Poštnina oiaeana v sotovin» Lete LVIH. V Liubliani, v soboto, dne 22 marca 1930 St 67 1„ »zdate st.2om Naročnina Dnevna izdaja n kriljetino Jugoslavijo mesečno itS Din polleino 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din oedeilsko izdala ceiole no v Juge slavili 120 Din, zo Inozemstvo 140C S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec u Cene oglasov . sioip. pelii-vrsla moli oglasi po 130 >n -iD.većfl oglasi »od mm v.Sine po L)in 4-jO. veliki po 3 in 4 Din, v uredniSkeindelu vršilca po IO Din o Pr veciem o narocuu popust Izide ou 4 zjutraj rosen pondeljKa ln dneva do prazniku u rcant.Stvo /e v Kopiiarievt ulici Si. 0 111 Rokopisi sc ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprc/cmalo l/reanišiva teleion SI. 2050. upravništvo SI. 2328 Informativen lisi za slovenski narod I OpiuLU i C fill/f>liuj;i:M ut.st.lt j- LCtitiL'tll račun: Liubliana Stev. I0M50 In W.349 sa Insciale, saiufeioit.rsbj, Zcjnreb St. 39ЛШ. Vrano tn »ima: SI. 24.797 Po glasovanju v sobranju Skoraj soglasno je sprejelo sobranje sofijske konvencije in celo velik del opozicije je glasoval za njih sprejem. In tudi demokrati in zemljedelci, ki so glasovali proti, so izjavili, da pozdravljajo konvencije in vsako zboljšanje odnošajev s Jugoslavijo, da pa glasujejo proti samo zato, ker ne zaupajo vladi, da bo tudi v resnici imela moč in voljo kon-v.ncije izpeljati. Samo poslanci iz makedonske stranke so odkrito in odločno nastopili proti konvencijam, n ostali osamljeni, ker sobranje je brez ozira na njih ugovore sprejelo konvencije. Ta osamljenost makedoncev bi v rodnih razmerah opravičevala k upanju, da bo sedaj bolgarska vlada tudi lako močna, da bo nastopila proti rovarenju macedoncev in njih večnim atentatom 1er predvsem kaznovala povzročitelje in izvršitelje zadnjih atentatov, kakor je povsem upravičeno zahtevala jugoslovanska nota. Vlada g. Ljapčeva je to tudi obljubila in svojo obljubo deloma celo izvršila ter ustavila troje listov makedonstvujuščih in izvedla številne aretacije. Kljub temu pa je upravičena bojazen .Narodne Obrane<-, da bodo tudi tc obljube, kot mnoge druge, ostale neizpolnjene. Tako pač pravijo izkušnje. Je sicer sita vsa bolgarska javnost vsakodnevnih pobojev in umorov, ki jih vrše moke-donstvujušči pri bfelem dnevu sredi Sofije. Prav tako je ogorčena vsa bolgarska javnost, da se nikdar ne izslede izvršitelji teh atentatov. In kaj bi vse dali trgovci in bogati sloji, če bi bili že enkrat rešeni davkov, ki jih razpisuje vodja makedonstvujuščih Vančc Mihajlov. Priznati jc pa tudi še to, da je med bolgarsko inteligenco tudi dosti ljudi, ki se tipajo kljubovati celo terorju mihajlovistov, pa čeprav vedo, dn vsakemu nasprotovanju sledi gotova smrt. Toda kljub vsemu temu je moč makedonske organizacije še nezlomljena, ker vse to ogorčenje, vse to obsojanje atentatov ne zaleže toliko, ko vedno pripravljeni in nabiti revolverji makedoncev. Ti so zadnje in sigurno sredstvo Vanče Mihajlova, z njimi je gospodar v makedonski organizaciji in г njimi ohranja svojo državo v državi. Država v državi pa je makedonska organizacija že dolgo vrsto let in dosedaj je še vedna padla vsaka vlada, ki se je upala resno upreti ma-cedoncem. Ali so jo vrgli Macedonci potom svojega tiska, ali je padla vsled denarja, s katerim so odkupili Macedonci vladi večino, ali pa so streli spravili s pota ljudi, ki so ovirali delo Macedoncev. Vsa ta sredstva pa ima Vanče Mihajlov v svojih rokah. Sofija ima celo kopo listov, a vsi so majhni in le z majhno naklado. Skoraj v vseh uredništvih so ljudje, ki so plačani od Mihajlova in ki skrbe, da ne pride v lisi noben napad na macedonsko organizacijo. Samo list protogeristov, nič manj fanatičnih Macedoncev, »Vardar« se je upiral Mihajlovu in v kratkem času so bili ubiti trije uredniki, a žc preži smrt na ostale. »Bolgarski narod« g. Cankova jc nekoč samo malo nastopil proti terorju makedonstvujuščih, a od tedaj spremlja g. Cankova stalno 7 oboroženih ljudi, da ga zaščitijo pred atentatom. Iz mladinskega macedonskega združenja, naraščajske organizacije makedonstvujuščih, dobiva Vanče Mihajlov vedno nove ljudi, ki so orodje v njegovih lokah. Potom svojih zvez skrbi za njih nameščenje, s pomočjo svoji'n dobro plačanih agitatorjev jih vzgaja za svoje namene, dn so vsak hip pripravljeni izvršit' povelje, ki ga dobe od šefa makedonskih teroristov. Cela garda mladih, energičnih ;n samozavestnih ljudi je odvisna od Vanče Mihajlova in zato njemu slepo pokorna. Blagajna Vanče Mihajlova pa je vedno polna, ker ni treba drugo, da razpiše Mihajlov svoj davek in v par urah bodo znosili bogati meščani in trgovci milijone v njegovo blagajno. Vsi ti le predobro vedo, da Vanče Mihajlov ne čaka dolgo na denar in da so se že pripetili slučaji, ko je bil trgovec ubit, ker je prinesel šele po dveh urah denar. Denar pa je tudi v Bolgariji mogočen vladar, že celo pa, kadar prihaja ludi iz tujine, da ustreza delo makedonstvujuščih ciljem tuje sile. In zalo jc ostal Vanče Mihajlov in njegova organizacija še naprej država v državi in zato še ni nikjer dokaza, da bo mogla bolgarska vlada lo stanje ludi v resnici odpraviti. Nastop poslanikov velesil jc sicer bolgarski vladi in vsej javnosti jasno pokazal, da je res že skrajni čas, da se naredi terorju ш kedonslvujuščih konec. Tui je verjetno, da članom bolgarske vlade osebno nc bi bilo ne-všečno, čc bi bili žc enkrat rešeni večnih smrtnih groženj Mihajlova, toda kljub vsemu, Veličasten pogreb bana Laginje S o žal e JVj. Vel. kralja - Žalno lice Zagreba - Slovo udanih Istranov Zagreb, 21. marca. r. Danes popoldne ob 3 je Zagreb izkazal poslednjo čast mrtvemu banu dr. Laginji. Vse mesto je bilo v črnih zastavah, v ulicah koder je šel sprevod, so bili oviti kandelabri s črnini florom. Istotako so bile po teh ulicah vse trgovine zaprte ter je bilo ustavljeno vsako gospodarsko delo. Gost špalir naroda na levem in desnem hodniku je jasno pričal, koliko zanimanja vlada med našim narodom za delo in borbe umrlega bana Laginje. Že mnogo pred tretjo uro je bilo pred umetniškim paviljonom polno ljudi. Od strani tovarišev pokojnega bana so bili prisotni Per-šič, Bazala, Šegvič, bivši minister Kovačevič in mnogo drugih. Ko so istrski akademiki nesli krsto pred umetniški paviljon, jo jc tam blagoslovil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Pri obrednih svečanostih jc zastopal vlado ban dr. Šilovič. Prisotni so bili pa tudi podban Stoja-novič in mnogi drugi visoki funkcijonarji baltske uprave. Njegov. Vel. kralja je zastopal sam ar-mijski general Matič, vojsko pa je zastopal komandant mesta general Beli Markovič. Za stol scdmorice jc bil navzoč dr. čimič z vsemi svetniki, upravno sodišče je zastopal dr. Milovan Zoričič. Dalje je bil navzoč rektor zagrebške univerze dr. Belobrk, predsednik umetnostne galerije Manojlovič, zastopniki mestne občine z dr. Srkuljem na čelu, šef higijenskega zavoda dr. Brnčič in veliko število zastopnikov gospodarskih in kulturnih organizacij Zagreba. Dalje je bilo videti v sprevodu ministra dr. Mate Drinkoviča, ki je bil velik prijatelj pokojnikov. Od bivših ministrov so bili navzoči dr. Želko Mažuranič, dr. Živko Petričič, dr. Trumbič in mnogi drugi. Čim je prišel armijski komandant general Matič, je v imenu Njeg. Vel. kralja izrazil prisotni rodbini velikega pokojnika sožalje. Nato sc jc odpela pesem »De profundis«, nakar je v imenu mesta Zagreba govoril župan dr. Srkuli, ki je začrtal značaj pokojnega Matka Laginje, kateri je kot mladi jurist pričel svojo ka-rijero v Zagrebu. Toda kmalu je zapustil to svoje mesto ter sc vrnil v Istro, kjer je z občudovanja vredno vnemo deloval za naš zapuščeni živelj v teh krajih. Matko Laginja je bil dober Hrvat, clober Jugoslovan in dober Slovan. To se jasno vidi iz vsake poteze njegovega javnega dela. Nato je govoril Ante Dukič, vpokojeni šolski nadzornik iz Istre. Jokajoč je svoj govor večkrat prekinil. Končno je govoril pred umetniškim paviljonom še Kerubin Šegvič v imenu drugov in somišljenikov pokojnika Matka Laginja. Nalo jc krenila povorka skozi gost špalir zagrebškega ljudstva proti pokopališču. Na čelu sprevoda za križem je korakala policijska godba, za njo so nosili Istrijani velik venec spleten iz istrskega cvetja, na katerem je bila v zlatih črkah napisana lc beseda Istra ;. Sledile so Istrijanke v narodnih nošah, katere so nosile primorsko istrsko cvetje. Nato so se vrstili drugi vcnci, med katerimi se je opazil posebno venec istrskih stražnikov zagrebške policije. Sledili so zagrebški Istrijani, istrski delavci ter kmetje, ki so preko noči dospeli v Zagreb, da sc udeleže zadnje j.oti svoje velikega voditelja. Pred mrtvaškim vozom so nosili venec Njeg. Vel. kralja, za krsto je korakala rodbina, zastopnik kralja, vlade, banske uprave, minister Drin kovič, šef centralnega presbiroja iz Belgrada Milan Marjanovič, pokojnikovi prijatelji in zastopniki kulturnih društev. Sprevod je dospel ob pol šestih na Mirogoj, kjer se je imenu Istre poslovil od dr. Laginje dr. Brnčič, v imenu ju gosloviinske matice pa clr. Živko Petričič. Londonska konferenca brez Francozov Oster nastop Snowdena proti MacDonaldovi taktiki Pariz, 21. marca. n. Danes zapustila tudi mornariški minister Dumesnil in kolonialni minister Pietri 'londonsko konferenco. Pariški listi napovedujejo, da se niti Tardieu niti Briand ne bosta vrnila v London, če se način razpravljanja ne bo spremenil temeljito. Echo de Paris javlja, da je francoska delegacija radi omahljivega pastopanja MacDo-nalda skrajno ogorčena, posebno tudi radi neke MacDonaldove izjave. Ta je baje dejal, da se more govoriti s Francozi samo tako, kakor se govori z žensko, potem pa je vse dobro. List piše tudi o hudem spopadu med MacDonaldom in Snowdenom na zadnjem mi- Protikomunistično 30 shodov v treh dneh proti Praga, 21. marca. r. Polslužbena češkoslovaška agencija Cepsc javlja: Mednarodni antiboljševistični pokret zadnjega časa je zagrabil tudi Češkoslovaško. Glavno besedo v tem gibanju ima katoliška cerkev. Antireligi-ozna kampanija v Sovjetski Rusiji ie razburila cerkvene organizacije vse Evrope in je v češkoslovaških religioznih krogih protest proti preganjanju vere v Rusiji tem večji, ker se čuli češkoslovaški uarod kot slovanski narod po krvi zelo blizu rus" emu. Po periodi, v kateri je na Češkoslovaškem zanimanje za Sovjetsko Rusijo padlo ua ničlo, je prišel čas, da sè je pažnja vse države zopet obrnila nazaj na to državo in posebno na dogodke, ki se v zadnjem času tam odigravajo. V zadn;ih dneh, posebno od nedelje dne 16. marca do srede, 19. t. m. so se vršili na Češkoslovaškem mnogoštevilni protestni shodi proti preganjanju vere v Sovjetski Rusiji. Ti shodi se niso vršili le v velikih meslili, nego ludi v malih krajih. Centralni organ češkoslovaške kalolišl e stranke »Lydové listy prinaša poročilo o '20 antikomunističnih shodih in o K) protestnih skupščinah. V velikem katoliškem centru v Olomucu se ji1 vršilo protestno zborovanje v največji kdo bi bil pripravljen ponuditi se makedon-slvujuščim kol cilj za njih strelrke vaje. Bo žc treba še močnejšega pritiska lako s strani velesil, kot ludi delovnega bolgarskega ljudstva, ki najbolj trpi od terorizma makedonstvujuščih, da bo konec zločinskega delovanja makedonstvujuščih. Zato pa je potrebno, da zahtevajo velesile jasne in nedvoumne dokaze o nastopu bolgarske vlade proti makedonstvujuščim, da ne bo njih moč ostala intaktna, temveč da bo vladni nastop v resnici oslabil njih pozicijo. Zato pa tudi ni mogoče od te zahteve odstopiti, ker drugače ne bo miru na Balkanu. Iz istega vzroka pa tudi nc more še zadovoljiti glasovanje v sobranju, temveč mu mora slediti šc drugo glasovanje, s katerim bo udarjena vsa organizacija makedonsivujuščin. Tako glasovanje pa mora pripraviti bogarska vlada in šele potem bo izvedba sofijskih konvencij zajamčena. nistrskem svetu. Snowden je izjavil, da jc način, kako vodi MacDonald konferenco, popolnoma nemogoč. Snowden je pristavil: >Še ■na taka konferenca, pa bomo imeli novo vojno!« MacDonaldova izjava Grandi ju London, 21. marca. n. MacDonald jc včeraj dal Grandiju pojasnila o svojih razgovorih s Tardieujem in Briandom ter mu jc zagotovil, da Anglija ne namerava nobenega pritiska na Italijo ali Francijo, da bi sprejeli katerikoli gotov predlog. Tudi ne namerava po angleškem poslaniku v Rimu napraviti nobenega direktnega koraka pri Mussoliniju. v giban'e na Češkem preganjanju kristjanov v Rusiji j mestni dvorani v Narodnem domu. Na neka-; terih krajih so skušali komunisti motiti protestna zborovanja, toda nikjer niso imeli uspeha. Dne 18. marca so priredili katoliški delavci v Pragi velik miting na ^Slovanskem olo-ku v dvorani, v kateri je prostora več tisoč ljudi. Med mnogoševilmmi govorniki je tu nastopil ludi praški nadškof tir. Kordač. Njegov govor so skušali navzoči komunisti večkrat prekiniti in so vrgli v dvorano smrdljive bombe. Policijski organi so pa kmalu napravili red. Shod je trajal od 7 do 11 zvečer. Dne 17. marca je češkoslovaški odsek mednarodne antikomunistične lige priredil veliko protisovjetsko zborovanje. Govoril je predsednik češ' oslovašl ega odseka te lige Šebek, poslanec Hlinka, češki pravoslavni i škof Gorazd itd. Slovaški poslanec Šalat je protestiral proli komunističnimu nasilju v Ru-; siji. Odločno je nastopila Češkoslovaška proli j komunističnemu brezbošlvu. Plače nameščenrev so c. mmistrsivB Belgrad, 21 marca. AA. Po novem zakonu o ustrojstvu socijalne in zdravstvene uprave določata § 13 iu § 14 dodatke na plačo in penzijo. § 13 določa: Uradniki L kategorije socijalnih in zdravstvenih uprav sprc/aiajo mesečne dodatke na službo, in sicer: v 2 skupini 2700 Din, v 3a 2120, v 3 1720, v 4a 1220, v 4 920, v 5 920, v 6 920, v 7, 510, v 8 520, v 9 200. Uradniki II. kategorije dobijo mesečni dodatek: v 1. skupini 600 Din, v 2 450, v 3 300. Ta dodatek sprejemajo tudi uradniki na razpoloženju. § 14 določa: Dodatek na plačo se zaračuna v penzijo in sicer 50% po 20 letih, 60% po 25, 70% po 30 in 100';; po 35 letih efektivne državne službe. Uspeh Begovič^ve komedije v HambiDeutsches Schauspiclhaus nemško : premijero Bcgovičeve komedije »Amcrikan-I ska jahta v splitski ltiki«. Vstopnice so bile j razprodane. Občinstvo je neprestano odobravalo. Francoski dan bo 8< IV. Belgrad, 21 marca. A A. Danes popoldne je bil sestanek za organizacijo francoskega dne za nabiranje prispevkov za poplavljence v Južni Franciji. Za ta dan je določen 8. april t. I. Sestanku so prisostvovali zastopniki raznih društev ter ludi patriarh Dimitrije ter vrhovni rabin dr. Alkalaj. Radi pomanjkanja časa sta sc oprostila zagrebški nadškof dr. Bauer in reis ul ulema clr. čauševič, ki sta brzojavno pristala na članstvo v častnem komiteju. Od banov, ki so najbližji, se je udeležil sestanka ban Donavske banovine Radoslav Dunjič, dočim so ostali bani brzojavno sprejeli članstvo v častnem komiteju. Za predsednika odbora jc bil izvoljen clr. Čedo Mihajlovič, minister narodnega zdravja v pokoju. Dr. Mihajlovič je ugotovil, da ni treba razlagati, s kakšnimi čustvi je sprejelo naše pre bivalstvo vesti o nesreči v južni Franciji, pa jc nato opozoril na primer Francije, ki nas je podpirala tedaj, ko je naš narod najbolj potreboval podpore. Prosil jc prisotne, naj se takoj preide k razgovoru o organizaciji francoskega dne. Sklenilo se je, da sc naj enostavno posnema, kar je Fr ancija storila tekom svetovne vojne, s tem da je organizirala srbski dan v Franciji. Predvsem se bodo 8. aprila vršila predavanja v vseh šolal' v državi, začenši od osnovnih šol pa do univerz. V gledališčih bodo predstave. Sokolska društva, skavti, nogometne organizacije in ostala športna društva bodo priredila tekme in slične prireditve. Prispevki sc bodo oddajali preko društev Rdečega križa. V. Hassei novi helgrajski nemški poslanik Berlin, 21. marca. n. Kot naslednika nemškega poslanika v Belgradu dr. Kôstcrja se namerava določiti sedanjega nemškega poslanika v Kodanju von I lossella, kateremu je jugoslovanska vlada že dala zaprošeni agrément. Novi poslanik I lassell je svak pred kratkim umrlega nemškega velikega admirala von Tirpitza. Pre den je prevzel poslaniško mesto v Kodanju, je bil generalni konzul v Barceloni. Živahen promet v naših pristaniščih Šibenik, 21. marca. r. V šibeniško prista nišče jc prispel velik transoceanski parnik ki bo natovoril 9000 Ion boksita za Rotter dam. Nadalje ukrcajo na naš parnik »Vidov dan 11.000 m'' drv za Buenos Aires. Islolakc ukrcajo na več pamikih lesa in karbida za Sredozemsko morje in Kanarske otoke. Spom-nica strok, učiteljstva Belgrad, 21. marca. k. V Belgradu so It dni zborovali zastopniki učiteljstva strokovnih, predvsem obrtnih šol. Na svojih sestankih so izdelali posebno spomenico radi polo žaja učiteljstva na teh šolah in učnega načrla To spomenico so žc predložili trgovinskemr ministru. Dunajska vremenska napoved. Večinom? jasno. V višjih legah morda zjutraj šc zmrznje no. Podnevi pa se bo temperatura dvignila. Rdeča vojska v boju Moskva, i'l. marcu- \\. Kitajska vojna je bila vaša generalna preizkušnja, katero ste dobro prestali.' jo na podpisu mirovne pogodbe leta lii'.?!». uaznanii sovjetski poveljnik Bliicher svojim vojakom. Hodite pripravljepi na resnejši boj ua drugih frontah Г Dogodki iih Daljnem Vzhodu res nudijo zanimivo sodbo o rdeči vojski, Vzhodno-kitaj-ska železnica je sovjetoni pomenila samo postransko vprašanje. Upali so, kakor je pisala uradna Pravda . da bodo poželi viharno burjo kitajske revolucije . Priredili so v Vla-divostoku mednarodni kongres tihooeeanskili strokovnih zvez, ki je .obenem s kitajsko komunistično stranko in levičarsko skupino kitajske narodne stranke Kuomintana poskušal ua Kitajskem ustvariti sovjetski Uniji vdano revolucijsko fronto . Istočasno se je pričela komunistična propaganda uieii kitajskimi vojaki. Toda : imela je slab učinek , kakor priznava celo organ vojnega komisariata l\ra-snaja zvezda z dne 31. decembra 1929. Kitajci so se namreč uporno branili. Blucher je zmagal s pomočjo boljše strategija in izdatnejšega orožja (s čemer so premagali Poljaki boljševike leta 1921.). Propaganda kot vojno sredstvo ni imela učinkov (če ne štejemo zatrtih uporov kitajskih komunistov in lakoto, ki je na severnem Kitajskem zahtevala lo 2 milijona žrtev). Po koncu vojne so pohiteli dopisniki angleških listov v vojno ozemlje in na svoje začudenje zvedeli od domačinov, da sploh ui bilo nobene vojne . : Ves čas smo imeli trgovine odprte! so pripovedovali Kitajci. To pomeni, da so sledili rdeči vojaki svojim navodilom pridobiti kitajske pro-letarcec vabili so jih k predstavam, predavanjem in celo na obed. A po bojiščih ostale številke Odpora., vestnika mandžurske armade, katerih članke zdaj ponatiskujejo ruski emigrantski listi v Šangaju, kažejo bistveno drugačno sliko, kakor zmagoslavna moskovska Rdeča zvezda :. Njše zmage so nas predrago stale. Poveljniki so pokazali premalo iniciafive in so vedno čakali na navodila iz štaba. Strelci pri napadu >o delali vsak zase. in bi to lahko povzročilo katastrofo pri večjem številu sovražnih topov.; Sahalinski polk je opuslošil skladišče špirita. 1er se tako napil, da ni mogel odriniti v boj. Kubanski kozaki so nakopičili toliko plena , da so postali kakor polž počasni . Vojaki so preveč klepetali, da so zvedeli Kitajci, (ia imajo premalo strojnic. Več Častnikov je pobegnilo iz boja, ker so glasno pravili vojaki, da bo namenjena prva krogla lastnemu poveljniku.«: — Kaj bi iskali na tujem ozemlju, ko še doma uimanio nobenega reda? -r- so govorili vojaki. Naj se komunisti vojskujejo, mi pa bomo gledali.- Po bitki so politični komisarji redno ugotovili, da so izgubili vsi vojaki osebne izkaznice. Odvrgli so jih, ker so mislili, da bodo ujeti. Kratkomalo so rdeči vojaki pokazali izredno malo navdušenja. Zmago so izvojevali topovi in letala. Med pešci in konjeniki je bilo vse polno »strahopetnežev in izdajalcev :, ki so pobegnili iz bojne črte: >Nismo zato rojeni, da bi se nastavljali kitajskim kroglam. Sleherna številka Odpora prinaša prav dolgo sramotno listo< mož, ki so zagrešili slične izjave. Szpred drž* sodišča Beograd, 21. marca. AA. Državno sodišče za zaščito države je po končani razpravi od 3. do 13. t. m. proti dr. Vladanu Jokanoviču in tovarišem iz Sarajeva, ki so bili obtoženi po čl. 1 . točka 1. 2, 5 in 6 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, nadalje za prestopke po § 307 kazenskega zakonika, ter po zaključenih posvetovanjih izrekla danes ob 17.45 to-le razsodbo: Državno sodišče je ugotovilo, da so krivi radi razširjenja komunistične propagande in so zato obsojeni: dr. Branko Bujič, odvetniški pripravnik na 5 let robije in 5 let izgube častnih pravic, Ognjen Priča, privatni profesor 7 let robiie in na trajno izgubo častnih pravic, _ | Peter Pešuta, mizar, na 3 leta robije in 5 . let izgube častnih pravic, \ntcn Družeta, mizar, Mehmed Kurt, krojač. in Mehmed Jakulovič, ki so pobegnili, na 10 let robije in na trajno izgubo častnih pravic, Tata Govorušicki na 5 let robije in 5 let izgube častnih pravic, Hamdija Mrzič, klepar, na 1 leto in 6 mesecev robije ter na 3 leta izgube častnih pravic. Vasilje Tosič, ključavničar, na 3 leta robije ia 3 leta izgube častnih pravic, Anton Arakovič, krojač, na 3 leta robije in na 3 leta izgube častnih pravic. Hajam Samukovlja, dijak, na 1 leto zapora. Leon Samukovlja, dijak, na 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic, Jožef Finči, knjigarnar, na 2 leti robije in na 4 leta izgube častnih pravic. Nedeljko Maselj, kovač, 2 leti robije in 3 i leta izgube častnih pravic, i Maša Antom-Bašič, čevljar, na 1 leto robije in 3 leta izgube častnih pravic. Državno sodišče je oprostilo od obtožbe: dr. Vladana Jokanoviča, odvetniškega pripravnika, Srdjana Pričo, absolviranega pravnika, dr. Ljubo-mira Živkovića, zdravnika, Rikarda Kuzmanovića, profesorja, Julija Varcska, tipografa, Jožefa Peše, ključavničarja, Pavla Tvrdkovi-За, mizarja, Stjepana Janca, mizarja. Vranjo Gtčiča. Petra Babica, mizarja, Avdo Hazovića, mizarja, Vladislava Ben-ka, ključavničarja, ir. Mehmeda Tukiča, mizarja. Knez Ljubomirski aretiran fs!ed goljufije Varšava, 21. marca. n. Včeraj jc bil aretiran knez Tomaž Ljubomirski. ker je osuin'jen goljufije za več kot 100.000 -/.lotov . Rodbina Ljubo m irska spada mod najodličnejše poljske rodbine. Knez Tomaž Ljubomirski, ki je star 38 let, je izvršil več i goljufij v Lvovu, od koder je tajno pobegnil iu v oud'njih lednih prebival v raznih lioletili v Varšavi, i katere je vedno tajno zapustil, nc da bi plačal ra- ; čun. Aretirali so ga v stanovanju njegovega brata. Bukarešt, 21. marca. n. Na podlagi dogovora med romunsko in avstrijsko vlado sc bo | oni del arhiva bivše avstro-ogrske monarhije, ki sc tiče Romunije, izročil Romuniji in prepeljal v Bukarešt. j Agrarna reforma în haaški dogovor Agrarna reforma v državah male antante veljavne lo je: vsa naša agrarna reforma je krita s haa-škimi dogovori. 3. Agrarni zakoni teh držav se morajo respektirati v vseli ozirih, tudi kar se tiče odškodnine' za zaplenjeno ozemlje. Agrarna reforma v drŽavah Male antante so torej mora respektirati. Nobeno mednarodno razsodišče nima pravice, vmešavati se v našo notranjo zakonodajo glede agrarne reforme in tudi naši zakoni o odškodnini za odvzeto zemljo se ne bodo več spremenili. Iz naslova agrarne reforme nimamo plačati niti vinarja več, kakor predpisujejo naši zakoni. Youngovem načrtu bodo zaključene prihodnji teden odborom da vladi priložnost, da glede predloga zavzame svoje stališče. Tardieu, Briand, fjnančni minister Renauld in minister za proračun Martin so sc temu pozivu odzvali. Po ekspozeju, ki ga je dal sam ministrski predsednik glede glavnih določb novega načrta, glede njegovega finančnega učinkovanja in političnih posledic, se je zučela dolga razprava o navedenih podrobnih vprašanjih. Posvetovanje v plenumu se bo začelo v torek in ga hočejo dokončati v istem tednu. Monathisiične manifestacije pri pogrebu Prima de Rivera Kralj ob truplu pokoj ika - Vlada se udeležila polnoštevilno pogreba Madrid, 21. marca. d. O ogromnem veličju, ki ga je bilo deležno truplo Primo de Rivera v Madridu, se nam sporočajo naslednjo podrobnosti: Pogrebne časti, ki jih je prestoiica Španije izkazala bivšemu diktatorju, so bile veličastna manifestacija vdanosti in ljubezni, ki so mu izkazali mnogoštevilni, ki so mu ostali zvesti tudi po smrti. Pred veliko dvorano severnega kolodvora, kjer je bilo izpostavljeno njegovo truplo, so se neprestano izmenjavale velike množice ljudstva, ki so z glasnimi vzkliki Rešitelju domovine dajali duška svojemu živahnemu španskemu temperamentu. Ob zvokih kraljeve himne mu je častna četa kraljeve garde izkazala vojaški pozdrav. Ob 10 je kralj Alfonz XIII. v spremstvu sedanjega predsednika vlade generala Beren-guerja prišel pokropit truplo, in je nato prisostvoval žalni pogrebni maši. Pri drugi maši. ki se je brala ob 11 so bili navzoči vsi člani Praga. 21 marca u. V proračunskem odboru senata je govoril zunanji minister dr. Beneš o stanju pariških pogajanj glede agrarne reforme v državah Male antante. Izvajal je: Kes je. da -o v zadnjem času nastale pri pariških pogajanjih težkoče o leni. kako naj se razlaga besedilo haaških dogovorov. V načelu se je dosegel sporazum ua podlagi teh treh načel: 1. Vsi spori o agrarni reformi, ki so že pred kakim mednarodnim razsodiščeai, naj se spravijo s sveti' potom znanih določb o bonih A in B. 2. Vsi eventualni bodoči spori naj se ne predložijo več mednarodnemu razsodišču Franc, parlament o Kritika sccmlistav - Posvetovanja Pariz, 21. marca. n. Finančna komisija poslanske zbornice je danes začela razpravo o Youngovem načrtu. Po poročilu poslanca Grigniouxa se je razvila dolga razprava, posebno o mednarodni reparacijski banki in o nameravanin finančnih transakcijah za mobilizacijo nezavarovanih nemških anuitet. Radikalni socialisti in socialisti so izjavili, da je bilo poročilo nezadostno ter so zahtevali dodatna pojasnila. Komisija je sklenila, da se še danes na skupni seji z zunanjepolitičnim vlade in ves diplomatski zbor. Nato je bila rakev položena na topovsko lafeto in razvil se je impozanten pogrebni sprevod na pokopališče sv. Izidorja. Krsti so sledili sorodniki pokojnega, nato vsi ministri, nekaj članov dvora, visoki državni uradniki, vsi bivši generalovi sodelavci in ogromne množice ljudstva iz vseh stanov prebivalstva. Infant Alfonz Orleanski je zastopal kralja. Ob vhodu na pokopališče se je primeril mal incident, ko je množica navalila in je vsakdo hotel vzeti cvetlico iz mnogobrojnih vencev iu šopkov za spomin. Prijatelji pokojnika so na ramah ponesli krsto do groba, kjer je imel general M a r -t i n e z A n id o globoko zamišljen govor, ki je navzoče ganil do solz. Po pogrebu so se razvile demonstracije, pri katerih je množica klicala smrt morilcem in >živel veliki ljubitelj domovine- . Istočasno so se razvile velike demonstracije po mestu za monarhijo. Vati1 an in (tomnn'sf'čn! izgredi v Nemčiji Rini, 21. marca. n. Vest o komunističnih protiverskih izgredih v Nemčiji je povzročila v vatikanskih krogih precejšen odmev. Vatikansko državno tajništvo- je zahtevalo od berlinske nonciature natančen popis dogodkov. Ce bodo taki dogodki v Nemčiji postali resnega značaja, b« po mnenju tukajšnjih krogov sv. Stolica pozvala novega nuncija, da čimprej zasede v Berlinu svoje odgovorno mesto. Pri sedanjem stanju stvari in z ozirom na odločno postopanje nemške vlade se smatra v vatikanskih krofih, da ni verjetno, da bi Vatikan napravil v stvari kake diplomatique korake. Na sm-'t obsojeni Arabci Jeruzalem, 21. marca A A. Sodišče je obsodilo pet Arabcev na smrt, ki so bili obtoženi, da so umorili več Židov. Obsojenci bodo morali plačati vrhu lega družinam umorjenih 1000 funtov šterlingov odškodnine. Proslava grške stoisf sice Atene, 21. marca. n. Prvič po ustanovitvi nove Grčije bo prisostvoval turški poslanik z vsem osebjem grškim slavnostim ob priliki stoletnice neodvisnosti Grčije, ki se prično 25. marca. Slavnosti bodo trajale teden dni. Stari grški tempelj odkrit Atene, 21. marca. n. V macedonskem mestu Valla so pri razkopavanju starega mesta odkrili star grški tempelj, zgrajen v dorskeni stilu. Do sedaj odkriti stebri in kipi imajo posebno lepo umetniško obliko, a vlada je sklenila, da bo od-kopavanje organizirala v večjem obsegu. Vesfi iz držxve Bilgrad, 21. marca. r. Vodna zadruga v Bezdanu je pričela s pripravljalnimi deli za popravila nasipa na Donavi. To leto se bo popravil nasip od Bezdana do Apatina. Dosedanji stroški so zahtevali 1 milijon dinarjev. Naknadne kredite bo določila banska uprava skupno z državo. Zagreb, 21. marca. r. Jutri poteče eno leto, odkar je bil v Zagrebu ubit iz zasede Tonij šlc-gel, glavni urednik Novosti . Povodom te prinašajo jutrišnje Novosti velik članek o pokojnem Sleglju, v katerem opisujejo njegovo delo v javnem življenju. Zaereb, 21. marca. r. Danes dopoldne ob 1 i se je pod predsedstvom zagrebškega župan-: dr. Srkulja vršila seja odbora za nabavo nepremičnin. Pretreslo se jc veliko število ponudb za odkup zemljišč iu gozdov. Split, 21. marca. r. Po službah božjih, ki so se vršile zadnje dni v splitskih cerkvah za preganjane kristjane v Rusiji. je hibi včeraj še adoračiju z;i žrtve boljševističnega režima. Gandhi nadaljuje pohod London. 21. marca. d. Brzojav iz Bor sada javlja, da Gandhi in njegovi privrženci nadaljujejo pohod. Včeraj zjutraj so bili deležni silnih ljudskih manifestacij v mestu Ras, kjer so se zbrale velike množice ljudstva. Zvečer so se mučeniki prepeljali z ladjo preko reke Mahi in so se izognili tako ozemlju države Boroda, kjer so oblasti prepovedale vsake manifestacije. Predsednik veeindskega kongresa Pandit Jawaharle Nehru je včeraj odpotoval v Bombay, da se snide z Gaudhijem. Domnevajo, da bodeta po razgovoru oba voditelja izdala proglas za splošno stavko delavstva v ozemlju Bombaya. Občinske volitve v Kalkutti. ki so se vršile včeraj, so prinesle zmago stranki nezavisnosti, ki si je osvojila 43 sedežev v občinskem svetu. Vse ostale stranke so dobile 42 sedežev. Неп-ssy ne more biti poslanik Pariz, 21. marca. n. Da se more bivši kmetijski minister Henessy, ki ni postal zopet minister, imenovati za poslanika v Berlinu, Londonu ali Moskvi, se je morala razveljaviti stara določba, da se parlamentarcu inozemska misija ne sme poverili za dalj časa kakor za šest mesecev. V okvirju finančnega zakona je sicer poslanska zbornica brez debate sklenila, da se ta stara odločba ukine, finančna komisija senata pa je ta sklep razveljavila, tako da Henessy ne more postati poslanik. Drobne novice Rim, 21. marca. AA. Uradni list priobčujc nove davčne dajatve, ki stopijo v veljavo 1. aprila. Med drugim so povišane takse na raznih listinah in menicah. Milan, 21. marca. AA. Iz Londona jc prispelo 37 zabojev zlata v vrednosti 23 milijonov lir. Ta pošiljka tvori del zaloge, ki ga je morala položiti Italija med vojno kot jamstvo za svoje dolgove. Italija plačuje sedaj redno te svoje dolgove angleški narodni banki. Zakon Monahovshe рплсегтје ločen Pariz 21. marca. n. Vrhovno sodišče kneževine Monaco se je včeraj sestalo nn izredno sejo in - soglasno potrdilo razsodiščni izrek Poincareja o rnzvcljuvljnijii zakona med priiu-csinjii Cluiriotto in grofom l'nllgnanuu. Razsodba se bo v dveh dneh objavila, ('nje se, da je razsodba neugodna za princesinjo, ki ni spoštovala svojega visokega 1 rodu in zbežala z nekim italijanskim zdravnikom. Grof Polignac t:o zuto najbrže kljub razveljavljenju zakona obdržal naslov iu pravice nionnkovskegn kneza, toda samo v lastnosti kot oče prestolonaslednika, ker mu je poverjena naloga vzgoje prestolonaslednika in princesinjo Antoinette. Doto pn mora grof vrniti in sme obdržati samo 400.000 frankov kot vzgojitelj prestolonaslednika. Monakovske kneževine pa grof brez posebnega dovoljenju ne , snu- prestopili. Poznejše konflikte med ločenima l soprogoma bo raasojeval vladajoči knez Louis, i Mariborski cestni odbor Važuo vprašanje eestno-grudbonc politike. Maribor, 21. muren. Danes ob 8 dopoldne je ob polnoštevilui udeležbi članov tukajšnjega okrajnega ccstne-ga odbora otvoril sejo v posvetovalnici nu Koroški cesti 26 načelnik Franjo Žebot, ki je pozdravil navzoče člane, posebno pu okr, načelnika za Maribor levi breg dr, M. Ipavca. ki z velikim zuiiinuiujeni spremlja delovanje okrajnega cestnega odbora. Najprej jc načelnik Že-bot podal izčrpno poročilo glede dejanskega položaja, v katerem se nahaja okrajni cestni odbor kot pomožni organ oblastne samouprave z lastnini proračunom po izvršitvi nekaterih proračunskih izprememb od strani banske uprave; poroča nadalje o številnih intervencijah v Ljubljani ter o dolgotrajnih uspešuih prizadevanjih glede izplačila zaostalih okrajnih do-klud. ki si» se zaenkrat izplačale v znesku Din 139.000, ki so se naložili pri tukajšnji oblastni hranilnici. Nato sledi poročilo o korekturi nekaterih postav k v prvotnem proračunu, ki so bile spričo uvedbe izenačenja doklud nujno potrebne. Omenja znižanje doklade zeml juriue. od 100 na 40 odstotkov ter uvedbo 40odstotne doklade na uslužbenski duvek. Udeležil se je. tudi komisije /a trasirunje pohorske ceste: I loče—Reka—Mariborska koča—Sv. Areli—Ruška koča (banov inska cesta), Ruše—Sv. Areli in Sv. .Vreli—Sv. Martin—Slovenska Bistrica. Glede financiranja izvedbe omenjenih projektov bo okr. cestni odbor podpiral lo delo ter je v svrho tozadevnega kritja zaprosil viriniranje postavk, predvidenih /a druge cestne gradbe. — Posojilo za gradnjo dupleškega mostu se je odobrilo ter je dovršitev omenjenega mostu sigurna stvur. — V potrjenem proračunu se predvidevajo znatni zneski za preureditev novih cest in pa zn nabavo valjarju. Drobilec kamenja od bivše oblastne samouprave preide v upravr, okrajnega cestnega odbora. Proračun znaša sedaj (potrebščine ter izdatki) 10,734.740 Din. pri čemer prispeva banska uprava približno l>in 3,000.000. Poročilo načelnika Žebotu se je odobrilo tej- so se v zvezi s proračunom oglasili k besedi dr. Veble. šerbinek in koslajnšek. Nato je sledilo poročilo o pravilniku za poslovanje okrajnih cestnih odborov, ki gu je tudi podal načelnik ^ebot. V zvezi s tozadevnimi določili s» se izvolili kot pooblaščene zn podpisovanje aktov poleg načelnika Žebota še Roglič, dr. Veble in dr. Strnišek. Za blagajnika se je izvolil višji obicijal Štabe j. njemu ob strani pu D. Roglič. V upravni odbor zu izvršitev nujnih tekočih poslov pa pridejo: načelnik Žebot, poduučelnik Robič, blagajnik Stabej, dr.Veble in dr. Strnišek. O gradnji dupleškega mostu je izčrpno poročal g. K os ta j n še k. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je pripravljalni odbor prejel doslej na račun gradnje 230.000 L'n. od katerih se je izplačalo za kritje gradbenih stroškov 197.977 Din. V zvezi s tem poročilom so se oglasili k besedi še žehot, Florjaučič in Veble. Sklenilo se je, da se radi pomanjkanja lesa porabijo za prečnike pri mostu železni nosiiei, krnile bo obremenjevalo proračuna za več k.-vkor približno 40.000 Din. To se je izvršilo v smislu določil pravilnika okrajnih cestnih odborov in v smisli: tozadevnega uradnega predloga o razdelitvi poslovili delokroga posameznih članov okrajnega cestnega odbora s točno odrejenim nadzorstvom nad cestarji in stanjem cest. V nedeljo 23. t. m. se vrši ob pol 9 dopoldne v mestni hiši v Celju seja zastopstev okrajnih cestnih odborov 1er banske uprave v svrho razgovora glede likvidacije bivših štajerskih okrajnih cestnih odborov. Mariborski okr. cestni odbor bodo zastopali na omenjeni anketi načelnik Žebot. Roglič, Stabej, dr. Weble, dr. Strnišek in Šiker. — Ker je banska uprava dovolila najeti posojilo vznesku 100.000 Din, se sklene, to posojilo najeti pri oblastni hranilnici. Pri slučajnostih omeni načelnik Žebol, da je posestvo Heine pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu prešlo v upravo okrajnega cestnega odbora Razne prošnje, ki so bile na dnevnem redu, so se odložile do rešitve vprašanja likvidacije bivših okrajnih zastopstev in ločne kom-petenčue opredelitve okrajnih cestnih odborov. Nato se je razpravljalo o potrebi popravil ra.-.-nih cest in mostov, zlasti se je naglasila potreba za popravilo cesle iz Maribora v Ruše in moela če/, Lobnico. Tudi se zbirajo potrebni podatki gledo predloga banske uprave, naj cestni odbor pozove avtobusna podjetja k prispevku za vzdrževanje cest. Ob zaključku seje je potem še spregovoril okr. načelnik dr. Ipavic. ki je pojasnjeval vprašanje glede zdravstvenih občin, za kar se že zbirajo podatki. Obenem je omenit, da bo urgiral ua pristojnem mestu glede oživitve kmetijskih in zdravstvenih odborov, nakar je načelnik žebol sejo zn ključil. Sc'a JNZ Zagreb. 21. marca. r. Jugoslovanska nogomet na zveza v Belgradu je sklicala za danes zvečer prvo sejo, na kateri bodo kontrolirali, kako je bilo 1">5 novih klubov sprejetih v zagrebško nogometno podzvezo in tudi v .INS. Proti vsem onim, ki so postopali nekorektno pri leni sprejetju, bodo postopali z vso strogostjo. JNS v Belgradu šc vedno ni sprejela vse imovine. Ui je še vedno v rokah JNS v Zagrebu in katera jo zaplenjena radi neke dvomljive menice. O. Hadži in Uoldmayer, ki sta ostala v Zagrebu, de prevzameta zvezno premoženje in ves arhiv, jc dosedaj nista inogla dobili 1er sta brzojavno zaprosila belgrajsko zvezo, naj jima pošlje !!(KK) Din. katero vsoto potrebujeta zn plačanje metliškega dolga. Nn današnji seji bo belgrajska frakcija J Ni sklepala o tem vprašanju. JNS v Zagrebu pa nasprolno zbira vse podatke za protest pri banski upravi. Protest sine vložiti v prihodnjih 14 dneh. JNZ v Zagrebu upa, da se ji bo posrečilo z dokumenti dokazati, da ui bili na skupščini JNS pripuščenili klubov, ki ne bi bil' pravilno včlanjeni, V vseh jugoslovanskih športnih krogih upajo, da se lio težka situacija v vprašanju jugoslovanske nogometne zveze razjasnila v nekaj dneh. Brez-dvomno je. da bo prišlo zopet do združitve, čim se pomirijo duhovi in pridejo odločujoči športniki do spoznanju, da je moč le v slogi, Slovenski kolonisti v Argentini Priobčujemo pismo, ki gu piše Slovenec i/ Argentine. Zaposlen je pri upravi banke, ki naseljuje tudi slovenske koloniste na svojem ozemlju. Pismo obširno |>opisuje razmere v Argentini in se glasi: Preselil sem se iz Rosurio v La Llave, kjer sedaj prebivam. I-a Llave se pravi po slovensko ključ. Izgovori se »ljave« ali kakor imajo v Argentini navado reči: »tlžave«. Kraj jc oddaljen od Buenos-Aiiresa 950 km. Skozi od Atlantskega oceana pu do tu sem se razprostira več ali manj sama ravan. Ta planjava pa se počasi skoraj neopuženo dviga, tako da leži tukajšnji kraj že 800 m visoko. Vlak nas je vozil najprvo skozi rodovitna žitna polja, koder po en kilometer in tudi več dolge ali široke njive niso nič nenavadnega in ena njiva meji na drugo, tako da izgleda poleti vse polje, dokler seže pogled, kot eno samo žitno morje. Potem pa smo se vozili skozi nepregledne pašnike. koder se pasejo neštete črede govedi. Drugi dan opoldne smo prešli reko Rio-Salado (Slana voda), ki služi zu mejo med pro-vincijo San Luis in provinoijo Mendozu. Od te reke naprej pa nas je peljala železnicu po sumi pustinji. Ničesar drugega nc raste tod kot suhljato, bodičasto grmičevje vseh vrst, ter drugi razni pleveli in suha trava. Pn ni lu zemlja zato tako pusta, ker da bi bila preveč peščena, marveč največ zato, ker v teh krajih ue pade skoraj nič dežja. Vendar pa daje tudi ta pustinja šc nekaj paše raztresenim čredam govedi, s katerimi se selijo pastirji iz enega kraja v drugega. Pravijo, da se po tej pustinji nu vsakih 6 ha. more propasti en goved. Tako izgledu torej pokrajina od reke Rio-Salado pa do pobočja Andov, to je okrog 60 km od tukaj proti zapadu, kjer se prične predgorje Andov, imenovano Predkordiljera Ta pustu pokrajina pa sc more spremeniti v plodne njive in vrtove, kjer je posegel človek z veščo roko vmes in kultiviral naravo. Res du je zemlja ponekod tudi peščena, večinoma pu tvori zemeljsko površino zadosti močna plast naplavljene gline in blata, lako, da vsebuje zemlja zadosti hranilnih snovi za rastlinstvo, toplote in svetlobe je tudi zadosti nu razpolago, in treba jc bilo umetnim potom dovesti le še vode. pa so dani vsi pogoji za bujno rast rastlinstvu. Ker tečeta preko teli pokrajin dve veliki reki. ena se imenuje Rio-Atuel druga pa Rio-Diamnnte. ki posebno poleti, ko se topi sneg v vrhovih Andov, zelo narasteta, so napravili ob njihovih strugah, potem ko izstopita iz gorovja \ ravnino. velike naprave za namakanje zemlje. Tako so nastale od Predkordiljere pa daleč ob teku teh. dveh rek navzdol v njihovem območju številne, cvetoče naselbine. Ena takih naselbin je tudi Lu Llave. » Do seclaj so spremenili šele kakih 6.000 hektarjev puste zemlje, ki je bila poprej last te banke, v rodovitno zemljo. Del te puste zemlje se nc bo dal nikdar obdelati, ker leži toliko višje, da ne morejo napeljati vode do nje. Ali pa leži prenizko, da se ne more voda odtekati, vsled česar se nabere na takih mestih sčasoma soliter, ali napravi mlakuža; na nekaterih mestih je pn tudi zemlja preveč peščena. Zemljo, ki jo banka izravna iu otrebi ter očisti in pripravi za namakanje, prodajajo potem zelo drago: po 7.000 do 11.000 Din en ha. Dosti posestnikov je kupilo zemljo v svojo last, še več pa kolonov (kolonistov), katerim prodajajo zemljo v parcelah po 10 do 20 in tudi več hektarjev na desetletno odplačevanje. Ti letni odplačilni obroki so tuko preračunjeni, da jih more naseljenec zmagati poleg rednih izdatkov, ako prinese s seboj toliko gotovine, da si moro nakupiti najpotrebnejše orodje in živino ter hrano. Ker pa pride vmes tudi knkn slaba letina, ako pride toča, kur pravijo, da se v teh krajih rado zgodi, ali ako pridejo kuko leto kobilice, tako kot v naših krajih rujavi hrošči, uli oko ni izbral primerne vrste žita in ako ni posejal ob pravem času. uli ni namakal polju ob pravem času. se zgodi ponavadi tako, da jih malo odplača svojo zemljo v desetih letih, ampak se navadno zavleče za nekuj let več, zakar pu mora plačati dosti na obrestih. Sedaj šteje kraj vsega kakih 1500 prebivalcev. V zadnjem času so sc pričeli naseljevati tukaj tudi Slovenci, večinoma Primorci. Do sedaj je vsega kakih 15 Slovencev tukaj, tri drftžine, drugi pu samci. V prvih letih, ko se zemlja kultivirn sejejo deteljo za seme ali za kositi in prodati kot krmo v balah, potem koruzo iu pi-vovnrniški ječmen, nekateri pu zasadijo kulti-virani svet z vinsko trto in sadnim drevjem: hruške, jabolka, breskve in češplje. Sadno drevje, predvsem pu vinska trta uspeva tukaj izvrstno, ti ko je prnv negovana. Vinu ter grozdja pridela mendošku provinciju skoraj toliko, da lahko krije potrebo Argentinije. Neki Nemec ima tuka j sadovnjake in vinograde ter pošilja sadje celo v London nu trg. Ob vodnih jarkih, ki dovajajo vodo njivam in vrtovom, imajo tukaj zasajene nepregledne vrste topolov. Dežuje tukaj zelo poredko in šc tisti dež. kar gu pade. pride največ poleti v nalivu in z nevihto, tako da nič ne koristi. Sneg tukaj v ravnini Ic redkokdaj pade in tudi takrat vedno v enem ali dveh dneh zopet izgine. Zima izgleda tukaj približno tako kot v Sloveniji pozna jesen in traja samo tri mesece: junij, julij in avgust. Ravno prevčerujšnjim sem govoril s štirimi slovenskimi fanti, ki obdelujejo kot prvi že eno leto tukaj svoj kos zemlje, pa pravijo, da ukora \no jim je letina srednje dobro izpadla, vseeno uiso pridelali toliko, da bi mogli plačati letni obrok dolga in vse druge stroške, tako da nimajo upanja, da bi mogli svojo zemljo v desetih letih odkupiti. Zato mislijo vse skupaj popustiti in se vrniti k drugemu delu in k svoji obrti, ker so večinoma rokodelci. Izgleda, da drži banka cene zemlje previsoko, in če ne more naseljenec letnih obrokov redno odplačati, se naberejo obresti, ki dolg še povečajo, tuko da se izplača bolj tistemu pečati se s tukajšnjim poljedelstvom, ki prinese toliko denarja, da more zemljo takoj plačati ter da razume kak racionclnejši način obdelovanja kot n. pr. omenjeni Nemec. Potem pa se navadno obdelovanje zemlje bolj splača družinam, ki imajo dovolj domačih delavnih moči. kot pu fantom. 80 let za Cerkev in narod Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Gosp. župnik in svetnik Jožef Sinko pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah dopolni 24. marca t 1. 80 let Deluje pri Sv. Lovrencu že 42. leto, 12 let kot kaplan in skoro 30 let kot župnik. Svojim župljanom je bil vedno dober iu skrben oče. Zato so se mu župljani hoteli izkazati hvaležne. Župnikov god, dan sv. Jožefa, so slovesno praznovali Dohod do cerkve, cerkev in župnišče, vse je bilo slavnostno okinčano. V slovesnem sprevodu so spremljala slavltjenca v cerkev razna društva in cerkvene družbe, ki jim je bil g. župnik ustanovitelj. G. ptujski prošt dr. Ivan Žagar je orisal v cerkvi delovanje gosp. svetnika, ki je po vzgledu sv. Jožefa, svojega priprošnjika, bil Vedno delaven in skrben varuh v varstvo mu izročene Kristusove črede. Slovesna sveta maša se je zaključila z zahvalno pesmijo. Po sveti maši šo slavljencu izražali svoje ča-slitke šolski otroci, mladeniška in dekliška Marijina družba, prosvetno društvo, g. šolski upravitelj, župani raznih občin in g. dekan v imenu dekanijske duhovščine. G. Jožef Sinko je bil za svoje zasluge na verskem polju dne 29. junija 1909 imenovan za šk. duhovnega svetovalca, kot narodni buditelj pa odlikovan z redom sv. Save IV. vrste. Vsa proslava 80 letnega cerkvenega in narodnega delavca je izzvenela v mogočno prošnjo k nebu: Iiog ohrani gospoda sla"1 jenen še do skrajnih mej človeškega življenja! Nesreča pri otroški igri Kočevje, 21. marca. Na travniku blizu stare tekstilane so sc igrali otroci. Streljali so z loki in fračami v tarčo, ki so si jo postavili. Med njimi je bil tudi osemletni Janezek in malo starejši Francck. V hipu se domisli Francek, dn zna streljati bolje, kakor vsi drugi in da pocilju na šc tako daljavo slehernega. »Grem stavit, da me ne zadeneš nu sto metrov,« je ugovarjal Janezek. »Velja!« Fantek se je postavil na določeno razdaljo. Francck je jioliicril s fračo in izstrelil d robati šrot. .Joj, zadel me je,« jc kriknil Janezek in po obrazu mu je spolzelo sluzasto, izbito oko. Fantka so takoj poslali k zdravniku, ki je nudil prvo polnoč, nato pa je moral po odredbi v ljubljansko bolnico, ker je bila nevarnost, da ne .zgubi malček šc drugo oko. Tako se je nevarna otročja šala izpremeniln v težko nesrečo, ki je postalo usodna za Janezka. Sv, Jožefa dan na Jesenicah Jesenice. 20 marca. brez dvoma najlepši praznik za Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah je vsako leto praznik svetega Jožefa Letos pa je bil ta dan praznovali s posebnim povdarkom, ker je bil obenem tudi protestni dan proti preganjanjem vernikov Rusije. Dolge vrste Jeseničanov so pristopale k mizi Gospodovi. Jeseničani so tako pokazali, da znajo poslušati najvišjega poglavarja svete Cerkve. Ob desetih se je jeseniška župna cerkev napolnila društev, zastopnikov oblasti, požarne brambe itd. Mogočen utis je napravila pesem »Povsod Boga«, ki se je odpela po opravilu. Ob petih popoldne jc jeseniško občinstvo do zadnjega kotička napolnilo obširno dvorano Krekovega Prosvetnega doma, kjer se je vršilo protestno zborovanje proti krutostim ruskih brezbožnikov. Tudi tu je godba odigrala veličastno himno »Povsod Boga , društveni zbor je odpel dve kitici s spremljevanjem godbe. G. dr Ahčin pa je nato obširno obrazložil in pojasnil kakšne slrahovitosti uganjajo brezbožni boljševiki nad verniki širne Rusije. Bila je to veličastna manifestacija, ki bo udeležencem ostala v trajnem spominu. Največji sejem vsako lelo je na praznik svetega Jožefa na Savi. Tudi letos je že na predvečer prišlo kramarjev in sejmarjev, da so zasedli ves prostor ob stari savški cesti. Toda kupčije letos ni bilo prav nobene. Gostilničarji in kramarji so jako slabo odrezali. Veliko zanimanje jc bilo ta dan za radio. Saj je bilo objavljeno, da bodo pri prenosu z Jesenic sodelovala vsa jeseniška kulturna društva. V So-kolskem domu, iz katerega se je vršil prenos, se je zbralo polno Jeseničanov, ki so sledili raznim izvajanjem. Godba Krekovegi prosvetnega društva je nastopila prva, za njo mešani zbor društva, g. Tancar, dacar občine Jesenice, je obrazložil zgodovino Jesenic, kovinarska godba je zaigrala troje komadov in gdčna Pokel.škova je krasno zapela Pavčičove »Mehurčkec. Velezanimivo je bilo predavanje glavnega tajnika KID g. dr. Obcrsnela o železoindustriji. Zelo prisrčkani nastopi dečkov in deklic meščanske in osnovne jeseniške šole so želi mnogo priznanja. Šramel g. Tončka Markizetija (jeseniškega šuberta) je zelo mikal k poskočnicam. Tako so jo dajali, da nisi mogel pri miru sedeti. Pri večernem programu so nastopili Sokoli s svojo godbo in pa pevsko društvo »Sava , pod vodstvom g. Gostiča, kakor ludi oktet Sokola. Kot zaključek jeseniškega prenosa je sledil jazz g. Tancarja. Zdelo se nam je, da io bilo pri popoldanskem oddajanju skoraj preveč programa, zvečer pa ga je malo zmanjkalo, lako da je moral zbor »Save: dodati nekaj pesmi, kakor ludi g. Driga s samospevL 100% CISTA MAST IZ KOKOSOVIH OREHOV Praznik svetega Jožefa je bil torej na Jesenicah letos zelo živahen in polu prireditev, da ne ■ omenjamo raznih kinopredstav, ki so bile ludi na i sporedu. Kjerkoli je bil v hiši radio aparat, pa so se shajali sosedje, da čttjejo prenos jeseniških nastopov. Delavsko podporno društvo na Savi, v kate-| rem je včlanjena večina jeseniškega delavstva, priredi na dan svetega Petra veliko tombolo v korist bolnim članom. Okoliška društvu se naprošajo že zdaj, da Ia datum ne prirejajo večjih prireditev. ; i\d strogimi sodniki Ljubljana 21. marca. Nesrečni bankovec. Najbolj zanimiva je biln od današnjih razprav razprava zoper 11. \. i/ Komenske Dobrave. Državni tožilec ga toži. du je nekoč prilepil polovici pravega I00 Din bankovca polovico |ionarejcnegn Selunovcgu stodinurskegu bankovca ter s tem predrugačenim bankovcem plačal v trgovini Rakef Ivane v Tunjicali račun in s tem zakrivil zločinstvo ponarejanja denarja |x> S 235 k. z. Obtoženec, ki brez nadaljnjega prizna dejanje, je prišel 12. januarja letos zvečer v gostilno Rukef Ivane v Tunjiški Mlaki 1er latn v družbi znancev spil liter vina. Nato je zahteval od Vombergerja piškote. Zato sta oba odšla v trgovino. II. je plačal -• stodinarskini bankovcem skupni račun 22 Din. Ko je prišel dne 23. januarja tu bankovec drugimi vred na poštni urad v Kamnik, jc bil takoj opažen in pri preiskavi so našli šc drugo |x>!ovico. Obtoženec je dobil od svojega mojstra izplačan tedenski zaslužek v bankovcu 100 Din. Na sredini je bil zelo obrabljen. V žepu se mu je nato pretrgal. Polovica pravega bankovca mu jc nekam izginila. Zato je sklenil, da jo nadomesti s polovico Selanovega ponarejenega bankovca. Tc bankovce je dobil pred letom od nekega fanta v Suhodoloh za spomin in sicer štiri po številu. Dobil je eno leto strogega zapora, pa se jc po svojem zastopniku pritožil zoper previsoko odmero kazni, ker se nc strinja z mnenjem sodišča, da sc ne sme strogi zapor, odmerjen namesto robije, odmeriti nižje kol najvišja mera robije, to jc eno leto. Cerkveni tatovi. Senat jc imel dalje opravka .: Verlin.šek Nežo, pristojno v Podgorje, okraj Kamni!: in Žagarjem Francem, pristojnim v Iško vas. ker sta skupaj ukradla med drugim novembra 1929 v cerkvi v Grobljali dva cerkvena oltarna prta. potem pa pri Mencingerju nn Kettc-Murnovi cesti en par ženskih čevljev. Obsojena je bila Verlinšek Neža nu tri mesece strogega «zapora, Žagar Franc pa na šest mesecev težke ječe. Verlinšek je svoječasno ubila tudi lastnega moža. Tržne nadloge. Senat je nadalje pral perilo z ljubljanskega živilskega trgu. Neki Drobnič, katerega žena Marija prodaja nu trgu, je pisiil tržnemu stražniku Stcfetu pismo, v katerem ga obklada s precej hudimi priimki. Stefe je pismo predal sodišču in to je Drobnica v prvi instanci obsodilo nn zaporno kazen. Zoper to se je priložil, češ, da jc bil po nepravilnem postopnnju tržnega stražniku izzvan za tako pismo. Po pričali Kavčiču Jožefu in Filipiču Alojziju sc jc sodišče prepričalo, kot je to poudarjalo v sodbi, dn je bivši tržni stražnik, sedaj mestni sluga .Stefe res nepravilno ravnal s strankami, da jc, kot pravi priča Filipič, brez razloga razgrajal in vpil po trgu in nevljudno postopal s strankami. Vendar pa Drobničeva pot ni bila pravilna, njegova pot bi bila nn magistrat — k županu! Dobil jc zato 150 Din denarne kazni in bil zadovoljen! Nesreča a'i zločin Novo mesto, 19. marca. Posestniku Hrovalu iz Stranske vasi je umrlo 14 mesečno rahitično dckletce Ivanka. Mrtvogled je ob pregledu ugotovil, da je otrok imel zlomljene roke in noge, kateri zlomi so pa bili že zaraščeni in da je otroka bila le kost in koža. Zadevo je ovadil državnemu tožilstvu, vsled česar se je vršilo v nedeljo popoldne na šmihelskein pokopališču razlelesenje. Zatrjevalo se je, da je otrok padel s peči in se ponesrečil. Ncsrečnemutn otroku jc umrla mati na porodu nakar se je poročil oče s sestro pokojnice. Mačeha r. otrokom ni ravnala lepo. Očividno je bilo dete slabo hranjeno Sodna preiskava bo ugotovila kai io na nesrečnem slučaju resnice. iVîise zrîve v Be'giji Celje, 21. marca. Prijatelj našega lista je dobil i/ Belgije sledeče kratko sporočilo: Prošli teden je \ rudniku Churlcrsi v Belgiji nastala eksplozija. Pri tem je bilo ubitih deset rudarjev, 85 pu težko ranjeni. Rudarji so bili po večini Jugoslovani. Pod kolesjem vlaka Kočevje, 21. marca. V sredo. 19 marca, je strojevodju kočev-I skega večernegu vlaku, ki pride v Kočevje okrog 10, zapnzil tnalo pred postajo Stara cerkev. du je stroj povozil nekoga. Zučul je krik in je radi tega vlak takoj ustavil. Nekaj kora-I kov tik ob progi so nato znpa/.ili, da leži tum ! človek. Ob luči so videli, do jc nesrečniku, ki je ležal v popolni nezavesti, docela zmečkalo levo roko. Kosti nu roki so bile na več mestih zdrobljene in razbite, tako da se je držala roka le šc na koži. Ponesrečenega so takoj prepeljali / vlakom v mesto nt poklicali zdravnika, drugo jutro pa so s prvim jutranjim vlakom odpeljali nesrečnika v ljubljansko bolnišnico, kjer m ii bodo morali roko odrezati. Kuko je prišel ponesrečeni pod vlak nihče ne ve. Na postaji \ Stari cerkvi so v ponesrečenem spoznali 25 letnega posestnika Jožeta Hrena iz vasi Ort pri Stari cerkvi. Hren se je mudil onicnjcnegn večeru v neki gostilni v Koblar-jih. kjer so godovali njegov god. Malo pred deseto je zapustil gostilno rekoč, da gre domov. Bil je mulo vinjen in je mogoče, da jc padci na tir baš. ko je privozil vlak. Sreča je. da se ni zgodila hujša nesreča, Preidiva na dejstva.« >Takoj I V času, ko se je sovjetska vlada odločila, da se vrže na izboljšanje trgovsko-industrijskega stanja... to se pravi ekonomskega razvoja... skratka, stanovavci št. 15 lahko potrdijo ...« »Prosim vas, tovariš, napišite vse lo. pa mi prinesite.<- Imam že napisano. Tu je .. .c Urednik jo vzel svilek papirja, ki 11111 ga je iiil oni prožil, pa jo z vso resnostjo z rdečini svinčnikom prečrtal enajst strani uvoda, kjer je pisec razpravljal o ekonomskem napredku države. Samo naslednje vrstice je skromno pustil in jih takole priredil : »Zelo lahko se pripeti katastrofa. Hiša št. 7 v Zuzini ulici je toliko razmajana, da se laliko vsak trenutek sesotle. Streha je na več mestih ter jc dopoldne teoretičen pouk, popoldne pn praktično delo. Vabijo se vsi interesenti. — Kav nateljsAo Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. ■fr Semenj v Teharjili. Veliki živinski in kra-niarski sejem se vrši v občini Teharje 20. marca lela 1930. fr Za poslni čas, čus premišljevanja in notranje priprave nu Vellkonoč priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče molitveiiike in premišljevanja: Oelzeniani in Go!Ni res, da ima mestni pogrebni zavod devet pragma iČnih uslužbencev , res pa je, da jih ima danes sedem, to je tli uradnike in štiri aran-žerje,- V zbirki Referati k proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1930. pa je v labeli I. Ic mestnemu zakladu (Splošna mestna uprava) navedeno: Stran -1 pod zaporedno številko 2: Pogrebni zavod. Potrebščine za leto 1930.: 1,082.492 i)in; Število uslužbencev: 9. Prejemki pragmatičnih uslužbencev, v primeri s celotno potrebščino; 318.100 Din (29.3S% vseh potrebščin), število in prejemki pogodbenih uslužbencev — —. Število pokojnin: 2, prejemki 17.034 Din, v odstotkih 1.57. Skupno število uslužbencev in upokojencev: 11. Celokupni i sebni izdatki, v primeri s celoletno potrebščino: 335.134 Din V odstotkih: 30.95%. (V primeri z, drugimi postavkami so osebni izdatki višji kakor pri pogrebnini zavodu samo še pri mestni zastavljalnici. Op. tir.) Vso zbirko referatov je podpisal načelnik finančnega odseka g. Ivan Tavčar. Poseben referat k proračunu pogrebnega zavoda (Str. 210 do 259) pa ravnatelj g. šaplja. — Z ozirom na tako zadevo moramo vprašati: Zakaj so se javnosji dali 11a razpolago laki podatki iz uradnih referatov, da jih je moral g. župan uradno popravljati? © Materinska nroslnvn. Kršč. žensko društvo v Ljubljani Vtis vabi na svojo 3. Materinsko proslavo, ki se bo vrSlhi v pondeljok 24. muren ob pol 8 zvečer v opernem gledališču. Spored zelo poster in prisrčen. Cene navadile d nunske. Predprodaja vstopnic v unionski trafiki. 0 Odličen gost v Ljubljani. Dr. Bobbins, William Jacob, profesor botanike 1111 Columbiti Univorsitv (Missouri U. S. A.) je prišel snoči v Ljubljano, da obišče zoološki -iuslitut 1111 ljubljanski univerzi kot zastopnik Roekefellerjevo ustanove (oddelek za prirodoslovje) zu Evropo. © Srbski kmetje v Ljubljani, Del srbskih kmetov iz okolico Kruševeu, ki so bili te dni na zadružnem in gospodarskem poučnem potovanju po Hrvatskem. jo včera j obiskalo tudi Ljubljano. Srbski kmetje, okrog 30 po številu, so si ogledali vse važnejše točke, poslopja in spomenike v Ljubljani. Prenočevali in nn hrani so bil: C Delavski zbornici. Med ljubljanskim prebivalstvom so zaradi svoje lepe. sinje narodne noše vzbujali veliko pozornost. © Proračunska seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši v sredo, 20. marcu ob petih [loijoldlie л mestni dvorani. Poleg mestnega proračuna bodo nu dnevnem redu tudi proračuni mestnih podjetij in pu vsi računski sklepi. © Gnšperček so je zadnjič v Akuilemskeni domu pri Šiuuniici in Rožici« tako dobro zabaval. du se hoče v nedeljo snet onlasiti. Le pridite v nedeljo ob pol potili v Akademski tlom! Vabi pruv lepo Kršč. žensko društvo. ,© českos'ovenska obec v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 23. t. in. ob 17 v Narodnem doniu poslednje lutkove predstave v sezoni 1929-1930. Igra se -Marbuel, sluga pekla . © Prvi pomladanski dan je bil včeraj. Moramo reči da .je bil res pomladanski: jasno, toplo in veselo, da je kaj! Prejšnjo noč je sicer padlo še precei; dežja, toda zjutraj je posijalo lepo solnce. Toplola +11.4" C, barometer 7(53.9. Na vrtovih je živahno vrelo življenje, ljudje so bili čisto pomladanskega razpoloženja, lako da bi morda celo naš stari vremenski stric zopet prišel na dan. © Jama na Marijinem trgu. široko, globoka jamu zeva sedaj uu Marijinem trgu. Kdaj in kako je nastala, smo poročali že včeraj. Počila je v zemlji vodovodna cev, votla je zrahljala gramoz iu tlak se jc na trgu vdrl. Včeraj so jamo otlkopali v globini približno tri metre in široko kake 4 kvadratne metre. Pokazala se je vodovodna cev, poleg nje pa nepoškodovana plinska cev. še nižje se je pokazal obok iz. opeke. Ljudje so seveda mislili, da je ta obok ostanek kakega starega tajnega hodnika, v resnici pa jo to star, žo opuščen kanal. Delavci so pridno nn delu, dn popravijo nastalo škodo. 0 Sezona kolesarjev«. Statistika tatvin koles v Ljubljani bo ob koncu letu najbrže rekordna. Kolesarji so se vso zimo vozili s kolesi. kor ni bilo snegu, tatovi pu so seveda tudi vso zimo pridno kradli kolesu. Prava sezona kolesarjev« pa se jo pričela šele sedaj, spomladi. Prva taka znamenju pomladi so že tu: Ključavničarskemu mojstru Budolfu Gnjcrju je bilo iz. Tomšičeve gostilne 1111 Sv. Jakobu trgu ukradeno 1100 Diu vredno kolo. Drugo kolo pa je bilo ukradeno hišnemu posestniku Jerneju Novaku iz. veže 11a Dunajski cesti 3«. Smo že v listih dneh, ko ukradejo tatovi vsak dan dvu, tri uli pa tudi še več koles. © Ogenj v Mahrovi hiši. \ stari, nekdanji Mnhrovi hiši nu Krekovem trgu In je včeraj med 5 iu 0 zjutraj izbruhnil precejšen ogenj. (, o roti je pričelo v prvem nadstropju, kjer je bil spravljen \ mali sobici star papir in pa male petrolejske svetilke. Nu pomoč so prihiteli sosedje iz Mestnega domu — poklicni gasilci / motorno brizgullio in s tronskim vozom. Posrečilo se jim je ogenj kmalu zadušiti, škodu jc precej velika, ker je pokvarjena ena stena prav do strehe. © Tat v trgovini. Trgovca Gabrijela Breznika v Florjnnski ulici I je predvčerajšnjim okratlel neznan tat. \ opoldanskem odmor 1 sije splazil v trgovino — najbrž je vratu odprl s ponarejenim ključem — in iz trgovine pobral ves denar, do katerega je prišel, okrog S3(l Din. Drugih stvari v trgovini se tat ni dotaknil. Materinska proslava ho v ponedeljek ob pol 8 v opernem gledališču! Pridite! fr Pri bolečinah \ želodcu in črevih ter prebavilih navaja uporabil naravne : Franz-Josel« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s leni olajša prehod hranil v kri. Zdravniško strokovna mnenja poudarjajo, tla se je pokazala Franz-Josel' voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. Frunz-Josef- grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Maribor □ Prvi roditeljski sestanek st: je vršil na Cankarjevi dekliški meščanski šoli dne 14. t. m. Udeležba staršev je pokazala, da globoko pojmujejo namen roditeljskih sestankov, zbližati dom in šolo, utrditi medsebojno zaupanje in pglobiti ljubezen do otroka. Večkratni sestanki bodo utrdili vezi tnetl šolo iu domom, starši pa bodo spoznali, da so stopili pri takih sestankih v prijateljski krog, kjer izražajo lahko nemoteno svoja naziranja, vprašanja in nasvete. V prihodnje se bo poskrbelo, da bodo otvorjena velika vrata. Sklicali se bodo tudi posebni roditeljski sestanki za 011e starše, ki 11e obvladajo slovenskega jezika, kajti z vsemi se hočemo enako pogovoriti. Na svidenje, starši, meseca maja pri prihodnjem roditeljskem sestanku! — Učiteljski zbor dekl. mešč. šole. □ Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 23. marca 1030, s pričetkom popoldne ob dveh v vrtni dvorani gospe Siinonič Marije na Cesti na Brezje št. 15 Ker je povišanje pogrebnine 11a dnevnem redu, se članstvo uljudno vabi, da se v polnem številu udeleži tega občnega zbora. □ Zamorske religijozne pesmi bodo izvajali v ponedeljek, dne 24. t. 111. v mariborski Unionski dvorani slavni črni pevci »The Utica Jubilee Sin-gers«, imajo pa na sporedu še cel ducat drugih originalnih zamorskih skladb, ki jih bodo izvajali deloma v svojih narodnih nošah in v posebnih ameriških kostimih. Tokrat bo Maribor prvič videl tudi prave uepopačene zamorske plese, ki seveda nimajo ničesar skupnega s tein, kar se v Evropi imenuje »zamorsko« Pevci so želi v vseh evropskih mestih, kjer so doslej nastopili, ogromne uspehe ter bodo morali svojo turnejo ponoviti, da bodo mogli ustreči povpraševanju po njihovi izredni umelnosli. □ Zadnji prosvetni večer. 11a katerem ie govoril priznani orientaiist dr. A. jehart, je lepo uspel. Številno občinstvo je pazljivo sledilo potopisnemu predavanitt iz Kaire v Bagdad. Govornik je na'prvo prikazal Kairo, glavno mesto Egipta in največje mesto Afrike (nad 1,000.000 prebivalcev) nato pa imoresijonistično slikal glavne svetopisemske postojanke, sueški prekop, Jafo, Haifo, Jeruzalem, Mrtvo morje. Jedro predavanja je tvorilo opisovanje krasne avtomobilske vožnje po 1200 ktn dolgi puščavi iz Damaska v Bagdad. Predavatelj je znal s svojimi nazornimi skioptičnimi slikami in tehtno besedo pričarati pokrajino iu prebivalstvo daljnega orijenta plastično pred očmi vedo-željnega poslušalstva in je žel za svoja izvajanja vsestransko nriznavamc. □ Vojni obvezniki, ki imajo v tekočem letu odslužiti kadrovski rok in pripadajo mariborskemu okrugu, se morajo brezpogojno javiti v komandi mariborskega vojnega okruga dne 10. aprila t. 1. brez ozira, ali so poziv sprejeli ali nc. Izvzeli so obvezniki, rekrutovani za mornarico, zrakoplovstvo in neborcc, katerim bodo pozivi pravočasno dostav-ljeni._ □ Majhen dcček( velik mož... V hišo posestnika Alarholda pri sv. Lenartu je kanil neznan postopač ter je sumljivo izpraševal 14 letnega Janeza Alarholda, ki je bil od domačih sam doma, kje so drugi. Ko jc silil pri tem v hišo, se je 14 letni Janezek tako odločno uprl neznančevi nakani, da je moral pocestnik seči po revolverju ter sprožiti. Strel je šel Janezku v desno roko ter so ga domači, ko so prišli pozneje domov, prepeljali v bolnico. Ko jc počil strel, so poslali sosedje pozorni ter so se približali hiši, nakar jo je neznanec ubral v neznano smer. □ Muzej v Scherbaumovo vilo — gozdarska šola v Vesno«, <£e nekaj mesecev trajajoče reševanje vprašanja prostorov za pokrajinski muzej v Mariboru, oziroma nižjo gozdarsko šolo, se bliža svoji dokončni realizaciji. V smislu nekaterih predlogov je namreč dana možnost rešitve s tem, da se internai »Vesna« preseli, oziroma ukine, kar bi skričo 25 gojenk — večinoma iz 'savske banovine — 11e povzročilo preveliko škode, ker imamo v Mariboru itak zavod šolskih sester, kjer je tudi za omenjenih 25 gojenk dovolj prostora; v poslopju »Vesne« bi lahko obrtno-nadaljevalna šola in gospodinjska šola ostali 1er bi gozdarska šola lahko dobila svoje prostore v traktu »Vesne«, kjer bo za gojence in profesorje več kakor dovolj prostora. Radi večjčga reda bi se potem napravil za gojenke obrtiio-nadaljevalne in gospodinjske šole poseben dohod tako, da bi bila nižja gozdarska šola čisto ločena zase. Zasedba omenjenega poslopja po gozdarski šoli je tem primernejša, ker je tukaj v bližini »Grajskega gozda« iu drugih gozdnih kompleksov v severni smeri možno tudi praktično dopolnjevanje gozdarskega znanja. O predmetni zadevi bo razpravljal občinski svet na prihodnji četrtkovi seii. □ Odpri roke, odpri srce... Reven diiak višie gimnazije brez staršev in prepuščen dobroti plemenitih ljudi želi poučevati nižjegimnazijca in ludi četrtošolca p/cd maturo. Naslov v upravi na Koroški cesti 1. □ Akademska kongregaciia ima 11a praznik Marijinega Oznaiienja v torek dnev25. t. nt. ob poi Maiinovee 111 sadni sokovi znamke > TRIGLAV« - najboljši! strela! — res dokaj težko. Še medveda bi bolelo, kaj šele otroka! Stopi! sem v trgovino, da se pritožim: »Tovariš, zakaj prodajate tako ne varne reči?« Tovariši pa so mi odgovorili: »Nič se vam ni treba razburjati. Ta igrača jc narejena po francoskem vzorcu. Razlika je samo v tem, da nimamo pri nas gumija za vretcnca: naredili smo lesene in okovane. Sicer pa je vse natančno po francoskem vzorcu. Sicer imajo 11a Francoskem boljše vrvice. Pri nas jc to navadni motvoz pa sc res kmalu zvije. Zato se ne drži vretence vrvice, in je res bolj težko igrati. Sicer pa je vse natančno po francoskem vzorcu, čeprav — po pravici povedano — so tukaj samo šc ročaji zraven in ni ničesar drugega.« »Kaj pa počnem potem?« sem rekel. »Če nc marate neprilik, bo najboljše, cla nc daste otroku igrače sploh nc v roke. Obesite mu jo rajši 11a žebljiček nad posteljo. Naj otrok gleda pa ima svoje veselje « »Hvala lepa za pojasnilo in nasvet!« seni rekel . »Tako bom tudi storil.« A doma sem se premislil pa obesil rajši vso stvar visoko nad omare. Čc bi jo obesil nad posteljo, bi se lahko zgodila nesreča, pa bi ta stvar končno vendarle lahko ubila nedolžnega otroka. Naša produkcija lepo napreduje, deca pa ima skomine.. y razkrita in skozi strope v sobah curlja voda. I Hišo je treba najnujiieje do temelja popraviti. Vsako odlašanje lahko povzroči smrt stopet- | desetim ljudem. Domnevamo, da komunhoz : (komunalna uprava) spi. Naslednjega jutra je Volodja zelo zgodaj ves vznemirjen pripovedoval uredniku: Tisk je šesta velesila, tovariš urednik! Čeprav nisem somišljenik vaše stranke ... vseeno študiram 11a delavski univerzi... Zelo duhovito ste označili celo stvar... Domnevamo, da ,koniuiihoz' spi... I Tisti trenutek jo z ulice prišel čuden vriše. Pred uredništvom se je zbralo krdelo ljudi, otročji jok je bilo slišati iu preteče vzklike. Tajnik je ves vznemirjen planil v urednikovo sobo. Tovariš urednik ... Nesreča ... Tam spodaj .. Kdo?' Stanovavci. Vsi oni, ki so jili danes zjutraj vrgli iz stanovanj radi našega poročila. Drugih stanovanj iščejo ... Zahtevajo ... Urednik je stopil k oknu, pa se takoj obrnil proč. Spodaj 11a trgu je valovila pisana množica moških iu žensk, ki so jih pregnali iz hiše št. 7 v Zuzini ulici. Otroci so se drli v en glas. Moški in ženske so nosili pohištvo s seboj Starci in 1 starke so sedeli po pisalnih mizah. Mladež se je, oborožena z obešalniki, pripravljala ua napad na uredništvo. .-Strehe nam dajte! so vpili ' Volodja je izrabil splošno zmešnjavo in pobegnil 11a podstrešje. Množica nesrečnih stanovavcev je vdrla v uredništvo in ga do konca demolirala. (Prevel T. P.) M. Zoščenko: Igrača Vsak oče ve, kako je neprijetno kupovati igrače za deco. Nimamo v Rusiji tozadevno več nobene izbire. Svojemu sinu sem, na primer, že dve leti kupoval samo cnokolnice. Deček je celo zameril: kar zjokal se jc, če je zopet zagledal enokolnico! Sevctla nima otrok nobene uvidevnosti. Naj bi se le zamislil v očetov položaj! Kaj naj mu kupim? Žog nimajo, še dežnih plaščev nimajo po trgovinah. Samo vajeti pa cnokolnice so na prodaj... A zadnjič, ko sem šel po igrače, so mi ponudili novo igro, »Diabolo po francoskem vzorcu. To je, morate vedeti, vrvica, kratkomalo vrvica z ročaji in neko vretence. To vretence se vrže v zrak in se zopet vlovi 11a vrvico. To je tudi vsa igrača. Kakor nalašč je za otroke, če so na sprehodu. Ni težko, in vendar ima deca svoje veselje. Francozi seveda se razumejo na slične zabavne stvari I Francozi so veseli ljudje. Dobro. Kupil sem torej to igračo in jo poklonil sinu. Pričel je vretence metati v zrak pa bi bil skoro plačal mojo ljubezen z življenjem. Vretence mit je namreč priletelo naravnost v čelo. Tako ga je butnilo, cla jc deček kar obležal. Pobral sem vretence pa sem videl, da jc —- 7 zjutraj v Alojzijevi cerkvi službo božjo s skup- ( nim sv. obhajilom. Za vse soilale je udeležba obvezna. IJ Notno lekarniško službo ima tekoči teden (do vključeno '30. t. tn. opoldne) Minafikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu. □ Od doma... ze na Jožefovo je bila odšla od svojega doma v Krčevini 32 letna viničarjeva žena Elizabeta Tabijan ter se odslej ni več vrnila domov. Obstoja domneva, da se ji je kaj pripetilo. n • • • 2. aprila t I.? . . . □ Mariborski vampir obsojen. Včerifj se je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti 221etneinu slikarskemu pomočniku Josipu Kristlu, ki je svojčas povzročil v Mariboru radi številnih napadov na razne osebe ženskega spola veliko razburjenja. Razpravi, ki je bila tajna, je predsedoval >odnik okrož. sodišča Guzelj. Kristl je bil obsojen na 15 mesecev robije. Cetie -0- Vse svetovno časopisje, tudi tako, o katerem se je zdelo, da je doslej na tihem privoščilo ruskim kristjanom boljševiško tiranstvo, dviga sedaj glasove protesta proti zasužnjenju vesti in po-tvorbi resnice, ki se zdi, da sta postali najvažnejši nalogi boljševizma. Vsi označujejo to, kar se godi danes ruskim kristjanom, za našega stoletja nevredni barbarizem, proti kateremu mora vstati ves kulturni svet. Tudi Celjani dvignemo v ponedeljek glas protesta in obenem izrazimo svojo ljubezen do bratskih ruskih mučenikov. Zato v ponedeljek zvečer vsi v Narodni dom. & V celjski bolnici so umrli: Na posledicah zastrupljenja je dne 18. t. m. izdihnila 25letna Marija Strašek, dninarica iz Št. Vida prt Planini. Dne 20. marca sta umrla dve in polletni Andrej Je-dernič, sin posestnika iz Gornje Ponikve, občina Velika Pirešice, ter 57letni Hinko Lipovšek, brezposelni zidar iz Petrove. Dne 2t. marca pa 20letni vzgledni mladenič Ludvik Delkorda, zasebni uradnik iz Gaberja. N. p. v m.! .0 Veliki letni živinski in kramarski sejem se vrèi v Celju prvi ponedeljek po sredposlni nedelji, t. j. letos v ponedeljek, dne 29. marca. .©■ Smrt vzornega mladeniča. V celjski bolnici je umrl zasebni uradnik Ludvik Delakorda, star komaj 20 let. V cvetu mladosti ga je poklical k sebi Vsemogočni, da ga nagradi za trpljenie in žrtev prebogato življenje. Pokojnik je bil vnet in delaven član bivške orlovske organizacije in fantovskega odseka KPD v Celju. Pogreb vzglednega brata bo jutri, dne 23. marca ob 4 popoldne iz mrtvašnice javne bolnice na celjsko okoliško pokopališče. Prosimo vse brate, da se pogreba pol-noštevilno udeleže. Zbirališče ob 3 popoldne dalje pred celjsko javno bolnico. Ptuj Primorski večer je povoljno uspel. Poudarjamo, da je ta večer bil posvečen rojakom onstran meje, vsled česar smo naprosili ludi drugo časopisje za objavo le prireditve. Zalo se tem bolj čudimo bojkotu od tako zvanih nacionalnih stebrov , katerim so ljubše maškerade. Gosp. dr. Alojzij Remec je v krasnem in temperamentnem govoru jedrnato jn pisateljski dokazoval, da primorski kraji so naši kraji. Dokaz k temu ni samo naš narod, ki prebiva tamkaj že od pamtiveka, marveč dokazujejo to '".di pristna slovenska imena krajev, kakor Trsi, Gorica, Vipavska dolina, Soča in druga imena ter Doberdob, poznano bojišče, kjer so slovenski fantje prelivali kri. Govor g. doktorja je napravil na vse prisotne globok vtis, bil je lo krasen govor. — Nato je predaval o Primorju g. Doktoric iz Ljubljane ter obenem kazal izvirne skioptične slike o naših lepih, neporabljenih krajih. Ob slikali se je marsikomu zarosilo oko ob pogledu na solnčno Gorico, Sveto goro, Kostanjevico in druge kraje. — Ostale točke :ia programu so pevci, gospodična Mlakarjeva in osmcšoiec g. Potokar hvalevredno izvršili. — Po predavanju so se v prostorih g. župana Brenčiča vršili pravi odkritosrčni razgovori in se je razvila prav prisrčna, animirana zabava. Kadi vo;aške evidence se poživljajo vsi posestniki sani v Pluju, da jili prijavijo pri mestnem magistratu najkasneje do konca lega meseca. Smrtna kosa. V večnost se je preselila Ana Rihlar, roj. Belšakova iz Vičave pri Pluju. Pokopana ie bila na Jožefovo. Novo mesto Prosveluo drušlvo priredi v nedeljo 23. I. ni. zvečer ob 8 v dvorani Itokodelskega doma v spomin trpečih bratov v Rusiji skioptično predavanje o preganjanju verskega življenja v Rusiji. Materinski večer priredi Prosvetno društvo v lorek, dne 25. marca ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Na sporedu jc nagovor dr. Cesnika in draina v štirih dejanjih Materino srce v režiji prof. Potokarja. Higiensko razstavo v šmihelu priredi v dvorani Prosvelnega društva Higienski zavod v Ljubljani od 30. marca do (>. aprila. Otvoritev bo 30. marca ob pol 8 zjutraj. Udeležencem bo vsak ■lan strokovnjak razkazoval razstavljene predmete. Vsak večer ob pol 7 bo filmsko predavanje. Predavali bodo zdravniki strokovnjaki. Umrla je v Vel. Ceroveu nad Stopičami posest-nikova žena Per Marija. V četrtek popoldne se je fzvršilo v mrtvašnici cerovškega pokopališča razle-lesenje po sodni komisiji. Jesenice Zahvala. Dne 19. marca 1930 na dan sv. Jožefa je ljubi ionska radio postaja prenašala popoldanski in večerni program z Jesenic, Pri tem prenosu so sodelovala vsa tukajšnja kulturna društva pod mojim pokroviteljstvom. Kadi tega si štejem v prijetno dolžnost, da se vsem sodelovalcem najiskre-neje zahvaljujem za njihovo požrtvovalno sodelovanje. »V sloni je moč«. Ako bomo v vseh stvareh složno sodelovali, bomo še marsikaj lepega dosegli, kar bo našemu mlademu mestu v korist in ponos. — Čufer Andrej, s. r.. župan.. Trbovlje Dober sejem. Tako kol letos, še menda niso bili na sejmu zadovoljni ne samo kramarji ampak tudi živinorejci. Misel, raztegniti navadne živinske sejme še na konje, prašiče in drobnico, je bila dobra, ter se bodo trboveljski sejni gotovo povzdignili. Prignali so: 23 krav, 18 parov volov, 3 teliee, 31 prašičev, 32 konj, 2 leteli. 1 junca iu 1 bika. Prodalo se je pa tudi precej. Kramarji so postavili vsega skupaj 102 stojnice. Izgubljen raj jc ime dramatični bajki s petjem v Ireh dejanjih, ki .io je spisal Leo|>old Turšič in se bo v nedeljo ob pol -I igrala v Društvenem domu. Zadruga krojncev in krnjačtc za okraj Laško Ima v nedeljo, dne 23. marca, ob 2 popoldne svoj občni zbor v Društvenem domu v Trbovljah. Obrl-ni red veleva globo, kdor so občnega zbora ne udeleži Največja banka sveia Kakor smo že med brzojavl poročuli, jo sklenjena fuzija sledečih nevvvoršklh velebank: Chase National Bank, Equitable Trust Company in Interstate Trust Company. Novi zavod bo nosil ime »Chase National Bank of llie City of New York. . S tem bo postal novi zavod največja banka sveta, kajti imel bo tujih sredstev 2.973 milijona dolarjev ali ca. 117 miljard Din. Bilančna vsota zavoda pa znaša 2.700 milijonov dolarjev ali nad 152 miljard Dln. Pri teh vsotah so naše razmere naravnost pritlikave. saj ima naša največja banka le nekaj nad 2 miljarde Din bilančne vsote. Novi zavod je kakor smo omenili največja banka sveta, kajti sledeča velebanka ima komaj 1.8 miljarde dolarjev vlog. V ostalem so sledeče velebanke nu svetu (podatki so v miljardah dolarjev in je prva številka bilančna vsota, druga pa tuja sredstva tudi v miljardah dolarjev): Chaee Equitable 2.7 oz. 2.1, National City Bank of New-York 2.2 oz. 1.0, Midland Bank, London 2.1 oz. 1.8, Lloyds Bank, London 2.1 oz. 1.7, Ciuaranty Trust, New York 2.0 oz. 1.3, Barclays Bank, London 1.8 oz. 1.6, Chase National Bank, New York 1.7 oz. 1.2, Westminster Bank. London l.B oz. 1.3, National & Provincial Bank, London 1.5 oz. 1.3, Deutsche Bank-Discontoges., Berlin 3 oz. 1.1, Bank of Italy, San Francisco 1.0 oz. 0.9, Equitable Trust, New-York 1.0 oz. 0.8. Chase National Bank ima 27 ameriških iu 3 inozemske podružnice, afiilirana ji je American Express Company, ki ima 34 podružnic in nebroj agentur v celi uniji, nadalje 65 podružnic v inozemstvu. Equitable Trust pu ima 11 podružnic v Uniji in 3 v inozemstvu, afiliirani zavod je Equitable Eastern Banking Corporation na Kitajskem in Interstate Trust Company v New Yorku in 11 podružnicami v Uniji. V zvezi s fuzijo prevzame Chase Ser-urities Corp. novoustanovljeno Equitable Corp of N. Y. in se bo zvišala glavnica C. N. Bank od 105 na 148 milijonov dolarjev. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 15. marca 1930 (Vse v milj. Din) v oklepajih razlika napram izkazu z dne 8. marca). Aktiva: Kov. podlaga -105.1 (—30.7), tečajna razlika 1.626.1 (—59.7), posojila: menična 1091.7, lombardna 239.5 (—39.4), račun začasne zamenjave 189.9 (—2.0), drž. dolg (posojilo na bone obratne glavnice) 299.71 (—1.7); pasiva: bankovci v obtoku 5.334.8 (—149.7), račun začasne zamenjave 189.9 (—2.0), drž. terjatve 484.3 (+48.7). obveznosti: žiro 1.197.0. razni računi 165.8, skupaj 1.363.8 (—30.9); ostale postavke neizpremenjene. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Portland cementna tovarna Dovje. Podjetje je bilo radi lanske znatne stavbne delavnosti od spomladi dalje dobro zaposleno in je delalo s polno kapaciteto. Tudi za letos so izgledi tako za podjetje kakor tudi zn gradbeno delavnost dobri. Fa-brikacijski donos je znašal 1.165 (donos 1928 0.033), stroški pa 0.8 (0 42) milj., tako da znaša čisti dobiček 365.186 Din, od česar se porabi za odpise 352.965 Din, ostanek 12 221 Din pa se porabi za odpis izgub prejšnjih let, ki so do konca 1928 narasle na 1375 milj. in so se s tem zmanjšale na 1363 milj. Podjetje izkazuje pri glavnici 3.0 milj. povečanje upnikov iu menic od 2.58 na 3.92 milj. Investicije so znašale 2.4 (2.4), zaloge 2.5 (1.24) in dolžniki 0.7 (0.6) milj. Tvornica za dušik. Ruše, izkazuje za 1929 povišanje upnikov od 22.8 na 35.65 milj., ker se je porabilo -/a investicije (tvomiška oprema se je zvi- | šala od 12.2 na 13.7 milj.) in povečanje zalog (od i 10.7 na 15. 6 milj.). Predvsem je bil donosen izvoz. Pri donosu 13.6 (12.6) znaša čisti dobiček 2.8 (2.8) ! milj. Din in ostane dividenda neizpremenjena I (20 Din). Triglav, dr. za zavarovanje in pozavarovanje 1 v Zagrebu izkazuje za 1929 54 064 Din posl. prebit- -ka (1928 13.727 Din), kar se porabi v glavnem za režerve. Glavnica znaša 10.0 (6.0), donos pa 40.6 (44.9) milj. Din. Nadaljnje zniževanje obrestne mere t Angliji. Bank of England je z 2(1. t. ni. znižala obrestno mero od 4 na 3 in pol odstotka. Temu zgledu je takoj sledila Norveška banka in znižala diskont od 5 na 4 in pol, odstotka. Znižanje diskonta v Avstriji. Dunaj, 21. marca. n. Avstrijska Narodna banka je znižala diskont od 6'/•% na 6%. Ta obrestna mera je veljala od 11. februarja 1930. Trgovinska pogodba z Avstrijo. Kakor poročajo /. Dunaja, se bodo trgovinska pogajanja med našo državo in Avstrijo, ki so bila prekinjena zaradi ženevske' konference o carinskem premirju, nadaljevala še ta teden. V glavnem gre za revizijo pogodbe, ki se more odpovedati šele junija 1930, ker namerava Avstrija zvišati svoje agrarne carine, zlasti za žito in moko Jugoslavija pa zahteva za kompenzacijo olajšanje izvoza živine in proizvodov v Avstrijo. Nadalje bi morala Avstrija dati ludi koncesije pri svojih industrijskih proizvodih, čemur se pa avstrijska industrija zelo upira. Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave zaporniškega inaterijala, 70.000 kg portland-cementa, 1868 kg cinkove in pocinkane pločevine, 880 kg žičnikov 12 kg jeklene žice; do 28. I. m. glede dobave 14 komadov dvojnih kretniških ključavnic. — Pro-metno-komercijelni oddelek sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 7 štirikolesnih plato vozičkov in 100 komadov sparilnilt cevi za helioforske sve-liljke; do 29 t. m. pa glede dobave 7000 komadov nalučnikov ter glede dobave raznih barv in črnila. Strojni oddelek sprejema do 27. t. in. ponudbe glede dobave 4100 kg žel. pločevine. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 3. aprila ponudbe glede dobave 50 metrov peresnega jekla, 100 kg kleja za mizarje, 100 kg siraksa, 1000 komadov smirkovega plalna ter glede dobave raznega orodja; do 10. aprila pa glede dobave 15 metrov kabla in 50 komadov ele- j inentov. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 8. aprila ponudbe glede dobave 1400 kg papirnatih vrečic. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 11. aprila ponudbe glede dobave 250 in gumijevega cevnega voda. — Dne 27. t. m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku vojnega ministrstva v Belgradu ofert. licitacija glede dobave 50 strojev za šivanje vreč iu plaht. Dne 11. aprila se bo vršila pri Intendanturi K. 111. arm. obl. v Skoplju ustmena licitacija glede dobave 16.000 kg petroleja. Borza Dne 21. marca 1930. DENAR Tudi današnji devizni promet je bil znaten, zlasti v devizah Trst, London in Dunaj. -Tečaji so bili slabejši razen Dunaja, ki se je ponovno učvrstil. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2270.50 bi., Berlin 1349-1852 (1350 50). Bruselj 789.05 bi, Budimpešta 989.60 hI., Curih in negovani kjerkoli se nahajate! Kot dihljaj tanka plast ELIDA pudra Vam vsaki čas napravi čudežno, baršunasto mehko kožo, ki Vam podeli milino in 1-jubkost. ELIDA PUDER 1094.40—1097.40 (1095.90). Dunaj 796.59—799.59 (798.09), London 274.95—275.75 (275 35). Newyork 56.49 bi., Pariz 221.48 bi.. Praga 167.39-168.19 (167.79), Trst 295.22—297.22 (296.22). Zagreli. Amsterdam 2270 50 bi.. Berlin 1349— 1352, Bruselj 789.05 bi.. Budimpešta 988.50— 991.50, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.59— 799.59, London 274.95-275.75, Newyork 5(i.;i den.. Trbovlje 401—464. Belgrad. Narodna banka brez interesu. Izvozna banka 730, T/o inv. pos. 84—85 (4 50, 50 000 komadov), agrari 52.50—53 50, vojna škoda 415-417.59, III 417. V. 420—422.50, T/, pos Drž. hip. banke 88 -89, 1% Bler. pos. 90. Dunaj. Podon -savska-jadran 89.50, Wiener Bankverein 20.95, Creditanstalt 51. Escompteges. 179.50, Aussiger Cheinischc 212, Guttmann 23.6, Slavonia 170, Slavex 35, Mundus 57.30. Rima Mu-rany 101.70. Žito llosa za koruzo se jo danes stopnjevala iu za blago se je zahtevalo že 107.50 nakladalna postaja, a 105 se je v Bački in Sremu že plačevalo. Večinoma se je pa kupila danes na nekaterih postajah koruza po 100—102 50. — Za pšenico je tendenca istotako čvrsta, kajti ceno pšenice je potisnilo nazaj v glavnem nedavno katastrofalno nazadovanje koruze. — PSenifna moka se drži čvrsto, tudi za ostale predmete jc- položaj prijaznejši. Ljubljana. Vse samo ponudbe slov post. plač. 30 dni, dob prompt, ml. tar. Pšen-cn lv- °0 k" 2"., 260--262.59, 78 kg 255 -257.50, 77 kg 250-252.50. rž 72-73 kg 2% 202.50—205, koruza umet. sušena 172.50—176.50, ml. tar. 167.50—170, .ječmen buč oz. 66-67 kg 172 50—175.50, 63-61 kg 107.50—170 oves bač. oz 195—197.50, moka Og vag. bi. fko Ljubljana plač. po prej. 405—410. Zaključen je bil 1 vagon moke Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 77 kg 190—195. 78 kg 195—200, gornjebač. 78 kg 195—200, gornjeban. 78 kg 195-200, ban. Bega šlep 195—200, Tisa Slep 200 -202.50, sr. 77 kg 180—185. 76 kg 175—180. koruza bač., sr. gar. 95—100, bač., sr. ladja Dunav, marec 100—105, ban. ladja Dunav, Bega marec 100 —105, bač., srem. april 100—102.50, maj 102.50— 107.50, ban. 90—92.50, moka bač. 00 320—340, št. 2 295—305, št 5 240—250, št. 0 175—180, št. 7 130-135, št. 8 90—95. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca trdna. Promet: 119 vag. Sombor. Pšenica bač. Tisa šlep pr. 197.50— 202.50, okel. Sombor 78 kg 197.50—202.50, 77 kg 192.50-197.50, sr., žel. pr. 187.50—192.50, slavon. žel. pr. 175—180, ban., Dunav, Bega Slep 185—190. Bega kanal 190—195, oves bač., sr., slav. 122.50— 127.50 rž bač. pr. 120—125, ječmen bač. 63-64 kg 107.50-112.50. letni 65-66 kg 110—115, bar. 66-67 kg 120—125, koruza bač., zrna 92.50—97.50, april, maj 97.50-102.50, jun., jul. 102.50—107.50, moka bač Ogg 330-340, Og 325—335, St. 2 300—310, šl. 5 230-240, št. (i 165—175, šl. 7 130—140. St. 8 85 —95, otrobi pšenični, bač. 70—75. Tendenca trdna. Promet: 210 vag. Budimpešta. Tendenca zelo trdna. Promet živahen. Pšenica marec 20.35, maj 20.88—21.20, zaključek 21.18- 21.20, okt. 20.54—20.85. zaklj 20.85 —20.88, rž nu»,j 12.25, zaklj. 12.25-12.27, ol;t. 12.97 —13.30, zaklj. 13.20-13.22, koruza maj 12.48-12.90, zaklj 12.80-12.85, julij 12.70—13.05, zakli 13.02-13.05, tranzit maj 11.50-11.95, zaklj. 11.91 -12. Živina Mariborski sejem. Nn svinjski sejem dne 21 t. m. je bilo pripeljanih 153 svinj in i koza. cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 150 —200. 7—0 tednov 250—300, 3—4 mesece 350— 450, 5—7 mesecev 500—550, 8—10 mesecev 650— 950, 1 lelo 1000-1490, I kg žive leže 10-12.50. 1 kg mrtve teže Ki—17 Din. Prodanih je bilo 128 svinj. Kupčija srednja. Les Na lj ubljnuski borzi sta bila zaključena 2 vagona cerovih plohov. Tendenca neizpremenjena. Naše dijaštvo Društvo mediciiicev na univerzi kralja Aleksandra L v Ljubljani. Na 21. rednem občnem zboru 18. marca 11130 je bil izvoljen sledeči odbor; Predsednik: Šerko Alfred, podpredsednik: Verbic Fr.. tajnik I. Cundrič Fr., laijuk II Ilerforl Joža, blagajnik I. Iglic Maks, blagajnik II. šifrar Leon, knjižničar I. Pogačnik Marjan, knjižničar II. Kulo-vie Tomaž, gospodar: Bricelj Jernej. Iz društvenega živlienia Gorje pri Bledu. Kat. bral. društvo v Gorjah priredi v nedeljo 23. marca ob 8 zvečer : Prisega r polnoči . Ker je igra ves čas zelo zanimiva, zale, vabimo domačine in okoličane k obilni udeležbi. Preselitev društev. Naznanjamo, da se je |ii sarna Slovenske straže . Dobrodelnosti, iti »Klu ba primorskih Slovencev, preselila na Dunajsko cesto St. 29 I. nadstr. (poslopie Gospodarske zveze) v Ljubljani. Francoski institut v Ljubljani priredi v sredo dne 26. marcu, običajni sestauek, združen s predavanjem g. prof. Marca Veya: Jean Moréas in de-kadenli . Predavanje in sestanek se vršita v društvenih prostorih v Narodnem domu ob il zvečer, člani in prijatelji iskreno vabljeni Prve dni katastrofalne poplave v južni Franciji so deževala poročila o rastočem obsegu razdejanja, o vedno večjem številu človeških žrtev v taki meri, da se je ljudi polastila groza. Ko so pa uničujoči valovi dosegli širšo strugo Garonne in sc pričeli odtekati, ko so se razdejani kraji zopet prikazali iz vode, tedaj so sc zganili ljudje, ki jih ni zadela nesreča: na delo! Začeli so zbirati darove in so do danes nabrali že okrog 50 milijonov dinarjev. Državni predsednik in ministri so obiskali opustošene kraje; napravili so načrt za pomoč, in parlament jc dovolil sredstva za prva dela obnove. Šele pri tem delovanju, pri posvetovanju o ukrepih, ki naj bi v bodoče preprečili ponovitev podobne katastrofe, šele takrat se je pojavilo vprašanje po vzrokih. Kako se je mogla taka katastrofa sploh dogoditi? Je li bila višja sila ali pa bi se dalo pri večji previdnosti uplivati na gotove faktorje ? Da pridemo do vira nesreče in se približamo njenim vzrokom, moramo iti ob toku rek m potokov, ki so prestopili svoje bregove. Zakaj Šele, ko so se zlili skupaj, so mogli povzročiti tako katastrofo. Tako pridemo do izvira reke Tarn v Sevenih južnega departementa Aveyron in do gorenjega toka reke Ajout ob pogorju Spominsko ploščo Koaldu Andscnu je postavila norveška kclcnija v tako z vernem zlatem parku v San Frančišku. Montagne noire Glavni vzrok, da so nastale tak< ogromne vodne mase, je nastop toplega vremena, ki je povzročilo nenavadno talenje snega. Poleg tega je pa še več dni deževalo, kakor bi se utrgal oblak. Po brezštevilnih strugah tekoč so se končno zbrale vode v strašen val, ki je udaril v nižje iežečo deželo. V mnogih gorskih krajih je padlo nad 22 cm dežja. Pa kljub tem množinam bi se na mnogih krajih vode redno odtekale, če ne bi bile regulacije tako ozke, da je voda t;ikoj udarila čez bregove. Posebno v bližini tvornic so te regulacije učinkovale kot pegubonosne zajezilne naprave. Drevesa in druge stvari, ki jih je prinesla voda s seboj, so z;imašile jezove, tako da so divji valovi s podvojeno silo prodrli in vse porušili. Vendar so se šele pri stočišču Ajoute in Tarne spremenili valovi v tisto strašno pošast 13 m visokega vala, ki se je kakor razburkano morje zlil nad mesta in vasi. Od St. Sulpice navzdol do Moissaca, kjer še tudi Aveyron združi svoje vode s Tarno, leži tedaj ozemlje, ki je bilo naj-, bolj prizadeto: Villemur s 140 porušenimi hišami in 6 mrtvimi ter Moissac z 200 porušenimi hišami in 113 mrtvimi. Čim bolj se je poplava bližala navzdol proti severozahodu morja, tem širša je bila struga, tem bolj ravno obrežje, tako da je bila ob spodnjem toku reke Garonne škoda manjša. Tudi so bili ljudje opozorjeni in so pravočasne zapustili ogrožen:t stanovanja in obrežja. Ce vidimo v dolgotrajnem deževju iu talenju snega vzroke, ostanejo nepojasnjene še mnoge druge okolščine, ki so povzročile katastrofo, kakršne že več stoletij ni bilo. Glavni vzrok je, ker so Sevcni brez gozdov. Zanemarjanje pogozdovanja tamkajšnjega ozemlja priznavajo danes kot neodpustljivo lahkomiselnost za varnost rodovitili krajev. Gozdovi, korenine, ma hovje in prstena plast bi zavirali nenadno odtekanje vode. Nikdar ne bi Tarn in Ajout ali Orb in Aude, ki tečeta z južnega pobočja proti Srcdozemskemi morju, narastlc s tako brzino. Čeprav katastrofe niso mogli niti slutiti, s tem še ni rečeno, da je za bodoče na noben način nc mogli preprečiti. Vlada je zato napravila velik načrt za pogozdovanje, ki se bo pričelo takoj, ko bodo opustošene kraje obnovili. Tardieu pri tem lahko pokaže na svoj predlog v preteklem novembru, s katerim je od zbornice zahteval posebno vsoto za pogozdovanje. Utc meljitev se glasi: Pogozdovanje jc neizogibno delo za utrditev tal, za regulacijo vodnega stanja, padca in varstva v dolinah ležečih kultur. V svojem razgovoru z zastopnikom lista Figaro je novi poljedelski minister na enak način poudarjal nujno potrebo velikopoteznega pogozdovanja, ki bo seveda šele po prvih petindvajsetih letih učinkovalo. Potrebna je bila katastrofa, kakršna je bila zadnja, da ljudje poslušajo tiste, ki so že leta in leta dvigali svoj glas proti uničevanju gozdov, ki grozi, da bo cele dele Francije spremenilo v goličavo, kakor se je to zgodilo precl stoletji v Italiji. Pogozdovanje je geslo sedanjega časa, pa tudi predmet strokovnjaških posvetovanj pri francoski vladi in tudi v zasebnih krogih. Izvede naj se na državnih in zasebnih zemljiščih, utrdi tla tam, kjer je na golili, peščenih, in skalnati it pobočjih nenadno tajanje snega, združeno z silnimi nalivi, povzročilo tako ogromno nesrečo. Številni shtccsp ho z med Gandhijevimi mučemhl London. '20. marca. d. Gandhi in njegovi pripadniki so včeraj vzeli smer proti Jalalpur-skim solinam. Iz vasi Amand, kjer so počivali '2-1 ur. .so v večernih urah dospeli v Borsad, kjer jih je pričakovala ogromna nmržica ljudstva. Mučenike je narod, ki je prihitel od vseh strani, neprestano navdušeno pozdravljaj. Gandhi jo obiskal nekaj delavnic, v katerih so domačini sami na svoj način pričeli izdela-vati platno. Gandhi jim je čestital, da so sc na tak način pričeli osainosvojevati izpod trgovske sužnosti tujcev. Gandhi je silno izmučen. Vodja nacionalistov napravlja silno izmučen vtis. Ze pred tremi dnevi so se v njegovi koloni pojavile črne koze, ki groze zavzeti zelo velik obseg. Velik voz, ki ga vlečejo voli in ki I sledi karavani, je bil pretvorjen v pravo bol-! nišnico. Nesrečni bolniki, ki kljub velikemu trpljenju ne mislijo prekiniti svojega podv/.et-j ja, leže na slami tesno stisnjeni drug ob : drugem. V vasi Anand se je Gandhijevemu sprevodu pridružil nov nutčcnik. Gre za jako znano osebo Zlarag Bahadura, o katerem so svoj čas v Indiji in celo v Evropi listi mnogo pisali. Pripada jako odlični indski rodbini. Za-! ročen je bil z neko deklico, katero pa mu je bogat evropski trgovec iz Marwara skušal ugrabiti. Ko je Balladur zvedel za naklep, je 7. nožem umoril dotičnega trgovca, radi česar j so ga britanske oblasti kaznovale v sedemletno ječo. Nacionalistično časopisje pa jc dvignilo ogromno kampanjo za njega, dokler ga ni podkralj pomilostil. Sedaj pa se je pridružil Gandhiju, da skaže svojo hvaležnost narodu, Prevo/ Irupln bivšega »Danskega diktatorja generala Primo de Rivere iz Pariza v Madrid. Francosko čete izkažejo generalu zadnjo časi. Podpis trgovske pogodbe med Nemčijo m Poljsko. Na levi poslanik Ulrili Rauscher, voditelj nemške delegacije, na desni bivši poljski minister Tvardovski pri pc.lpisu pogodbe v varšavskem ministrskem predsedstvu ki ga je osvobodil in če Ireba tudi umrje za indski pokret. Proces proti županu iz Kalkute . Pred izjemnim sodiščem se jo pričel pro- [ ces proti kalkutskemu županu Sen Guptu. ] Obložen je, da je z javnimi govori hujskah di- i jaštvo na upor. Župan ni hotel nič odgovarjati na stavljena vprašanja in jo > dklonil vsak zagovor. Sodišče je zaslišalo le priče. Iz mnogih krajev v Indiji poročajo, da so 1 nacionalisti s silo napadli angleške oblasti. Izvršile :- ) se številne aretacije. Davila, doslej romunski poslanik v Washingtonu, se imenuje kol naslednik dosedanjega romunskega poslanika v Berlinu Nikolo Comnene, ki prevzame poslaniško mesto v Rimu. Slaba šala Ponarejevanje čekov z namenom, na neopravičen način obogateti, ni redko. Posledice ponarejanja čekov za šalo pa je čutilo več meščanov bolgarskega mesta Tirnovo. V Tirnovu je ubog pisar Dobrev le s težavo ril skozi živ-ljenje. Da bi po strani kaj zaslužil, je postal komisijonar- neke nizozemske tvrdke, ki je prodajala razne dragocenosti. Prospekti te tvrdke so bili zelo zapeljivi. Pisar Dobrev se je /. navdušenjem posvetil novemu poklicu, ni pa računal z nezaupanjem svojih someščanov j do amsterdamskega podjetja, ki je bilo vse I prej kakor solidno. Samo Dobrev je bil pre-1 pričan, da je njegovo zastopstvo izvrstno. Tu sta prišla dva njegova prijatelja, sodna uradnika, na misel, da bi lahkovernega Dobrova ! na drastičen način ozdravila. V starih sodnih aktih sta našla formularje za čeke neke ameriške velebanke in izpolnila en ček na znesek i 500 holandskih goldinarjev. Izpolnjeni ček sta ; s prijaznim bančnim pismom v francoščini po-: slala svojemu prijatelju; ček naj bo izredna nagrada za neumorno delovanje komisijonarja Dobreva v službi amsterdamske tvrdke. Dobrev je prejel pismo in hitel ves yesel v tir-novsko agrarno banko, tam prezentiral ček in — dobil od blagajnika brez pomisleka visok znesek levov za 500 holandskih goldinarjev. Zvečer sta lahkomišljena ponarejevalca čeka naletela na bančnega blagajnika in mu povedala, kaj sta napravila. Mislila sta, da bo blagajnik goljufijo takoj zapazil in neumnega Dobreva na primeren način odpravil. Vse je obšel silen strah, ki je blagajnik priznal, da je smatral ček za pristen in da je izplačal protivrednost. Sedaj je bil dober svet dragocen. Vsi trije so dirjali po mestu in iskali svojo nesrečno žrtev. Dobrev pn je še tisto popoldne plačal celo vrsto dolgov, več stvari nakupil in je zvečer v družbi dobrih prijateljev sedel v gostilni pri vinu. Razočaranje Dobreva je bilo strašno. Enako mučen pa je bil ludi položaj obeh šaljivcev, ki sta si morala v naglici izposoditi pri znancih potreben denar, da sla /. ostankom Dobrevove nagrade pri banki poravnala škodo. Vrhu tega sta bila na še odpuščena i/, službe. Kaj je neki naredil dr. Bolezen, da je tako hitro ozdravil svojo ženo nervoznosli? Dejal ji je, da je nervoznost znak starosti. Civilna Išsta italijanskega Pod civilno listo se razumejo dohodki, ki jih prejemajo vladarji od držav. V starih časih je bilo kraljevo zasebno imetje z državnim v isti blagajni. Saj je bil tedaj kralj utelešena država. Pozneje pa so ločili kraljeve dohodke od dohedkov. ki se stekajo v državno blagajno. Vladarji iz sa vojske hiše so dobivali različno civilno listo. Ko se jc Italija ujedinila iu so kraljevi stroški za vzdrževanje dvora na-rastli, so se ludi dohodki morali zvečati. Danes znaša civilna lista italijanskega kralja letno BB,250.000 dinarjev. Prestolonaslednik dobiva, odkar se je oženil, 0 milijonov dinarjev na leto. Oddaljeni sorodniki italijanskega kralja imajo pa dosti manjše dohodke. Tako dobiva vojvoda pistejski od države na leto le 600.000 dinarjev. Salomonsha razsodba V Ameriki se je zgodilo, in sicer v mestu Chicago. Pred sodnika sta prišla mož in žena. On je tožil njo, da se neprestano, iz dneva v dan krega. Zato sta zahtevala ločitev. Sodnik pa ju je skušal pomiriti in jima je predlagal: J v ponedeljek, sredo in petek imej mož besedo j v hiši, ostali dnevi pa naj bedo ženini; v do-j ločenih dneh ne sme druga polovica prvi po-! lovici nikdar oporekati in je žaliti. Če bo zakon sedaj srečen, ne vemo. Mamo PfOfSrami RadUn-Liahltana f Sobota, 22. marca: 12.00 Pravljice in otroško petje 12.30 Repr. glasba — 13.00 Cas. napoved, borza, reprod. glasba — 13.30 Iz dan. dnevnikov — 17.30 Koncert Radio-orkestra - 18.00 Propagand, predavanje o Dalmaciji v nemškem, slovenskem in češkem jeziku. Sestavil rav. V. Pintar — 18.30 Dr. Ivan Orafenauer: Nemščina — 19.00 Delavska ura (Večer M. Andersena-Nexô-ja, prol. pisat.) — 20.00 Prenos iz Beograda — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 25-Ietni jubilej pevskega društva Ljubljanski Zvon«, govori g. Vlad. Pfeifer — Poje oktet Ljubljanskega Zvona Nedelja, 23. marca: 9.30 Prenos cerkevcne glasbe. 10 Dr. Ciril Potočnik: Versko predavanje. 10.20 Jože Okorn: Čebelarstvo. 11 Prenos iz Zagreba: Koncertna matineja iz Narod, gledališča. 15 Fran Erjavce: Vzroki pasivnosti našega kmetovanja. 15.30 Schiller-Funtek: Pesem o zvonu, recitira g. Valo Bratina. IG Reproducirana glasba. 10.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 17 Kuharjev šramel-kvartet. 20 Komemoracija za preminulimi na ladji Daksi , prenos iz Zagreba 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Lahka glasba. Drugi programi i Nedelja, 2.3. marca, i Belgrad: 1230 Koncert radio orkestra. Iti Koncerl deškega pevskega zbora. 20 Prenos iz Zagreba. — Varšava: 12.10 Glasbena matineja. 15.20 Malo glasbe. 16.55 Reproducirana glasba. 17.40 Koncert orkestra. 20 Literarna ura. 20.15 Večerni koncert orkestra. 21.45 Akropolis . 23 Plesna glasba. — Budapest: 10 Služba božja. 11.15 Pre. test. služba božja, nato koncert orkestra. 10 Pestra radio ura. 17.15 Koncert zabavne glasbe. 20.15 Drama iz študija, nato koncert ciganskega orkestra. Dunaj: 10.30 Orgeljski koncerl. 11 Hamerlingova slavnost. 12 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. 15 Koncert orkestra. 17.10 Koncert komor-noga kvinteta. 19.25 Koncert komorne glasbe. 20 05 »Der Frauenfresser«, opereta. — Milan: 10.45 Nn-: božna glasba. 12.30 Koncert radio orkestra. 10 Drama. 16.30 Koncert radio orkestra. 18.15 Večerni koncert orkestra. 20.30 Koncert poljske glasbe. 23.40 Koncert radio orkestra. — Praga: 19 Koncert zabavne glasbo. 20.05 Koncert ljudske glasbe. 21 Reproducirana glasba, plesi. — Lanoenberg: 13 Opoldanski koncert. 15 20 Koncert parodij. 16.30 Koncert radio orkestra. 20 Veseli koncert iz opernih del, nato jazz na ploščah. — Rim; 10 Nabožna gl sba. 13 Koncert radio kvinteta. 16.30 Končen simfoničnega orkestra. 21.02 Veliki simfonični koncert. — Berlin: 20 Koncert berlinskega filliarmo-ničnega orkestra. — Stuttgart: 11 Koncert star, glasbe. 12 Opoldanski koncert. 13.10 Reproducirana glasba. 14 Mladinska ura. 15 Koncert. 10 Prizori zl opere -Carmen«. 20 »Zvesti kapelnik«, komična opera. 21.15 Balade in melodrama. 22 Zabavni koncert radio orkestra. 23.30 Plesna glasba. M. Ostrava: !) Koncerl nabožne glasbe. 11 Dopoldanski koncert orkestra. 12 Onoldanski koncert orkestra. 10 Popoldanski koncert orkestra. 10 Orkestralni koncert. 20 30 Komedija. 20.45 Jannčokov koncerl. '22.15 Koncert zabavno glasba Katastrofalna povoden i na Francoskem Vzroki in nauki Pomenek s Tonetom Kratjem Sedel je v kavarni Union zraven okna, pri uzki mizici. Že od daleč sem ga zapazil med redkejšimi gosti oh času večerje. Kuitrava glava je bila sklonjena, a .umetniške« pentlje konci so bili vidni pod njo in roka, ki je nervozno pomakala pero v lintnik ter naglo pisala po veliki beli poli. Ko sem pristopil in pozdravil, me je pogledal s tistim njemu lastnim krčevitim nasmehom, ki sploh ni nasmeh, in s tistimi od nekod zasenčenimi očini, ki so polne živega smeha. Pospravil je svoje pisanje, pome! si dlani in mi še vedno kazal zobć — mislim, da si nadene Tone to-le masko iz zadrege, kadar -občuje« z ljudmi. Večkrat sem že premišljeval, kakšen je neki njegov obraz, kadar je sam s seboj. »Tu imam načrte za slike v cerkvi, katerih se polotim aprila — spet pojdem v Italijo.« ■Zanima me, kako je s temi tvojimi slikarijami po cerkvah, Tone. Ko si leta 1921. poslikal cerkev v Premo, si gotovo nisi veliko belil glave: slučajno je prišlo naročilo. Ti si šel in naslikal. Л ko se je začela vrstiti serija cerkvâ, ki so Ti bile poverjene, si nemata kaj več premišljeval — to, vidiš, bi rad izvedel od Tebe.« Tone odgovarja odsekano, pomolči — jaz pa si mislim, da bo težko kaj spraviti iž nJega. »Seveda sem mislil .. , Da, tako je .. , Od Wolfa naprej ni slikal nobeden pri nas po cerkvah, kakor jaz, in še on je bil plagiator. Leta 1927. sem po dolgem premoru zopet začel: v Strugali na Dolenjskem. Potem po Goriškem: v Volčali in Men-gorah, v Avberu, v Tomaju, pri Sv. Luciji sem napravil tri oltarne slike... Letos imam spet dve cerkvici... Veš, zaenkrat sc mi zdi. da je cerkev ra umetnika še vedno najbolj idealno polie udej-stvovanja: izražaš se kot arhitekt, kipar, slikar vse ob enem. Ampak kar jaz delam, jc prav daleč od tega idealnega. Arhitektura je v cerkvah, ki sem jih poslikal, že davno opravljena reč. Meni ostane le možnost kake malenkostne preureditve, tu pa tam kaj odstranim in skušam prilagoditi v kolikor je to mogoče — cerkveno lice slikam, ki jih delam in — narobe tudi. Vse skupaj pa naj nosi pečal sedanjosti, moderno naj bo . ..« »Kaj pa je po Tvojih mislih za sedanjost, za modernost v umetnosti bistveno važno?« »Najprej enostavnost, arhitektonska preprostost, stroga legičnost v arhitekturi. Ekspresivnost najdeš pač v vsaki umetnini. Če je slika umetnina, ima vsaj nekaj ekspresije v sebi poleg forme. Zdi se mi, da je bila doslej vsebinska plat slike premalo uvaževana — zdaj nam je pa uveljaviti ekvivalent vsebine in forme. To gre seveda v plastičnost. Če je bila cerkev v Premu linearno slikana, najdeš v vseh drugih, ki sem jih pozneje slikal, plastičnost... v »novo stvarnost« segajočo plastičnost Podati objekt in njegovo duševnost. — Pa o tem je težko govoriti. Delam, kakor pač moram Vtis, ki ga imaš, če pogledaš tako reč, in če je posrečena, je, da si videl nekaj svežega. »Kaj pa praviš glede .cerkvene' umetnosti sploh?« »Tega ni vzeti drugače, kot .umetnost' sploh. Če pa slikam religiozen motiv, ga morem realizirati le s pomočjo mistike. Ne morem povdarjati absolutne snovnosti, ker je bistvu religije nasprotna. Vsebinsko jedro mojih .cerkvenih slik' je v misticizmu ...« »Pa kakšen vtis napravijo Tvoje slike na ljudi — v kolikor imaš kaj vednosti o tem?* »Na preprostega človeka — dober. Kdor pa je s svojo vzgojo, s svojo šolsko naobrazbo, vsrkal nekaj splošno razširjenih krivih estetskih naukov in jih še boli krive stvoril v sebi — kritikuje. Zanimivo je, da so moje slike napravile dober vtis na italijanske kritike, dočim mnogim slovenskim racionalistom niso bile posebno vseč.« »Kaj pa zdaj počenjaš?« »Dvoje: pripravljam se za nova .cerkvena' dela in — no drugo ie zdaj že skoro zaključeno .— pripravljam se na razstave. Na internacionalni religiozni razstavi v Antwerpenu imam fotografije del, ki sem jih izvršil v cerkvah na Primorskem, nekai risb in biografije, ki sem jiii nedavno izdal. Poglei —« Razgrne tri velike liste — tri litografije, ki jih je dai v promet po razmeroma nizki ceni 100 Din po listu. »Nova založba« je prevzela v razprodajo. Listi so hkrati načrti za večja dela, ki jih namerava Tone izvršiti tekom letošnje pomladi in poletja. Eden je »Rojstvo«, drugi »Dobrotnik«, tretji »Vsta'jenje«. Tako poskuša Tone popularizirati umetnost. — »Delo«, četrta litografija, ki jo je v zadnjem času izvršil, je bila nedavno razposlana ilanom »Umetniške Matice« —* in čc se ta način izdajanja obnese, namerava Tone napraviti še več takih listov: to je edino uspešno sredstvo, da se nadomesti »šund«, ki c'iči še dandanašji stene ne le preprostih, ampak tudi »boljših domov, z dobrimi in cenenimi domačimi izvirnimi deli . . »Odpravil sem za britansko razstavo v Londonu, kmalu bo otvorjena razstava »Hagcnbunda« na Dunaju, katere se kot dopisni član tega društva udeležim z novo oljnato sliko »Kristus izganja iz templja ...» s. š. Ob Timmermansovem inisfcriju v desetih slikah: »Igra o svetih treh kraljih.« Študehtovski teater ima zmisel samo tedaj, ako je iskanje nečesa novega. Mladina, ki gleda v bodočnost, hoče novih potov vsepovsod, prav posebno še v umetnosti. Mariborski študentje so to svoje pojmovanje odra poudarili že lansko leto z Gheonovo dramo: Sultanova hčerka in dobri vrtnar. Timmermansov misterij, ki gn pa hočejo sedaj igrati, je nadaljevanje tradicije umetniško zrelih verskih iger. V verski igri jc poudarek na idejni lepoti, a vendar mora biti delo umetnika. Ravno to pomanjkanje umetniške vrednosti je naši dosedanji, zastareli verski igri vzelo ves čas in lepoto. »Igra o svetih treh kraljih« pa ic umetniško lepa in idejno globoka. Zato upamo, da bo ugajala. * Panaita Istratija obračun z moderno sovjetsko Rusijo »Vers l'autre flamme«, ki Smo ga v tej rubriki žc omenili, izide v nemškem, švedskem, nizozemskem, španskem, finskem in romunskem prevodu. Obsega cele tri zvezke. Proračun nubltanshc obClne za leio 1930. Stroški. Naslov Proračun 1930 Proračun 1929 Uspeh 1929 1. Splošna mestna uprava........... 8,583.154 8.255.7 8 8,128.285 2. Mestna poslopja in zemljlgCa........ 4.073.981 4,169.759 3.321.897 3. Hranilne vloge m vre luosmi papirji .... — — 313.237 4. Mestna jiodie ja in davščino ........ 6,348.470 6.871.575 5.737.523 5. Občinska posoj'la ............. 4.830.840 4,300.915 7. K »6.654 6. Ulice trgi. vodne zgradbe itd......... 10.690.257 7,653.157 8.559.084 7. S icialno skrbstvo.............. 4,855.470 4,673.ч57 4. 42.676 8. Zdravstvo................. 1,446.6.4 1.5 5.246 1.399.114 9. šolstvo................... 4,125.143 3,090,900 2.958.683 10. Znanost iu umetnost............ /25.500 275.500 114.070 11. Prenesen de'okrog............. 594.313 58 .247 602.996 12. M°Rtnn delavska zavarovalnica....... 560.000 4^7.340 371.^97 13. Razno................... 2,102. 40 1.447.744 1,141.775 48,442.398 43.386.788 4. .625.991 Dohodki so preračunani: 1. Splo'na mestni upi a va........... 2,062. i99 2,062 662 1,315.194 2. Me-dua poslopju in zemljišča........ 3,072.432 3,008.858 2,553.750 3. Hranilne vloge in vrednostni papirji .... 64.615 89.155 257.296 4. Mostna podjet a ln davščine......... 32,179 439 28,998.614 26.886 884 5. O ičmska posojila....... ..... 2,459.454 2,432.341 2,333.548 G. Ulice, trgi, vodne zgradbe ........ . 4,581.450 4,297.940 6,738.341 7. Socialno skrbftvo.............. 1,115.000 1,387.840 1,451.508 8. ZdmvsUo................ 439.100 457.000 466.565 9. Šolstvo................... 487.945 598.180 575.205 — — — 300 300 282 560.000 530.000 473.686 281 000 15O.100 177.644 47.303.230 44,008.370 42,756 222 Redni proračun za I. 1930. izkazuje lorei stroškov -18,442.398 Din, dohodkov 47,303.230 Din, torej primanjkljaj 1,139.168 Din. Izredni promet pu izkazuje: stroškov 37 mil. 23.377 Din, pokritja 29,997.810 Din, torej primanjkljaj 7,025.567 Din, za katerega bi brlo treba najeti pesojilo. Izredni proračun za 1.1930 Projektirana so iz že dovoljenih in najetih posojil sledeča javna dela: a) iz posojila 10 milijonov za tlakovanje cest: t. zalivanje drobnega tlaka Pred Škofijo 36.270 Din; 2. tlakovanje Pražakove ulice 148.780 Din; 3. tlakovanje Seineniške ulice 84.800 Din; 4. tlakovanje cest ob novem tramvaju in manjša tlakovalna dela 753.120 Din; b) iz investicijskega posojila 6.2 milijona: 1. most črez Mali graben in črez Gradaščico 600.000 Din; 2. ureditev Streliške ulice 100.000 Din; 3. podaljšanje vodovoda na Barju 200.000 Din; 4. naprava in popravilo javnih stranišč 450.000 Din; 5. nakup in popravila smetarskih voz 350.000 dinarjev, 6. ureditev dohodov na Grad in prostora pred sv. Jožefom in razna manjša dela 227.840 Din; c) iz posojila 3.5 mil. Din za kanale; 1. zbiralnik na Vilharjevi cesti 1,800.000 Din: 2. kanali za Rutarjevo, Škrabčevo in Štrek-ljevo ulico 150.000 Din; 3. zbiralnik za Pod Rožnik 960.000 Din; 4. razni manjši kanali 420.000 Din; 5. aparat za torkretiranje (za obnovo starih kanalov) 170.000 Din; d) iz posojila 1.5 milijonov Din za vodne zgradbe in mostove: t. regulacija Gradaščice od trnovskega mosta do Gorupove ulice 220,000 Din; 2. regulacija Gradaščice na progi Kolezija — Vič 250.000 Din; 3. zgradba mostu pri trnovski cerkvi 220 tisoč dinarjev; e) na račun kaldrminskega fonda se bodo začela izvrševati dela za 20 milijonov dinarjev, in sicer: 1. zalivanje tlaku na strmem delu Miklošičeve in Resljeve ceste in na Masarykovi cesti med Reslievo in Dunajsko; 2. tlakovanje Gosposvetske ceste do železnice, ostalega dela Resljeve ceste, Šmartinske ceste (med Bohoričevo ulico in Vilharjevo ccsto), Masarykove ceste (med Resljevo in . Šmartinsko cesto) in nove Vilharjeve ceste; 3. gradnja carinskih skladišč in upravnega poslopja; 4. gradnja stanovanjske kolonije za carinike; t) iz posojila 7 mil. Din za regulacijo mesta: t. odkup Mulileisnove hiše; 2. nakup pekovskega sveta; g) za mnogo projektiranih zgradb pa še ni kritja. Najvažnejše so: 1 Mrtvašnica in mrtvaška veža pri Sv, Križu 3,300.000 Din; 2. Poprava magistralnega in Mestnega doma 1,200.000 Din; 3. Zgradba kapelice za vojaške grobove 60.000 Din; 4. zgradba skladišča na poljanskem sejmišču 300.000 Din; 5. ureditev prostorov za cestno nadzorstvo 100.000 Din: 6. nakup sveta za razširjenje raznih komunikacij 300.000 Din; GLOBUS пнпн В^тгЈЛ ^nMr je zaščitna znamka Qpaiiiirapfia Originalne kemikalije in vse pritikline za Opalograph dobite pri tvrdki ' Lui. Baraga - Lfubljana Šelenburgooa ulica в Tcieion 29—80 Telefon 29—80 8256 8128 4169 3321 313 6871 5737 4300 7106 8183 8559 4723 4242 1485 1399 3090 2958 275 114 582 602 1447 1141 43.386 43.625 12.397 3.779 11.566 4.988 Din 869 44.008 43.756 7. železobetonska brv pri Tenenteju 20.000 dinarjev; 8. škropilni avto 150.000 Din; 9. stroj za drobljenje gramoza 150.000 Din; 10. bencinski traktor t90.000 Din; 11. nakup kotlov za škropljenje ulic 100.000 dinarjev; 12, razširjenje zavetišča za onemogle 250.000 dinarjev. Ta in še nekatera druga manjša dela bodo stala 7,025.567 Din. Računski zaključek mestne občine ljublj. za leto 1929. S hvalevredno naglico je mestno kniigovod-stvo izdelalo računski zaključek za 1. 1930. in ga predložilo javnosti na vpogled. Iz zaključka posnemamo, da je mestno gospodarstvo leta 1929., ko se je moralo gibati v mejah jako okrirenega proračuna, zaključilo relativno dobro. To kažejo sledeče številke: Redni stroški: proračun uspeh v tisočih 1. Splošna mestna uprava 2. Mestna poslopja in zemljišča 3. Hranilne vloge in vredn. papirji 4. Mestna podjetja in davščine 5. Občinska posojila 6. ceste, ulice itd. 7. socijalno skrbstvo 8. zdravstvo 9. šolstvo 10. znanost in umetnost 11. prenešen delokrog 12. razno izredni promet pa izredni dohodki torej znaša redni primankljaj redni dohodki pa so znašali Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer Sobota, 22. marca ob 15: GROB NEZNANEGA VOJAKA. Dijaška predstava pri izredno znižanih cçnah. ob 20: UTOPLIENCA. Red B. Nedelja, 23 marca: GLAVNI DOBITEK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Opera: Začetek ob po' 2" zvečer Sobota 22. marca: HASANAGINICA. Red D. Nedelja, 25. marca ob 15: POLJSK A K IU. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. ob pol 20: BOHEME. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko Gledališče Sobota, 22. marca ob 20: Takrat v mu rili časih . Ljudska predstava. Globoko znižane cene. Kuponi. Nedelja, 23. marca ob 15; Naš gospod /.upnik . Kuponi."— Oh 20: OrloV«. Kuponi. Gostovanje gospe Marte Hepovs-Rudmanovič. Ponedeljek, 24. marcu: Zaprto Torek. 25. marca ob 15: l.epu pustolovščina«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjič. — Ob 20: Netopir . Kuponi. Gosto\nuje gdčlie šli šterjev e. ČEVLJARSKA ZADRUGA naznanja da je umrl njen dolgoletni član, gospod Ivan Šetina čevljarski mojster ' Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 23. marca 1930 ob 15 popoldne iz mrtvašnice splošno bolnice na pokopališče k Sv. Križu, ODBOR. Vabilo li občnemu zboru Zadi-uge gostilničarjev in kičniav-jev v Ribnici ua Dolenjskem ki se bo \ršil dne 28. marca 1930 ob 2 popoldne v prostorih gosp. Andreja Podboja v Ribnici. — Ker je na vzporedu poleg drugega tudi zadeva o novi pivovarni v Laškem, se vabijo poleg gostilničarjev tudi drugi interesenti. Ribnica, dne 20. marca i930. Odbor. Sport «., -»i* . ' ••; Pričetek pomladanskih prvenstvenih tekem Jutri se prične borba za pomladansko nogometno srečanje. Takoj v prvem kolu se srečajo najboljši klubi Iliri;,a proti Svobodi ju tiennes proti Primorju. Srečanje teh moštev je vedno najzanimivejša ločka programa, seveda izvzemši glavne tekme Ilirija : Primorje. Mila zima je omogočila prav vsem klubom, da so se za prvenstvo temeljito pripravili. Vsi klubi so absolvirali po več težjih tekem, le Hernies nastopi prav za prav brez posebnega treninga Ilirija, ki igra proti Svobodi ne bo imela ravno lahko stališče. Kes, da ima pet točk naskoka, toda, ako hoče dobili prvenstvu, mora jiaziti na vsako točko. Iu ravno Svoboda jc: v slanu odvzeti Iliriji točko. V formi, v kakršni smo jo videli v zadnjih nastopih bo resnejši nasprotnik kakor pa Hernies. Zato presenečenje ni izključeno. Primorje, ki je preko zime svoje moštvo izpopolnil z mlajšimi igralci, se nahaja skoro v istem položaju kakor Ilirija. V Hermesu naleti na nasprotnika, ki je Primorju že v jeseni odvzel eno točko. Kakor -nno že omenili, se nahajajo z izjemo llermesa vsi klubi v dobri formi. Ne sine se pa Hçrmcsa vadi tega podcenjevati. Kajti šiškarji zaigrajo s takim elnnoin in borbenostjo kako» redko katero drugo moštvo. Tekme, ki se igrajo ločeno, sicer Ilirija : Svoboda na igrišču Ilirije, Primorje: Hermes na igrišču Primerja, bodo že odvrgle prvaka ljubljanskega okrožja. Pričetek kazenske sezone Radi slabih razmer v zvezi jo grozilo, da bc pri lias ta lepa panoga ženskega športa docela zaspala. Na zborovanju zveze se je pa izvedla temeljita reorganizacija hazenskih podzvez. Tako so pritegnjeni v tekmovanje z našimi klubi ludi zagrebški. Zato bo tudi prvenstveno tekmovanje zete. zanimivo. V prvem kolu sodeluje tudi novo ustanovljena družina Celje, ki stoji lakoj pred težko nalogo. Igra proti močni družini Concowlia iz Zagreba. Kavno tako igra ludi agilna družina Save iz Sevnice proti najmočnejši družini iz Maribora. V Ljubljani se pa srečala stara rivala Ilirija in Atena. Izid te tekme je negotov, kajti nismo še imeli prilike videti ne eno ne drugo družino, p.o formi v jeseni, ima pa Atena. v kateri igrajo stare izkušene moči. večjo izglede na zmago. Prireditev se vrši na igrišču Atene. Iz klubov Smuška tekma prvakov, ki se vrši v nedeljo \ Mojstrani, obeta bili najinteresantucjša letošnja prireditev. že število prijavljencev obeta trd boj, snežne prilike so se pa ocl včeraj na danes tako popravile, da bo smuka prav dobra in bodo tudi vsi smučarji izletniki prišli na svoj račun ASK Priinorje. Plavalna sekcija. V ponedeljek, dne '24. t. m. v kopališču »Slon« redni trening in sicer ocl 15.30 clo 17 za dame, od 17 do 18.30 z;' gospode. Ker bo ocl 17 najprej zdravniški pregled za vse verificirane plavače, moške, pozivam iste, dn se iioluošlevihio udeleže treninga iu pregleda, akc so pa za časa treninga zadržani, pa vsaj zdravniškega pregleda. — Načelnik. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Za propagandni cross-contry SK Ilirije naj bodo jutri v nedeljo sledeči atleti ob 0.30 pred kavarno Emona-Ogrin, Gregorc, Zorga l. in II., Miklavžin, Repeš Saunig, Pribošek, Zdešar, Umek. Krajec, Grobler. Caleari, Šnbec, Krašovec, Raič M., Beranek, Puti-nja, Valenčič, Siutič, Prašnikar, Novak, Slepič, Mirt. Kovačič, Truželj, Skrbinšek. Ribnikar, Sasič, Ora žem, Rozman. sk. Ilirija (ženska sekcija). Danes pojjoldiic se nadaljuje zdravniški pregled aktivnih članic. V lo svrho se morajo zglasili na objektu 2 splošne bolnice na Zaloški cesti sledeče članice: ob 14 Srebrnič in Stadler, ob 14 30 Ruša in žuža, ob 15 Kratil in Kezele, ob l!5.3o pa Jarc 1 in II. Za pre-gled veljajo isla navodila kakor prošlo soboto. Opozarjam vse navedene, da je pregled strogo obvezen. Vse članice se morajo kar najstrožje držati navedenih ur. Opozarjam na današnji trening in na sestanek ob 18. — Načelnik. Cross-country SK Ilirija. SK Ilirija vabi vse atlete, ki startajo v nedeljo, na ogled proge, ki se vrši danes popoldne ob pol 4; zbirališče jired kavarno Evropo. SK Ilirija, lahkoatletska sekcija. Pozivajo se sledeči atleti, da pomagajo pri cross-country-ju: Banko Jeglič, Dobovšek, Stepišnik II., Šifrer, Habič. Na igrišče je treba priti brezpogojno ob pol 0 dopoldne. Danes zvečer ob pol 8 se vrši v kavarni Evropa seja sekcijskega načelstva, kamor se vabi tudi Dobovšek. IZJAVA. Podpisani Bizjak Lado. ki sem sodil prvenstveno tekmo SK Svoboda : SK Železničar dne 10. marca 1930, izjavljam, da je poškodbo igralca BacIi Maksa pripisati lc zgolj nesrečnemu slučaju. — Bizjak Lado, priv. sav. sodnik. — V istem smislu se glasi izjava športnega kluba Železničar« ter drugih očividcev, ki jili jc uredništvo prejelo. ? len i smatramo zadevo za rešeno. Mariborski sport XII. redni občni zbor ISSK Maribor sc vrši chv 27. marca ob 19.30 v hotelu Orel. ŠPORTNE PRIREDITVE V NEDELJO. Ob 10 na igrišču SK Rapida: prvenstvena nogometna tekma SK Kapici ; SK Svoboda. Sodnik g I iseher. Ob II na igrišču SK Železničar: stari "za cross-country tek za prvenstvo mesta» Maribor. Ob 14 na igrišču SK Železničar: prvenstvena nogometna tekma prvak ISSK Maribor : SK /.elez ničar. Sodnik g. Vesmaner. Ob 16 na igrišču SK Železničar: prvenstvena nogometna tekma ISSK Maribor : SK Železničar. Sodnik g. dr. Planinšek. MALI OGLASI Vsaka drobno vršilca l-SU i»ln aH vsaka beseda 50 par. Na|man|il oo'as f 3 Din. Oglaal nad drvel vrstic sc računalo vlit, Za odgovor mamilo! Na vprn&an|u brez znamke ne odgovarlomol riMlii Prodajalka rodom Primorka, izvež-bana v trgovini z mešanim blagom, želi premotiti mesto s 5. aprilom. Naslov v upravi tega lista pod št. 3269. Trgovski pomočnik mlad, z 1'i letno prakso, z dežele, išče službo v mestu ali na deželi s 15. aprilom ali 1 majem. —-Cenj. ponudbe na oglasni oddel. r.-Slov.■ pod šifro: »Pošten in agilen 3289«. I Pastirja 12 do 14 let starega — I iščem. Plača po dogovoru. - Studenec 12, pošta Dev. Marija v Polju. Mesarskega vajenca sprejmem takoj z vso oskrbo. Naslov v upravi pod št. 3306. Vajenec za slaščičarsko obrt se spreime takoj. Kari Kozina, Trbovlje I. Posestva Vinogradno posestvo prodam. — Ivan Krajnc, Dobrenje 76, p. Pesnica. Vrtnar srednjih let, neoženjen, trezen, z dolgoletno strokovno prakso, išče služ-30. Cenjene ponudbe na Franjo Zvonar, Osijek IV, Fruškogorska 1. V vsakem kraju in v vsaki vasi iščem zastopnike ozir. zaupnike za tivedenje za raznečavanje patentiranih KOS s ko-sirjem Flugs. Lep zaslužek zajamčen. ■ Ponudbe na: J.Videmšek. Maribor, 1 poštni predal 89. V središču Dol. Logatca se proda iz proste roke lepa, novozgrajena enonadstrop. hiša poleg farne cerkve. Pri Itiši se tudi nahaja zidano poslopje, primer, za preureditev v razne svrhe, trgovino ali druge obrti, 5 minut oddalj. od post. Logatec. Posredovalci izključeni. - Več se izve pri Antonu Poželenu, splošno mizarstvo, Dolenji Logatec št. 58. Prodam hišo pripravno za strojarja ob tekoči vodi. Istega podjetja ni v okolici 50 km. Ugodna cena in pogoji. V trgovskem lokalu je vodovod in električna razsvetljava in je na najbolj prometni točki Naslov v upravi pod štev. 3342. I Prepriča |te so o . naiueci f îzb*rî j 1 vseh novosti v oblačilih tvrdke 1 ■ 1. m^ćeh I J LJUBLJANA - Aleksandrova 12 Češki semenski oves francosko lucerno, Goliat I Obrt peso, grahorico in vsa Trgovsko učenko pridno, pošteno sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Poštenost« št. 3261. Dekle pridno in pošteno, ki zna šivati, sprejmem za hišna I dela. Ponudbe na Slovenca« pod Vila Ljubljana« št. 3311. Pletilja dobro izurjena, se sprejme takoj za stalno delo pletenje nogavic. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. - F. Tajner, strojno pletenje, Črnomelj. Zidar- preddelavca samostojnega iti dobro moč, sprejmem Naslov v upravi -Slovenca pod št, 3337. Mcdičarski in slaščičarski vajenec se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — R. Kratrppner, Celje. Kravar! Sprejme se priden, pošten, trezen in zanesljiv kravar, ki sc dobro razume pri goveji živini. -Plača po dogovoru. Pism. ponudbe upravi Slovenca pod značko Kravar . Izvrsten potnik mlajših let, ki popolnoma obvlada deželne jezike, dobi v večjem podjetju živežne stroke dobro na-meščenje. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati pod Dober prodajalec 106-28/29«; na Interreklam d. d., Zagreb, Moravska br. 28. Šoferska šola I oblast konc.. Camernilt. Liubliana. Dunajska c Зћ (Jugoavto). - Tel 2236 Pouk in praktične vožnie Trgovski lokal oddam za daljšo dobo v prometnem industrijskem kraju. Eksistenca zasigu-rana. Pripraven tudi za odvetnika (samo eden v tem kraju). Ugodni pogoji. Naslov v unravi pod št. 3341. druga semena nudi najceneje v najboljši kvaliteti Sever & Kom p., Ljubljana. Harley-Davidson motorno kolo s prikolico, popolnoma novo, 1200 ccm, elektromodel 1929, proda z znatnim popustom Generalno zastopstvo za Jugoslavijo, Tehniška komercijalna družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 17. I Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, naiceneiše in najfinejše Matek & Mi-keš, Liubliana. poleg hotela Štrukelj. — Entlanje ažuriranje, predtiskanje takoj. Harley-Davidson motor 350 cm ' O H. V., dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi št. 3213. Breja koza se proda. Štrukelj, Zgornja Šiška 89. Gospoda (tudi diiaka) sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3264. Kot sostanovalka se sprejme mirna gospa, ki ima nekaj svojega pohištva, v svetlo sobo z souporabo kuhinje. -Resljeva cesta 26. Sobo opremljeno, odda takoj ali s 1. aprilom dr. Puntat". vila Kras, Plcteršni-kova ulica. Pojasnila v trgovini Kolšek Dunajska cesta (pri sv. Krištofu). Opremljena soba ! se odda s i. aprilom solidni osebi. — Naslov v upravi pod št. 3333. Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din — L. Brozović, Zagreb, Ilica štev. 82. Kemička čistilnica perja. Motorno kolo Indian s prikolico, kompletno — opremljeno z električno lučjo, prodam. Naslov v upravi lista pod št. 3302. Čez 7000 redkih eu Tovorni auto dobro ohranjen, za 3 do 5 ton tovornine, z zračno pnevmatiko, se kupi. Ponudbe z navedbo cenc na upravo »Slovenca< pod »Auto« 3354. Orgije majhne, rabljene, pripravne za sobo ali majhno cerkev, naprodaj. M. K., Širje 12, p. Zidani most. in več tisoč knjig drugih lezikov proda ugodno naivečia antikvariat-knji-garna Hinko Šcvar-ja v Ljubljani, nasproti šentjakobske šole Ca. 40 hi jabolčnika dobrega, sladkega, ter ca. 2C0 kg ajdovega medu — garantiranega pitonca, po zmerni ceni naprodaj pri g. Fric Irgoličn, županu in posestniku v Sodincih, pošta Vel. Nedelja. LanenR ТЗДПР iu druga krmila nudi najceneje A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Veletrgovina /ita in inokc. Dr G. PICCOI.I. lekarna, v Liubliani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svoio preizkušeno П Kura očesa Najboljše sredstvo prtu kurjim očesom CLAVF.N •e mast nobite v lekarnah. dr> gerijah ali naravnost i/ tvornice in (jlavneca sklii- n. IIRNIAH icharntir -- MSar Mag. št. 7736/30. posestva V r.edeljo dne 30. marca 1930 ob 2 popoldne se bo iz proste roke na dražbi na licu mesta v Nemški vasi pri Krškem prodajalo v zapuščino pokojnega g. Aleksandra Wutscher iz Št Jerneja spadajoče posestvo, vi. št. 732 deželne deske kranjske. Posestvo je arondirano, meri 19 ha 18 a 48 m-, obstoji iz hiše, gospodarskih poslopij, travnikov, njiv, vinogradov in hoste, v kateri je okoli 2000 m:; lesa. godnega za posekanjc. Izklicna -jena je 310.000 Din. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti 5% varščine. Vsi ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri notarju H. ZAVRŠNIK-u v Krškem med uradnimi urami. Ema Wutscher. RAZPIS Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo tesarskih, leso-cementnih, kleparskih in keramičnih (oblaganje sten in tlakov s ploščicami) del pri zgradbi hladilnice za slanino v mestni klavnici. Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe s 100 dinarskim kolkom je oddati v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II do 27. marca 1930 do U dopoldne. Vse podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 17. maroa 1930. звввввввввавввввввагавввввваввпввввввв! V najgloblji žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da se je naš srčno ljubljeni soprog, oče in brat in svak, gospod Anton Pere magistratni sluga dne 19. t. m. v Radomljah smrtno ponesrečil. Truplo blagega pokojnika smo prepeljali v Ljubljano in se bo vršil pogreb v soboto, dne 22. marca 1930 ob pol 5 popoldne izpred kapelice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. marca 1930. Gabrijela, soproga, Maksi, sinček, in vse ostalo sorodstvo. + ljamo. Matevž Per V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, stari oče, brat in tast, gospod v 70. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 23. marca ob 9 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Krašnji. Marija por. Dimnik, Pavla por. Ratajc, Franja por. Nerima in Ana, hčere. Franjo, Tone, Jože, Janez, in ostali sorodniki. Ш m ШШШШ • I--' T 17 l-n m Li- _i 1__ Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki prerane smrti našega dobrega, nad vse ljub!|encga in nepozabnega soproga, brata in svaka, gospoda Kar la Perhauca posestnika in majorja v pokoju za poklonjeno krasno cvetje in vcncc, se tem potom najtoplcjc zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini za pogrebno spremstvo, pevcem Glasb. Matice v Krškem za ganljive žalostinke in društvu »Sokol« za častno spremstvo ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji v cvetje odeti poli s Trške gore na mestno pokopališče v Krškem. Trška gora - Krško, dne 20. marca 1930. Žalujoči ostali. JTT W M *"П i N o oo -T f" & r-S č' eN o» 5 - < —. O H. = " Г2 ' в rnfTn У — sсл' Пз SffffwÇ PS ? O" S S| zS- z3 5" <8 oiï 14 5 >2 c/r - = £2" <|Sg. < I ^S-a? ï Sn 5gl » > i a ^ gs-PSïf « ^ г^ ^ — 50 s — n 3 « ° Ci № n 5' оГ4^ 3 =■ « y1 n O to f- -I Bi w (s) w з 1 —. >~ a.» ŽL a On o% "X n m ^ N» o- Léo Gerville-Réache: S Zeppelmom okrog sveta Ministri se bodo topli zu obiske pri Zeppclinovih potnikih. Tisk bo govoril samo t> Zeppelinu. Kar se pa tiče ljudskih množic, bodo gotovo noč in dan zamaknjene stalo pred palačo, kjer bomo stanovali. čutim, da je predmet tega navdušenja Nemčija, nemški genij, ki ima z japonskim skupno lastnost poguma in neumornega dela. Vem. da bo stalo Francijo težkih naporov, da zopet zavzame te pozicije, ki jili bodo nemški diplomati in trgovci znali tako dobro izkoristiti. Banzaï! Banzaï! Krizaiitemc. Scm-li zapustil Japonsko in bil prestavljen v deželo Astekov, nc da bi sam za to vedel? Hitro me pomirijo: Čudno poslopje je iiotel Impérial, v katerem imam sobo. Ura je ena po polnoči, a vročina se vedno tako neznosna kot ob eni popoldne. Kopanje, umivanje, vso nič no pomaga. lïrisi se kolikor hočeš; pet minut pozneje si zopet omako poten. Iz strahu pred komarji so okna zastrta z gostimi mrežami. Človek bi mislil, da je v shrambi za jedila. Ventilator je postavljen k postelji, v katero ležem ves moker in brez obleke. Zjutraj začuden pogledam na mizo, ki so jo lepo okrasiii s cvetlicami in položili med njo veliko kupo vabil. Japonci so zares silno uljudni, ali vseeno jim uljudnosli ne bom vračal s lem, tla bi šel trikrat na dan kosit in ravno tolikokrat večerjat. K sreči so nekatera izmeti vabil samo v japonščini in bom imel vsaj izgovor, če ne pojdem. Komaj stopim iz sobe, že me obsujejo Japonci in želijo z vso ljubeznivostjo izvedeti moje mnenje, moje vtise ter vse beležijo s čudnimi kabalističnimi znamenji. Tak razgovor se navadno konča s tem, da me prosijo za podpis. Številne Amerikankc, ki bivajo v Imperialu, niso nič manj željne podpisov, lc da ne prosijo toliko po ovinkih kot skrajno olikani Japonci. Sicer pa imajo vsi potniki že trde prste od takega posla. S pravim pariškim naglasom me šc nekdo zaprosi za podpis. Obrnem se in ljubka dama mi ponudi knjigo. Miss. IL A. May, Vaš zakon s prijaznim Amerikancem Vas ni oropal pravic, ki Vam jih nad menoj daje privilegij, da sto rojena v Parizu. Vam posebno posvetilo in časten podpis.« Sem navadni časnikar in vendar zapuščam hotel s pisateljskimi krči. Zunaj pa nas Tokio obsipa s svojo vročino in s svojimi darovi. V krasnem parku čaka neštovilna množica Eckenerja in njegovih. Ljudje sloje tesno drug ob drugem, moški spredaj, povsem naravno! — ženske zadaj. Tako zelo so stisnjeni, da vidimo samo vzporedne črte, Ici jih tvorijo njihovi okrogli rumeni obrazi. Vsi imajo v rokah zastavice v nemških barvah. Mahajo z. njimi, da pokažejo svoje navdušenje, pa tudi, da si delajo veter. Povsod sc divje vrstijo slavnostna -kosila in prav take večerje. Nc bom opisoval sprejemov pri ministrih in tudi nc gledaliških predstav, kjer nic jt? kričanje umetnikov kar zmedlo. Skoro zbolci sem od strahu, ko sem gledal, kako se ti spoštovani igralci prebadajo in nabadajo na velike sablje, s katerimi igrajo ob vsaki priliki. S skrivnostnim nasmehom so mi zaupali: Jutri kosimo pri gcjšali. Ko nam je g. P. Loti govoril o Madame Chrisanthème, pač ni mislil, da bo mogoče priti v štirih dneh na Japonsko in kontrolirati njegova izvajanja. Sicer bi bil gotovo manj pretiraval. Kosilo je na mizi in tudi gejše so prišle. Kje ste lepi vtisi, ki ste mi,razgibali rožno mladost v toliko čistih doživetjih? Res, napredek prometa je gotovo največji sovražnik leposlovja. Gejše so torej prišle. V njih skupini, ki se približuje z drobnimi koraki, razločujem dve kategoriji: mlade in stare. Imajo lc to skupno, da so silno neznatne, skromno ozaljšane in samo približno lepe. Vljudno, ubogljivo, skoro preveč postrežljivo hitijo pomagat nam, ki sedimo vsak pri svoji mizici. Uganejo vsako željo, vidijo vse in strežejo in kleče nadzorujejo naš obed. Z elegantnimi, pa vendar boječimi rokami nam odnašajo prazne krožnike in jih nadomeščajo z drugimi polnimi, na katerih mi ni nič drugega všeč, kakor njih okras. Mala gejša, ki streže meni, se potrpežljivo trudi, da bi me naučila jesti riž s paličicami. Zakaj pu še juhe nc tako? Kakor mlade Američanke, tako nas prosijo tudi gejše podpisa. V zameno pa jih jc kakih dvanajst napisalo z japonskimi črkami svoja imena na mojo pahljačo. Popoldne jc oficijelnu čajanka pri mikadu. Pač se čutimo nevredne tc časti. Veliki komornik, baron Hayasi, nas uvede v sveto hišo, ki jo oživlja bivanje sina boga Solnca. I.ady Drummond Hay se je za to priliko oblekla v posebno dvorno obleko. Čajanki pri cesarju sledi čajanka pri diplomatih Nemški poslanik dr. Vorttzscheft in njegova gospa sprejemata z izbrano uljudnostjo junake poleta vodstvo in potnike. Z» Jugoslovanske tiskar. v Ljubljani Kart i Cet. Izdajatelj Ivan Itako «ec. Uredniki Franc Kremžar.