Vsedržavni svet za šolstvo bo 23. maja v Rimu obravnaval med drugim tudi vprašanje univerzitetne izobrazbe osebja slovenskih soi v Italiji. O popolnem univerzitetnem izobraževanju naših šolnikov je priredil Sindikat slovenske šole 12. januarja letos pomembno zborovanje, na katerem so prisotni podali svoje konkretne predloge, da bi v največji meri zadostili potrebam naše šole. Odbor sindikata je nato še razpravljal o tem in tudi pripravil osnutek stališča, ki naj bi ga na bližnji seji Vsedržavnega sveta za šolstvo zagovarjal zastopnik slovenskih šol v tem organu. Da bi bilo stališče čimbolj tehtno in utemeljeno ter ustrezno potrebam slovenske šole, je Sindikat povabil šolnike naj posredujejo svoja mnenja o tem osnutku. Osnutek stališča v uvodu poudarja, da se mora univerzitetno izobraževanje učnega osebja slovenskih šol praviloma odvijati v slovenskem jeziku. Najmanj polovica izobraževanja učnega osebja, ki naj bi poučevalo slovenski jezik ali slovenski jezik in slovstvo, bi se moralo odvijati v Sloveniji, v slovenskem okolju. Izobraževanje učnega osebja, ki naj bi po učevalo italijanski jezik bi se moralo praviloma odvijati v Italiji. Kandidatom, ki bi zaključili univerzitetno izobraževanje v Sloveniji bi se priznala enakovrednost tako doseženega študijskega naslova. Za univerzitetno izobrazbo naših šolnikov bi morali poskrbeti univerzi v Trstu in v Vidmu, bodisi neposredno, bodisi preko konvencije z univerzitetnimi ustanovami v Sloveniji. Pri tržaški univerzi naj bi v tem sklopu ustanovili oddelek za didaktično izobrazbo naših šolnikov. Ta oddelek naj bi organiziral podiplomske tečaje za didaktično usposabljanje, ki naj pripravijo kandidate za usposobljenostne izpite za naše šole vseh vrst in stopenj; nadalje naj bi organiziral in vodil pripravništvo, organiziral tečaje in druge dejavnosti za dopolnilno izobraževanje naših šolnikov. Za ugotavljanje potreb slovenskih šol po učnem osebju z določenim strokovnim profilom in pospeševanje formiranja takega osebja naj bi ustanovili posebno komisijo. Na osnovi predvidevanj te komisije naj bi deželni šolski skrbnik razpisal natečaj za štipendije, ki naj pospešujejo študij na določenih smereh. Sredstva za to naj bi črpali iz - posebnega sklada, ki naj bi ga ustanovili prav za te potrebe. V zadnji točki osnutek stališča o-menja še učno osebje otroških vrtcev in osnovnih šol, ki že službuje na naših šolah. Le-temu naj bi omogočili' da že v prehodni opravi vsaj polovico univerzitetnega študija. Pri tem bo trebà učnemu osebju občinskih vrtcev zagotoviti enake možnosti kot učnemu osebju državnih otroških vrtcev. Sindikat slovenske šole poziva šolnike in ostale Slovence, ki jim je pri srcu razvoj slovenske šole, da pošljejo najkasneje do 5. maja svoje pismene predloge in pripombe na sedež Sindikata (Ul. Filzi 8, 34532 Trst). Opozarja pa tudi, da bosta od 26. aprila dalje na ravnateljstvih osnovnih in srednjih šol na razpolago vsem zainteresiranim poročilo komisije Mencarelli in mnenje Vsedržavnega sveta za šolstvo (1. faza) o popolnem univerzitetnem izobraževanju šolnikov. Občni zbor Zadruge za Kulturni dom Prosek-Konto vol Vprašanje prenovljene dvorane domačega Kulturnega doma bo osrednja točka, o kateri bo razpravljal občni zbor Zadruge za Kulturni dom Prosek-Kontovel, ki sc bo sestal drevi v prostorih Soščeve hiše na Proseku. Dvorano so morali pred leti zapreti iz varnostnih razlogov in jo preurediti, tako da bo odgovarjala vsem predpisom. Dela za prestavitev odra so se kmalu začela, ob tem so domačini opravili še druge izboljšave. Zaprtje dvorane pa je bilo globoko občutiti pri kulturnem delovanju obeh vasi, saj sta ostali kar na lepem brez primernega prostora za prireditve. Prav zaradi tega je še kako pomembno, da bi prenovljeno dvorano čimprej spet predali svojemu namenu, o čemer bo tudi govor na drevišnjem občnem zboru Zadruge za Kulturni dom Prosek - Kontovel. C eco vini: »Kralj sem jaz« Ob nastanku so Lista in njeni predstavniki zagnali vik in krik o metodah tako imenovane »partitokracije«, pri čemer marsikatera kritika ni bila povsem iz trte izvita. Že kaj kmalu pa se je izkazalo, da se »ponva loncu spola«, kot se glasi domači izrek odraz zdrave ljudske modrosti. Lista za Trst je v zelo kratkem času dokazala, da je sama nabito polna vseh slabosti tradicionalnih strank, povrh pa da njeni voditelji pogosto prednjačijo z domišljavostjo, ki meji že na napuh, polni so sami sebe, svoje namišljene veličine, interesi ljudi, pa tudi čisto preprosto upoštevanje dejstev jim je malo mar. Tak je tudi tipičen poseg velikega masonsko-melo-narskega leaderja Cecovinija v zadnji številki nekoliko prenovljenega tedenskega glasila »La voce libera«. »Kralj sem jaz« v bistvu pravi v svojem podpisanem članku — proglasu, s katerim zahteva za sebe župansko mesto. Lista ima namreč pravico do tega mesta, v Listi pa ima to pravico on, ker ima največ preferenčnih glasov. Tako trdi in nadaljuje: »V osebnem imenu dodajam, da bom na tem mestu polno zaposlen, ker sem se formalno odpovedal kandidaturi za evropske volitve in da bom župan ne samo enega dela temveč celotne koalicije, ali bolje, celotnega mesta, kot sem — menim — že dokazal v razdobju enobarvnega odbora in v koalicijskem odboru z laiki.« Najprej si poglejmo, kako je z opevano odpovedjo. Tudi tokrat lahko uporabimo tradicionalni pregovor »Lisica pravi, da je grozdje prekislo«, saj je znano, da ga na kandidatni listi niso hoteli imeti niti liberalci, še manj pa njih tokratni zavezniki republikanci, ki so postavili pravi veto. To je razumljivo, saj so lanske politične volitve dokazale, da se je število melonov krepko zmanjšalo, med njimi pa še zlasti onih, ki so pripravljeni glasovati za Cecovinija. Druga obljuba in zagotovilo, »polno zaposlen župan« je prav tako bosa, ko pa je praksa nekaj let dokazala, da je bil takratni prvi mestni mož zaposlen z mason-skimi procesi, spori okrog raznih lož, pa še z velikimi načrti, ki so ostali povsem v oblakih, tržaška občinska uprava pa je propadala in ni bila sposobna rešiti niti najbolj preproste stvari. To pa tudi predvsem zato, ker je bilo razdobje Liste za Trst tipično razdobje sektaštva, vnašanja razdvojenosti, kar vse pa seveda ne vodi k stabilnosti. Takrat se je to dogajalo ne toliko zaradi moči Liste za Trst in njenega najvidnejšega predstavnika, takratnega župana, temveč zaradi slabosti vseh ostalih strank. Obstajalo je izsiljevanje: ali nas pustite na oblasti, ali pa nove volitve; in ker so se vse stranke bale volitev, je Lista upravljala, pa čeprav ni nikoli imela skupaj s fašisti in radikalci večine v občinskem svetu. Sedaj pa je položaj obraten in se predvsem Lista boji volitev, ker dobro ve, da bi bila krepko poražena. V takih pogojih se upravičeno sprašujemo: zakaj bi morala ponovno prevzeti oblast? B. S. Vrsta odprtih vprašanj glede odvažanja odpadkov Pred nedavnim je tako imenovani Odbor prebivalstva proti zapravljanju vložil peticijo tržaškemu občinskemu svetu (podpisalo jo je 2.700 občanov), v kateri je zastavil več vprašanj in predlogov glede ponovne uporabe predelanih odpadkov in odvažanja tistih odpadkov, ki so zaradi svoje velike prostornine v napoto. Na te zahteve in predloge je Odbor prebivalstva prejel odgovor od župana, s katerim pa se v marsičem ne more strinjati. Zadovoljen je z odgovorom, ki se nanaša na bodočnost upepeljevalnika, različnega mnenja pa je glede ustanovitve diferenciranega pobiranja odpadkov papirja, stekla in kovin, glede službe odvažanja velikih odpadkov in glede znižanja občinskega davka na odvažanje smeti. Glede diferenciranega pobiranja papirnatih, steklenih in kovinskih odpadkov je občina mnenja, da je ta služba neizvedljiva, ker bi morala nabaviti nove stroje poleg lega pa bi morala organizirati komercialno službo za pro- dajo teh odpadkov; občini se je zato zdelo primerno oddati to službo zasebnemu specializiranemu podjetju. S tako izbiro se Odbor prebivalcev vsekakor ne strinja. Glede odvažanja velikih odpadkov je občina odgovorila, da že obstajajo nabiralna središča pri raznih centrih smetarske službe. Odbor prebivalcev pa ugotavlja, da se predvsem po Krasu marsikje vidijo stare žimnice, hladilniki in deli pohištva, kar je res znak necivilnega odnosa nekaterih do okolja. Kar se pa tiče znižanja občinskega davka na odvažanje smeti je občinska uprava odgovorila, da se bo ta davek še povišal, dokler ne bo v celoti kril vseh stroškov. Odbor se ne spušča v pravno plat tega vprašanja, ki ima po vsej verjetnosti tehtne osnove, ugotavlja pa, da vse aktivne postavke odvažanja smeti gredo v žepe zasebnikov, medtem ko prebivalstvo v celoti plačuje tiste postavke odvažanja smeti, ki beležijo izgubo. V Ul. Ghega se bodo poklonili spominu 52 mučenikov Jutri številne proslave ob dnevu vstaje V Ul. Ghega se bodo jutri s spominsko svečanostjo spomnili muče-n'ške smrti 52 talcev, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki so jih nacisti obesili iz represalij pred 40 leti. Komemoracijo prireja Odbor za obram-mj vrednost odporništva in demokratičnih inštitucij. Svečanost se bo začela ob 11. uri. Jutri, na Dan vstaje, se bodo zvrstile še številne druge komemorativ-ne svečanosti. Deželna uprava se bo Poklonila spominu obešenih v Ulici Ghega in položila na kraju mučeni-štva vence. Tržaška občina bo že danes položila vence k obeležju odporništva v Spominskem parku pod Sv. Justom, v Ul. D’Azeglio, na o-Penskem strelišču, v Bazovici in v Rižarni, jutri pa se bo predstavništvo občine udeležilo svečanosti v Ulici Ghega. Pri Sv. Ivanu bodo priredili KD Slavko Škamperle, KD Union in Odbor za vrnitev Narodnega doma od Sv. Ivana spominsko svečanost pred Poslopjem bivšega Narodnega doma. med svečanostjo, ki se bo začela ob 10- uri bodo položili vence k spominski plošči na pročelju doma. V Nabrežini bo občinska uprava "°t vsako leto položila jutri vence , spomenikom padlim po vaseh de-vinsko-nabrežinske občine, ob 10. uri Pa bo na trgu v Nabrežini pred spomenikom padlim komemoracija s pokanjem vencev, ki se je bo udele- žila med drugimi tudi domača godba na pihala. Odbor za postavitev spomenika padlim s Kolonkovca, od Sv. Ane in iz Skednja bo priredil jutri ob 10. uri svečanost v bližini glavnega vhoda v tržaško pokopališče, kjer bi morali postaviti spomenik padlim, za kar se domačini že vrsto let borijo. V Miljah bo jutri popoldne (začetek ob 15. uri) partizansko srečanje, ki ga prireja VZPI-ANPI. Na srečanju bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor, udeležili pa se ga bosta tudi delegaciji Zveze združenj borcev iz Postojne in z Reke. Odhod »Štafete odporništva« iz Rižarne Po krajši spominski svečanosti je včeraj dopoldne odpotovala iz Rižarne proti Casalpusterlengu pri Milanu »Štafeta odporništva v boju za mir«, ki jo prireja združenje ARCI v sodelovanju z drugimi naprednimi in borčevskimi organizacijami. To je že tretja izvedba te štafete: pred dvema letoma je šla na pot iz Marzabotta, lani pa iz kraja Boves blizu Cunea. Organizatorji so se odločili, da odpotuje letos štafeta iz Rižarne, da bi se na ta način spomnili 40. obletnice Rižarne. Včerajšnjo svečanost so priredila vodstva VZPI - AMPI, Vsedržavnega združenja bivših deportirancev in Vsedržavnega združenja političnih preganjancev, udeležili pa so se je, poleg predstavnikov občine Casalpusterlenr go in tekačev tudi predstavniki tukajšnjih občinskih uprav in bivši partizani. V uvodnem posegu je predsednik tržaškega pokrajinskega vodstva VZPI - AMPI Arturo Calabria poudaril pomen svečanosti ob letošnjih proslavljanjih 25. aprila in aktualnost boja za mir in razorožitev. V imenu tržaškega župana je spregovoril odbornik De Gioia, ki je poklonil predstavnikom občine Gasalpusterlengo kolajno tržaške občine, le-ti pa so predstavniku tržaške občine podarili spominsko plaketo. Med drugimi sta spregovorila tudi Giovanni Postogna za Združenje bivših deportirancev in Edvin Švab, ki je prebral v slovenščini poslanico štafete, ki so jo priredile pobratene občine Dolina, Milje in Koper. Calabria je nato prižgal štafetni ogenj in ga predal prvim tekačem, ki so tako začeli svojo 430 km dolgo pot do Casalpusterlenga, kamor bodo prispeli jutri na zaključno svečanost. Kje bomo lahko nabavili bencin Stanovska organizacija upraviteljev bencinskih črpalk FIGISC sporoča, da bo jutri, 25. aprila (praznik osvoboditve), na Tržaškem obratovalo od 7.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure sledečih 21 servisnih postaj (z mastnimi črkami navajamo tiste, ki imajo na razpolago tudi dizel) : AGIP — Ul. Giulia 76, Miramarski drevored 231, Furlanska cesta (Strada del Friuli) 5, Ul. F. Severo 2/4, Nabrežje N. Sauro 2/1, Ul. Forti 46 (Naselje sv. Sergija), Istrska ulica (pod pokopališčem). TOTAL — Žavlje, Trg Giardino 1/4 (pri Ljudskem vrtu). Šentjakobski trg (za cerkvijo). Ul. Lecchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4/1. ESSO — Seneni trg (Foraggi) 7, Nabrežje Ottaviano Augusto, Zgonik (državna cesta 202 km 18+ 945). IP — Trg Valmaura, Devin-Nabre-žina (državna cesta 14 km 136 + 560), Miramarski drevored 9, Ul. F. Severo 2/8. API — Drevored Campi Elisi (vogai Ul. Meucci). NEODVISNI — ACI (Ul. Punta del Forno 4). • Razsodišče za pravice bolnika sporoča, da je njegov sedež v Drevoredu XX. septembra 56, I. nadstr., telefon 567378, odprt ob delavnikih, razen ob torkih in sobotah, v popoldanskih tirali od 17. do 20. • Rajonski svet za Skedenj in čar-bolo se bo sestal v četrtek, 26. t.m., ob 20. uri na sedežu občinske izpostave v Ul. Romcheto 77. Mazači ne poznajo praznikov . vdft Dhičajnj »neznanci« iz Ul. Paduina se sicer ne morejo ponašati s kdove kakšno antazijo, saj postajajo njihovi mazaški ex tempore povsem dolgočasni, očitno Pa l*m zlepa ne zmanjka vztrajnosti. Ne dajo si miru niti za praznike in vsa-ršna priložnost, tudi pomladna cvetlična razstava, ki bi morala sicer delo-atl Pomirjevalno in blagodejno na človeka, jim takoj razdraži mazaške instinkte. In že so tu packarije, kakršno vidimo na sliki ske*^ *>r'mer šovinistične nestrpnosti. Tako zgleda kažipot na križišču pokrajin-ceste pri šempolaju, kjer se razcepi pot proti mejnemu prehodu Gorjansko Hock koncert v gledališču Cristallo aoip združenje proti nasilju in glasbeni center »II pošto delle fra kon * jrrirejaUi v soboto, 28. aprila od 20. do 24. ure v gledališču Cristallo Dar' r.ro<* glasbe. No prireditvi bo sodelovalo osem skupin (Disequazione, in cr ^e9rassi, Marino Hrvatin, F ree music, Arthavan, Squot’s Backside še canpaeeiro), organizatorji hočejo s tem koncertom opozoriti javnost na in (jfre^eno vprašanje uporabe gledališča v bivši psihiatrični bolnišnici enem zahtevajo ustanovitev socialnih centrov za mlade. V prometni nesreči ranjene štiri osebe PREVELIKA HITROST VZROK TRČENJA NA OBALNI CESTI Prevelika hitrost in po vsej verjetnosti tudi nepazljivost voznika sta bili vzrok prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj ob največji prometni konici na obalni cesti, na žalostno znanem »črnem« ovinku v bližini restavracije »Tenda rossa« pod Križem. Na podlagi poročila pristojnih organov javne varnosti je nesrečo zakrivil 23-letni Mauro Caic-co, doma iz Stare istrske ulice, ki je s svojim avtom zaradi prevelike hitrosti na nevarnem ovinku zavozil na nasprotno stran cestišča. In to ravno v trenutku, ko je iz mesta v smeri proti Devinu privozil fiat 127, ki ga je upravljal 22-letni Riccardo Gabrin (Ul. Lotto 10/1). Trčenje je bilo zato neizbežno, v nesrečo pa je bil vpleten tudi renault 5, ki je vozil za fiatom proti Devinu. V nesreči so bile ranjene štiri o-sebe, ki so se peljale v fiatu in v renaultu, Caicco pa je utrpel le nekaj manjših prask. Najhuje se je poškodovala 20-letna Gloria Mandanic-ci, stanujoča v Ul. Padovan 7, ki se je močno udarila v nogi. Sprejeli so jo na ottopedskem oddelku glavne bolnišnice, kjer bo okrevala v mesecu dni. Lažje ranjen je bil tudi voznik fiata 127, 22-letni Riccardo Gabrin, kateremu pa so v bolnici nudili samo prvo pomoč in ga takoj odslovili. V renaultu 5 sta se peljala 43-letni železničar Mario Ruzzier in njegova 43-letna žena Maria Rosa, doma iz Sesljana 207. Mario Ruzzier si je pri silovitem trčenju zlomil levo ramo, Maria Rosa Ruzzier pa se je udarila v koleno. Prvi se bo moral zdraviti trideset dni na ortopedskem oddelku, Ruzzierovi pa so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč in jo odslovili s prognozo okrevanja v treh dneh. Hudo ranjen nemški turist Velikonočno potovanje v Italijo se je nesrečno končalo za 21-letnega študenta iz Coburga (Zvezna republika Nemčija) Helmuta Lipferta, ki je bil v noči med nedeljo in ponedeljkom žrtev hude prometne nesreče v Predoru sv. Vida v Trstu. Mladenič se je peljal s svojim motorjem suzuki 550 proti središču mesta, ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom ter treščil na asfalt. Z rešilcem RK so ga nemudoma pripeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih udarcev v glavo sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Zdravniki so si pridržali prognozo. Avto podrl priletno žensko Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice so včeraj dopoldne sprejeli 94-letno Mario Valente, ki jo je med prečkanjem ceste med Drevoredom D’Annunzio in Trgom Garibaldi povozil avtomobil, ki ga je u-pravljal 20-letni Franco Salvi. Priletna ženska, ki je zadobdla hude udarce v obe nogi, bo ozdravela v približno štiridesetih dneh. « Prihodnjo soboto, 28. aprila, bosta v Trstu letna redna in izredna skupščina Časnikarskega združenja Furlanije - Julijske krajine. Na izredni skupščini bodo časnikarji izvolili delegate na vsedržavni kongres italijanskega tiska Vespa silovito »povozila« moped: mladeniča še v smrtni nevarnosti Dotot noč ob zelo gostem po- ganskem prometu se je v Ul. Fla-tonii.il-f vlšini tržaškega sedeža avlo hnH S^e *liae Lancia, pripetila ze-so i,iv Pametna nesreča, v kateri bin: rani-en* trije mladeniči. Kara- ne h-JI z Milj niso še ugotovili toč-lahkn nan!i*te "esreče, saj se doslej letnega0^0 na Pričevanja 17-čegaSa T,,lsa Levacovicha, stanu jo-ni Hn«\ . , Pietraferrata, ki je edita C-J ’aWto odgovoril na nekate- basanja karabinjerjev. Levacovich je povedal, da se je s svojim mopedom peljal po Ul. Flavia proti mestu, ko je silovito zgrmela v njega vespa, na kateri sta se peljala 20-letni gasilec Enrico Cocia-ni (Ul. Barbaro 8) in 23-letni Maurizio Rossetti (Ul. Giusti 6), ki sta bila namenjena v Milje. Cociani in Rossetti sta obležala na asfaltu v mlaki krvi, Levacovicha pa je trčenje vrglo na rob cestišča. Vse tri so takoj pripeljali v glavno bolnišnico, kjer sta Rossetti in Cociani še v globoki ne- zavesti na oddelku za oživljanje, seveda s pridržano prognozo okrevanja. Največ skrbi vzbujajo lobanjske poškodbe Maurizia Rossettija, čigar zdravstveno stanje je bilo tudi včeraj še vedno zelo resno. V nesreči je bil ranjen tudi Elvis Levacovich, kateremu so zdravniki ugotovili zlom kolka in še nekatere druge manjše poškodbe. Zdravi se na ortopedskem oddelku, ozdravel bo v približno štiridesetih dneh. Umrla je učiteljica Ivica Simonič Globoko je odjeknila med tržaškimi Slovenci vest, da je po dolgi in težki bolezni v soboto zvečer umrla na svojem domu na Opčinah Ivica Mahnič - Simonič iz znane družine Mahnič iz Bazovice, kjer so se pokojna, kot tudi njeni dve sestri posvetile z vsem srcem in dušo vzgojiteljskemu poklicu. Pokojna Ivica Simonič je bila rojena 24. junija leta 1930 ter je opravila maturo na učiteljišču leta 1950. Od tedaj dalje je poučevala na številnih slovenskih šolah, kot na primer v Gropadi - Fadričah, na Pesku, v Rojanu, v Ul. sv. Frančiška in na osnovni šoli na Opčinah. Povsod si je s svojo vestnostjo, delavnostjo ter veliko ljubeznijo do otrok in do svojega poklica, pridobila zaupanje in spoštovanje, ki so ji ga izkazovali tako učenci, kot tudi njihovi starši. Opravljala je svoj poklic do 1980. leta ter ostala svojim bivšim u-čencem v najlepšem spominu. Danes jo bodo svojci, znanci, prijatelji in stanovski tovariši pospremili na njeni zadnji poti. Pogrebni spre-vjod bo odšel ob 12.15 iz glavne mrtvašnice v Trstu najprej v župnijsko cerkev na Opčinah, kjer bo kratek obred, nato pa jo bodo pokopali na pokopališču v Bazovici. Naj ji bo lahka domača zemlja, vsem svojcem pa tudi naše iskreno sožalje. Skupščina KZE bo konec aprila Skupščina Krajevne zdravstvene e-npte bo 26. in 30. aprila ob 18.30 v sejni dvorani tržaške občine. Na dnevnem redu je vrsta upravnih sklepov, pa tudi interpelacij, med katerimi nekatere posebno »vroče«. Kar pet interpelacij se namreč suče okrog znane skupščine v rojanski posvetovalnici, dve pa obravnavata vprašanje kardiokirurgije in deželnega odbornika Renzullija. Urnik trgovin Danes bodo trgovine poslovale po rednem umiku, a mesnice in prodajalne sadja in zelenjave bodo lahko odprte tudi popoldne. Jutri, 25. aprila (dan vstaje), bodo vse trgovine zaprte. Dne 21. t.m. je po dolgi, neusmiljeni bolezni za vedno odšla Ivica Simonič roj. Mahnič Pogreb bo danes ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v župnijsko cerkev na Opčinah in od tam na pokopališče v Bazovici. Žalostno vest sporočajo: "mama Pepimi, sin Ivo, Igor, sestri Sonja in Sandra, svaka Dušan in Silvo, Cathy, teta Valerija, nečaka Peter in Milojka ter drugo sorodstvo. Opčine, Bazovica, Trst, 24. 4. 1984 Upravni svet, nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolektiv Tržaške kreditne banke izrekajo Igorju, Ivotu in svojcem iskreno sožalje ob smrti Ivice Mahnič - Simonič. Prijatelji ljube in nepozabne Ivice Simonič izrekajo ob bridki izgubi globoko sožalje njeni materi, sinovoma Ivu in Igorju ter sestrama Sonji in Sandri, Zora in Libero Polojaz, Anica in Dorče Sardoč, Pavla Kukanja, Tatjana in Jožko Panjek, Milena in Stanko Bole. Globoko presunjeni in potrti izrekamo Ivu ter sorodnikom občuteno sožalje. Odbor ŠZ Sloga soigralci in igralke Ob izgubi predrage Ivice se pridružujejo žalosti Sonje, Sandre in vse družine Anica, Marta in Pavle. Ob smrti drage Ivice izrekata družini iskreno sožalje Sergij in Sonja Sancin. Ob izgubi drage Ivice izražata iskreno sožalje Ivotu, Igorju in sorodnikom družini Darko Švab in Fabio Pangerc. Ivotu, Igorju in sorodnikom izražamo iskreno sožalje Ljuba, Marino, Jadranka in Devan Košuta. Zapustil nas je naš dragi Giuseppe Renzi Pogreb bo danes, 24. aprila 1984, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Repentabor. Žalostno vest sporočajo: žena Zofija, otroka Iris in Guido z družinama in drugo sorodstvo. Repentabor, 24. aprila 1984 O odnosu slovenskega študenta do problemov tržaške univerze Pogovor s študentko filozofske fakultete Mojco Švab Univerza v Trstu, problemi slovenskih študentov, ki tukaj študirajo, odnosi le-teh- z večinskim narodom: o vsem tem smo se pogovorili z Mojco Švab, ki študira na fakulteti filozofskih in leposlovnih ved. Vpr.: Mojca, ti študiraš slovenščino in srbohrvaščino. Kako to, da se nisi opredelila za študij v Ljubljani? Odg.: Študiju v Ljubljani seveda ne nasprotujem, saj so dolpčene fakultete znatno boljše organizirane, pa tudi boljše po kvaliteti študija, vendar mislim, da smo Slovenci v odnosu do italijanskega ambienta preveč zaprti in da se vse preveč zatekamo izključno v slovenski am-bient. Čeprav se zadnja leta odpiramo italijanskemu svetu, je to odpiranje, po mojem mnenju, še vedno bolj na papirju, kot pa resnično, v vsakdanjosti. Zavedam se, da je bilo pred leti jamstvo za obstanek prav v zelo getiziranem življenju naše manjšine, sama pa sem v takem vzdušju občutila skozi vso pot šolanja — posebno pa na višji srednji šoli — neko preveč poenostavljeno oddaljenost od italijanskega sveta, ki spio jo pravzaprav opravičevali s posplošeno trditvijo, da »nas ne marajo«. Zato sem se za vestno odločila za študij na italijanski univerzi, ker mislim, da je to dober način, da prideš v stik z italijansko kulturo, v mojem specifičnem primeru posebno z italijansko literaturo in jezikom, saj študiram »tuje« jezike in literature : slovenščino, srbohrvaščino in seveda italijanščino. To je seveda tudi način, da osebno spoznam študente italijanske narodnosti in tako skušam razumeti njihovo miselnost, saj mi tudi osebni stiki mnogo pomenijo. Torej privlačuje me bolj podiplomski študij v Ljubljani in zdi se mi treznejša in pametnejša varianta, saj vidim mnogo posameznikov, ki po končani univerzi izgubljajo leta med papirji in dodatnimi izpiti za nostrifikacijo ljubljanske diplome. Zavedati se moramo, brez vsakršnega idealizma, da smo v državi, kjer veljajo konec koncev diplome, papirji, nazivi ipd. Vpr.: Znano je, da ima fakulteta, na kateri študiraš, nemalo problemov... udg. : Kljub temu mislim, da je študij odvisen predvsem od posameznika in to posebno na tržaški u-niverzi, ko si prepuščen samemu sebi in si moraš študij skoraj v celoti sam organizirati. Kot si že omenil, problemi so vseeno zelo hudi, saj se moraš sam »boriti« z birokratskimi problemi in s strukturo, ki slabo deluje. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da se ne dobi knjig, da na fakulteti nimamo menze, niti bara, niti parkirnega prostora, niti možnosti za cenejše fotokopiranje, niti katerekoli olajšave, ki so jih deležni na glavni univerzi. Poleg tega so umiki kratko-malo nemogoči, tako, da moramo vsi tisti, ki prihajamo iz okolice, ostati ves dan v mestu za npr. 3 ure predavanj. Kdaj naj bi študirali seveda ni jasno ! Vpr.: študij te vsekakor zanima, kakšne so pa možnosti zaposlitve? Odg. : Seveda me zanima, čeprav v teoriji nimam možnosti za nobeno delovno mesto. Ko (oziroma če) bom zaključila študij, lahko grem s svojo specializacijo poučevat italijanščino na nižjo in višjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom in slovenščino le na nižjo srednjo šolo. Vpr.: Zakaj pravzaprav vztrajaš, če nimaš velikih možnosti za zaposlitev? Odg.: Vztrajam, ker mi je predmet všeč in ker se mi zdi, da vendar je nekaj profesorjev, ki bi radi, znotraj^ smeri za jezike, nekoliko dvignili raven fakultete oziroma izboljšali nekoliko tisti slab glas, ki ga je deležna fakulteta za filozofske in leposlovne vede v Trstu. Vsekakor je študij iz leta v leto težji, saj so posebno pismene naloge iz tujih jezikov, tudi iz slovenščine, zelo zahtevne. Zato so govorice, da je fakulteto iz humanističnih predmetov mogoče dokončati z veliko lahkoto, neutemeljene. Vpr.: Kakšen pa je odnos med profesorji in študenti? Odg.: Kar najbolj pogrešam, je človeški delovni stik s profesorjem, mogoče pa tudi to, da bi z nami, študenti, nekoliko boljše ravnali. Na univerzi sta namreč tabora profesorji — študentje na ogromnih razdaljah in ni nikakršnega občutka kolektivnosti skupine. Lansko leto sem sledila XIX. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Lju bljani in videla, kako prijetno je vsakdanje življenje z univerzitetnimi profesorji. Vseeno pa se tudi pri nas začenjajo prebujati in zadovoljna sem, da se je na inštitutu za slovansko filologijo začelo z nekaterimi pobudami v to smer. Na univerzi pa obstaja še vmesna skupina, to so tajniki, asistenti in tako imenovani raziskovalci. Nekateri so nam zelo v pomoč, drugi pa v škodo, in to predvsem, ker niso strokovno dovolj podkovani. Vpr.: Kaj pa bi povedala o prostorih in mogoče še o drugih notranjih dejavnostih? Odg. : Mirnega srca lahko povem, da so na naši fakulteti veliki problemi z učilnicami in s prostori nasploh. Kaj šele, da bi govorili o modernejših pedagoških pripomočkih ! Poleg vseh teh problemov, pa postajajo tudi stroški vedno večji, tako da je marsikdo primoran iskati kakšno honorarno zaposlitev in s tem odlašati z izpiti. In ko pride študent do tega, postane študij prava muka. Vpr.: Ali bi mogoče še kaj dodala? Odg.: Hotela bi predvsem poudariti to, da bi za nas Slovence lahko bila univerza dober most za stike z večinskim narodom, vendar v naši miselnosti je to nedotakljiva struktura, tako da nismo povezani z njo in tudi univerza ni z nami medtem ko je za Italijane bolj povezana z realnostjo. Poleg tega pa sem prepričana, da bi se v tem ambienta le našel marsikdo, ki nam ne bi obrnil hrbta. DB RADIO TRST A Dober glas gre v deveto vas , Zainteresente vseh treh kategorij : a) kantavtorje; b) vokalno - instrumentalne skupine lahke glasbe; c) vokalno - instrumentalne skupine narodnozabavne glasbe opozarjamo, da zapade kmalu rok za prijavo na natečaj in vabimo, da čim prej dvignejo pravilnik na deželnem sedežu RAI v Trstu, na Zvezi slovenskih kulturnih društev in v Katoliški knjigarni v Gorici, v društvu »I. Trin-ko« v Čedadu. Prijavijo se lahko tudi po telefonu na številko 040/778-4283. Pestra majska sezona Goethe inštituta V petek, 27. aprila, bodo v Goethe institutu odprli fotografsko razstavo velikega nemškega karikaturista Heinricha Zilleja. 3. maja bo o njem spregovorila Laura Safred. Sploh bo -maj za nemški inštitut v Trstu zelo pester. Na vrsti so namreč koncerti, filmi in predavanja. Tako naj omenimo predstavitev filmske »Apuove trilogije«. Gre za m filme največjega živečega indijskega režiserja Salpata Rapa. Prvi film bo na sporedu 7. maja. Drugi ciklus filmov prireja Goethe inštitut v sodelovanju z deželo F-JK, Italijansko-ameriškem združenjem in Cappello. Tokrat bodo na vrsti ameriški filmi. Ciklus bo pričel 18. maja. Glede koncertov naj omenimo nastop dua Messina - Tauri (klavir), ki bo 4. maja in pa nastop dua Giuliano Fontanella (violina) - Fedra Fiorii (klavir), ki bo 24. maja. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD I. Grbec - škedenj priredi v četrtek, 26. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje Jožeta Korena o narodnoosvobodilni borbi. Recitacije člana SSG Jožka Lukeša in nastop ŽPZ I. Grbec. Vabljeni! SLOVENSKO ■STALNO„. GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM BRENDAN BEHAN TALEC danes, 24. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED J jutri, 25. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED I gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Ivan Pregelj »Vsem galjotom vile v vamp« v četrtek, 26. t.m., ob 19. uri v Avditoriju v Portorožu. VERDI Danes, 24. aprila, ob 20. uri peta predstava Verdijeve opere »Moč usode«. Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini. Red B/A. CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana Jutri, 25. aprila, ob 20. uri jubilejni koncert partizanskega pevskega zbora ob 40-letnici. Okrogla dvorana Danes, 24. aprila, ob 19.30 Euripid: »Elektra«. Ob 20.30 »Rokodelci« (iz Shakespearovega dela »Sen kresne noči«). Mala dvorana Danes. 24. aprila ob l°.3n v-n-n-t godalnega kvarteta Voces iz Romunije. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 24. aprila, ob 11. uri Bojan Štih: »Spomenik«. Predstava za Lesni šolski center v gledališki dvorani v Solkanu. Danes, 24. aprila, ob 20. uri za red Premiera in izven v gledališki dvorani v Solkanu. koncerti šola Glasbene matice - Trst v petek, 27. t.m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani. Ul. R. Manna 29, »Koncert v spomin na Sergija Radoviča« - Pierpaolo Levi -klavirski recital. Na programu: Beethoven, Chopin, Liszt. Vabljeni! razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž. V priredbi Fotokrožka Trst 80 Je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Ota v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Urnik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah. V galeriji Corsia Stadion je odprta razstava slikarja Fabia Zubinija. Razstava bo na ogled do 10. maja. V Domu A. Sirk v Križu je odprta razstava Silve in Liane Bogateč. Občinstvo si jo lahko ogleda v nedeljo, 22. aprila, med 11. in 13. uro in med 17. in 19. uro; v soboto, 21. t.m., med 17. in 19. uro. V Peterlinovi dvorani v Trstu — Ulica Donizetti št. 3 — bodo do 12. maja razstavljali svoja dela sledeči slikarji: Koren - škerk, Kosič, Kozman in Žerjal. Razstava je odprta vsak dan od 18. ure do 19.30. prispevki Namesto cvetja na grob Julije daruje družina (Repen 106) 10.000 lir ter družina Škabar (Repen 5) 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve. Namesto cvetja na grob pok. Lina Vi-sentina daruje Stanko Pertot z družino (Kamnolom) 50.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. Ob obletnici smrti Alberta Vremca daruje družina Susič 15.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Rudija Petarosa darujejo Oskar, Justina in Marija Racman 15.000 lir za sekciio VZPI-ANPI Boršt -Zabrežec. Namesto cvetja na grob Silvija Fer-luge daruje družina Zlobec 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob praznovanju 1. maja daruje Giuliano z družino 50.000 lir za sekcijo KPI Josip Verginella iz Križa v spomin na sina Patricija. Družinska doklada: ne zamudite roka! Nedavno so pričeli veljati, kot znano, novi predpisi glede izplačevanja družinske doklade. Tako morajo vsi, ki so v podrejenem delovnem razmerju, predložiti delodajalcu družinski list in dohodkovno prijavo, in to s posebnimi obrazci, ki jih deli zavod INPS. Rok predložitve zapade 1. maja: kdor tega roka ne bo spoštoval, bo preprosto ostal brez družinske doklade. Tistim, ki so v obdobju januar - april 1984 prejemali omenjeno doklado, četudi je po novih predpisih ne bi smeli dobivati, bo zavod INPS ustrezne zneske po 1. maju odštel. Zainteresirani naj vedo, da morajo njihovi podpisi na predloženih listinah biti overovljeni. Tržaška občinska uprava je določila, da so za ove-rovljenje podpisov (poleg pristojnega urada na županstvu - Ufficio Atti Notori) pooblaščeni tudi nameščenci občinskih izpostav — z izjemo one za Novo mesto - Novo mitnico. Interesenti se morajo v teh uradih predstaviti z že izpolnjenimi obrazci, vendar brez lastnega podpisa ; podpisali bodo vpričo zadolženega uslužbenca, ki bo podpis overovil, zato morajo pri sebi imeti veljavno osebno izkaznico ali kak drug osebni dokument. kino mali oglasi Ariston 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Star 80«. Režija Bob Fosse. Mariel Hemingway. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 17.30 — 22.00 »Yentl«. Barbara Streisand. Fenice 17.30 — 22.00 »Vediamoci chiaro«. Režija Luciano Salce. Johnny Do-relli, Eleonora Giorgi, Janet Agreen. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Le grandi labbra di Bocca d'oro«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.20 — 22.10 »Silk-wood«. Dvorana št. 3 15.30 —- 22.00 »Cene- rentola 80«. Grattacielo 17.30 — 22.00 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine. Mignon 15.30 — 22.00 »Ostržek«. Walt Disney. Capitol 16.30 — 22.00 »Lo squalo 3«. Aurora 16.00 — 22.00 »Furyo«. David Bowie. Moderno 17.40, 19.50, 22.00 »II giorno dopo (The day after)«. Vittorio Veneto 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Octopussy - Operazione piovra - 007 James Bond«. Roger Moore. Lumiere 16.00 — 22.00 »Flashdance«. Radio 15.30 — 21.30 »Christine ragazza tuttofare«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »II principe della città«. razna obvestila Zadruga »Kulturni dom Prosek - Kon-tovel« sklicuje danes, 24. aprila, v So-ščevi hiši na Proseku REDNI OBČNI ZBOR, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Upravni odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora »P. Tomažič« sporoča celotnemu kolektivu, da bo koncert jutri, 25., v Miljah v gledališču Verdi. Opozarjamo vse pevce, godbenike in recitatorje, naj bodo v dvorani ob 15. uri. Uprava občine Dolina sporoča, da so bila sprejeta na 28. občinsko razstavo domačih vin sledeča vina. Bela vina: Stanislav Novak, Rafael Strain, Milan Coretti, Albin Zeriali, Josip Žerjal, Ivan Sedmak, Josip Vodopivec, Valentin Kocjančič, Bruno Prasel, Rudolf Stranj, Zoran Parovel, Ignacij Ota; črna vina: Josip Kuret, Milan Coretti, Albin Zeriali, Daniel Kocjančič, Marjo Kosmač, Damjan Maver, Sergio Canciani, Milan Kraljič, Valentin Korošec in Josip Lau-rica. Slovenska kulturno-gospodarska zveza prireja letovanje v Škofji Loki od 25. junija do 9. julija za otroke oziroma mladostnike od 6. do 15. leta in letovanje v Savudriji od 10. do 24. julija 1984 za otroke od 8. do 12. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nad. tel. 744249, do 30. aprila vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. (0481) 84644, z enakim umikom. včeraj-danes Danes, TOREK, 24. aprila JURIJ Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.03 — Dolžina dneva 14.00 —■ Luna vzide ob 3.47 in zatone ob 13.07. Jutri, SREDA, 25. aprila DAN VSTAJE V ITALIJI Vreme včeraj : temperatura zraka 19,8 stopinje, zračni tlak 1020,1 mb ustaljen, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 12 stopinj. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Str. per Longera 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. Daniela in Paolo sta nam ERIKA podarila in našo posadko nepopisno razveselila. En tak korenjak nam je res potreben, bilo nas je šest, nas je že sedem. Stric Robi, Rajko, David in oba Igorja ZADRUGA PLANINSKI DOM MANGART vabi vse čfane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v četrtek, 26. t.m.,'ob 17. uri v prvem sklicanju in v petek, 27. t.m., ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. V drugem sklicanju bo občni zbor sklepčen ob katerikoli udeležbi.' telefon 040 775275 OSMICO je odprl Damjan Žerjal (Boljunec 211). Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Stano Ravbar - Veliki Repen 2. Toči črno in belo vino. OSMICO je v. Nabrežini št. 138/A odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni! OSMICO ima Frandolič - Slivno. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Dolini Oskar Slavec. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Diko - Benedikt Že-■ rjal, Boršt 74. OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sa-ležu 23. Toči belo in črno vino. PRODAM motorček Fifty Black - Special v dobrem stanju za 500.000 lir. Tel. 040/224-407 v popoldanskih urah. PRODAM mizarski stroj znamke Zin-keln. Obdeluje les na 5 načinov. Tel. na št. 040/212-841. KUPIM stanovanje ali hišico v okolici Trsta ali na Krasu. Tel. 040/817-265 ali 213-042. PROTI IZPADANJU las, suhemu in mastnemu prhljaju, šamponi in zeliščne tekočine DERBE. Parfumerija »Kozmetika 90« - Opčine. KOZMETIČNI SALON RUŽIČA - Boljunec 378, tel. 040/228-313 - obvešča cenjene stranke, da bo salon ponovno deloval 2. maja. ESTETIČNI SALON RUŽIČA naproša cenjeno stranko, ki je pomotoma vzela šop ključev na pisalni mizi, naj nemudoma telefonira na št. 040/228-313. PRODAM Peugeot 103, letnik '79. Tel. na št. 040/226-113 ali 228-547. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uL 44, Opčine, Trst. IŠČEM delo kot izučena prodajalka v tekstilnih trgovinah. Tel ob urah ko-ciin ndn/svi-??^ PRODAM Pando 30, letnik 1981, prevoženih 35.000 km. Tel. 040/229-211. PRODAM 40 stotov sena. Tel. na št 040/227-250. ČISTILNICA TATJANA, Nabrežina Kamnolomi 78/D, tel. 040/291-191, je odprta vsak dan od 8. do 13. ure, ob sobotah pa tudi od 16.30 do 19. ure: v Križu št. 204 (na Kržadi) ima odprto sprejemnico vsak dan od 9. do 12. ure, ob sobotah pa od 17. do 19. ure. MATEMATIKO in FIZIKO inštruiram na domu. Informacije popoldne po tel. 003865/21972. IŠČEMO obrtnike, mizarje, specializirane za postavitev pohištva. TeL na št. 040/575-145. PRODAMO pohištvo po znižani ceni zaradi obnovitve artiklov. Tel. 040/54390 ali 575-145.. Obvestilo uporabnikom kmetijskih strojev Kmečka zveza obvešča uporabnike kmetijskih strojev, ki so vpisani v sezname UMA (Utenti di motori e macchine agricole), da morajo prijaviti morebitne ostanke goriva iz lanskega leta; obenem lahko že zaprosijo za količino goriva, ki ga bodo uporabili v teku leta 1984: obe obveznosti morajo izpolniti najkasneje do 30. junija 1984. Obenem poziva vse tiste, ki teh prijav v prejšnjih letih iz različnih razlogov > niso vložili, naj to storijo čim prej, sicer bodo kaznovanj z odvzemom statusa UMA. Ker je izvedela, da mnogi člani niso prejeli zaprošenega goriva, ker nimajo številke IVA (partita IVA), KZ obvešča: številka IVA je obvezna za vsakogar, ki ima kako dejavnost, v tem primeru kmetijsko, številka IVA ne prinaša nobene nove obveznosti (npr. izstavljanje faktur, vodenje registrov, registracije itd.) za kmetijsko dejavnost, je pa obvezna. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO FOTOKOPIJE Z ABONMAJEM ELIOGRAFICA SERVIS IN VEZAVA Ul. F. Severo 149 (Univerzo) Tel: 568688 Ul. F. Severo 4 (Sodišče) Tel: 60354 Za vaše zlate zelje draguljarna cfilalalan Narodna ul. 28 Opčine Slike, ki niso le spomin Kako je mogoče, da Tržačani (Slovenci in Italijani) ne poznajo svojega mesta? In vendar je to mesto, v katerem ne le živijo temveč so del Trsta samega, ga oblikujejo in preoblikujejo. Potemtakem moramo ugotoviti, da je nedopustno beležiti tudi pri starejših generacijah tako kulturno vrzel. Na Trst moramo biti ponosni in vedeti, kje živimo. Pred prvo svetovno vojno je bil Trst največje slovensko mesto, saj so v njem po uradni statistiki iz 1910 našteli 56.916 Slovencev, medtem ko je Ljubljana tedaj štela, z okoliškimi urbaniziranimi naselji vred le nekaj nad 50.000 prebivalcev. Če boste š'i po mestu, naj vam bo to priložnost, da si ogledate vsaj bežno palače, ki obdajajo ulice, po katerih boste stopali. Ne bo vam žal. F. F. Saluto da Crieste. Pia“a Gra"d'ccl M""icipio J^drav jz Trsta, ki je šel leta 1899 v Dornegg (Trnovo) bei Leriš-Fajstritz Strašco. Očitno so pisali razglednico intelektualci (Gustel, 1+1=?, Ivan, ,Sal svoji stanovski kolegici učiteljici Bizailovi, kar sklepamo po tistem nalašč spačenem Leriš-Fajstritz (Ilirska -Bistrica). Na razglednici je stara občinska palača, ki je ni bilo več že takrat, ko so J^dali razglednico. Današnja palača je iz leta 1876 (arh. Giuseppe Bruni). Na sliki je videti Vodnjak četvero kontinentov (Marzoleni 1750), ki so ge leta 1938 odstranili in leta 1969 spet postavili z izredno težavo, ker niso vedeli, kam gredo posamezni kosi. euno manj je dobrih osmič in... čevljarjev. Naši nonoti pa so prve in druge soko cenili, pa tudi sami čevljarji so se prištevali med mojstre, kar so v zovuf* tudl kili in to podčrtavati z izdajanjem razglednic. Na sliki vidimo ba-ohJ*eSa čevljarskega mojstra, Josipa Vodopivca, ki se šopiri pred svojim - atom, v ozadju njegova pomočnika (morda sinova), vsi trije pa razkazujejo čevljarske umetnine. Bazovica “teraj smo v Bazovici. Gostinski obrat, ki se je ohranil s svojim slovesom danes in še uspeva. —, C . 1 wl Coop GLAVNA — ZASTEKLITVE SCHÙCO — BLINDIRANA VRATA PO MERI — zložljive verande milje — ul. frausin 9 — Tei 271061 radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Halo... Raffaella? 13.25 Vremenska napoved 13.30 Dnevnik 14.00 Halo... Raffaella? Zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark znanstvena oddaja 15.00 Ital. kronike 15.30 Šola in vzgoja : Obletnice 16.00 Cartoni magici - risanke 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.15 Programi pristopanja 18.30 Per favore non mangiate le margherite - TV film 19.00 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Giallosera 21.50 Quark potovanja v svet znanosti 22.35 Dnevnik 22.45 Mister Fantasy - glasbena odd. 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 23.50 Nacionalni parki v Evropi 2. del Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 La Duchessa di Duke Street film 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50 - 10.35 - 16.30 TV v šoli: Sublimacija in ekstrakcija: Rdeče, rumeno, zeleno; Gibanje zračnih gmot 17.30 Poročila 17.35 Slovenske ljudske pravljice: O pustu 17.50 MPF Celje - Mednarodno tekmovanje, 4. del 18.25 Obalno-kraški obzornik 18.40 Submarina - dokumentarni film 18.55 Knjiga 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 1 20.00 Življenje in dogodivščine Ni-cholasa Nicklebyja - TV nadalj. 21.55 Dnevnik II Zagreb 16.40 Videostrani 16.50 TV v šoli 17.45 Pustolovščina - otroška oddaja 18.15 TV koledar 18.45 Mladi talenti 20.00 Signali - notranjepolitična odd. 20.55 Festove premiere: Svinčeni časi - film 22.35 Dnevnik CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadalj. 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help! - glasbena igra 12.15 Bis - nagradna igra 12.45 II pranzo è servito nagradna igra 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig zag - kviz 20.25 Dallas - TV film 22.25 Uccelli di rovo - nadaljevanka 23.25 Šport 00.25 Testimone d’accusa - film RETEQUATTRO 8.30 Risanke 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 A-team - TV film 12.30 Risanke 13.30 Maria Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 I ladri - filmska komedija 16.50 Risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non m’ama nagradna igra 20.25 Un milione al secondo - kviz 23.00 Due notti con Cleopatra - film 1.00 Šport 1.30 A-team - TV film ITALIA 1 8.30 Arrivano le spose - TV film 9.30 L’amore è bello - film 11.30 Phyltis - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim bum barn 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 Bim bum barn Risanke Vita da strega - TV film 14.35 Tandem L’apriscatole - nagradno tek. Le nuove avventure di Scooby Doo - risanka La Pimpa - risanka 16.30 Šola in vzgoja 17.00 Vediamoci sul due vodi R. Dalla Chiesa 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Ceravamo tanto amati - film Igrajo: Nino Manfredi, Stefania Sandrelli, Vittorio Gassman, Aldo Fabrizzi 22.30 Dnevnik 2 - Vesti 22.40 Srečanje s kinematografijo 22.45 Di tasca nostra oddaja o potrošništvu 23.40 Dnevnik 2 - Vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 16.00 Šola in vzgoja 17.00 Aprite polizia - Ragazze in vetrina - film 18.10 Cream of Beatles 18.25 6’orecchiocchio - glasbena odd. 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.05 Šola in vzgoja: Varna cesta 20.30 3 sette 21.30 II jazz musica bianca e nera 22.15 La scuola di Atene - tedenska oddaja o umetnosti 22.40 Dnevnik 3 23.15 Cribb - 9. epizoda »Alibi za dva« Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja V nadašnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: RIM — Mednarodno zasedanje proti lakoti BOLJ UNEC — Stare izkopanine TRST — Dosežek v železarni Terni TRST — Razstavi ob manifestaciji «Pomlad v Trstu - Cvetje Alpe-Ja-dran« 17.00 Poročila 17.05 TV šola: Skrivnost kraljevskega orla - film Hrbtenica noči - dokumentarec 18.00 Monrojevi - TV film 18.50 Risanke 19.30 Dnevnik - stičišče 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Horizonti Prihodnost preteklosti - dok. 20.30 Zbogom, Teksas - film Igrajo Franco Nero, Cole Ki-tosch, Elisa Montes 22.00 Dnevnik - vse danes 22.10 Tomo Bakran - TV nadalj. 17.30 Una famiglia americana 18.30 Glasbeni spektakel 19.50 R mio amico Arnold - TV film 20.25 Simon & Simon - TV film 12.25 Drive in - spektakel 23.15 Gli attendenti - komedija I. 20 Ironside - TV film TELEPADOVA 13.30 Risanke 14.00 Mama Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadaljevanka 16.00 Peyton place - TV film 17.00 Risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Anche i ricchi piangono TV film 20.20 Girolimoni, il mostro di Roma 22.00 Catch 23.00 Hawaii squadra cinque zero TV film 24.00 Di Tressette ce n’è uno, tutti gli altri sono nessuno - film TRIVENETA 8.30 TV film 9.30 TV film II. 00 Sloane - TV film 12.30 Horoskop 12.40 TV film 13.30 Risanke 14.30 Film 16.00 Filmski program 16.30 TV film 17.30 Risanke 19.30 Harry O’ - TV film 20.30 Io sono con te - film 22.00 TV film 22.30 Dražba 1.00 Horoskop TELEFRIULI 13.30 Risanke 15.30 Mariana, il diritto di nascere TV film 16.30 La bionda di quest’anno - film 18.00 Space games 18.30 Risanke 19.00 Cara Cara - TV film 20.25 Grazi e Curiazi 3-2 - film 22.15 Tutto basket 23.30 Un ombra sulla strada - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Almanah: Veter raznaša besede; 8.45 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Folklora narodov Jugoslavije; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Naš pravljični telefon; 15.00 Naš jezik; 15.05 Tja in nazaj (Mladi mladim) ; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Hej tovariši: »Partizanski miting št. 1«. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP Objave; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper - Objave - EP; 13.45 Slovenske ljudske pesmi in glasbila - Objave -EP; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia ; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik - Objave - EP, pesem tedna; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Eleonora Jankovič o sebi in svojem delu; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.45 Glasba ; 16.45 Glasba; 18.00 Made in Jugoslavija; 18.45 Koncert; 20.00 Zaključek sporedov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila ; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja ; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.30 Pesem skozi čas; 11.10 Radijska priredba ; 11.30 Vse o rocku; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Popoldanski program; 18.30 Veliki izvajalci; 19.20 Na našem trgu; 20.00 Radijska priredba; 21.00 Vrtiljak; 21.25 Deset minut z . . .; 22.45 Napotki za avtomobiliste; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja ; 8.00 Radio 2 predstavlja ; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Saj je samo igra ! ; 10.30 Glasbeno - govor-... program; 12.10 Deželni program ; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid ; 16.35 Oddaja za mlade; 18.32 Ure ob glasbi; 21.00 Jazz; 21.30 Nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, o-troci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol -Republiško tekmovanje učencev in-študentov glasbe SR Slovenije; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za ... ; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 12.50 Me^ hurčki ; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba ; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra - Tone Peršak: Dve, tri o termitih - Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Mozaik lahke glasbe; 00.05 - 4.30 Nočni program. ZASEBNE POSTAJE Velika noe v znamenju sonca omogočila izlete y naravo Slovesnosti ob 25. aprilu Daljši prazniki, ki so se pričeli z veliko nočjo in se bodo za marsikoga zaključili šele jutri, z dnevom osvoboditve, sončno in toplo vreme, kot po naročilu, možnost sončenja pri morju in smučanja v hribih. V tem znamenju potekajo letos velikonočni prazniki. Mnogi so se v teh dneh odločili za večdnevno potovanje ali za obisk k oddaljenim sorodnikom. Izkoristili so šolske počitnice, ki letos trajajo ves teden, pa tudi na delo se bo marsikdo vrnil šele v četrtek in tako potegnil daljši most čez praznike. Nasploh pa so včerajšnji in predvčerajšnji dan izkoristili za izlet ali vsaj daljši sprehod tudi tisti, ki se že danes vračajo na delo. Velikonočno nedeljo so mnogi preživeli v družini, ob bogato založeni mizi. Precej pa je bilo tudi takih, ki so si pojedino privoščili v restavraciji. Vse okoliške gostilne in restavracije so namreč imele za kosilo polno gostov. ki so lahko izbirali na priložnostno obogatenem menuju. Popoldan je bil namenjen izletom a-li vsaj sprehodu, ki naj bi omilil posledice hujših gastronomskih pregreh. Nekateri so se sicer odpravili na pot že zjutraj. Tako predvsem najbolj zagrizeni smučarji, ki niso hoteli izgubiti izjemne priložnosti, da so se lahko konec aprila še zadnjič v letošnji dolgi sezoni pognali z dilcami po zasneženem bregu. Večinoma pa so se izletniki odpravili na pot po kosilu. Prometna policija je namreč v dopoldanskih urah opazila le manjše spremembe glede na običajni nedeljski promet, precej več prometa pa je bilo v nedeljo popoldne. Večjih zastojev ni bilo, čeprav so se daljše kolone ustvarile na cestah proti Gradežu, na cesti proti Vidmu in Kamiji, na Trži-škem pa tudi v smeri proti Trstu. Na plažah se je kdo že odločil za sončenje, toda pomladni vetrič je tudi te zgodnje »kuščarje« prepričal, da je dotik z vodo bolje omejiti le na spodnje okončine. Po sončenju ali sprehodu še kratek postanek v osmi-ci ali gostilnic, proti večeru pa se je dolga avtomobilska kača spet vrnila proti domu. Velikonočni ponedeljek je tradicionalno namenjen pikniku in sprehodu v naravo. Po jutranjem mrtvilu se je tudi včeraj sredi dopoldneva povečal promet skoraj v vse smeri. Najbolj priljubljeni cilji takih izletov so bili Kras in Brda, mnogi so se odpravili proti Benečiji ali celo še dlje. Tudi na mejnih prehodih, kjer je bil v nedeljo običajni promet prazničnih dni, so bile včeraj vrste avtomobilov nekoliko daljše. Zanimivo je morda to, da povečanje ni šlo toliko na račun Goričanov, pač pa je bilo precej turistov iz drugih krajev severne Italije, ki so šli na dvo ali tridnevni izlet. Le-ti se bodo vrnili danes ali jutri, za večino pa se je velikonočni oddih že zaključil sinoči. Številne spominske slovesnosti ob 25. aprilu. Dnevu osvoboditve, bodo danes in jutri pred partizanskimi spomeniki in obeležji, ki opozarjajo na velike žrtve in trpljenje protifašističnih borcev in na vrednote miru, sožitja in demokracije. Ponekod so bile komemoracije že ob koncu tedna, tako v Tržiču in še marsikje, večina pa jih bo na sporedu danes in še zlasti jutri. Poglejmo seznam slovesnosti v naših krajih. V občini Sovodnje bo prva slovesnost na sporedu že drevi ob 20.30 v Gabrjah, pred tamkajšnjim spomenikom. V Gabrjah bodo drevi odprli tudi razstavo ob 75-letnici KD Skala. V drugih krajih sovodenjske občine bo polaganje vencev občinske uprave in zveze borcev jutri, po sledečem razporedu : ob 10. uri na Vrhu, ob 10.30 na Peči in ob 11. uri v Sovodnjah. Danes praznuje v števerjanu življenjski jubilej JOŽEF STANIČ z Bukovja. Trdnega zdravja in veselja v krogu družine mu iz srca kličejo hčere z družinami. Dan oborožene splošne ljudske vstaje proti nacifašizmu in obletnico o-svoboditve italijanskega naroda bodo v dobredobski občini počastili jutri dopoldne: ob 10. uri na Poljanah, ob 10.15 na Palkišču, ob 10.30 v Jam-Ijah, ob 11. uri v Doberdobu, kjer bo osrednja svečanost. Ob 10. uri bo v župni cerkvi v Doberdobu maša za padle v NOB. Jutri ob 10.30 bo polaganje vencev tudi pred spomenikom v Podgo-ri in sicer na pobudo rajonskega sveta, sekcije VZPI in kulturnih društev. Ob 15. uri bo na dvorišču pri Županovih družabno srečanje vaščanov in nekdanjih borcev z nastopom pevskih zborov iz štarancana, Opčin in domačega pevskega zbora A. Paglavec. Delegacija TO SKGZ in sekcij VZPI-ANPI bo jutri dopoldne položila vence pred spomenikom v Štandrežu, na glavnem pokopališču in na goriškem gradu. Komemorativna slovesnost v Štandrežu bo ob 10.30 (zbirališče ob ob 10. uri), člani delegacije bodo zatem odšli na goriško glavno pokopališče in zatem še na grad. Združenje Associazione Volontari della Libertà se bo spominu padlih v odporništvu poklonilo jutri ob 11.30 na pokopališču v Lečniku. Republikanci o reorganizaciji zdravstva v Bolnišnica Janeza od Boga je ustanova deželnega značaja Prihodnjo nedeljo v Gorici Spoznavanje in rekreacija na Pohodu prijateljstva Goriška občinska uprava bo tako kakor vsa leta doslej, položila vence pred spominska obeležja na pokopališču, v spominskem parku, pred zaporom, na železniški postaji in na gradu. Počastili bodo tudi spomin go-riških Židov, žrtev nacizma. Razstava Načrt preureditve javne zdravstvene službe, ki ga je izdelala deželna uprava in ki poleg splošnega varčevanja predvideva tudi zaprtje bolnišnic v Gradežu in Krminu, je še zmeraj v ospredju razprav v različnih forumih. Te dni so o varčevanju na področju zdravstva ter o zgoraj omenjenem deželnem načrtu razpravljali v pokrajinskem vodstvu republikanske stranke. Republikanci se sicer strinjajo s splošno usmeritvijo, da je pač treba omejevati izdatke — mimogrede se za letos napoveduje primanjkljaj v višini nad 15 milijard lir med potrebami goriške KZE in razpoložljivostjo, oziroma dotacijo dežele — da je treba stremeti za največjo možno racionalizacijo storitev. Ne strinjajo pa se z enostranskimi odločitvami dežele o zaprtju bolnišnic in z ocenami, ki jih v dokaz takih odločitev navaja dežela. Vprašanje je seveda v znižanju števila bolniških postelj, ki naj bi se v prihodnjih letih približalo optimalnemu poprečju (6,5 postelje na tisoč prebivalcev). V deželnem merilu premoremo danes 8,4 postelje na 1000 prebivalcev, na področju goriške KZE pa je ta številka skoraj dvakrat ve- čja. Ob upoštevanju deželnega načrta, naj bi se znižala na 8,79 postelje na tisoč prebivalcev. Seveda, ob zaprtju bolnišnic v Krminu in Gradežu ter ob preureditvi bolnišnice v Tržiču. Kaj torej predlagajo republikanci? V številu bolniških postelj na območju goriške KZE so kajpak zapo-padene tudi razpoložljivosti bolnišnice Janeza od Boga (158 postelj)^ in prav to vpliva na visoko poprečje. V bistvu pa je bolnišnica Janeza od Boga zasebna ustanova, trdijo republikanci, ki ima z deželo posebno konvencijo. Iz podrobne analize izhaja tudi, da je večina pacientov v tej ustanovi iz drugih pokrajin (predvsem iz tržaške), medtem ko finančna in druga bremena pripadajo goriški pokrajini, oziroma goriški KZE. Prav spričo takega stanja naj bi dežela teh 158 razpoložljivih postelj porazdelila sorazmerno med vse KZE v deželi, kar bi bilo tudi najbolj primemo. V takem slučaju bi lahko ohranili okrog 100 bolniških postelj v tistih ustanovah, ki bi jih morali sicer zapreti. Predlog je zelo stvaren in tudi izvedljiv in bi kazalo o tem razpravljati. S pričetkom lepega vremena se tudi letos začenja niz športno-rekreativnih prireditev, ki marsikaterega zimskega lenuha privabi na svež zrak. Prva taka množična prireditev bo konec meseca, v nedeljo, 29. aprila. Gre za pohod prijateljstva, ki ga že več let uspešno prirejata goriško društvo Turismo Giovanile Sociale Isontdno in novogoriška Zveza telesnokultumih organizacij. Pohod je namenjen v prvi vrsti mladim do 17. leta. Odhod udeležencev je predviden za 10. uro s Travnika, odkoder bo dolga kolona mladih rekreativcev prehodila ali pretekla progo, ki bo — kot prejšnja leta — speljana po ulicah Gorice in Nove Gorice. Verjetno je odveč pripomba, da pohod ima poleg rekreativnega tudi drug, globlji namen. Gre za željo po zbliževanju in prijateljstvu med prebivalci, zlasti mladimi, ki živijo ob meji. Ta namen je v prešnjih letih privabil na pohod tisoče udeležencev, ne samo iz Gorice in Nove Gorice, ampak tudi iz drugih krajev Italije in Slovenije. Letos napovedujejo prireditelji še večjo — rekordno udeležbo. Opozoriti gre tudi na pobudo poštne u-prave, ki bo ob tej priložnosti poskrbela za poseben žig. V soboto ponoči Enajst ranjenih na cesti proti Vidmu Čeprav so velikonočni prazniki, kljub povečanemu prometu, potekali dokaj mimo in brez hujših prometnih nesreč, se tudi tokrat črna kronika ne more izogniti poročanju o nesrečah na cesti. Najhujši sta se pripetili v soboto ponoči na cesti proti Vidmu. V nedeljo in včeraj je bilo nekaj lažjih karambolov in trčenj, ki pa so se iztekli v glavnem z materialno škodo na vozilih. Drugače je bilo v noči od sobote na nedeljo pri S. Giovanniju okrog 2. ure, ko se je v trčenju med tremi vozili ranilo kar 6 oseb. 29-letni Vanni Piccoli iz Mereta se je z autobianchi jem 112 peljal proti Vidmu, ko je najbrž zaradi spanca, zavozil na levo in čelno trčil v nasproti prihajajoči renault 5. Šoferja letega, Paola Romanellija iz Štarancana, so peljali v videmsko bolnišnico, kjer se bo zaradi pretresa možganov in zloma čeljusti moral zdraviti 60 dni. Od 7 do 30 dni se bodo zdravili ostali 4 potniki v renaultu : 22-letni Mauro Paronitti in 20 letni Giorgio Belletto, oba iz Štarancana, ter 21-letni Valentina Marizza iz Tržiča in Antonella Del Bianco iz Pierisa. Kmalu po prvi nesreči, ko so se nekateri drugi šoferji ustavili, da bi pomagali ranjencem, je z vso naglico privozil 37Tetni Franco Visentin in S. Giovannija z renaultom 5, trčil v avtobianchi, ki je bil sredi ceste, in se prevrnil. Pri tem je avto oplazil Mario Cri-stino Carboni, ki je pomagala ranjencem, tako se bo- morala še sama zdraviti 10 dni. Prav tako tri vozila so bila vpletena v nesrečo, ki se je v soboto okrog polnoči pripetila pri mostičku čez Biršo, nedaleč od Koprivnega. Zdi se, da sta fiat 132 in autobian- chi 112 privozila na državno cesto s stranske poti. v trenutku ko je iz videmske smeri privozila panda, ki jo je upravljala 23-letna Cristina Fa-fi ulti iz Mereta. Panda je trčila v fiat, slednji pa v autobianchi. Vsi šoferji so ostali, kot kaže, nepoškodovani, medtem ko se bosta morala 10 oz. 5 dni zdraviti Maurizio M inin in Gilberto Capano. Omenico naj, da se je na isti cesti, pri Buttriu, pripetila malo po polnoči nesreča, v kateri so bile ranjene tri osebe (ena dokaj hudo), ki so jih odpeljali na zdravljenje v Videm. Pojasnilo predsednika pokrajine Cumpete Predsednik goriške pokrajinske u-prave, prof. Silvio Cumpeta je v zvezi s člankom o težavah in problemih na goriški sekciji zavoda Ži- Po čudnem naključju, v soboto zvečer za las ni prišlo do letalske nesreče v neposredni bližini letališča v Ronkah. Turistično letalo PA 32, ki je priletelo iz Lugana, je med pristajanjem trčilo v žico elek trav oda srednje napetosti pri Turjaku. Pilot in tri člani posadke so sicer občutili močan udarec, vendar je letalo kljub temu nekaj trenutkov zatem povsem normalno pristalo na letališču. Kaj se je zgodilo, so lahko ugotovili šele po ga Zois, članek je bil objavljen 19. t.m., poslal sledeče pojasnilo: »Obisk je predsednik Cumpeta o-pravil na povabilo ravnatelja Černiča. Svetovalka Devetakova se je obisku pridružila na povabilo ravnatelja. Brez dvoma je primerno, da pokrajinski svetovalci obiskujejo šole in se neposredno seznanjajo z različnimi vprašanji. Neprimerno in nekorektno pa je dejanje svetovalke Devetakove, ki je o obisku na lastno pest sestavila svoje tiskovno poročilo ter v njem postregla s pristransko oceno o vlogi pokrajine na področju šolstva in posebej glede vprašanj osebja in prostorov na zavodu Žiga Zois. Gre za vprašanja s katerimi je pokrajinska uprava seznanjena in jih tudi rešuje brez »odkritij« svetovalke Devetakove. Slednja nemara dela dobro uslugo svoji stranki, nikakor pa ne resnici in objektivnosti. Silvio Cumpeta, predsednik.« pristanku. Na propelerju in na enem od kril so bili dovolj vidni znaki trčenja. Nesreča se je pripetila nekaj po 21. uri. Kmalu zatem so bili tudi že na delu uslužbenci ENEL, kajti na nekaterih območjih Turjaka in bližnjih krajev je zmanjkala elektrika. Letalo je namreč pretrgalo enega od kablov. Seveda ostaja odprto vprašanje, zakaj je letelo tako nizko, saj je bil kabel na višini kakih 15 do 18 metrov. Turistično letalo udarilo ob žico električnega voda Volitve v pokrajinski upravni svet V četrtek, 3. maja, bodo, kakor znano, volitve predstavnikov neučne-ga osebja v pokrajinski upravni svet za obdobje 1984/87. Volilnih upravičencev je nekaj nad 400, ki bodo glasovali na šeštih voliščih. Neučno osebje s stalno namestitvijo na slovenskih višjih ' srednjih šolah, na nižji srednji šoli Ivan Trinko in na šolah goriškega didaktičnega ravnateljstva bo glasovalo na sedežu štev. 2 (v prostorih industrijskega tehničnega zavoda Galilei, v Ulici Puccini 22). Osebje v šolah doberdobske-ga didaktičnega ravnateljstva pa na sedežu štev. 3. v prostorih nižje srednje šole Giacich v "Tržiču, Drevored O. Cosulich 1. V NEDELJO, 29. APRILA Občni zbor posojilnice v Sovodnjali Občni zbor kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah bo v nedeljo, 29. t.m., s pričetkom ob 10.45 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na dnevnem redu zasedanja je, poleg odobritve poročila predsednika upravnega sveta posojilnice, odobritve obračuna poslovanja za leto 1983 in porazdelitve dobička, tudi določitev najvišjega možnega posojila posameznim članom ter izvolitev dveh članov upravnega sveta. V petek občinski svet v Sovodnjah Seja občinskega sveta v Sovodnjah bo v petek, 27. t.m., ob 19.30. Občinski svet bo razpravljal o dopolnitvi občinskega pravilnika za izvajanje natečajev, imenoval člane občinske komisije za javne lokale, razpravljal o poimenovanju ulice po padlih karabi njerjih v Petovljah, sprejel sklep o spremembi statuta konzorcija za goriško industrijsko cono ter razpravljal o nekaterih drugih vprašanjih. V KULTURNEM DOMU Jutri Olmijev »Hoja za zvezdo« Jutri bodo v goriškem Kulturnem domu, v okviru sporeda Skok v kino, vrteli film »Hojo za zvezdo« (Cammina, cammina) italijanskega režiserja Ermanna Olmija. Večer prirejata Kinoatelje in Piccolo cine forum. Predstavi bosta kot običajno dve, s pričetkom ob 19. in 21. uri. Film je bil predstavljen izven konkurence na zadnjem mednarodnem festivalu u Cannesu. • Naprave za centralno ogrevanje v Gorici bodo lahko vključene do 30. aprila. Županstvo je včeraj namreč sprejelo ukrep, ki podaljšuje do konca meseca rok za ogrevanje. in pokušnja vin v Števerjanu V okviru prvomajskih prireditev, ki jih pripravlja KD Briški grič, bodo v soboto, 28. t.m., ob 19. uri odprli v kleti v Dvoru tradicionalno razstavo in pokušnjo briških vin. Razstavo pripravlja odbor vinogradnikov iz Šte-verjana in Oslavja. "GLEDALIŠČE V TRSTU IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP v petek, 27. t.m., ob 20.30 — v dvorani PD Jezero v DOBERDOBU v soboto, 28. t.m., ob 20.30 — v občinskem gledališču v KRMINU v nedeljo, 29. t.m., ob 17. uri — v telovadnici na LJESAH razna obvestila SPD Gorica priredi jutri družabno srečanje pri jamarskem domu na Vrhu združeno z nezahtevnim pohodom od Gabrij preko Brstovca. Zbirališče ob 9.30 pred nekdanjo gostilno Pri Tinkotu. Kosilo iz nahrbtnika, na razpolago pa bo tudi žar, kjer si bodo udeleženci po želji lahko pripravili jedi. Dostop z avtomobili do koče ni dovoljen. izleti KD Sovodnje priredi 19. in 20. maja avtobusni izlet v Dalmacijo in na Plitvice. Prijave in podrobna pojasnila pri odbornikih društva. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »Beatrix, la schiava del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 »Due come noi«. VERDI 18.00-22.00 »Se tutto va bene siamo rovinati«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Fuga dal Bronx«. PRINCIPE 18.00-22.00 »I Paladini«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Nasvidenje v naslednji vojni«. SVOBODA 18.30—20.30 »Ninja prihaja«. DESKLE 17.00-20.00 »Lahka ženska«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant’Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497 DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268 23. aprila 1944 so nacisti obesili v Ul. Ghega 52 slovenskih, hrvaških in italijanskih antifašistov Komaj nekaj dni je tega, ko smo zbrali, slovenski in italijanski an "fašisti iz vseh krajev tržaškega pod-na kraški gmajni pri Opčinah, kjer smo se z veličastno spominsko svečanostjo spomnili 40-letnice ustrelitve 71 talcev, ki so dali svoje življenje kot žrtve maščevanja nacistov *a atentat, ki je bil storjen 2. aprila 1944 v openski kinodvorani. Triindvajsetega aprila istega leta so Macisti napravili drug grozen pokol, fco so v Ul. Ghega obesili 52 talcev tot represalijo za atentat na nemško inenzo v Ul. Ghega. Tudi teh žrtev ne smemo pozabiti, če bi jih pozabili. Potem bi zatajili ideale, za katere so t.stn in en deželni svet, skupno 53 uskanih strani poročil in zakonskih o-snutkov za vprašanje, ki bi ga bilo J**°9 rešiti v pol ure. To so podatki o Parlamentarni razpravi o uvedbi ob-^zne nošnje čelade za motocikliste. Vprašanje je občuteno, o tem ni voma. Lansko leto je zaradi nesreč motocikli in motornimi kolesi izgu-uo življenje 848 fantov in deklet, ki se mso dopolnili 23. leta starosti, več et 44 tisoč pa je bilo ranjenih. Po Pedatkih, ki jih je posredovalo mini-rstv° za javna dela, varnosti ni mo soce povečati samo s pozivi k previd-1 °s, *Tn k spoštovanju prometnih do-cu. Lansko leto je v vseh prometti nesrečah v Italiji izgubilo življe-Je skoraj 8 tisoč oseb, kar pomeni, m J6 v,saka deseta žrtev prometa mlad i« Od teh 848 mladih žrtev t ..265 motociklistov z motornimi ,' izpod 50 kub. cm, od teh kar riJ, starih od 15 do 17 let. Še en po-i ■ . : 225 mladih ljudi je izgubilo živ-nJ njG v nesrečah, ko sta se na motor-; ™ k°lesu peljali dve osebi, čeprav rr_\° Prepovedano; od teh je bilo 80 „ . 15- in 17. letom starosti. Skup- m ,JG v letu 14)83 umrlo v takih pro-nitl nesrečah trikrat več mladih ljudi, kot je bilo smrtnih žrtev zaradi uživanja mamil.. Ne da bi hotel kdorkoli zmanjševati nevarnost uživanja mamil, je podatek vsekakor grozljiv. Pri ministrstvu za javna dela poudarjajo, da je uvedba čelade pravzaprav edino sredstvo, da se zmanjša število smrtnih žrtev teh nesreč. V potrditev te teze navajajo podatek, da je od 848 smrtnih žrtev kar 614 oseb izgubilo življenje zaradi udarcev v glavo. Treba je torej, poudarjajo pri ministrstvu, uvesti obvezno nošnjo čelade prav za vse motocikliste. Minister za industrijo Altissimo pa je pred kratkim izjavil, da bi ob »številnih koristnih in tudi manj koristnih ukrepih lahko sprejeli tudi ta ukrep; izplača se, pa čeprav bi rešili eno samo življenje.« Seveda pa vprašanje ni tako eno-stàvno. Vmes je namreč posegla industrija, predvsem genovska tovarna Piaggio, ki se boji, da bi se z uvedbo čelade občutno zmanjšala prodaja motornih koles. Tovarna pravi, da so njena motoma kolesa vama in da je treba poseči drugje, tako s prometno vzgojo kot tudi z drugimi ukrepi na področju prometa. Vendar so industri jci dokaj osamljeni: vsi trdijo, da je čelada neobhodno potrebna in da je treba čimprej sprejeti zadevno zakonsko besedilo. Dežela Emilija - Romagna je celo izzvala parlament in sama odobrila tak zakon, ki je seveda neveljaven, ker dežela nima pristojnosti na tem področju. Dežela Ligurija pa se je poslužila sicer zelo dobro izkoriščene možnosti in je odobrila zakonski osnutek ter ga predložila v razpravo parlamentu; sedaj je ta osnutek, skupno z drugimi enajstimi, na dnevnem redu v poslanski zbornici. V čem se ti osnutki razlikujejo med seboj? Če izvzamemo dejstvo, da trije osnutki (dva so predložili demokristjani, tretjega pa skupina poslancev KD, PSI in PLI) predvidevajo uvedbo prometnih knjižic in evidenčne tablice ter obvezno zavarovanje tudi za motoma kolesa do 50 kubikov, so razlike pravzaprav smešne. Predvsem je treba poudariti, da deset osnutkov določa, da je čelada obvezna za vse voznike in potnike na motornih kolesih, demokristjan Briccola (ki je k svojemu osnutku zbral enajst podpisov poslancev KD) pravi, da bi morala biti čelada obvezna samo izven naseljenih krajev, vlada pa je izdelala predlog, po katerem bi bila čelada obvezna za voznika in potnika pri motorjih nad 125 kubikov, samo za voznika pri motornih kolesih od 50 do 125 kubikov, za motoma kolesa z manj kot 50 kubiki pa samo za voznike, ki še niso dopolnili 18. leta starosti. Pač pa so razlike v globah, ki jih posamezni osnutki predvidevajo. Trije demokristjanski osnutki (prvi podpisniki Briccola, Lussignoli in Rubino) ne predvidevajo nobene globe, osnutek KD - PSI - PLI predvideva globo od 20 do 50 tisoč lir, socialist Balzarne od 40 do 100 tisoč lir, liberalec Sorrentino od 50 do 100 tisoč lir, demokristjan Mora in misovec Baghino 50 ti-toč lir, demokristjan Lucchesi od 200 tisoč do milijon Ur, vlada (osnutek so predstaviti ministri za prevoze Signorile, za notranje zadeve Scalfaro in za javna dela Nicolazzi) od 40 do 120 tisoč tir, najbolj radikalni pa so republikanci, ki predvidevajo zaplembo motornega kolesa za dobo šestih mesecev. Velike razlike so tudi v tem, kdaj naj bi začel zakon veljati. Tu ne bo mo navajati vseh predlogov, ki gredo od dneva objave v uradnem listu do dveh let po objavi v uradnem listu. Končno pa so razlike tudi v tem, kakšne naj bodo čelade: večina osnut- kov pa to prepušča ministru za prevoze in mu dodeljuje trimesečni rok, da sprejme ustrezen pravilnik. Nekateri zakonski osnutki določajo tudi zelo visoke globe (do 200 milijonov tir) za industrijce in trgovce, ki bi proizvajati oziroma prodajati čelade, ki ne ustrezajo ministrskim določilom. Skratka, kot smo rekli v začetku, bi bilo vse skupaj moč rešiti v pol ure. Z načelom, da mora biti čelada obvezna, namreč vsi soglašajo. Že dejstvo, da je bilo za to potrebnih dvanajst zakonskih osnutkov in da se bo sedaj začela mučna parlamentarna razprava o vejicah in podpičjih v teh paragrafih, pa je dokaz izrazite volje po zavlačevanju in verjetno tudi težnje marsikoga, da se ustreže veleindustriji in torej odloži zadevo. Do prve odložitve je medtem že prišlo, saj je že pomlad in je nesmiselno pričakovati, da bi lahko ta določila začela veljati že v letošnjem poletju. Jeseni motoma kolesa itak ne vozijo, prihodnje leto pa je zaenkrat še daleč. »Stranka odlašanja« je torej dosegla svoj prvi uspeh, medtem pa se, z lepim vremenom, že pojavljajo v časopisih vesti o nesrečah motociklistov. BOJAN BREZIGAR TONE SVETINA Med nebom in peMom -------124------ zn ^aPred°vali so počasi in dokaj hrupno. Vedno tni?Va se Ì® moral jeziti na vojake, ki niso znali nikoli ° zasledovati kot policija. t Sonce je segrelo ozračje. Kopali so se v znoju in kenobi" Približevali so se sredini, kjer so izza vsa-GcLč drevesa in skale pričakovali smrtonosen strel. A,lf.fava jih je razbila na posameznike, in vsak se je tU se bolj ogroženega. čin napeto vzdušje je še posebej poskrbelo naklju-j, ’ Na desnem krilu je zalajala strojnica. Vojaki in da l. laier)i so polegli za debla in prihuljeno čakali, D ! jhn partizani pritekli naravnost pred puške kot n ari aŠen-a diviacl- Čez pol ure so odlezli naprej. Ne-v °ma je poročnik zagledal skozi veje dreves jato b]:3 ki je krožila nad gozdom. Zaslutil je, da so v Ve- fni taborišča. V žlebu so vojaki odkrili sedem go-Hh kož, s katerimi so se mastile ptice. Tudi Zanni in Londei sta si ogledala kože. “Te so od živine, vzete vojski!« ie - Sklepal je, da je taborišče nekje ob potoku, saj Zlvljenje brez vode nemogoče. n , P° dobri uri napornega vzpenjanja na obeh stra-n struge so na majhni planoti, kjer se je pobočje zgubalo, zagledali sledove človeškega bivališča. Zanni je prvi s puško v rokah prešel planjavo in se približal primitivnemu bivališču, ki je bilo zgrajeno iz debel in pokrito s slamo. Pri kuhinji sta bili pri drevesu privezani dve kravi, ki sta debelo gledali prepotene vojake, kako drug za drugim plašno lezejo iz gozda. Na ognjišču je med pepelom ugašala žerjavica. Po travi so ležali ostanki mesa in makaronov. Kazno je bilo, da so jim jo partizani pobrisali tik pred nosom, o čemer je pričal tudi prevrnjen kotel s kuhano hrano. Ob bivališču so našli nekaj nahrbtnikov — najbrž so pripadali tistim, ki so ponoči odšli opravljat razne naloge. Na njih so bile vojaške odeje, srajce, strelivo in nekaj osebnih malenkosti. »Beračija je vse to!« se je namrdnil poročnik in brcnil najbližji nahrbtnik. Naročil je brigadirju, naj popiše vse, kar so odkrili. V kotu so v slami našli zabojček nabojev za italijansko strojnico bredo. Hrane pa ni bilo dosti — našli so le dve vreči krompirja in vrečo fižola. V zaselku na vrhu hriba sta se sešla dva kraka obkoljevalnega manevra, tretji krak pa se je zakasnil. Poročnik je zaman čakal, kdaj se bo oglasilo orožje na zahodni strani hriba, kar bi pomenilo, da so se ubegli zapletli v boj. Upanje je bilo jalovo. Partizanska četa se je izognila boju in se izmaknila iz obroča brez strela. Glede na bližino partizanskega taborišča so karabinjerji pregledali vse hiše in gospodarska poslopja ter aretirali dvanajst kmetov. Ko je major Vanelli prispel s svojim spremstvom v zaselek, jih je zagledal zvezane z vrvmi ter zastražene s karabinjerji in vojaki. »So partizani?« je vprašal major, zadihan od strmine. »Seveda so! Če ne podnevi, pa ponoči! Pri njih smo našli nasoljeno meso! Našli smo tudi taborišče in dokaze, kam je izginila živina. Lahko greste pogledat!« je odgovoril Zanni. Major si je ogledal ujetnike, ki so ga prestrašeni motrili izpod čela. »Bolje je, da pripeljemo nekaj kakor nič!« je rekel poročniku. Pozno popoldne si je major Vanelli ogledal zapuščeno taborišče. Zdelo se mu je potrebno videti na lastne oči nenavadne okoliščine, v katerih je prisiljen živeti na smrt obsojeni nasprotnik. »Škoda, da so pobegnili, gospod major! Vaši vojaki preveč lomastijo po hosti, partizani pa so občutljiva in plašna divjad, težko jih je dobiti v ris! Če bi tretja skupina vojakov zaprla obroč pravočasno, bi jih najmanj polovico pobili.« »Kaj hočete, poročnik! Dobro zamišljeno, slabo izvedeno! Sicer pa jih bomo še lahko. Kot zajce jih bomo gonili, ko približno vemo, kje so in koliko jih je! V kratkem se bo začela velika hajka!« Vojaki so prenočili na položajih, poročnik Zanni pa je s tremi skupinami karabinjerjev zasedel Trdnjavo nad reko. Takoj so začeli preiskovati po vseh hišah in gospodarskih poslopjih, da bi tako prikrili poročnikov sestanek z njegovimi zaupniki. V vasi je imel tri. Eden je imel na očeh Bečanove in jugozahodni del vasi s cerkvijo in župnikom, drugi vzhodni del vasi, ki je segal proti gozdu, in skupino kmetov, katerih sinovi so pred leti pobegnili prek meje. Tretji, starejši možak, ki je živel dokaj revno na spodnjem robu vasi, pa mu je bil »za rezervo«, če bi bila prva dva odkrita ali če bi odpovedala. Na »safari rally ju« Waldegaardu končna zmaga Play off v italijanski košarki Gedeco izločen Dalipagic 46 točk Videmskemu Gedecu nd uspelo premagati Febala iz Neaplja, čeprav je tudi tokrat Dražen Dalipagic zaigral izvrstno in dosegel 46 točk, kar pa je bilo premalo za končni uspeh. Febal je v Vidmu zmagal s 96:88 in se tako že po dveh tekmah uvrstil v četrtfinale play-off. Tudi Tanjevičev Indesit je z dvema zmagama proti ekipi Cantine Riunite v četrtfinalu. V drugi tekmi v Reggio Emilii je Indesit zmagal s 97:88. Tako so v osmini finala play off tri ekipe iz A-l lige bile uspešne že po dveh tekmah, le Peroni si bo moral vstop v četrtfinale priboriti doma v tretji tekmi proti Marni iz Riminija. • TENIS — V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Montecarlu je Šved Henrik Sundstrom premagal rojaka Matsa Wilanderja s 6:3, 7:5, 6:2. • V FINALU ŽENSKEGA TENIŠKEGA TURNIRJA v Amelia Islandu je Martina Navratilova premagala Chris Evert Lloyd s 6:2, 6:0. NAIROBI — Na 32. safari rallyju, ki se je zaključil včeraj popoldne, je zmagal veteran Waldegaard, ki je sicer vodil že od prve etape. Walde-gaard ima sedaj 24 let. Za njim se je uvrstil še starejši Aaltonen (letnik 1938), ki je na tem rallyju nastopil že enaindvajsetkrat, ne da bi enkrat samkrat zmagal. Krog veteranov je sklenil 42-letni Mikkola s tretjim mestom, s katerim pa je na skupni lestvici za svetovno prvenstvo prehitel Blomquista, ki je bil prisiljen k odstopu, prav tako kot Sandro Muna-ri (toyota). KONČNI VRSTNI RED: 1. Waldegaard - Thorszelius (oba Šve.) - toyota celica turbo); 2. Aaltonen - Drews (Fin. - Šve. - opel manta 400) po 11”; 3. Mikkola - Hertz (Fin. - šve. - audi quattro) po 23”; 4. Alen - Kivimaki (Fin. lancia) po 1.06’; 5. Mehta -Cornbes (Ken. - nissan) po 1.33’. SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Mikkola (Fin.) 44; 2. Blomquist (šve.) 35; 3. Alen (Fin.) 28; 4. Rohrl (ZRN) 26; 5. Waldegaard (Šve.) in Bettega (It.) 20; 7. Biasion (It.) 16; 8. Aaltonen (Fin.) in Mouton (Fr.) 15. SKUPNA LESTVICA AVTOMOBILSKIH Hiš: 1. Audi 50; 2. Lancia 28; 3. Toyota 28; 4. Renault 22; 5. Volkswagen 21; 6. Opel 16; 7. Nissan 12; 8. Citroen 4; 9. Vauxhall 2. • NA AVTOMOBILSKI DIRKI »1000 KM« v Monzi sta sicer zmagala Bell (VB) in Bellof (ZRN) na porscheji} 956, vendar ju je žirija izključila, prav tako kot Italijana Baldija in Barillo (lancia martini), ki sta bila tretja, ker njihovi vozili nista imeli pravilne teže. Prvo mesto je tako pripadlo Ickxu in Massonu (porsche 956). Vsekakor na prvih štirih mestih najdemo le vozila porsche 956. • NA 24-URNI MOTOCIKLISTIČNI DIRKI v Le Mansu sta se uveljavila Nizozemca Der Mark in Brand (suzuki). V Moskvi se je končalo 14. prvenstvo Največji uspeh Jugoslavije doslej MOSKVA — Jugoslovansko zastopstvo na 14. evropskem prvenstvu v namiznem tenisu v Moskvi je osvojilo pet kolajn, kar je doslej največji uspeh Jugoslavije. Najžlahtnejšo kolajno je osvojil veteran jugoslovanskega in svetovnega namiznega tenisa Dragutin Šurbek, ki je skupno s Kaliničem v finalu moških parov premagal švedsko dvojico Waldner-Lindh. Poleg te kolajne pa je Šurbek osvojil še bron med posamezniki in v mešanih dvojicah z Batiničevo in je tako najuspešnejši jugoslovanski tekmovalec. Tri kolajne je osvojila tudi Batdničeva, ki je, poleg srebrne ekipne, osvojila še drugo mesto v žen- totocalcio KVOTE 13 ( 2.087 dobitnikov) - 3.277.000 lir 12 (42.928 dobitnikov) - 159,000 lir skih dvojicah s Perkučinovo jn bron v mešanih parih. Najuspešnejša je bila reprezentanca Sovjetske zveze, ki je osvojila šest kolajn od tega štiri zlate. Evropski prvaki in kolajne 1984 Moški ekipno: 1. Francija, 2. Poljska, 3. Švedska. Ženske ekipno: 1. Sovjetska zveza, 2. Jugoslavija, 3. Madžarska. Moški posamezno: 1. Bengtsson (Šve.), 2. Grubba (Pol.), 3. do 4. Šurbek (Jug.) in Mazunov (SZ). Moške dvojice: 1. Šurbek - Kalinič (Jug.), 2. Waldner - Lindh (Šve.), 3. do 4. Secretin - Birocheau (Fr.) in Bengtsson - Carlsson (Šve.). Ženske posamezno: 1. Popova (SZ), 2. Bulatova (SZ), 3. do 4. Szabo (Madž.) in Hrachova (ČSSR). Ženske dvojice: 1. Popova - Anto-’ nian (SZ), 2. Batinič - Perkučin (Jugoslavija), 3. do 4. Trachova (ČSSR) - Vrieseekop (Niz.) in Szabo - Urban (Madž.). Mešane dvojice: 1. Secretin (Fr.) -Popova (SZ), 2. Pansky - Hrachova (ČSSR), 3. do 4. Šurbek - Batinič (Jug.) in Grubba (Pol.) - Vrieseekop (Niz.). • KONČAN JE KVALIFIKACIJSKI VATERPOLSKI turnir v Rimu. Na 01 v Los Angeles so se uvrstile: Italija, Španija, Avstralija, Grčija in LR Kitajska. Po končanem turnirju je bil v prisotnosti vseh 12 finalistov opravljen tudi žreb skupin za OI. Tako bodo v skupini A Kitajska, Madžarska, Španija in Kuba, v skupini B Jugoslavija, Grčija, SZ ter ZDA in v skupini C Avstralija, Nizozemska, I-talija in NDR. • BEZBOL — Tržaška ekipa Julia Trieste je v tretjem kolu državnega prvenstva v bezbolu — vzhodna skupina izgubila s Subalpino Bollate z 9:25, 3:4 in 7:10 in je brez točk na zadnjem mestu. 1. jugoslovanska nogometna liga C. zvezda sama na vrhu Komentar F. BOŽIČ Po 27 kolih ima Crvena zvezda dve točki prednosti (in precej boljšo razliko v golih, kar v bistvu pomeni 3. točko) pred Hajdukom, Železničarjem, Partizanom in Rijeko. Zdi se, da je na vrhu vse odločeno, čeprav je do konca še 7 kol: prvak bo najbrž Zvezda, drugi štirje pa bodo verjetno igrali za pokala UEFA in pokalnih prvakov. Tudi v spodnjem delu je sedaj položaj jasnejši, Čelik je praktično že drugoligaš, zato pa bo toliko razburljivejši boj v zvezi z drugim drugoligašem. Kandidatov je za sedaj 5: Olimpija, Dinamo (Z), Sloboda, Sarajevo in Dinamo (V), eden med njimi pa bo moral zapustiti ligo. Največjo senzacijo je v tem kolu pripravil vinkovški Dinamo, ki je sredi Splita ob odmoru z goloma Vujičiča in Duspare vodil z 2:0. Pešič in Prekazi sta v finišu izenačila, toda Hajduk je tako bržkone izgubil odločilno točko v boju za naslov prvaka. Spličani so se očitno štedili za povratno tekmo pollinola za pokal UEFA s Tottenhamom, na klopi pa tudi niso imeli trenerja Nadoveze, ki si je šel v London ogledat velikega nasprotnika za sredo. Crvena zvezda je seveda izkoristila hud spodrsljaj najhujšega tekmeca, toda z Budučnostjo vseeno ni imela lahkega dela. Šestič je zmagoviti gol dosegel šele 12 minut pred koncem, strelec gola pa je bil ob Elsnerju spet najboljši igralec tekme. Prerojena Crvena zvezda se bo v soboto predstavila tudi TV avditoriju, TV kamere bodo namreč vključene v Prištini. Zanimivo je, da je Priština jeseni sredi Beograda premagala Cr-veno zvezdo s 3:1, Beograjčani pa sedaj napovedujejo maščevanje. Pravi podvig je tokrat uspel Rije-ki v Zenici, Čelik je sicer vodil z 1:0 vse do 13 rpinut pred koncem, nato pa so gostje v režiji odličnega Adriana Fegica napravili preobrat. Trener Skoblar je s svojim moštvom na pragu največjega klubskega uspeha, glede na prihodnje nasprotnike bi Rečani utegnili celo najbolj zmešati štrene favorizirani Crveni zvezdi, Rijeka bo namreč 13. maja do- ma igrala tudi še z vodilnim beograjskim moštvom. Ljubljanska Olimpija je drugič zapored gostovala, v Novem Sadu pa ni bila tako uspešna kot v Vinkov-cih. Vojvodina je zmagoviti gol dosegla že v 3. minuti (Novakovič), nadaljevanje pa je bilo povsem v znamenju Ljubljančanov. Ti so imeli kar 5 izrednih priložnosti, najlepšo pa je zapravil Janez Voljč, ki se tokrat zares ni proslavil. Olimpija je sedaj spet v kritičnem položaju, če želi ostati v ligi mora v sedmih kolih osvojiti najmanj 8 točk, se pravi doma premagati vse nasprotnike, med katerimi pa bo tudi Crvena zvezda (20. maja). Morda pa bo v prid Olimpiji tudi to, da igra v gosteh tudi z odpisanim Čelikom. Zagrebški Dinamo je tokrat v gosteh izgubil s Sarajevom z 0:1, zmagoviti gol pa je že v 17. minuti dosegel Musemič. Zagrebčani so v podobnem položaju kot Olimpija, v boju za obstanek jim ne bo lahko. Vardar je po treh porazih spet zmagal, trener Višnjevac je res kontradiktoren: po zadnjem porazu z 0:5 z željezničarjem doma, je sedaj zmagal s 4:0 s Prištino, mladi gol-geter Pančev pa je spet dosegel dva gola in ujel vodilna strelca Haliloviča in M. Djurovskega. IZIDI 27. KOLA Radnički - Sloboda 2:1 (0:0), Velet - Željezničar 2:0 (2:0), Crvena zvezda - Budučnost 1:0 (0:0), Vardar - Priština 4:0 (2:0), Čelik - Ri-jeka 2:3 (1:0), Sarajevo - Dinamo (Z) 1:0 (1:0), Vojvodina - Olimpija 1:0 (1:0), Hajduk - Dinamo (V) 2:2 (0:2), Osijek - Partizan 0:0. LESTVICA Crvena zvezda 34, Hajduk, Željezničar, Partizan in Ri jeka 32, Velež in Radnički 28, Osijek 27, Budučnost, Vojvodina, Vardar in Priština 26, Dinamo (V) 25, Sarajevo 24, Sloboda 23, Dinamo (Z) in Olimpija 22, Čelik 21. PRIHODNJE KOLO (29. 4.) Dinamo (V) - Vojvodina, Olimpija -Sarajevo, Dinamo (Z) - Čelik, Ri jeka - Osijek, Partizan - Vardar, Priština - Crvena zvezda, Budučnost -Velež, Željezničar - Radnički, Sloboda - Hajduk. ‘ Na kolesarski dirki po Španiji F. Moser ne popušča Tržaške telovadke pokazale napredek S ANT QUIRZE DEL VALLES — Tudi po peti in šesti etapi kolesarske dirke po Španiji je v skupnem seštevku še vedno v vodstvu Italijan Francesco Moser pred domačinom Redo. Včeraj so kolesarji krenili na pot zelo zgodaj, že pred osmo uro, čeprav je etapa merila le 113 km, da bi se izognili hudi gneči na cestah zaradi povratka ob koncu velikonočnih praznikov. Moser je bil včeraj 16., vendar je njegov zaostanek znašal le štiri sekunde, tako da se na vrhu skupne lestvice ni nič spremenilo. VRSTNI RED 1. Pollentier (Bel.), ki je 113 km od Saloua do Sant Quirze Del Vailesa prevozil v 3.41” s poprečno hitrostjo 36,844 km na uro; 2. Laguia (Šp.) ; 3. Vitali (It.) oba v istem času; 4. Lieckens (Bel.) po 4"; 5. De Jonck-heere (Bel.) ; 10. Perahi (It.) ; 16. Moser (It.); 18. Pehtito (It.); 113. Sa-ronni (It.) vsi v istem času. SKUPNI VRSTNI RED 1. Moser (It.) 33.43’34”; 2. Redo (Šp.) po 20"; 3. Vilamajo (Šp.) 24”; 4. Femandez (Šp.) 26”; 5. Lejarreta (Šp.) 26’26”; 62. Saronni (It.) 1’55”. POULIČNI TEK Cova zmagovalec v Vigevano VIGEVANO — Alberto Cova je zmagovalec petega teka za »Zlati čevelj« Vigevana. To je njegova prva zmaga na tem tradicionalnem mednarodnem teku po ulicah Vigevana. Cova je v finišu 8.850 m dolgega teka premagal Angleža Hackneya, tretji pa je bil Poljak Ma minski. Borba za prvo mesto je bila izredno zanimiva, saj sta Cova in Hackney od vsega začetka povedla in si do konca nabrala precejšnjo prednost pred ostalimi, v zadnjih 400 metrih pa je Cova z izvrstnim finišem premagal Angleža, ki je za zmagovalcem zaostal 1" in 6/10. VRSTNI RED 1. Cova (It.) 25’04"; 2. Hackney po 1”6/10; 3. Maminski (Pol.) po 30’'8/10; 4. Pambianchi (It.) po 31”6/10; Mei (It.) po 32”. _________________totip____________ 1. — 1. Cecco di Valle X 2. Carrusel X 2. — 1. Senso 1 2. Squillo X 3. — 1. Vezeto 1 2. Acino X 4. — 1. Budino X 2. Valili cri 2 5. — 1. Cape Buffalo X 2. Hallo Gaj 2 6. — 1. Narvalo 2 2. Jay poro 1 KVOTE 12 ( 7 dobitnikov) - 29.664.000 lir 11 ( 202 dobitnika) - 1.022.000 lir 10 (2.330 dobitnikov) - 85.000 lir V soboto in v nedeljo je bila v Koprskem zalivu v izvedbi Windsurf kluba Bum iz Kopra mednarodna regata v jadranju na deskah za pokal Jugoslavije. Tekmovanja se je udeležilo skupno 87 jadralcev na deskah, ki so bili takole razvrščeni po kategorijah: 39 tekmovalcev v težki in 37 tekmovalcev v lahki kategoriji, v ženski konkurenci pa je tekmovalo 11 jadralk. Dvodnevne regate v Kopru so se udeležili tudi trije Sirenini deskarji, David Poljšak, Aleš Žetko in Marko Zubalič, ki so v številni in ostri konkurenci dosegli zadovoljive rezultate. To velja predvsem za Poljška, ki se je v treh preizkušnjah uvrstil na 8. mesto in si tako zagotovil 8. mesto tudi na končni lestvici. Aleš Žetko pa je v težki kategoriji zasedel končno 17. mesto. Naši deskarji so bili z doseženim na splošno zadovoljni, tudi glede na dejstvo, da Kot je bilo pričakovati so Ljubljančanke tudi na velikonočnem turnirju v športni ritmični gimnastiki odnesle levji delež najboljših uvrstitev, saj je od Tržačank le Pavletičeva posegla v boj za kolajne. Končni vrstni red tekmovanja je bil namreč tak: MLAJŠE MLADINKE (obroč - žoga): 1. Naumovska (Partizan Narodni dom Ljubljana) 18,05 (8,95 - 9,10), 2. Martinc (PND) 17,65 (8,85 - 8,80) in Pavletič (Bor) 17,65 (8,65 - 9,00), 4. Dvoršak (Partizan Moste Ljubljana). 17,60 (8,65 - 8,95), 5. Žari (SGT Trst) 16,90 (8,60 - 8,30), 6. Ružič (PM) 16,45 (8,45 - 8,00), 7. Carli (Bor) 15,95 (8,05 - 7,90), 8. Rudež (Bor) 15,45 (7,65 - 7,80). STAREJŠE MLADINKE (kiji -trak): 1. Stanič (PM) 18,20 (9,25 - 8,95), 2. Kacin (PND) 17,95 (8,90 - 9,05), 3. Sovine (PND) 17,60 (8,85 - 8,75) in Vihtelič (PM) 17,60 (8,80 - 8,80), 5. Lakota (PND) 17,15 (8,70-8,45), 6. Bernardo (SGT) 17,00 (8,45 - niso bile vremenske razmere najboljše. Regatno polje je bilo trikotne oblike, posamezne stranice pa so merile približno 0,8 morske milje. Organizacija tekmovanja je bila dobra, tako da je regata redno potekala brez nepotrebnih zastojev. V soboto pa bo TPK Sirena priredil v vodah Tržaškega zaliva prvo preizkušnjo mednarodne regate v jadranju na deski za consko prvenstvo, ki se je bo udeležilo veliko število deskarjev iz naše dežele in iz Sld-venije, poleg domačih surfer jev. Naj še omenimo, da bo to prva uradna regata v jadranju na deskah v 11. coni italijanske jadralne zveze. IZIDI TEŽKA KATEGORIJA : 1. Marko Žnidaršič (Keka Piran), 2. Gorazd Stranžiščar (VK Veter Ljubljana), 3. Samo Medved (Sidro Maribor) 17. Aleš Žetko (TPK Sirena). 8,55), 7. Degrassi (SGT) 16,95 (8,60 -8,35). Po tekmovanju smo za mnenje o prireditvi poprosili glavno sodnico Branko Vajngerl (poleg katere so sodile še Živana Potočnik, Alessandra Nassivera in Ivana Gerdol). Dejala je naslednje: »Opazila sem viden napredek tekmovalk Ginnastice Triestine, pa tudi borovk, le da šo bile te polne treme. Kacinovi se je poznalo, da je nastopila utrujena, saj je tik pred nastopom prišla iz Moskve, med Meščankami pa ni, z izjemo Dvoršakove, nobena zadovoljila, niti Staničeva ne.« In še mnenje Monice Višintin, vodnice vrste Ginnastice Triestine: »Prireditev je sicer potekala v prijateljskem vzdušju, kljub temu pa je bilo opaziti vidne razlike med Tržačankami in Ljubljančankami. Te so zelo hitre, imajo več izraznosti, predvsem pa zanesljivosti. Naša dekleta niso navajena na tak ritem, kar je morda tudi posledica dejstva, da LAHKA KATEGORIJA: 1. Sašo Ste-panov (Keka Piran), 2. Matjaž Žnidaršič (Keka Piran), 3. Tomaž Bezjak (Keka Piran), 8. David Poljšak (TPK Sirena). ŽENSKE: 1. Helena Burger (Bum Koper), 2. Sandra Mark (Keka Piran), 3. Alenka Pašek (BSC Izola). (Cancia) obvestila ZSŠDl obvešča, da je danes, 24. t.m., urad v Trstu zaprt. ŠD Breg smučarski odsek organizira danes, 24. t.m., ob 20. uri v Bol juncu Na jami zaključni praznik z zakusko. Vabljeni vsi tekmovalci in udeleženci izletov. premalo nastopajo. Lahko pa rečem, da naš naraščaj, naše najmlajše ne zaostajajo več toliko za Jugoslovankami, kot te tekmovalke.« Tako Vajngerlova in Visintinova. Z naše strani pa lahko rečemo, naj organizatorji teh srečanj le vzamejo v poštev nekaj pomislekov: nastopi istih tekmovalk iz istih društev postajajo polagoma utrujajoči in nezanimivi. Treba bo poiskati še kake druge nasprotnice. Posrečen se nam ni zdel niti datum tekmovanja, saj je velikonočna sobota prav gotovo eden izmed tistih dni v letu, ki ne zagotovi številnega občinstva, niti primernega vzdušja. Prav tako bi ne bilo napak, če bi tako prireditev sem in tja poživila tudi kaka skupinska točka, s kako akademijsko sestavo, ki bd obenem dala priložnost tudi drugim tekmovalkam za nastop. Naj ob koncu še dodamo, da je bilo to prvo tekmovanje Borove gimnastične sekcije odkar je bila uradno sprejeta v Italijansko gimnastično zvezo, ( boj ) Danes Kras — Ponziana Po prijateljski nogometni tekmi s San Giovanni jem (0:3) bo danes Kras v Repnu ob 19.30 igral prijateljsko srečanje s Ponziano. • NAŠA DEŽELA JE DRUGIČ ZA: PORED osvojila italijanski državni nogometni amaterski naslov. V finalu v Alassiu je včeraj z 1:0 po podaljških premagala Abruce. V boju za tretje mesto je Lombardija s 3:1 odpravila Piemont. • NOGOMETNE KVALIFIKACIJE ZA OI — S tekmo Poljska - Danska se je končalo tudi tekmovanje v kvalifikacijski B skupini. Ker so Poljaki z Danci igrali le neodločeno 0:0, se je na OI uvrstila ekipa NDR, ki ima boljšo razliko v golih od Poljakov. • AMERIČAN DONALD CURRY je obdržal naslov svetovnega prvaka v kategoriji welter (verzija WBA) z zmago nad Venezuelcem Omarjem Diazom s k.o. po koncu sedme runde. Dvoboj je prekinil sodnik po posvetovanju z zdravnikom. Jadranje na deskah: v soboto in nedeljo v Kopru Sirenini predstavniki povsem zadovoljili 0 ' n j Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza | Rekreacijska dejavnost pomemben dejavnik naše telesne kulture Ob rob okrogle mize Kadar rečemo ali napišemo »rekreacija«, navadno mislimo na športno Rekreacijo, t.j. na tisti način uporabe prostega časa, pri kateri je prvenstvena prvina telesno gibanje. Vendar je danes teže opredeliti, kaj je prosti čas, kot recimo še pred desetletjem. Težko najdemo posameznika, ki si poreče: »Sedaj imam nekaj prostega časa, posvetil ga bom telesnim vajam«; tudi športno rekreacijo si posameznik in še bolj posameznica vnaprej načrtuje, zavestno se torej zanjo odloča. Zaradi značaja naše telesne kulture, je rekreacija bila vedno prisotna kot važna sestavina; nekaj let smo celo odigravali Pionirsko vlogo v deželi tako v miselnih dognanjih kot v praktičnih uresničitvah. Danes so nas drugi v marsičem prekosili. Rekreacija ne izključuje tekmovalnosti kot ne izključuje tekmovalnost Rekreacijskih dopolnitev dela. Pri tem prepletanju pojmov je še precej nejasnosti. O tekmovalnih dogodkih vse piše in poroča, organizacijski in tehnični dosežki športne rekreacije pa ne predstavljajo zanimive nomee. Da ni Rnorda to zaradi naivnega mnenja, da zadostuje športni rekreaciji »rekreativni« način vodenja in vadbe? Občane, ki niso zajeti v telesno vzgojo in v tekmovalno dejavnost, naj bi vključili v rekreativno dejavnost. Kljub samozavestnemu tolčenju po prsih, da smo pri tem uspešni, je res, da smo še daleč od uresničitve načela »šport za vsakogar«. Z nekaterimi izvajalci športne rekreacije smo se pogovarjali o pogledih, izvajanjih in nesporazumih. Aldo Rupel UDELEŽENCI Naše okrogle mize so se udeležili : A>jz Briščik, predsednik KRUT; David Slobec, predstavnik tržaškega dela Slovenske skavtske organizacije ; Simon Terpin, predstavnik goriškega de-•a Slovenske skavtske organizacije; Milan Pahor starosta slovenske taborske organizacije Rodu modrega vaja; Giani Furlanič, dolgoletni športni >n rekreacijski delavec; Aldo Bavcon, i.učenik smučarskega odseka SPDG; Ugo Margon, podpredsednik SPDT; Marko Klanjšček, predstavnik društva Naš prapor. Rekreacija, fenomen sedanjega časa ,* Moderni človek, ki se je zadnja ta zaprl med štiri zidove svojega anovanja, tovarne, urada itd., zaprl l f se K tudi sam vase, je odkril vso Poto in korist telesnega gibanja v aravi, telovadnicah. Z rekreacijo se Je vrnil med ljudi. Rekreacija je nam-časaP°Stala pravi fenomcn sedanjega Raj mislite o tem? ALOJZ BRIŠČIK: »Kot predstavnik krožka za rekreacijo za starejše, ime naše organizacije je KRUT, menim, da je bilo res potrebno, da je rekreacija dobila sedanjo vlogo. Izkušnje v naši organizaciji kažejo, da , se da starejše ljudi dal^ti od štirih zidov, da dobijo v 7 K1 sredini moči, da v družabnosti i/r l^1J0" Po ie predvsem za starejše krnii ° ■ P°membno. Naloga našega r*ka Je prav ta, da privabimo sta-ijJ ? ‘Judi v novo sredino, v kateri oih 10 ric sam<) možnost telesnega raz-nnctarUa’ temveč predvsem prilož-°®* za družabnost.« SLOBEC : »Da je postala re-ac?ja pravi fenomen je, po mojem ti J1— ^uc*‘ mtino, da je moralo pri-li’ - J J® dovolj, da primerjamo živ-nijJe JrC(t. dvajsetimi leti z dana.š-npLZc Pri samem premikanju se je dai °i! ^ove^ stalno razgibaval. Se-vriin k° avtomobil običajno pre-z,,.- 0 sredstvo, človek podzavestno di Potrebo po gibanju in seveda tu-Petrebo po rekreaciji. ^ PAHOR: »Da bi ne ponav-kov ^.Setevitve svojih pred govorni-dn ’• kl navezal na Davidove bese-vnrfl5QPyika.zal še drugi aspekt tega trohQbanja' ‘n sicer. da je morda po-zdra3^-150 rekreaciji tudi potreba po nii yfm Plutju. Vse to nam današ-tou.,rilem življenja preprečuje. Urad, si *rrla’ P°tje, kjerkob si, prikrajšan 1 te prvine.« s/V^Nl FURLANIČ: »O rekreaciji na a™Je Case mnogo govori. Pri tem s-ii .veC?rat nimamo čistih pojmov. CJ JC t-,ede rekreacije danes tudi pre-J^dnih trikov. Misbm pri tem na . “ano gimnastiko in na aerobiko, smJ° P esno opremljena. Sicer pa da n 'r.Sy' V sedanjih časih zaprli, tudi ni dr> rZi ?aJ ie te v preteklosti prišlo zna .°d°nnega stanja, tako da je že vilo i/ranco,ski Pisatelj napisal čudo- Vnimrt Povmtek v narovo Mn omenil bi to, da v telesni kulturi so tri bistvene telesne dejavnosti : šoiska vzgoja, šport in rekreacija. Starostna doba rekreativcev sega od 30. leta naprej. Rekreacija pa je izredno važna ne samo zaradi tega, da bo človek zdrav, temveč tudi zato, da bo še naprej sposoben. Pri vsem tem pa moramo paziti, da telesna aktivnost ne bo pretirana, kajti tako bi dosegli nasprotni učinek.« ALDO BAVCON: »Ko sem končal svojo desetletno športno dejavnost, sem zvedel, da je Aldo Rupel ustanovil rekreativno društvo. Začelo nas je majo. Bili smo le v petih, šestih in vse je kazalo, du bo pobuda propadla. Ni pa bilo tako. Pristopili so tudi mladi, sedaj pa imamo v telovadnici dvakrat tedensko kar 60 rekreativcev. To pa marsikaj pove in menim tudi, da je vse to zelo pozitivno.« UGO MARGON : »Dodali bi k vsemu temu to, da danes živimo v konzu mistični družbi, ki je celo zajela tudi nekatere rekreacijske dejavnosti. Zato pa so ljudje skoraj prisiljeni vrniti se k naravi. Prisiljeni so tudi izbirati bolj naravne športe, ki so vezana na naravo in so zato tudi cenejši.« MARKO KLANJŠČEK: »Kako to, ta fenomen rekreacije? Mislim-, da vsakdo, ki se po večurnem delu v baru, v pisarni, tovarni ali kjerkoli vrne domov, si žel i sprostitve, in to ne tekmovalne. Začuti potrebo, da gre v telovadnico, v naravo ali kamorkoli, da se sprosti, da pozabi na probleme, ki jih ima na delu. Rečeno je bilo tu, da je to tudi moda. Če pa taka moda koristi človeku, potem je dobrodošla.« Važna sestavina telesne kulture • športna rekreacija je bila vedno važna sestavina telesne kulture naše narodnostne skupnosti, saj se je tekmovalni šport razvil iz nje. Kako gledate na te odnose? ALOJZ BRIŠČIK: »Spominjam se iz časa med vojno, ko so bila naša društva prepovedana. Skoraj vsaka vas je imela svojo ekipo, ki sicer ni nastopala na ne vem kakih prvenstvih. Spominjam se tudi, ko se je moja generacija planincev sestajala v raznih naših vaseh kot na Proseku, Kontove-lu, v Križu pa na Opčinah. Ni bilo to pravo planinsko društvo, ampak tako so se naši fantje in dekleta sestajali, že takrat so se torej ukvarjali s športom ai rekreacijo, sicer brez večjih tekmovalnih ciljev. Kolikokrat smo bili na primer na Mangartu, na Kaninu. Bila je to doba pred vstajo. S temi rekreacijskimi skupinami so se torej kovali kadri antifašizma. Če bi govoril o tekmovalnosti, pa bi dejal, da je le ta vedno prisotna v vsaki aktivnosti. Tudi sedaj v naši organizaciji je prisotna, čeprav je cilj le te povsem drugačen. Pri vsaki šahovski partiji, pri vsaki tekmi pride seveda do izraza tekmovalni duh, ki je č. o veku že prirojen.« DAVID SLOBEC: »Šport oziroma rekreacija imata pri nas dve poslaiv stvi: združujeta slovensko mladino in skrbita za zdravo rast. Slovenska mliflini «?o in ». «V,, rala zaradi narodnostnega trenutka, pozneje pa se je razvil tekmovalni duh. Slovenci smo se namreč zavedali, da se lahko samo s tekmovanjem ali z zmagami postavimo na enako raven kot večinski narod.« SIMON TERPIN: »Tudi v rekreaciji je prisoten tekmo-va’ni duh. Sicer pa je to tudi zelo važno pri mladih, ki bodo tako ne samo v športu, temveč tudi na drugih področjih skušali doseči čim več. S tem bomo tudi pokazali, da smo prisotni v Italiji, da smo delovni in da smo del tukajšnje stvarnosti.« MILAN PAHOR: »Povsem se strinjam, da je bila športna rekreacija vedno sestavina telesne kulture naše narodnostne skupnosti. To je razvidno že iz prvih društev, ki so nastala že pred časom. Prvo tako društvo ie b"‘o Sokol, ki je gojilo td’ovadbo, ob le-tej pa je gojilo še lzletništvo, pie^e, KUat, maškerado. Vse to je, če lahko to rečem, podružbljalo telesno kulturo ali šport. Torej lahko rečem, da smo mi tukaj, vsaj na tem prostoru, kjer živimo, vedno v koraku s časom, saj smo bili vselej pod pritiskom. Vedno smo razumo i, da neka stvar nima samo ene plati. Tako smo ugotovili, da so pri tekmovalnosti zelo pomembni tudi družabnost, tovarištvo, veselje. Ta nit je stalno prisotna od prvih društev iz časa Avstro-ogrske, še poja-čena je bila v času fašizma, takoj prisotna leta 1945, ko so spet ustanovili zvezo društev za telesno vzgojo in potem z nastankom 25 let od tega prvih slovenskih športnih društev do danes. Glede odnosa rekreacija-tekmo-va'ni šport mislim, da je dobro v tem, da je čim širša baza v rekreaciji ali bolje : čim več ljudi se bavi z rekreacijo, večja je tudi športna kultura, ki naj zajema čim širši krog ljudi. Ne bi hotel namreč, da bi se dogajalo, da bi imeli navijače ne pa pravih športnikov. Tako bi se ustvaril tudi pravilen odnos do rekreacije in športa, s tako športno kulturo bi bil tudi odnos do tekmovanja pravilen.« GIANI FURLANIČ : »S formulacijo tega drugega vprašanja se ne strinjam, ker danes ne drži več, da se šport razvija iz rekreacije. Glede preteklosti se strinjam, da je bilo izletni-štvo ter podobno bistvene važnosti glede rekreacije in zato tudi, da smo bili narodnostno osveščeni in da smo se ohranili. Danes pa so zahteve na rekreacijskem področju povsem drugačne in nikakor se ne strinjam-, da je tekmovalni šport emanacija rekreacije, saj je ravno obratno.« ALDO BAVCON: »Našo rekreacijo smo začeli kot smučarsko telovadbo. Nekateri so sicer hodili im rekreacijo tudi podzavestno s prepričanjem, da bi močno trenirali, da bi dobili nekaj kondicije za smučarsko tekmovanje. Nekateri pa hodijo na rekreacijo izključno, da bi se sprostili.« UGO MARGON: »Planinsko društvo je začelo delovati pred osemdesetimi leti z glavnim ciljem narodnostne o-brambe v tukajšnjih krajih. In eden glavnih ciljev je bila tudi rekreacija. Res je, medtem so se razvile tudi druge sekcije, naše društvo pa je ostalo naprej rekreacijsko.« MARKO KLANJŠČEK: »Strinjam se z ugotovitvijo, da sta tekmovalni šport in rekreacija različna pojma. Mislim pa, da je rekreacija koristna tudi zato, ker se marsikdo, ki začne z rekreacijo, navdušil za športno aktivnost, da potem lahko postane tudi dober športnik. Pri tem pa je tudi važno, da je lahko marsikateri rekreativec tudi potencialni strokovni kader za tekmovalni šport.« Zavestno delovanje na netekmovalnem področju • Nekatere naše organizacije se zavestno odločajo za delovanje na netekmovalnem področju. Kako je to pri vas? ALOJZ BRIŠČIK: »Naše društvo je izVjučno rekreacijskega značaja, vse- Udeleženci naše okrogle mize o rekreaciji našimi člani je. To se kaže tudi na lažnih tekmovanjih in srečanjih, ki j ili mi prirejamo, ali katerih se udeležujemo.« ALDO BAVCON: »Kot planinsko društvo smo začeli na tekmovalnem področju. V začetku je izglodalo, da bo šlo še kar dobro, skoraj odlično. Imeli smo po 7 do 8 tekmovanj s tržaškimi in tudi ostatimi italijanskimi društvi. In kaj se je zgodilo? Zgodilo se je, da smo imeli po 70 ali 80 tekmovalcev. Ko pa smo izgubljali, smo izgubili tudi starejše ljudi, ki so hodili v planine, na gore izključno za zabavo, za sprostitev. Nekdaj smo uspeti napolniti tudi štiri, pet avtobusov za izlete v planine, nato pa le dva. Zato smo znova začeli na rekreativnem področju in smo malo opustili tekmovalnost.« DAVID SLOBEC: »Športna dejavnost v naši organizaciji teži za vzgojne cilje in seveda ne zasleduje kakih rekordov, temveč so tekme in igre kot spodbuda za čut odgovornosti. Seveda veliko naših članov je tudi aktivnih športnikov pri raznih a ovenskih športnih društvih. Glede naše organizacije pa naj omenim, da imamo vsakoletna športna srečanja med tržaškimi in goriškimi skavti. Naj pri tem tudi omenim, da imamo vsakoletna športna srečanja med tržaškimi in goriškimi skavti. Naj pri tem tudi omenim uspelo srečanje, ki je bilo v Izoli s taborniki obalnih enot Slovenije. Omenil bi še smučarske izlete. Rekreacija in šport pa dosežeta višek na poletnih taborih.« SIMON TERPIN: »Skavtska organizacija je izrecno vzgojnega značaja za mlade, zato- tudi ni nanga naše organizacije, da bi se udeleževala raznih prvenstev in tekmovanj.« MILAN PAHOR: »Jasno je, da ni namen ne skavtske kot tudi taborni ške organizacije tekmovalnost, ampak rekreacija, telesna kultura, telesna vzgoja sta stalno prisotni, in to od jutranje telovadbe na taboren jih, do izletov, do planinstva, do taborniškega mnogoboja, do lokostrelstva. In prav pri .lokostrelstvu bi se rad zaustavil. Taborniki smo bili vedno za tekmovalnost kot posebno načelo, ko je bilo potrebno popularizirati določene športne discipline ali jih uvajati. To velja predvsem za lokostrelstvo. Z njim se sicer bavimo le rekreacijsko, ko pa je ta športna disciptina dobila določeno raven, smo jo prepustili organiziranim skupinam, ki so jo nato začeli gojiti tekmovalno.« GIANI FURLANIČ: »Treniram dve rekreacijski skupini, katerih cilj seveda ni tekmovalnost, čeprav je le ta v bistvu pri vseh vajah tudi prisotna.« UGO MARGON : »Le nekaj besed o tem. O smučanju sem že povedal. Sedaj pa bi omenil naš alpinistični odsek. A’pinist tekmuje sam s seboj, z naravo, s katero je neposredno v stiku.« Propadel poskus trimskih stez • Trimski karton in trimske steze so propadel poskus rekreacijske dejavnosti. Zakaj je do tega prišlo? GIANI FURLANIČ: »Pri rekreaciji ima človek tudi emocionalno zadoščenje, se sprosti. Verjetno se trimske steze niso obnesle, ker je tu preveč prisotna monotonija. Človek je že 'vkleščen’ preko vsega dne, zato si želi nekaj drugega kot trimski kabinet ali pa trimsko stezo, ki je zanimiva le ob prvih poskusih, nato pa se v prosto naravo, imaš vsak dan novo sliko, saj je najboljša rekreacija prav narava, s katero smo izgubili stik.« ALDO BAVCON: »Pri nas smo dokaj uspešno začeti z namiznim tenisom, s telovadbo itd. Mislim pa, da ko je človek primoran izpolnjevati določene obveznosti, kartončke itd., mu je to odveč. Sicer pa ne vem, če je to prav ali ne.« MARKO KLANJŠČEK: »V Pevmi smo pred leti pripravili trim stezo in odziv je bil precej velik. Vse je potekalo v najboljšem redu, nato pa je vse počasi propadlo, toda ne zato, ker ni bi’o več zanimanja za to rekreacijsko dejavnost, temveč zato, ker so nam stezo pokvarili. Razbili so table, o-broče in drugo. Razbili pa so nam table, ker so imele slovenske napise, nato pa so razbili tudi drugo. Popravili smo stezo, vse pa zaman, ker so nam zopet vse pokvarili.« MILAN PAHOR: »Glede trim stez nisem dosti na tekočem. Bil sem sicer na odprtju steze v Saležu, spremljal sem tudi priprave gradnje steze v Pevmi. Dodal pa bi to, da verjetno so trim steze propadle tudi zato, ker ni primerne miselnosti, primernega odnosa do te rekreacijske aktivnosti.« GIANI FURLANIČ: »Omenil bi še to: trim steze se niso obnesle pri nas, ker so bile verjetno postavljene v nepravem okolju. Predaleč so od mestnega središča. Po drugi strani tudi nimamo pravega sloja prebivalstva za ta tip rekreacije. Vadba na trim stezi mora namreč biti kot vsakdanji obred. Naši ljudje pa so prezaposleni, da bi lahko regularno obiskovali te vadbene prostore.« Društva in skrb za telesno kulturo • Kakšne misli se vam porajajo ob trditvi, da športna društva morajo skrbeti za telesnokultumo dejavnost vse manjšine in ne le dela mladine? MILAN PAHOR: »Mislim, da je točno, da bi morala športna društva skrbeti za telesno kulturo vseh in ne samo za določen del prebivalstva, ker je telesna kultura pojem, ki mora obsegati vse od najmlajših pa do najstarejših. Kot na primer stvarnost mladine ni samo stvarnost mladinskega društva, temveč mladine vse skupnosti, zato tudi telesna kultura mora biti za vso skupnost, kot tudi športno društvo bi maralo skrbeti za vse svoje člane. De"o odbornikov, članov ni samo zbiranje denarja, gradnje športnih objektov, tiskanje brošur itd., temveč je tudi to, da skrbi za čimširši razpon društva, ki mora zajemati tudi rekreacijo.« GIANI FURLANIČ: »Naša društva, žal, ne morejo zadostiti potrebam niti tekmovalnega športa, kaj šele, da bi ugodila vsem potrebam rekreacije. Po mojem naša narodnostna skupnost še vedno gleda na telesno kulturo kot nekak privesek. Zato je potreben napor vseh, da dobi naša telesna kultura in s tem tudi rekreacija primeren prostor v naši skupnosti.« Okroglo mizo vodil: ALDO RUPEL Sodeloval: m r% * o • Naročnina: Mesečno 10 000 lir celoletna 120 000 lir. V SFRJ številka 15.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1 800.00 din. za orga-nizaciie m podietia mesečno 250,00, letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubliana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja ZTT ^len ',al|ianske m tiskaj1 Trst IHISn zveze časopisnih zaloZmkov FIEG 24. aprila 1984 Tudi Avstralci se hudujejo nad »kakovostjo« TV oddaj SYDNEY — Ljudje se ne hudujejo nad kakovostjo in izborom televizijskih državnih programov samo v Italiji, temveč se s podobnim vprašanjem ubadajo tudi v daljni Avstraliji. Resnici na ljubo je to kar se da presenetljivo, saj Avstralija premore kar 5 televizijskih omrežij, televizijski kadri pa imajo za sabo izkušnje in šolo svetovno znane britanske BBC. Kljub vsemu temu pa se nezadovoljstvo širi in stopnjuje. Prav absurdno pa zveni ugotovtiev, da se nezadovoljstvo stopnjuje sorazmerno z večjimi napori televizije, da bi izboljšala svoje programe. Proučevanja javnega mnenja niso do sedaj ugotovila točnih vzrokov tega nezadovoljstva, marsikdo celo trdi, da so avstralski gledalci do skrajnosti razvajeni. Neki televizijski kritik je v Sydneyju 20 ur preče-pel in si ogledal dnevni program vseh petih omrežij. Njegovi zaključki so nadvse zanimivi. V tem obdobju je na ekranu videl 7 umorov, 27 razbitih avtomobilov. nasilnih dejanj je naštel kar petstokrat, strele je slišal dvestošestkrat. Večina prizorov se je odvijala v hišah in stanovanjih srednjega in višjega razreda, delovna mesta so bila v brezhibnih uradih, ali celo na luksuznih jahtah. Niti enkrat ni tistega dne televizijska kamera po pomoti zašla v kako tovarno ali rudnik in to niti v dnevniku. Tudi televizijske značilnosti obeh spolov so skrajno vprašljive. Ženske v glavnem kuhajo, perejo, ali pa se zanimajo za moške. Tem pa je glavna naloga, kako bi omrežili predstavnice nežnega spola, se ukvarjali s športom ali pa vozili luksuzne avtomobile. Sodeč po starosti nastopajočih človek sploh nima občutka, da je v Avstraliji preko 10 odstotkov ljudi starejših od 65 let. Na ekranu so namreč vsi mladi in lepi. Navsezadnje pa je treba dodati še našo ugotovitev, da bi lahko Avstralci tudi molčali, saj ne plačujejo za gledanje svoje televizije niti beliča. Prvi med ljubitelji celuloidnega traka Rimljani radi hodijo v kino Pošta v vsemirje SUDBUHX (ZDA) — Sl. majem bodo Američani lahko pošiljali ljubezenska pisma na Venero, priporočila na planet sreče Jupiter in sploh vsakovrstna sporočila v vsemirje. Vse te usluge bo nudilo podjetje »Teleplanet Services«, ki ga je pred kratkim ustanovil iznajdljivi bivši manager Stan Kaplan, da bi si priskrbel, kot je sam dejal, dobičkanosno zabavo. Za vsako uslugo bo računal 5 dolarjev, ne glede na oddaljenost naslovnika. Samo dolžina časa, v kateri bo sporočilo prispelo na cilj, bo različna: npr. na Luno v 2 sekundah, na zvezde 3C9 v 15 milijardah let. RIM — Ali Italijani še hodijo v kino ali pa raje sede pred ekrani? Vsekakor ljubiteljev kina v Italiji še vedno ni zmanjkalo, saj so samo letos do 15. aprila prodali v vsej Italiji več kot 23 milijonov vstopnic. Toda razlike med posameznimi mesti so kar precejšnje. Primat ima vsekakor Rim, ki ima trenutno sam skoraj četrtino vseh italijanskih ljubiteljev kina. V prvih treh mesecih in pol jih je bilo letos skoraj šest milijonov. To ljubezen do kina lahko zasledimo tudi na tistih straneh stataistik, ki govore o številu kinodvoran v posameznih mestih. Od 272 premierskih dvoran v vseh 12 središčih jih je v prestolnici kar 57. Od 251 filmov, kolikor so jih izdelali, pa so jih v večnem mestu predvajali kar 199, to je skoraj 80 odstotkov. Po priljubljenosti kina sledijo Rimu po vrsti Milan, Turin, Bologna, Neapelj, Firence, Padova itd. Zadnja je Ancona, ki pa ima le šest kinodvoran. Sodeč po vseh teh številkah lahko rečemo, da »napad« televizije na kinodvorane v Italiji ni bil ravno u-spešen. Res so v zadnjih letih zaprli precej kinodvoran, toda to ni bil »poraz«, ampak zgolj »umik« na položaje, ki jih celuloidni trak zdaj u-spešno brani. »Presenečenje« iz pirha Televizija je privlekla za »presenečenje« iz velikonočnega pirha mlado ameriško pevko Regino Rogers, ki nastopa v oddaji »Discoring« (AP) Beg iz Kampučije na kolesu Ob stalnih spopadih med Vietnamci in uporniki se nadaljuje beg celih družin iz Kampučije (Telefoto AP) Perujski uporniki prestrašili ljudi na velikonočni procesiji LIMA — Uporniki mačistične skupine »Sendero luminoso« so v zadnjih časih močno okrepili vojaško dejavnost, in to ne le na podeželju, kjer že dolgo praktično gospodujejo, ampak tudi v večjih naseljih in celo v perujskih mestih, ki jih stražijo močne garnizije vojske in policije. Kaže celo, da jim pri »demonstrativnih akcijah« pomagajo sami pripadniki policijskih sil, začadi česar jih je vlada v zadnjih mesecih izključila kar 1.500 in sicer brez vsake utemeljitve. V zadnjih dneh so na primer pripadniki policijskih sil prepoznali voznika avtomobila, s katerim so gverilci napadli komisariat v četrti San Juan de Miraflores glavnega mesta, za svojega kolego podčastnika. Demonstrativnih akcij je čedalje več, tako da je notranji minister Luis Percovich Roča napovedal, da bodo ustanovili posebne protdsubverzivne oddelke, kot jih imajo v Zahodni Nemčiji, Izraelu in Španiji. Najbolj ga je najbrž pretresla vest, da so posebne vrste »demonstrativno akcijo« izvedli gverilci pretekli petek v večjem kraju sredi And Ayacuchu, kjer so v popolni temi, ki jo je povzročila sabotaža električne napeljave, prestrašili s pasjimi bombicami in streli v zrak okrog 10.000 vernikov, ki so sodelovali na tradicionalni procesiji, ki se je v paniki razšla. In to kljub temu, da je v Ayacuchu garnizija več kot 3.000 policistov. Avtocestna hipnoza FRANKLIN (New Jersey) — Lani je občinski odbornik John Lovell za 4 mesece suspendiral mestnega redarja Roberta Lenolg,, ker so ga zasačili, ko je na delovnem mestu spal. Lenart pa je očitno človek, ki se ne da kar tako. Vložil je priziv in v svojo obrambo postavil dokaj nenavadno trditev: zaspal je, to je res, vendar ne iz malomarnosti, ampak zato, ker ga je hipnotiziral promet. še več. V pomoč mu je priskočila sama Znanost, poosebljena v psihiatru Seymouru Kuvinu, ki že dalj časa skuša prepričati strokovno in nestrokovno javnost, da obstaja »avtocestna hipnoza«, ki je večkrat tudi vzrok za nerazsodno vožnjo. Odličen argument za prometnika- — zaspaneta, a tudi za marsikatero njegovo žrtev — za neprevidne voznike. Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (52.) TODA ÉAUEL1 50 ME,..' DRAL.O BODO PLAČAL MODO 5MET, PREkLE" GtRINGtOiSI! mr ' ,r, ‘Ji x 'vèti HIP NATO DE MURIETTA USTRELIL BACKOVEGA UBIDALCA,,, PR|6ruÌIL SE MU DE TROPRSTI DACK... Ì RAMO OB RAMI STA SE PREBILA DO ZAVEDA- PREKLETO.1 MO^EL POBE DIH DE! PO- MOSKOVSKI PACIFISTI UREDILI »VRT MIRU« MOSKVA — Člani nepriznane pacifistične skupine, ki si je nadela ime »Skupina zaupanja«, so ustvarili v neki moskovski rezidencialni četrti «vrt miru« z zelenico, v kateri sestavlja cvetje napis »nočemo bombe«. Glasnik te skupine, Vladimir Fleishgakker, je povedal novinarjem, da je to prvič, ko jim je uspelo uresničiti pobudo za protest proti oboroževanju, ne da bi nastopile policijske sile. Sedem članov skupine je že pred časom s prostovoljnim delom očistilo zemljišče in vsejalo cvetlična semena, ki so jih prejeli v dar od neke- ga ameriškega podpornika. Ob zelenici so nato postavili tudi dva napisa, ki pozivata prebivalstvo, naj sadi cvetje, namesto da bi izdelovalo bombe. »Rad bi, da bi prihajali tudi ljudje iz zahodnih držav,« je naglasil Fleishgakker »in da bi sadili cvetje "drugo” v našem vrtu, ki naj bi postal simbol miru in zaupanja.« Njegova skupina nasprotuje jedrskemu orožju, tako sovjetskemu kot zahodnemu, in so jo ustanovili z namenom, da prispevajo in spodbujajo razumevanje in zaupanje med narodi Sovjetske zveze i® Združenih držav Amerike. »Evropa, dežela sveta«: čitanka za učence in tudi njihove starše RIM — Naslov so ji dali »Evropa, dežela sveta«: gre za prvo šolsko (in tudi ne samo šolsko) čitanko, ki bi jo mogli v bližnji prihodnosti dobiti v učilnicah v Palermu, kot v Manchestru, Marseillesu ali Duesseldorfu. Napisala jo je skupina učiteljev in izvedencev za evropske probleme, namenjena pa je seveda predvsem učencem, toda tudi odrasli bodo mogli iz nje črpati koristne podatke in sugestije za poznavanje Evrope in krepitev evropeističnega duha. Knjigo je izdalo turinsko založništvo Petrini, pred dnevi so jo pa predstavili novinarjem v Rimu z uvodnim posegom predsednika Evropskega parlamenta Pietra Dankerta. Poleg literarnih odlomkov vsebuje tudi novinarske reportaže in tematske eseje.