NO.
Ameri$
.	jX.
IN A
AMERICAN IN SPIRIT fOREIGN IN LANGUAGE ONLY
mam*
yMmm
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Juliet, San Francisco, ruttsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,


SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 8, 1979
LETO LXXXI — Vol. LXXXI
Sihanuk ? Peking
Predno je vlada Pol Pota zapustila Phnom Penh, je od tam poslala v Peking princa Sihanuka z ženo in otroci, Sihanuk bo zastopal Kambodžo v Varnostnem svetu ZN,
BANGKOK, Taj. — Hanojski radio je objavil včeraj, da so sile “Kambodžanske združene fronte za narodno rešitev” “o-svobodile” glavno mesto Phnom Penh. Vodstvo te fronte je pozvalo vladne sile k predaji in izročitvi orožja, objavilo, da se prebivalstvo mest lahko vrne na svoje stare domove, ki jih je moralo zapustiti, ko je prevzela oblast vlada Pol Pota v aprilu 1975. Obljubila je svobodo vere, obnovo osnovnega šolstva in zdravstvene oskrbe.
Po sem prihajajočih podatkih nastopa v Kambodži okoli 100,-000 vietnamskih vojakov, s katerimi sodeluje do 20,000 pripadnikov Kambodžanske združene fronte. Te sile so zasedle vse vzhodno in večji del južne Kambodže, vlada Pol Pota naj bi se s svojimi silahii umaknila proti severozahodu iz glavnega mesta, od koder bo predvidoma nadaljevala boj z gverilskimi napadi na močnejše sile nasprotnika.
Vprašanje je, koliko podpore ima Pol Pot med ljudstvom, nad katerim je njegov režim vršil huda nasilja. Za enkrat obvladujejo vietnamske sile glavne ceste , in mesta ob njih, ki pa so bila večji del brez prebivalstva. To je na deželi povezano v poljedelskih komunnah, o katerih trdnosti je malo zanesljivih poročil.
Predno se je vlada Pol Pota umaknila iz Phnom Penha, je pustila princa Sihanuka, nekdanjega državnega poglavarja Kambodže, ki je sodeloval z Rdečim Kmerom, ki so ga vodili Pol Pot in njegovi tovariši, pa bil po prevzemu oblasti rdečih v Kambodži v nekakem hišnem zaporu v Phnom Penhu.
Ko se je zdaj rdeči režim znašel v skrajni stiski, je pustil princu Sihanuku z družino odleteti na Kitajsko, kjer ga je podpredsednik vlade Teng o-sebno sprejel in mu sinoči priredil slavnotni banket. Sihanuk bo danes ali jutri odletel v New York, kjer bo pred Varnostnim svetom Združenih narodov obrazložil položaj v Kambodži in se zavzel za njeno neodvisnost napram Vietnamu.
Novi grobovi
Zadnje vesti p|||f01 f>ENH 'OSVOBOJEN' j /z Clevelanda
Mary Poklar
V Salernu, Ohio, kamor se je preselila preteklo jesen, je umrla Mary Poklar, rojena v Ilirski Bistrici v Sloveniji, ki je preje živela na Chardon Road. Zapustila je sina, hčer in 5 nukov ter vnukinj.
Mary Urbas
Preteklo soboto je umrla 96 let stara Mary Urbas, ki je zadnjih 10 let živela v Slovenskem
ADZ št. 50. Pogreb bo iz Fer-toiia pogrebnega zavoda na Lee Road v sredo zjutraj ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
John D. Zaller V Euclid General bolnišnici je umrl v soboto 73 let stari John D. Zaller iz Euclida, mož Gertrude, roj. Ažman, oče Johna E. Zaller Jr., 3-krat stari oče,
Švedje plačujejo sorazmerno najvišje davke
STOCKHOLM, Šved. — Švedje odštevajo nad polovico svojih zaslužkov za davke, pa jim napovedujejo, . da bodo morali plačevati še več.
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj gre na Švedskem 53.3% celotnega narodnega dohodka za davke, sledi Norveška s 47.4% in Nizozemska s 46.7%.
V ZDA gre za davke 30.4%, na Japonskem pa celo le 20.5%.
VREME
Oblačno in hladno z naletavanjem snega čez dan z verjetnostjo 60%, penoči pa z 20%. Jutri delno sončno. Najvišja temperatura danes okoli 17 F (-10 C), najnižja okoli 0 F (-18 C).
brat Anthonyja Jr., Josephine starostnem domu na Neff Road, Grdina; Edwarda, Agnes Pirnat, preje pa na 1121 E. 76 St., rojena	Maizel, Cyrila in pokojnih
Blažek v Hruševiu pri Postojni pauline Belgan, Josepha, Adol-v Sloveniji, od koder je prišla pha in Daniela. Do upokojitve
je bil zaposlen pri N.Y.C.R.R. kot zavirač. Bil je član KSKJ, ADZ št. 22 in Kluba slov. upo-kojancev za Holmes Ave. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zaveda na Lake Shore Blvd. v sredo, 10. jan., v cerkev sv. Viljema ob 10. dopoldne, nato'na pokopališče Vernih duš.' Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Evropo stiska! mraz
LONDON, Vel. Brit. — Izred-
v ZDA leta 1906, vdova po možu Jerneju, umrlem leta 1912, mati Stanleyja, pok. Ladislava in Ernesta, 3-krat stara in 3-krat prastara mati. Pokojna je bila članica SNPJ št. 442. Privatni pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče.
Edward F. Polantz Preteklo soboto je umrl v Marymount bolnišnici Edward F. Polantz, star 59 let, zadet od srčne kapi, z 20688 Applegate Ave., Maple Heights, preje z E.
79 St. pri Wade Parku, mož Mary, roj. Prelc, oče Linde Di- no ostra zima je stiskala pre-Egidio, 2-krat stari oče, brat tekli teden večji del Evrope. Johna, Anne Golob, Franka in Temperatura je padla v vzhod-pok. Sophie Grkman. Pokojni ni Franciji in Nemčiji do ničle je bil član SNPJ št. 139 in But- in v Zahodni Nemčiji je morala ton Box Group. Pogreb bo iz vojska iti pomagat čistit ceste, Ferfolia pogrebnega zavoda na ki jih .ie sneg zamete!.
5386 Lee Road jutri v torek, ob Viharno morje je potopile tri 11. dopoldne na pokopališče ladje na Atlantiku, pri čemer je Vseh svetnikov v Northfieldu. 34 mornarjev izgubilo življenje.
Francoski vremenski urad je Francoze opozoril, da letošnja
domu na 11927 Granger Rd., "ima ni “i^edno” mrzla, da je Garfield Heights, 87 let stari dejansko povprečna , le ljudje
Frank Zefrin, doma v Ilirski Bi- so na to Pozabili’ ker ie imela strici, od koder je prišel v ZDA F^ncija v zadnjih 10 letih so-pred 65 leti in vodil svoj čas go- ^zmerno nadpovprečno tople
TEHERAN, Irani — Nova civilna vlada Shahpurja Bakhtiara je v soboto prevzela oblast v Iranu ter takoj ukinila cenzuro. Doslej ji ni uspelo dobiti podpore islamskih vodnikov in ne političnih nasprotnikov šaha, zato je njena u-soda dvomljiva, prav tako pa tudi bodočnost Irana. Nasprotniki šaha Reze Pahlevija zahtevajo iijegovp odstranitev z vodstva države.
COLUMBUS, O.; — Guv. J. A. Rhodes, ki bo danes umeščen za
Vietnamske sile prodirajo od treh strani in so zasedle že i { nad dve tretjini celotne Kambodže. Komunistični re- ‘ režim Pol Pota se je umaknil iz glavnega mesta, ki so ga zasedle vietnamske čete in bo menda vodil gverilsko vojno.
in okolice
BANGKOK, Tai.
Frank Zefrin
Nenadno je umrl na svojem
stilno v Newburghu, vdovec po lani umrli pok. Paulini, roj. Mi-j lavec; oče Stephanie Roberts in' Bernadette Krist, 6-krat stari in 2-krat prastari oče. Bil je član
zime.
Ce »e niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite se danes!
Pota v Phnom Penhu se je znašla v hudi stiki, ko prodirajo vietnamske vojaške sile od vseh strani in zasedajo Kambodžo. Včeraj so zasedle glavno mesto Phnom Penh. Vojaški opazoval-i	znova cj trdijo/ da prodira 100,000
državnega guver- mo- redn|h vietnamskih voja-nerja, je ohranil celotno staro ških enot y petih kolonah v no_
državno uprave*. Za podguver- tranjost Kambodže ob podpori jerja bo zaprisežen danes »-*. st0tin tankov, topništva in letal-Voinovich, dosedanji komise- sPva
ner okraja Cuyahoga.	' Celoten vzhodni del Kam-
PEKING, LR Kit. - Včeraj so bodže je W1 že preteklo s0. se v glavnem mestu spominjali boto v rokah napadalcev oziro_ tretje obletnice smrti Cu En- ma «Združene kambodžanske laja, zaščitnika Teng Hsiao- fronte za narodno rešitev>> ko1 pinga, sedanjega vodnika LR imenuje Hanoi po njem orga_
Kitajske.	nizirano uporniško skupino, ki
MANILA, Fihp. — Včeraj je bil j j hoče pomagati do prevzema podpisan nov sporazum med oblasti v Kambodži.
ZDA in Filipini o ameriških
vojaških oporiščih na Filipi- Vojaški položaj SC Za vlado
nih. Veljal bo do leta 1983. Pot Pota naglo slabša
WASHINGTON, D.C. — Držav- Predsednik vlade Pol Pot
no tajnitvo še v posebni izja- je v radijskem govoru ponovil
vi včeraj označile vietnamski trditev, da je Vietnam začel vo-
vojaški pohod v Kambodžo za jaško ofenzivo pretekli mesec
“jasno kršitev” ozemeljske ne-na Pobudo Sovjetske zveze in
w it-- t.- s j-'	, jv .	• dodal: “Mi se obvezujemo boje-
dotakljivosti Kambodže in iz-	J
razilo skrb, da bi se ta spor vab z	do 1f^a;
razširil v soočenje med Sov- Boi Pot je menda obvestil LR jetsko zvezo in LR Kitajsko. Kitajsko, ki podpira njegovo GOSIER, G v. — Posvet štirih vlado od vsega začetka, da se je vodnikov velikih zahodnih umaknil iz glavnega mesta držav se je zaključil brez ka- Phnom Penha in nadaljeval boj kega uradnega poročila, kot je v gverilski vojni. Gverilski nabilo predvideno. Nemški kan- čin boja je že lani povzročil cler je odletel na Bermude na hude izgube vietnamskim si-par dni oddiha, predsednik lam, ko so vdrle v Kambodžo, ZDA Carter pa bo ostal dva in jih prisilil k umiku. Tokrat dni na “delovnem odmoru” na izgleda, da so te boljše priprav-otoku Gvadalupe. Razgovori Ijene in veliko številnejše. Od so bili pomembni tako za NA- napak lanskega vpada so se ve-TO, kot za Iran in Srednji liko naučile in ni pričakovati,
Vlada Pol, namske sile napredujejo načrtno in z vso potrebno previdnostjo varujoč zaledje in zveze z opohšči v Vietnamu.
vzhod.
j da bi jih tokrat ponovile. Viet-
AVSTRIJSKA TEIEVIZUA JE KRITIČNO PREDSTAVILA NARODNOSTNA IN GOSPODARSKA VPRAŠANJA NA JUŽNEM KOROŠKEM
Pretekli mesec je po preteku treh let avstrijska televizija presenetila javnost s stvarnim poročilom o gospodarskih in narodnostnih vprašanjih na Južnem Koroškem. Za ljubljansko “Delo” je poslal o tem naslednje, delno skrajšano poročilo njegov sodelavec v Celovcu Marjan Sedmak:
Približno 20 minut trajajo-, či in po profesionalni plati odlično pripravljeni prispevek se je dvojezičnega ozemlja lotil v prvi vrsti s sociai-no-ekonomske plati, pri čemer so bili rezultati raziskave, ki jo je bila opravila televizijska ekipa, nedvoumni: po vseh kazalcih je južno-koroško (ozemlje gospodarsko zaostalo, ta zaostalost pa ne sproža le vrste socialnih, marveč tudi mnoge nacionalne probleme, oziroma zavira njihovo reševanje.
Avtorji oddaje so morali u-go to viti, da stopnja brezposelnosti na južnem Koroškem dvakrat p r e s e ga avstrijsko povprečje, pri čemer je v ve-likovškem okraju štirikrat, petkrat in večkrat nad tem povprečjem. V nasprotni smeri se giblje povprečni dohodek na pridobitno sposobnega prebivalca, pri čemer so posebno prizadeti tisti kraji, kjer je Slovencev največ. Pa
tudi ko gre za investicije, je dvojezično ozemlje daleč pod siceršnjimi koroškimi in seveda tudi zveznimi povprečji.
Avtorji oddaje so pri tem učinkovito — slikovno in tekstovno — predstavili dileme, ki spričo tega nastajajo za prebivalstvo: problem tovarne celuloze v Rebrci, kjer delavci od septembra dalje niso dobili mezd, problem kmetov, ki živijo od lesa, pa ga nimajo več kam prodajati, problem maj nih obratov, ki ■ na Koroškem ne morejo več eksistirati, ter problem ljudi, ki doma ne najdejo dela, pa se morajo odseljevati. Ob takšni analizi je bilo za avtorje kajpada neizogibno vprašanje, karti naj se prebivastvo južne Koroške ozre in si poišče rešitev.
Delovna mesta za prebival-sto d v o j e z i enega ozemlja, nemško in slovensko govoreče bi torej bila vendar ... oddaja je učinkovito prikazala konflikt, ki nastaja ne na sami gospodarski, marveč na povsem nacionalistični podlagi. Z vložki iz izjav predstavnikov koroškega Heimatdien-sta na eni strani, ter izjavami prizadetih delavcev na drugi, je dokazala, da je histerija koroškega nemškega nacionalizma tista, ki prebivalstvu dobesedno trga kruh od ust.
S tem je prišla do izraza sklepna misel oddaje, da se je koroški nemški nacionalizem s svojo akcijo proti sodelovanju čez mejo postavil proti osnovnim interesom koroškega prebivalstva. Druga misel oddaje je bila, da je treba reševanje nacionalnega problema na južnem Koroškem zastaviti k o m p 1 e kšno, kot vprašanje nadaljnega ekonomskega razvoja tega območja, katerega razvojna perspektiva je le v tem, da izkoristi svojo obmejno lego.
Oddaja se je pojavila v trenutku, ko se diferenciacija stališč glede gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo v koroškem javnem mnenju nadaljuje (in sicer na škodo šo-vonistične trmoglavosti), pri čemer je ta diferenciacija posegla v same stranke.
Vodja koroškega Heimat-diensta je v pismih bralcev ostro napadel izjavo, s katero so tri stranke obsodile letake, v katerih je Heimatdienst napadel gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, in krivdo zato pripisal pomanjkljivi skrbi koroških strank in vladnih institucij za gospodarski razvoj tega ozemlja. V izjavi so tri stranke Heimatdienstu povedale, da je skrb za gospodarski razvoj Koroške njihova stvar, hkrati pa so mu
očitale, da s podobnimi akcijami straši tuje investitorje.
Izjava strank izrecno ni načenjala bistva zadeve, namreč vprašanje sodelovanja z Jugoslavijo. Ne glede na to, je pismo, ki ga je vodja Hei-matdiensta v odgovor objavil, strankam očital prav to, namrpč, da branijo ‘‘Cskpan-zijo jugoslovanskega kapitala” na Koroško. Izjave strank so podpisali tudi voditelji sicer nemško nacionalistično u-smerjene svobodnjaške stranke, zoper ta podpis pa je povzdignil svoj glas eden funkcionarjev te stranke, znani nemški nacionalistični poslanec Scrinzi, ki se je v nasprotju z vodstvom stranke, solidariziral s Heimatdienstom.
Diferenciacija se torej nadaljuje, pri čemer se na splošno zdi, da. se s pozicijami Heimatdiensta, ki je tokrat po dolgem času spet izgubil podporo treh strank, solidarizira parazitska uradniška in podobna buržoazija, medtem, ko sta trgovski in indutrijski podjetnik, politično povezana s svobodnjaško ali ljudsko stranko, praviloma bolj previdna, ko gre za ključne gospodarske probleme in perspektive, iz teh perspektiv pa vprašanja sodelovanja z jugoslovanskim gospodarstvom ni moč črtati.
LR Kitajska ne kaže volje za vojaški poseg
Peking ostro obsoja vietnamski nastop, Vietnam označuje za nevarnost miru v jugovzhodni Aziji, nudi polno podporo vladi Pol Pota, toda previdno se izogiblje vsakemu znaku za neposredno vojaško pomoč stiskani vladi Kambodže.
Poročila iz Pekinga in Hong Konga govorijo o zbiranju kitajskih čet na meji Vietnama toda to je po splošni sodbi le svarilo Hanoiu in ne znak za kako resnično pripravljanje vojaškega nastopa proti Vietnamu. V Pekingu se zavedajo predobro, da imajo Sovjeti zbrane na* severni meji LR Kitajske velike vojaške sile, ki bi utegnile udariti v LR Kitajsko, če bi ta nastopila z vojaško silo proti Vietnamu.
Seja Varnostnega sveta
Na nujen poziv Kambodže se bo sestal verjetno jutri Varnostr ni svet rta razpravo o napadu Vietnama na Kambodžo in o nevarnosti, ki jo ta napad predstavlja za mir v južni Aziji in na svetu.
Sklicanje nujne seje Varnostnega sveta ZN podpirajo ZDA, ki so se izjavile proti enostranskemu posegu Vietnama v Kambodžo, katero so preteklo leto obtožile hudega kršenja človekovih pravic.
Podpredsednik vlade LR Kitajske Teng Hsiao-ping je izjavil, da LR Kitajska podpira poziv Kambodže z nujno sejo Varnostnega sveta ZN, pa priznal, da od te ne pričakuje dosti pomoči za Kambodžo. Ameriškim poročevalcem je na tiskovni konferenci pretekli teden povedal, da je Kitajska dala j “Kambodžancem vseh vrst materialne pomoči, da pa oni ne ; potrebujejo njihovih svetoval-| cev, ker imajo sami bogate iz-j kušnje”.
Govedina se podražila
Govedina se bo oodražila le tos za 10-14%. svinjina pa za 2-5%, trdi Poljedelsko tajništvo.
WASHINGTON, D.C. — Govedina se je po podatkih Poljedelskega tajništva v preteklem mesecu podražila povprečno za 2.2.%., bila za 23% višja kot leto preje, in se bo pred koncem letošnjega leta podražila za povprečno novih 10 do 14% zaradi pomanjkljive ponudbe goveda na domačem trgu.
Cene svinjine so pretekli mesec nekaj malega popustile, bile vendar 15% višje kot pred e-nim letom in bodo verjetno do konca leta 1979 porastle za novih 2-5%:.
! Poljedelsko tajništvo napoveduje posebno visok porast cene govedine za “hambugerje”, ker prihaja meso za te od pitane goveje živine, katere je za enkrat na trgu sorazmerno še ve-iliko manj kot pitane.
Me.društveni sestanek—
Po sklepu zadnje seje v novembru se vrši meddruštveni sestanek v petek, 12. januarja 1979, ob 7.3G zvečer v Baragovem domu. Vsi udeleženci in društveni zastopniki so lepo prošeni, da se sestanka za 'gotovo udeležijo.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje ima sejo v sredo, 10. januarja 1979, ob enih popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vse članstvo vabljeno!
Družinska nedelja—
Prihodnja nedelja, 14. januarja 1979, je družinska nedelja Društva Naj sv. Imena fare sv. Vida. Vsi elani in njihove družine so vabljeni pri osmi sv. maši k skupnemu obhajilu, nato pa k skupnemu zajtrku v farni dvorani. Na sestanku po zajtrku bo ing. J. Zebe kazal filme iz Baragove dežele.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima v sredo ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue. Tajnica bo pobirala asesment od 6. dalje. Po seji bo zabava. Koledarji—
Lepe stenske Marijine koledarje za 1. 1979, založbe slovenskih Salezijancev,'dobita, če se oglasite v Baragovem domu. Celovške mohorjevke—
Naročniki knjig Družbe sv. Mohorja v Celovcu za 1. 1979 so knjige dobili na dom. Nekaj izvodov jih ima še na razpolago Slovenska pisarna v Baragovem domu, ki tudi že sprejema naročila zal. 1980.
Pasje znamke—
Okrajni avditor V. Campa-nella je objavil, da so naprodaj nasje znamke. Te morajo po zakonu nositi vsi psi, stari nad 3 mesece. Stanejo $2 in jih je mogoče dobiti v avditorjevem uradu na 1219 Ontario St., sredi Clevelanda, pa tudi na raznih krajih v okolici mesta, med drugim v The All Animal Clinic, 18002 Euclid Avenue, v Auto & Drivers License Bureau, South-gate Shopping Center, Maple Heights, Euclid Veterinary Uosp., 25580 Lakeland Blvd., Euclid.
Nedržavljani —
Pravosodno tajništvo opozarja vse nedržavljane, da so se po zakonu dolžni prijaviti tekom meseca januarja na posebnih iiormularjih, ki so na razpolago na poštnih uradih in v uradih immigration and Naturalization Service. Kdor se ne bi prijavil, te izpostavlja kazni in morebitnemu izgonu iz ZDA.
Albert Porter umrl—
Včeraj je umrl v Hilcrest bolnišnici 74 let stari bivši okrajni inženir in dolgoletni vodnik demokratske stranke v okraju Cuyahoga Albert Porter.
Slovenec umorjen v East Clevelandu—
V Bi-Rite trgovini na Hayden Avenue v East Clevelandu so našli mrtvega njenega upravnika Antona Jancigarja. Oblasti preiskujejo okoliščine njegove smrti, po vsem sodeč gre za roparski umor.
Hvala—
Tiskarna AD se zahvaljuje ge. R. Zupančič z E. 60 St., g. A. Žnidaršiču z E. 60 St. in ge. Brodnik z E. 64 St. za krpe in druge rabljene tekstilije, ki jih tiskarna potrebuje za čiščenje -strojev.
/teRišKA Domovina
/»jv* r tt BC-/TI' ^i—liožviT
6117 ST. CLAIR AYE, — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher
rodu in verjetno tudi drugim narodom, ne povzročajo niti slovenski niti hrvaški niti srbski narod, ampak jih po' vzroča komunistična partija. Zato naj Karlo . Ilinič na perja svoje napade nanjo, ne pa na slovenski narod, ki je prav tako kot hrvaški žrtev komunizma.
Sm R
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and' 1st two weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav;
$40.00 na letož $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for one year.
FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year dente
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

BESEDA IZ NARODA

No. 3 Monday, Jan. 8, 1979
Pomoč revnim koroškim študentom
CLEVELAND, O. — V zad njem tednu pred Božičem je od' bor objavil zadnji seznam darov za revne slovenske koroške štu-božični dar, ki pa je i medtem že narastel in sicer so ! k temu pripomogli še naslednji ; darovalci; Rev. J. Ferkulj, Ela j $200; Štefan Novak, Scarborough, kan. $240; N.N., Wis., $100; N.N., Cal., $100; N.N., Cleveland,
uarice, ko je trdil, da sta Trst in Koper hrvaški mesti, da gradimo Slovenci svojo industrijo s hrvaškimi devizami itd. V zadnjem času se je ta mož zopet z več članki spravil nad Slovence.
Neutemeljeno in škodljivo pisanje
Od časa do časa se v hrvaškem listu “Danica”, ki iz^ f,30; Frar^ies ^^hions $25; ga. baja v Chicagu oglasi Karlo Ilinič, ki so mu poleg Srbov ,Francka PoZslcJ f0T!ing ^^eeI^ tudi Slovenci trn v peti. Njegovi članki so polni neuteme- m spomm M‘ 'IakoPlca>Pro • • Ijenih in krivičnih napadov na Slovence. Že smo včasih ®y.sen^ka J1!1 van e ogra;,e^ odgovarjali temu piscu, ko je npr. Slovencem zanikal pra- ^20; / ' auser v sP°min
vico do'slovenske morske obale in lastne slovenske mor- °Sra3ec $ > ■ a v_v sP°mm
I. Pograjce $10; druzma France Sever $10 in Marija Boh $10.
Darovalcem v imenu ravnatelja Mohorjeve družbe msgr. dr.
V	“Danici” z dne 10. novembra 1978 je objavil Ilinič	H”f0eCka ” pr“V
daljši članek z naslovom “Srbsko-slovensko bratstvo i je-irih t { i dinstvo — dok se Hrvatima pune tamnice”. Tudi ta čla-' nek .je napisan v istem sovražnem duhu, kakor so ostali Iliničevi članki. Naj na kratko omenimo samo nekatere piščeve trditve. Tako npr. piše, da “su se hrvatske devize šakom i kapom trošile za induštralizaciju Srbije i Slovenije”.
Ni to prvič, da K. Ilinič postavlja to trditev, da namreč Slovenci skupaj s Srbi izmozgavamo Hrvaško. Ni pa Ilinič do sedaj še nikdar z dokazi podprl te trditve. Morda bi bilo koristno, ko bi se Ilinič pogovoril s Francem Jezo, ki postavka drugačno trditev, da namreč delajo Slovenci tlako za Srbe in da vršjio Srbi gospodarski genocid nad slovenskim narodom.
. V “Danici” z dne 29. septembra 1978 piše Ilinič o letališču Brnik pri Ljubljani. Z veliko zavistjo pravi, da je to letališče po svoji ureditvi prvo v Jugoslaviji in da 'je npr. nova vzletna proga dolga 3300 m in široka 60 m, do-čim ima zagrebško letalšče Plešo vzletno progo, ki je dolga samo 2222 m in široka le 30 m. V “Aeronautical Information Publication”, ki ga uporabljajo piloti, so za 1. december tile podatki: Zagreb ima vzletno progo, dolgo 82b0 m in široko 45 m, Ljubljana pa ima progo, ki je dolga 3000 m in je široka 40 m. Kje je torej dobil Ilinič svoje podatke?
Ilinič tudi piše, da so zagrebško letališče Plešo ob-navljali istočasno z ljubljanskim, a ga niso mogli dokončati v določenem roku, dočim Slovenci niso imeli nobenih zamud pri obnovi. Iz tega podatka se vidi, da Ilinič ali ne pozna dejanskega stanja ali pa da namerno daie napačne podatke. Ali na imajo v Zagrebu dve letališči. Kajti v času del na ljublianskem letališču so del prometa usmerjali na letališče v Mariboru, del pa na zagrebško: tja posebno večja letala, ki na razmeroma kratki stezi v Mariboru niso mogla ne pristajati ne vzletavati, v
V	tej- zvezi naj omenimo še to, da smatrajo mednarodni letalski krogi za civilni promet Zagreb za središče letalskega prometa v Jugoslaviji z ozirom na letališke naprave in posebej pa še zlasti na poznano dejstvo, da na zagrebškem letališču skoraj nikdar ni goste megle, doč im je Brnik često zavit v meglo. Pa mi tega Hrvatom pra v nič ne zavidamo, nasprotno, veselimo se vsakega njihovega uspeha in napredka.
V	“Danici” z dne 13. oktobfa 1978 stoji, da jugoslovanska vlada ne ve, koliko Hrvatov točno živi v Trstu in oko lici, ali 40, 50 ali 60 tisoč, da pa ona dobro ve za vsakega Slovenca na tem področju. Ilinič ne pove, kje je zvedel, da jugoslovanska vlada ne ve za Hrvate v Trstu, pač pa ve za vse Slovence. Kar pa zadeva številke Hrvatov, |
ki jih Ilinič navaja, povemo tole: Vsa ljudska štetja od nje v boljše čase, sebi pa časov Avstro-ogrske monarhije do danes povedo, da je Aladamo v božjo zakladnico ne-tržaška okolica popolnoma slovensko področje, Trst pa minljivi kapital, ki gane doseže mešano slovensko-italijansko mesto. Bilo je v Trstu ved-J inflacija, no nekaj priseljencev drugih narodnosti: Nemcev, Srbov,! Ob zaključku leta 1978 se od-Hrvatov,_Grkov, Armencev itd. Nemcev in Srbov celo,bor za pomoč koroškim študen-
v imenu staršev, kate-s temi podporami morejo študirati, prisrčen Bog plačaj!
Kako nujna je naša pomoč, naj vam pove pripis naslednjega pisma ravnatelju dijaških domov pred začetkom tekočega šolskega leta:
“Spoštovanemu ravnateljstvu dijaških domov! — Podpisana se obračam na ravnateljstvo dijaških domov z veliko prošnjo, da bi znižali mesečnino za tri sinove. Moja dva sinova že obiskujeta Slovensko gimnazijo in stanujeta v Marijanišču (dijaški dom Mohorjeve). Starejši sin Peter bo obiskoval 6. razred, mlajši Hanzej pa četrti razred. Sedaj bo še najmlajši siri Karli stopil v prvi razred Slov. gimnazije. Vsi trije bodo stanovali v Marijanišču. Vem, da vdrževanje domov ni poceni. A ker imam tri sinove v zavodu,
Na prvi koncert USS godbe na pihala
CLEVELAND, O. — Pod okriljem Zveze slovenskih organizacij (United Slovenian Society) v Clevelandu smo lani organi' zirali godbo na pihala. Takoj po razglasu za pristop se je priglasilo za godbo s primernimi instrumenti 35 godbenikov v starosti od 12 do 67 let. Za poučevanje in za vodstvo godbe smo najeli diplomiranega glasbenega učitelja Normana Novaka, sina poznanega harmonikarja Franka Novaka iz Euclida.
Godba USS ima svoje vaje zadnjih osem mesecev v zgornjih prostorih Kollandrovega potniškega urada in Tony Polka Village na 971 E. 185 St. vsak četrtek zvečer.
USS godbo na pihala sestav Ijajo člani z osnovnim znanjem v glasbi z notami, kar je v veliko olajšavo dirigentu. Tako je v kratkem času pripravil godbo za prvi javni nastop na koncertu.
Prvi koncert godbe USS se bo vršil v nedeljo, 28. januarja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek bo ob 3.30 popoldne. Po koncertu bo ples, kjer bo igral sekstet mladih Alpincev.
Na tem koncertu nastopi tudi moški pevski zbor “Fantje na vasi”, ki nam bodo zapeli kapel-no nekaj naših priljubljenih pesmi; zaigrali in zaplesali bodo tudi naši Mladi alpinci. Obeta se dovoli zabave za nas vse. Vstopnina za odrasle je $3, za otroke pod 12. letom pa $1.50. Sedeži v avditoriju bodo na razpolago s kabaretnim omizjem in rezerviran je tudi balkon. Vstop-
...	.	....	... nice imajo v prodaji: Tony Pol-
vljudno prosim, da b. mogli mi- ka vm 9?1	185 s
'7 d Tl ry»/AOC»/->Vn T'-H’-i	-|V\ T «-l G v%/-\vva r*	p	x
Tivoli Enterprise, 6419 St. Clair
žati mesečnino in tako pomagati naši družini... L. K.”
Njihov župnik je prošnjo podprl z naslednjim pripisom: “Podpisani se v polni meri zaveda, da so domovi vselej defi-citni. Vendar v tem slučaju je zadeva jasna. Ako študirajo trije sinovi, jo je treba upoštevati. Gospa L. K. že več let krasi in cedi farno cerkev, sinovi pa so zvesti ministranti. Tako je u-mestno podpreti take verne družine. Posebno najmlajši, Karli ,ima gotove poteze, ki kažejo na duhovniški poklic. MI.” V zaupanju na našo nadaljno pomoč je letošnjo jesen msgr. Hornboeck sprejel vse prosilce v Dijaške domove in s tem sprejel velikansko odgovornost, ki jo mi s svojimi darovi lajšamo, koroškim bratom večamo upa-
na-
več kot Hrvatov, ki so se s Slovenci vedno izredno dobro razumeli.
Še na eno Iliničevo trditev bi radi odgovorili. Ilinič pravi, da se v Sloveniji izdeluje veliko število avtomobilov, dočim je Hrvaška v tem oziru zapostavljena. Tako trdil Ilinič, da je koprski CIMOS izdelal letos 12,000 Cit-roenov in da jih bo leta 1982 napravil 35,000. Za podjetje 1MV v Novem mestu trdi, da bo letos izdelalo 45,000 Renaultov in da jih bo do leta 1980 napravilo letno po 16C,000. Slovenci bi bili veseli, ako bi jim bila dana možnost, da izdelajo vsaj nekaj odstotkov tega števila.
Po objavljenih podatkih v Kopru in Novem mestu avtomobilov ne izdelujejo, ampak samo sestavljajo (mon-tir-ajo); avtomobili še daleč ne dosegajo Iliničevih številk. Res pa je, da IMV (Industrija motornih vozil) ne pa IMU, kot piše Ilinič, izdeluje prikolice, vendar ne tovorne, ampak le turistične, za osebne avtomobile in jih izdela vsako leto vedno več, v glavnem za izvoz.
Vprašamo, čemu objavlja “Danica” tako neresne člP.nke in neresne trditve, ki samo škodujejo sicer dobrim odnosom med Slovenci in Hrvati, ki so oboji žrtve komu-■ etičnega centralističnega režima v Jugoslaviji. Krivic, ki, se delajo v Jugoslaviji slovenskemu in hrvaškemu na-'
tom ponovno naj lepše zahvaljuje vsem darovalcem za vsak najmanjši dar in še posebej tistim požrtvovalnim posameznikom, ki so v svojih krajih izvedli nabiralno akcijo in dosegli tako lepe uspehe, Ameriški Domovini in Amerikanskemu Slovencu za objavljanje člankov in seznamov ih slovenski radijski uri, ki jo vodita dr. in ga. Pavlovčič, za posredovanje naših prošenj clevelandskim poslušalcem. Zavedamo se, da smo vse, kar smo dosegli, dosegli le s sodelovanjem vseh vas.
Obenem pa odbor želi vsem srečno in zdravo novo leto in
Ave.
Na tem koncertu bodo nastopajoči godbeniki oblečeni v krojih slovenske narodne noše. Te bodo naredile in priskrbele Olga Petek in Marie Shaver z o-stalimi šiviljami; v načrtu je 40 oblek, kar bo dalo precej dela in stroškov. Organizacija USS ima stroške tudi z vajami, z notnim materialom, z instrumentalnimi razpodelitvami za razna glasbila in trobila. Na tem področju smo prevzeli veliko odgovornost: finančno in moralno. Za dober obstoj godbe potrebujemo sodelovanja in razumevanja javnosti do našega kulturnega prizadevanja med Slovenci v Ameriki. V tem pravcu vse rojake in rojakinje prisrčno vabimo na prvi koncert godbe Zveze slovenskih organizacij v Clevelandu v nedeljo, 28. januarja, v SND na St. Clair Ave.! Publicijski odbor: L. K.
Maks Simončič:
Pevski isi drugi spornim*
OAKLAND, Kalif. — V tehle vrsticah hočem le pokazati čita-teljem, kaj lahko človek ustvari življenju koristnega, pa naj si bo to njegovo delo v praktičnem ali v kulturnem življenju.
Danes sem v tem svojem spisu komaj 7 let star dečko in vam povem, da sem zelo rad imel kip sv. Florijana, ker je bil zaščitnik pred uničevalnim ognjem. Njemu na čast stoji stara, po kvadraturni izmeri mala cerkvica na vznožju Ljubljanskega gradu. Pred cerkvico so v le-
prosi za nadaljno pripravljenost pem zaporednem redu položene in pomoč pri delu tudi v letu sivkaste granitne kocke v trdno 1979, ki ga pričenjamo.	cesto. To okolje je del lepote
Odbor za pomoč našega starega prestolnega me-koroškim študentom, sta Ljubljane.
Je to lep spomin na moja o-troška, brezskrbna leta. V tej cerkvici sem redno vsako nedeljo prepeval v šolskem pevskem zboru. Majhen kor, ozke orgle na mehov pogon. Bil sem “so-pranček” in najbolj se mi vtisnila v srce obhajilna pesem “Tebe ljubi duša moja”, v kateri sem bil tudi solist. Po končanem svetem opravilu smo jo mahnili na “potep” na Ljubljanski grad.
Pa še nekaj nepozabnega sem pustil v tem božjem hramu. Veliko soboto z blagoslovom (žegnom) jedil. Očka mi je vec no dal precej drobiža za “pu šco”. Jaz pa sem mencal prešteval te cvenke v svojem žepu, če bi kaj “pomotoma” stalo za bonbone... Bil sem pač mali grešnik, ne da bi del za to moj dobri očka.
Do nekako 16. leta svoje starosti sem pač moral biti bolj med “pevci malega kalibra Končno se me je usmilil pokoj ni oče in sem meseca maja pristopil k mešanemu zboru Križanski cerkvi. Ta kraj za mene ni bil tuj, saj sem skoraj vsak dan zahajal za visoko grajene zidove cerkvenega poslopja na katoliške sestanke. Organist zbora je bila ga. Lavri čeva, dirigent pa njen mož, kateri je bil tudi zaposlen v katoliški bukvami poleg cerkve sv. Nikolaja (stolnice). Pa sem zadel v “prazno”, postal sem neke vrste ’’mehač orgeD in skoraj dve polni leti.
Z vstopom v mešani cerkveni pevski zbor se je pričelo za mene popolnoma novo živijenjsk obdobje. Meni je bil in je vsak zbor neke vrste družina, katera pod izprašanim vodstvom skup no deluje in skuša s svojimi nastopi dokazati, da je trud uče nja prinesel tudi uspeh.
Veliko sem se ukvarjal vprašanji značaja ljudi, kateri se bavijo z glasbo in pisateljevanjem in prišel do zaključka, da mi živimo nekoliko drugačno življenje kot ostali naši znanci in prijatelji. Zdi se mi, da je naša duša vezana z nekim romanticizmom, katerega več ali manj želimo doseči, dasirav-no se često razočarani utopimo vprašanju, zakaj nam to ni uspelo.
Tako sem opazil, da je mogoče, kjer sta žena in mož vodite ja istega zbora, da sta si v družinskem življenju eno in isto telo, dočim sta v glasbenem pogledu deljena z nekimi bolj ali manj težko p r e m o s 11 j i vimi vprašanji do zaželjenega uspe-
ha.
Ko sem prešel težave, katere !so me včasih malo iztirile, (tabil pa res pravo podlago za nadalj nje sodelovanje pri zboru, se je pričelo moje pevsko romanje iz cerkve v cerkev. Povsod imajo radi dobrega pevca, posebno če je mlajši. Mislim, da ni cerkve v Ljubljani, da ne bi pel na njenem koru. Največ pevskih na-akov in njene prave tehnike pa sta mi nudila splošno znana in vpoštevana pevska voditelja stolnega kora (šentklavškega) dr. Franc Kimovec, dirigent in somponist, in njegov” ožji sode-avec kanonik msgr. Stanko 'Vemrl, evropsko znani organist mojster na. orglah in tudi somponist. Večina nedelj cerkvenega leta sem pel po tri mase, kar je precej naporno za e-nega samega pevca.
Imam še vrsto imen, katere bi rad vsaj delno uporabil in priklical v spomin in nas je najbr-precej tudi tu kot novih državljanov, kateri smo peli pod voditeljem p. Hugolinom Sat-tnerjem v frančiškanski cerkvi Francetom Maroltom (članom jubljanske državne Opere), pevovodjo in organistom v Trnov-cerkvi, dočim je bil pri Sv. Jakobu Ljubljančanom dobro poznani sodni uradnik Stanko Grabner kot pevovodja in istočasno tudi organist.
Če gledam v preteklost, lahko trdim, da smo Slovenci tudi v glasbenem krogu zelo delavni in
smo imeli kvalitetno dobre zbo- če vključim samega sebe, katere. Sedemnajst let sem se u- ri bi morali dobiti vsaj skromno dejstvoval pri domačih sloven- priznanje slovenske begunske skih cerkvenih in posvetnih javnosti za svoja nesebična dela zborih, dokler ni izbruhnila dru-, in uspehe v našo slovensko ko-
ga svetovna vojna in nam preko noči prinesla italijansko zasedbo. Nadaljeval sem potem svoj razmah v Italiji kot neprostovoljen interniranec (Internate civile). Stopili smo v krog in že je donela slovenska pesem po barakah in v kapeli, ker bogoslužja nam niso zabranili kljub pritisku fašizma.
Prostovoljno sem se prijavil za delavski bataljon. Odposlali so nas v kraj Ellera pri velemestu Perugia. Kot navadno, je kar čez noč zopet bil formiran moški pevski oktet. Na prošnjo tamkajšnjega nadškofa smo dobili dovoljenje, da imamo svojo peto nedeljsko bogoslužje v nekako 3 kilometre oddaljenem kraju. Mala, lepa kapelica, če se ne motim, je nosila ime po svetniku sv. Mihaelu, nam je bila nad vse draga. Takoj so okoličani zaduhali naše sodelovanje in pridno zahajali k peti slovenski maši (le pridiga je bila V italijanščini). Kar je bilo zanimivo, je to, da nam je tamkaj-šji nadškof še posebej dovolil vsako nedeljo berilo v slovenščini in njega kratko razlago. Mislim, da je bil to edinstveni slučaj v Italiji pod fašističnim terorjem. Pevski zbor je vodil sotrpin pripornik, jaz pa sem se bavil s čitanjem berila in njega razlago.
Septembra leta 1943 so razpustili koncentracijska taborišča zaradi odpora nemških oklepnih divizij, katere so začele prodirati z juga proti osrčju Italije. Po dveh mesecih tavanja v negotovosti sem končno prispel domov. Prijavil sem se k domobranski vojski in tudi tu nisem počival, vedno sem bil še agilen pevec.
Navaden obliž za bradavice
Ko je pomlad prešla v mesec maj leta 1945, sem ponovno moral na trnjevo pot begunstva.
Težki so bili koraki v tujino, iz katere sem se pravzaprav šele vrnil, toda življenje in ostati živ, je bil edini cilj v splošni zmedi.
Najprvo Avstrija, krvava pot nazaj až domovino. Preplah zaradi vračanja domobranske vojske, pa vendar trdnost prepričanja na boljše čase. Tudi tu slovenska pesem ni zamrla. Čas premisleka in končne odločitve.
Čez mejo jv ponovno negotovost — v sosednjo državo Italijo.
GONARS je bilo napisano pred velikimi vhodnimi vrati zasilnega begunskega taborišča.
Znani obrazi, trpkost na licih, zasenčene, objokane oči. Vsak v svojem Lotu kot zaobljubljeni menihi za zidovi božjega miru.
Pa Slovenec je trden, neomah-Ij iv. Ostati moramo, mi, klicarji svobode, za nas ni prostora doma, svetu moramo pokazati in dokazati, da imamo pravico na obstanek, da smo kljub tej strašni nesreči neodpustljive brato-morske morije trdni, povezani, odločni, da povemo svetu, da se laž in nje krinke razlikujejo od resnice.
Težak je bil začetek, bolečine So kalile naš dušni mir. Polagoma smo vstajali, gradili smo novo skupnost v tujini nad presenečenjem tujcev o našem trdnem značaju in sposobnostmi.
Z nami in za nami je šlo vse in oestali smo vidni, upoštevani, spoštovani. Pesem se je zopet naselila med nami, šla z nami in se dostojno v vsej svoji veličini in lepoti predstavila tujemu svetu. Do takrat skoraj nepoznani, smo prodrli nasprotno politično obzorje in se ogrevali s slovensko preprostostjo, s svojo iznajdljivosto, s svojo sposobnostjo. Organizirani so bili “Ali je res slabo, če črna zbori; cerkveno petje, koncert-j mačka preteče pot?” ne prireditve za taboriščnike in j “Res, za miši na drugi strani tudi italijansko javnost so bili poti.” česti.	;	*
Veliko je imen, katera bi se Žena možu v avtu:	“Kakšen
morala često objavljati, pa jih šofer pa si? Danes nisi povozil pogrešamo v našem časopisu, še nobene kokoši! Saj še za hra-Veliko je med nami Slovencev, no ne boš več zaslužil!”
rist. Žal mi je, da so ti pomembni rojaki, stvarilci dela, ostali o-samljeni, meni osebno pa je starost precej zabrisala spominov-
Med naše slovenske rojake in vidne javne delavce v kulturi in glasbi spadajo: župnik Stanko Jazbec, nekdanji dirigent taboriščnega zbora, s svojim pomočnikom J. Glavanom, dobro poznani vijolinist in tudi zborovodja g. Šonc, dr. Milan Pavlovčič in prijatelj Volovšek s svojim lepim tenorjem, kateremu je bil v isti liniji, bi dejal, skoraj vsej slovenski javnosti poznani “srebrni tenorček” Frank Gorenšek, sestre Hrenove iz poznane in visoko spoštovane družine nekdanjega vrhniškega župana g. Naceta Hrena. Nikakor ne moremo mimo imena župnika Jožeta Mavsarja, sedaj nastavljenega v East Heleni v državi Montani. Vsi vemo za njegovo neumorno delo, njegovo globoko demokratsko prepričanje, za njegove stvaritve, katere je po njegovem odhodu prevzel dr. Anton Kovačič, župnik v državi Dakota. Za njim zopet g. Luskar in tako naprej. To so najvidnejše osebe v vodstvu slovenske emigracije, rojaki, kateri so delali in olajšali naše težko taboriščno življenje. K vsem tem naj prištejem še g. Smersuja, pesnika Kunčiča, pok. g. žužka in vse ostale, kateri mi ob času niso prišli v misel. Zato prosim oproščenja. Ali ni res, da dolgujemo vsaj skromno domačo zahvalo: BOG PLAČAJ VAM, ROJAKI!
Nobena begunska skupnost ni v tujini pokazala večje ljubezni do zasužnjene domovine kot Slovenci. Nobena skupina ni bila bolje organizirana kot mi. Nihče ne kaže za nami s prstom! Mi stojimo, smo obstali, smo Slovenci in smo ponosni na vse, kar je v zvezi z našo preprosto m lepo govorico in našim narodom. Svet ve, zakaj smo morali na to težko pot po vseh kontinentih, raztreseni v malih skupinah. Svet nas pozna, kajti isto kladivo, kot nam je tolklo trdo cesto v negotovost, tolče danes povsod v opomin, kaj so odločujoče države zakrivile. Vse se maščuje v življenju in se tudi to.
Danes, po kolikih letih, je to le spomin, toda marsikaj je o-stalo — slika preteklosti in njenega izvršenega dela za narod.
(Dalje sledi)
Najnenostavnejše in naj učinkovite) še sredstvo za zdravljenje bradavic je navaden obliž, je zapisal dr. Jerome Litt, dermatolog, v časopisu za dermatologijo, alergologijo in pediatrijo “Gutis”. Zadošča, da na bradavico prilepite obliž in ga pustite šest dni in pol. Paziti morate samo na to, da ne ovira cirkulacije krvi. Potem obliž snamete, čez 12 ur pa prilepite novega in ga pustite prav tako šest dni in pol. Bradavica se že po 14 dneh precej zmanjša, nazadnje pa popolnoma izgine.
Zakaj se to zgodi, dr. Litt ni podrobneje pojasnil. Verjetno bradavica izgine zato, ker ostane brez zraka, morda pa tudi zaradi lokalnih strupov, ki nastajajo med kožo in obližem in čez čas uničijo bradavico, ne da bi zapustili kakršnokoli brazgotino.
Za smeh
Njegovo veličanstvo poper
Trgovina s poprom traja že' 3000 let. Začimba je pripomogla k odkritjem. Piper nigrum rodi 60 let. Za ceno se domenijo s prsti pod prtom.
“Dobro si jo oglejte! Pomagala je ustvarjati zgodovino.” S približno temi besedami, ki jih izgovorijo v spoštljivem tonu, količkaj razgledani Indijci z jugozahodne, to je Malabarske o-bale ogromnega polotoka, kažejo redkim tujcem vzpenjalko, ki z žičnatimi plezalnimi koreninami ovija drevesa tamkajšnjih gozdov in je obdana s tako košatim listjem, da je stežka opaziti grozde zelenih jagod. Domačini ne pretiravajo. Zaradi teh na videz neužitnih plodov so ljudje pred stoletji postavljali na kocko svoja življenja, jadrali po neznanih širnih morjih... Vedno zeleni rastlini pravijo botaniki piper nigrum; to je brezdvomno začimba začimb — poper!
Ljudje poznajo poper že nad 3000 let. Bil je eden prvih izvoznih pridelkov Indije in nad trgovanjem z njim in drugimi začimbami so imeli dolga stoletja monopol arabski trgovci, katerih mornarji so odkrili čudežno pomoč monsumskih vetrov. Ob jugozahodnem monsu-rnu, ki piha od aprila do oktobra, so jadrali ob obali Rdečega morja proti Adenu in nato v 40 dneh s pomočjo vetrov pripluli v Indijo. V pristaniščih so se založili z začimbami ter čakali na zimski severozhodni monsum, ki jih je popeljal domov.
Nekaj desetletij pred Kr. so stari Grki zlomili arabsko prevlado pri, trgovanju z začimbami in sploh indijskim blagom. S poprom so seznanili Rimljane, slednji pa kasneje še ljudstva, ki so živela v bližini rimskega imperija. Ko je Alarih L, kralj zahodnih Gotov, 1. 410 zasedel Rim, je kot davek med drugim zahteval tudi 1500 kg popra, ki so ga takrat odtehtavali s srebrom. Po padcu Rima je središče trgovanja s poprom in začimbami prešlo v Carigrad.
V	trgovanje med Jutrovimi deželami in Evropo sta se v 10. stoletju vrinili cvetoči italijanski mestni republiki Benetke in Genova. Njuna zveza se je prekinila 1453, ko je Carigrad padel v turške roke. Pod prevlado osmanskega cesarstva so tako prišle tudi ustaljene trgovske poti. Evropski trgovci so morali poiskati druge dostdpe do domovine popra. Z željami sladokuscev--je prišel čas odkritij.
V	upanju, da bodo dobili donosno trgovino v svoje roke, so Portugalci poslali drzne pomorščake vzdolž zahodne afriške o-bale, da bi našli pot do Indije. Tudi v imenu popra so raziskovali svet v naslednjih desetletjih. Kolumb je odkril Novi svet, Cabot Severno Ameriko, Alva-res Brazilijo, ena od Magellanovih ladij pa je objadrala zemeljsko oblo.
Že pred tem je dolgo iskano pot do Indije našel portugalski pomorščak Vasco da Gama. Leta 498 je priplul v Calicut, prastaro pristanišče za vtovarjanje začimb. Kmalu so mu sledili o-stali in za poper je bila spet odprta pot v širni svet. Do dandanes, ko si brez te začimbe stežka predstavljamo shrambo z živili.
Velika plantaža popra je nedaleč od slikovitega malabar-skega mesta Alleppey. Tanka stebelca z gostimi listi rastejo v vrstah. Februarja ali marca, odvisno od vremena, odrežejo sveže poganjke in jih posadijo V plodno zemljo. Ko maja ali junija pade prvi izdatni dež, presadijo sadike k vznožju dreves, ki imajo grobo lubje. Prvič obrodijo po treh letih in nato dajejo dragocen plod 60 let. Z vsake rastline naberejo na leto za 1 kilogram suhih zrn, nenehno pa pazijo, da vzpenjalka ne zraste previsoko, kajti obirajo jo 1 ahko samo z rokami, kar je zelo zamudno in deloma pojasnjuje, zakaj je poper drag.
Črn poper dobijo tako, da o-berejo jagode še zelene. Te nekaj časa ostanejo na kupu, nato pa jih sušijo na soncu, kjer se skrčijo in potemnijo. Za beli poper trgajo dozorele plodove in jih namakajo v tekoči vodi. Lupina se loči od sivega jedra, ki se ha' soncu pobeli.
Pri prodaji popra se je ohranila stotetja dolga tradicija. Vselej je okrog prekupčevalca pet ponudnikov. Slednji zgrabi za roko enega od lastnikov začimbe, roke jima pokrijejo s prtom in samo s prsti se domenita za ceno. Kupčija je sklenjena v največ 5 minutah, roke odkrijejo in prekupčevalec po istem postopku trguje z. naslednjim ponudnikom. Razen lastnikov rok nihče od prisotnih ne ve, za kakšno ceno je poper šel s preprodajalcem.
Prodajo začimbe vseeno strogo nadzorujejo, saj sme iz dežele le gojeni poper, ki se na videz le malo loči od divjega, v kakovosti pa so velike razlike. Sploh določajo kakovost po teži in stopnji suhosti, ki jo ugotovijo na želo preprost način. Vgrizne-jo v zrno, in če je le-to dovolj suho, mora med zobmi pravilno j tleskniti.
j Poper gojijo tudi v Braziliji in Indoneziji toda Indija je že tisočletja prva proizvajalka. 'Dandanes pridela blizu 35,000 ton popra, kar predstavlj a blizu j 35% svetovne proizvodnje. Med [velikimi potrošniki te začimbe [so Evropejci,'ki imajo radi pi-
JXj

kantne jedi', kuharji pa ne tajijo, da se z pobeno drugo začimbo ne da toliko doseči kot prav s poprom.
V Afriki ogljikovo jeklo preti 2609 teši
Star pripadnik plemena Maya v Tanzaniji je pokazal po spominu postopek izdelave jekla v preprosti talilni peci, kot je bil znan v njegovem rodu iz davnine.
Evropa je izgubila prvenstvo: poslej bodo morali zgodovinarji zapisati, da so prvo jeklo na svetu izdelali v Afriki, ne v Evropi. Taka je namreč ugotovitev raziskovalcev, ki so se na pobudo antropologa P. Schmidta lotili obširnejših raziskav plemena Haya iz Tanzanije. Ugotovili so, da so njihovi predniki že pred 2000 leti znali pridobivati ogljikovo jeklo v preprostih talilnih pečeh.	v
Pred devetimi leti je antropolog Schmidt slišal praviti stare pripadnike Haya, da so včasih sami izdelovali jeklo za svoje potrebe,’vendar da so delo opu-opustili, ker je kupljeno jeklo cenejše in ker zaslužijo več denarja, če goje kavo. Odkril je starca, ki je še vedel za posto-
pek pridobivanja jekla, čeprav je minilo že pol stoletja od delovanja zadnje peči.
Nekaj let kasneje je skupina znanstvenikov p r i s o s t vovala gradnji take peči. Poslednji poznavalec starega postopka je zgradil preprost plavž, v kate-me so kurili z ognjem. Z mehovi so v peč dovajali kisik in tako dosegli v notranjosti peči 1800 stopinj, kar zadošča za pridobitev jekla.
Lani so se še izčrpneje lotili raziskovanja nenavadne tehnologije. Domnevali so, da Hayi že zelo dolgo poznajo postopek, vendar za to niso imeli dokaza. Šele arheološka izkopavanja ha zahodnem bregu Viktorijinega jezera so dala dokaz. Izkopali so 13 talilnih peči, skoraj na las
V Sloveniji je zaposlenih 800,000 ljudi
Nagla rast zaposlovanja v zadnjih letih je privedla do .velikih sprememb in povečanja števila zaposlenih, saj je zdaj v Sloveniji že okrog 800,000 zaposlenih. Od tega jih je bilo septembra 1978 v družbenem sektorju kar 744,809.
Med omenjenimi spremembami so tudi velika preseljevanja. Ker je od zadnjega popisa prebivalstva minilo že 8 let, so njegovi podatki o tem zastareli. Tudi register prebivalstva, očitno pa tudi drugi pregledi ne doha-ajo teh sprememb in so selitve prebivalstva dokajšnja neznanka. Zato je slovenski zavod za statistiko napravil popis zaposlenih na dan 31. decembra 1976.
Zdaj je objavil podatke o migraciji 692,626 zaposlenih, ki so bili na tisti dan zaposleni na takšnih delovnih mestih v Sloveniji, ki jih je zajel popis. Podatek je razdelil tudi po občinah.
Gd tega števila je bilo tedaj 490,999 takšnih zaposlenih, ki so delali v isti občini, koder šo tudi stanovali. Takšnih, ki so delali v drugi občini in ne v tisti, ki so stanovali, vendar pa v isti regiji, je bilo 138,659. Takšnih, ki so delali v drugi regiji, je bilo 62,971. Med njimi so tudi delavci iz drugih republik. Koliko je bilo med zaposlenimi takšnih delavcev iz drugih republik, ki so se že naselili v tisti slovenski občini, koder delajo, statistika bodisi ni zbrala, bodisi ni objavila. Nasprotno pa je objavila, koliko delavcev iz obmejnih hrvaških občin hodi delat v Slovenijo. Takšnih je bilo tedaj 34,675.
Zadnja ovčja čreda na Postojnskem Juršče, vasica na robu gozdov ob zgornji Pivki, je bila dopoldne kot izmurla. Mladi iz njenih 87 hiš so že odšli na delo v bližnjo Pivko ali v Postojno, starejši so nalagali drva v peči.
Tedaj je v tišino pretrgal zvonec vodnice, za katero se je na planoti Rožanca nad Jurščami spuščala na pašo več kot dve-stoglava čreda ovac. V meglici nad Rožancem, kjer je zadnja ovčja družina v postojnski občini mulila travo, se je pokazala podoba ovčarja. V modri vetrovki in kavbojkah je ves nasmejan varoval ovce 22-letni Frane Šajn, ki ga vsi bolj poznajo kot Šuštarjevega z Juršč.
Doma je bilo osem otrok, samo on je že zmlada zaživel s kodravo živaljo. Spominja se, da jo je kot 6-letni fantič pomagal v zimskih mesecih pospremiti na pašo v Istro. Za točno število svoje črede na Rožancu ne ve, takoj pa bi začutil, če fc|i se mu izgubila ena sama ovca. Vse pozna, sicer dela pri žagi na Javorju v Pivki. ' Kadar ga ni doma, ga na paši nadomešča mlajši brat Vojko, na večer pa čredo pomolze mama Alojzija, ki zna narediti daleč naokoli znani Šuštarjev ovčji sir. Niso namreč redki, ki hodijo ponj iz Kopra in z Reke, Postojnčani pa ji ga malone sproti odnašajo iz rok.
Frane Šajn, zadji ovčar na Postojnskem, namerava ohraniti nekdaj bogato tradicijo ovčjereje v tem koščku notranjske dežele. V' mislih razpet med dvestogiavo ovčjo družino in
podobnih peči, kakršno je zgradil pred leti poslednji poznavalec stare tehnologije. Ko so do-
I iočali starost peči z radiokar-j bonsko metodo, je vse čakalo [veliko presenečenje. Peči so bide zgrajene pred 2000 leti — torej v času, ko Evropa še ni poznala ogljikovega jekla.
vsakdanjim delom na žagi preudarja o načrtih, da bi čredo povečal na 500 ovac.
Težave z elektriko
Izredno sušno obdobje je povzročilo v preteklem decembru veliko zmanjšanje proizvodnje eletričnega toka v hidroelektrarnah, to pa pomanjkanje e-lektričnega toka v vsej Jugoslaviji. V Sloveniji so bile razmere še najboljše, vendar so omejili uporabo električnega toka, da bi lažje pomagali drugim delom Jugoslavije, ki so bili hujše prizadeti.
Izključili so svetlobno reklamo, omejili osvetlitev izložbenih oken, izključili javno razsvetljavo ulic, trgov in drugih objektov za 50%, oziroma na najmanjši nujni obseg za varnost. Prepovedali so rabo električne energije za dopolnilno ogrevanje v poslovnih in družbenih prostorih ter pozvali vse privatnike k čim večjemu možnemu varčevanju z električno energijo. Opozorili so jih, da bodo morali uvesti ostrejše ukrepe, če bi se položaj v oskrbi poslabšal.
Slovenija na zadnjem mestu
Po nedavno objavljenih uradnih podatkih je od posameznih republik SER Jugoslavije v letu 1977 najbolj povečala svoj družbeni proizvod Črna gora, namreč za 32%, nato Kosovo za 26, Slovenija pa je za 21% na zadnjem mestu.
Narodni dohodek na prebivalca v Sloveniji je znašal leta 1977 57,024 dinarjev. Najvišji je bil v občini Ljubljana-Center, kjer je znašal 227,438 dinarjev.
“Sava” izdela skoraj tretjino gum
Tovarna “Sava” iz Kranja, ki zaposluje 6500 delavcev, se uvršča med vodilne proizvajalce gum v Jugoslaviji. Skupno izdela 31.3% * 1 gumijastih izdelkov v državi.
Jugoslovanski košarkarji zmagali
Potem, ko so na svetovnem prvenstvu v Manili na Filipinih v finalu premagali košarkarje Sovjetske zveze, so jugoslovanski košarkarji postali svetovni prvaki. Premagali so vseh deset nasprotnikov; sploh so po prikazani igri bili nad vsemi tekmeci-. Kot najboljše moštvo so dobili zlato medaljo.
Počitnice podaljšane
Letošnje zimske šolske počit-nee v osnovnih in srednjih šolah bodo trajale od 22. januarja do 2. februarja. Ker se bo pouk pravzaprav končal že v petek, 19, januarja, in začel v ponedeljek, 5. februarja, bodo počitnice tako trajale dva tedna.
“Poloneze” za Jugoslovane
Zavodi “Crvene zastave” iz Kragujevca so pred kratkim ponudili kupcem prvih sto polo-nez, ki jih proizvajajo v sode-
manjše kot lani, ko se jih je vpisalo 700 več.
čez leto dni vozila po suhem na Krk Dela pri gradnji mostu s kopnega na otok Krk uspešno potekajo. Zato vodstvo gradnje zagotavlja, da bodo most odprli za avtomobilski promet čez leto dni.
Prehod prek mostu bo treba plačevati vse, dokler ne bo izplačan. Verjetno bo to trajalo 10 let, cestnina pa naj bi bila izenačena s ceno prevoza s trajektom.
Poljsko poljedelstvo Bolgar Georgi Markov je premalo uMovilo je bil zastrupljen!
Pridelek žita lani bo pokril Sodišče v Londonu je dogna
OA/7/	_1	v’,l	i	i •	1 * 1 1 V	-v •
še ena zlata medalja za “Meblo”
Na 11. mednarodnem sejmu o-preme je posebna strokovna komisija podelila zlato medaljo novogoriškemu “Meblu” za nove sedeže Kea.
V rekah manj ribjega . zaroda
Za slovenske reke sicer velja, da so dokaj bogate z ribami. Zato tudi ni čudno, da je med Slovenci kar 24,000 športnih ribičev. Vendar ugotavljajo, da v marsikateri reki upada bogastvo rib, to pa ne toliko zaradi morebitnega ulova, ampak predvsem zaradi večjega onesnaženja voda.
Trije koroški dnevi okteta “Gallus”
Oktet “Gallus” iz Ljubljane je imel na Koroškem več koncertov. Začeli so v Št. Jakobu v Rožu, kjer je bil koncert za o-troke, nato pa z odrasle v Celovcu in Šmihelu.
Grčijo obišče največ Jugoslovanov
To je dejal grški minister za turizem prof. Georgios Daskala-kis v razgovoru z novinarji, ko si je s spremstvom ogledal v Portorožu hotel “Metropol” in še nekatere druge turistične u-stanove.
Plaz ogroža bolnišnico Na Pohorskem dvoru ob oddelku za psihiatrijo mariborske bolnišnice potekajo te dni dela na preprečevanju plazu, ki se je začel letošnjo pomlad spuščati proti delu stavbe, v katerem sta kuhinja in kotlovnica. Dva metra široki plaz je začel resno o-grožati stavbo dvorca, v katerem je 180 bolnikov.
lo vanju
avtomobilsko indu-
strijo FSO v Varšavi.
Polonez sodi v kategorijo o-sefcnih avtomobilov in je “naslednik” znanega poljskega vozila 125 P. Motor ima 65 konjskih sil in lahko razvije najvišjo’ brzino 150 kilometrov na uro.
Na 100 kilometrov porabi okoli 8 litrov bencina. Maloprodajna cena z vsemi dajatvami pa je okoli 160,000 din.
Manj “brucov” kot lani Iz doslej zbranih podatkov je razvidno, da se je v vpisnem roku na mariborsko in ljubljansko univerzo , vpisalo 14,000 novincev. Čeprav številka ni majhna, pa je število novincev (brucov)
V Sloveniji so umrli
15.	decembra
V	Ljubljani: Karol Lukan, Jože Žvab, Ignacij Stanič, Lidija Bregant, roj. Rebec;
v Zg. Hotiču pri Litiji: Jože Še-verkar;
v Biljah: Ljubica Budin;
v Mariboru: Andrej Levstek;
v Mali vpsi: Marija Kos.
16.	decembra
V	Zabukovici: Marija Klemen;
v Ljubljani:	dr. Jakob Med-
ved, Frančiška Klavcic, Janez Ilija;
na Bregu pri Litiji; Anica Kranjc;
v Lipici: Iva Križaj;
v Rečici pri Laškem: Marjan Straus;
v Lazah pri Dolskem:	Martin
Milavec;
v Orešju: Ana Sutar, roj. Gart-naf;
v Preloki: Marija Cah;
v Grosupljem: Boža Zrnec, roj. Kračman;
v Kranju: Amalija Fock, roj. Praust;
v Mengšu:	Angela Srdič, roj.
Čebulj.
18. decembra
V	Ljubljani: Antonija Lotrič, roj, Pogačar, Alojzija Kolarič, Mara Velušček, roj. Petrič, I ranc Peterca, Janez Simčič, Jernej Novak, Emilija Arko, roj. Husu;
v Zapctoku (Kurešček): Matilda Podržaj (Krčanova mama) ;
v Grosupljem: Tine Boh;
v Murski Soboti: Štefan Poredoš;
v Kamniku: Ignac Pugelj.
hrano 34 milijonov prebivalcev ; bolečino, odpeljali so ga v bol-Poljske. Vlada računa, da bo u-1 nišnico, kjer je trdil, da je zavozila 5 milijonov ton žita zastrupljen, in tam v par dnevih krmljenje živine iz ZDA in dru- - umrl. Britanske oblasti so uved-gih zahodnih držav.	j le podrobno preiskavo in dejan-
Poljska je nedavno podpisala ’sko našle v stegnu Markova, sporazum s Kanado s triletnim j kamor ga je sunil neznanec z kreditom za nakup nadaljnih ! dežnikom, redek in izredno mo-
700.000	ton žita. Nakup žita bo čan strup, stal Poljsko verjetno do prihod- j
nje jeseni blizu 500 milijonov \ Dr- Robert Keeley, eden vo-dolarjev v trdi tuji valuti, ki dilnih britanskih strokovnjakov jo Poljski tako manjka.	|za te stvari, je izjavni, da je po
Pomanjkanje deviz bo onemo- ugotovitvi sodne preiskave bil go čilo nakup mesa, ki ga doma najden v stegnu Markova enak ni dovolj. Lani so ga uvozili strup, kot so ga našli pri Bolga-
100.000	ton. Pomanjkanje mesa ru Vladimirju Kostovu, napade-je tolikšno, da čakajo ljudje dol- nem na podoben način v Parizu, ge ure pred mesnicami, da bi ga Očitno je, da je oba, napada iz-vsaj nekaj dobili, ko ga tem do- vedla bolgarska tajna služba ali bavijo. Starejši člani družine ča- neposredno ali pa po najetih kaj o pred mesnicami, ko morajo morilcih.
drugi na delo. Tak položaj po-_______________________________
vzroča nejevoljo in jezo, toda odgovorni trdijo, da hitra pomoč ni možna. Treba bo povečati učinkovitost poljedelstva in živinoreje.
------o------
kvečjemu 80% doma čih potreb. Primanjkuje tudi krme za živino.
VARŠAVA, Polj. — Poljedelstvo na Poljskem je premalo u-činkovito,, pridelkov je premalo za kritje domačih potreb, ko je bila Poljska pred drugo svetovno vojno med večjimi izvoznicami- žita. Komunistični vodniki trdijo, da je vzrok v številnih malih posestvih in njihovi obdelavi po starem načinu. Kmetje rabijo še vedno preko 2 milijona konj za svojo redno vprego.
Peto leto zapored je bila letina sorazmerno pičla, žita so pridelali le 21.5 milijonov ton, kar krije komaj 80% potreb za pre-
lo, da je bil bolgarski oporečnik Georgi Markov v Londonu zastrupljen.
LONDON, Vel. Brit. — Georgi Markov je bil v Bolgariji znan z večino vodilnih osebnosti režima, predno se je obrnil proti njemu in ostal v tujini. Sodeloval je v bolgarski oddaji BBC in v njej ostro kritiziral bolgarski režim.
Lani v septembru ga je neki neznanec, ko je bil na poti na radio postajo, ustavil in ga sunil s koncem dežnika v nogo. Neznanec se je oprostil, kot da bi se to zgodilo po nesreči, in se odpeljal s taksijem, ki ga je čakal ob cesti.
G.	Markov je kmalu začutil
MALI OGLASI
Odkril je galejo z zlatim zakladom
ANNVILLE, Pa. — Leta 1641 je španska galeja (vojna ladja) zadela na pečine 85 milj severovzhodno od Dominikanske republike in se potopila z velikim tovorom zlata in srebra. Lani je potopljeno ladjo našel Burt B. Webber Jr.'iz te naselbine v Pennsylvaniji.
To je ena naj večjih najdb, ker je bila izguba galeje Conception ena ‘največjih v 17. stoletju”. Dejanske vrednosti zaklada na potopljeni galeji ni mogoče oceniti, dokler ta ni dvignjen in pregledan. Najditelj se bo lotil reševanja zaklada v prihodnjih mesecih v soglasju z vlado Dominikanske republike.
4 Rooms with or without garage. 1161 E. 60 St. Call 431-1997
(3-5)
HELP WANTED—FEMALE
Child care and some housekeeping 3 days per week preferably klon., Wed., Fri. Possibly live in. 1 child age 10 mos.
Call 321-1130
(3-5)
Malo posestvo v Sloveniji naprodaj
Jerneji vasi pri Črnomlju je naprodaj hiša, z gospodarskim poslopjem in skupno 8 hektari zemlje. Dva hektara je njiv in vinograd, ostalo je gozd, vse na ravnem. Kdor se zanima, naj piše na naslov: Ivan Štrucelj, R.M.B.—181 Via Karridale, 6288, West Australia.
(3)
Francija bo prodala jedrski elektrarni LR Kitaiski
PARIZ, Fr. — Francija se podaja z LR Kitajsko o prodaji tej dveh jedrskih elektrarn, zgrajenih na
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje oddajo v najem. Brez otrok. 432-2976.
(2-4)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje v pritličju z garažo oddajo. Kličite 676-4255.
(1-3)
Stanovanje v najem
Štirisobno stanovanje St. Clair temelju Westinghouse I m E. 63 St. oddajo. Kličite 432-tehnologije. Njuna skupna cena j 1323.
naj bi bila okoli 2.2 bilijona do- !	.	(x)
larjev.	,
Vlada ZDA je načelno pristala na to prodajo. Pristanek je potreben, ker je to v dogovoru med ZDA in Francijo o uporabi ameriške tehnologije za gradnjo teh jedrskih elektrarn.
Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu!
Housekeeper
Live in. 2 school age child.:ren, dogs. Salary and paid social, security. References requi red. 621-7288 weekdays only.
(1 3)
Prl|aS®S5s Pharmacy
I St. Clair Ave. & E. 68 St. 36 1-4212 AID FOR AGED PRESCRIPT IONS
i IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA [RAČUN POMOČI DRŽAVE ..OHIO.
Na razpolago je mesto pri veliki finančni ustanovi za razlaganje in prodajo bančne postrežbe splošni javnosti. Redna plača m odstotki. Lepe robne koristi. Kandid.itji morajo govoriti tekoče slovensko in angleško. Kličite 3 51-2113 za sestanek. Delodajalec enakih priložnosti M.F,H.
(21-7)
s
t±klxXxxxiinxzjfžxij:žtgri TZTTTX'i'ii %, STTif t gSfY YTTYTTnn
BREZ DOMA
HEKTOR MALOT
Kmalu -so se približali božični prazniki. Tedaj pa, namesto da bi odhajala od doma zjutraj, sva odhajala zvečer okrog osmih ali devetih v mestne predele, ki sva jih že prej določila.
Najprej sva začela igrati v samotnejših ulicah, kjer je ropot voz in kočij že prenehal. Morala je vladati tišina naokrog, če sva hotela, da so najine pesmice prodrle skozi zaprta vrata in zbudile iz sna o-troke ter jim oznanjale bližajoči se Rožič, ki je tako drag angleškim srcem. Nekaj ur pozneje sva se podala v središče mesta, j kjer sva srečala zadnje kočije, v katerih so se bogati Londončani vozili domov iz gledališča. Polagoma je tudi tukaj, kjer je čez dan vladal nepopisen vrvež in ropot, nastala tišina. Tedaj sva začela igrati naj nežnejše in naj-slaše pesmice. Matijeve gosli jokale, moja harfa pa je vzdihovala. Ko sva za hip prenehala, da si nekoliko oddahneva, nama je veter prinesel na ušesa odlomke pesmi, ki so jih igrale druge skupine. Najin koncert se je končal: “Gospe in gospodje, lahko noč in srečen Božič!”
Nato sva odšla naprej in znova začela igrati.
Kako prijetno mora biti, če poslušaš godbo' ponoči, skrbno zavit v toplo odejo in pokrit z debelo pernico. Tisti pa, ki smo igrali na cesti, nismo imeli niti odeje -niti pernice. Kljub temu pa je treba igrati, čeprav so prsti vsi premrli in skoraj na pol zmrznjeni. 'V meglenih nočeh prihaja vlaga' skozi obleko, če pa je nebo jasno, prodira ledeni veter s severa prav do kosti. Nikdar pa niso te noči mile. To zimo je bil mraz še prav posebno hud; kljub temu nisva niti en večer ostala doma vse tri tedne, kolikor trajajo nočni koncerti.
Kolikokrat sva se ustavila pred trgovinami s perutnino, ko še niso bile zaprte, ali pa pred drugimi izložbami. Oh, kako lepe gosi, kako debeli francoski purani! Kako slastni kopuni! O-gedovala sva cele gore pomaranč in jabolk, kostanjev in sliv. S kako poželjivostjo sva gledala te izložbe! Koliko otrok se je v teh dneh veselilo in kako srečni so se vrgli v naročje staršem, ki so jih obdarovali!
Uboga in zapuščena sva hodila po ulicah in mislila na vse to. Videla sva sladko družinsko srečo v bogatih palačah in v preprostih stanovanjih revnih meščanov. Kako vesel je Božič za tiste, ki so ljubljeni!
XIX.
Gospod James Milligan se ni več prikazal na našem domu ali vsaj z Matijem ga kljub vsej čuječnosti nisva videla več.
Po božičnih praznikih sva začela zopet hoditi v mesto čez dan in tako sva imela še manj upanja, da bi sfe najina želja izpolnila. Le nedelje so nama dajale nekoliko možnosti za uspeh. Tako sva večkrat ostala ob nedeljah doma, namesto da bi se šla sprehajat in tako izrabila e-dini prosti dan v razvedrilo.
Čakala sva.
Matija je zaupal prijatelju Bobu najine skrbi, ne da bi mu pojasnil ves najin položaj. Vprašal ga je, če bi bilo mogoče izslediti gospo Milligan, ki je imela mrtvoudnega sina, ali pa njenega svaka, Jamesa Milligana. Bob pa mu je pojasnil, da bi moral vedeti, kdo je ta gospa Milligan in kakšen poklic ima gospod James Milligan, kajti v Londonu je mnogo ljudi, ki se tako pišejo, in še več jih je v ostali Angliji.
Midva na to nisva pomislila. Za naju je bila samo ena gospa Milligan, namreč Arturjeva mati, in samo en James Milligan, Arturjev stric.
Matija mi je začel tedaj znova prigovarjati, naj se vrneva v Francijo in najino prerekanje se je začelo znova.
-“Nočeš več iskati gospe Milligan?” sem ga vprašal.
“Seveda jo hočem najti. Nikakor pa ni gotovo, da je na Angleškem.”
“Nič večje verjetnosti ni, da bi bila v Franciji.”
“Pač. Ker je Artur bolan, ga je gospa gotovo zopet odvedla, v kraje, kjer je podnebje milejše in bolj ugodno za njegovo zdravje.”
“Ni samo francosko podnebje primerno za zdravje.”
“Prvič je Artur ozdravel v i Franciji in prav zato je zelo ver-. ve’ jetno da, ga je gospa Milligan zopet odvedla tjakaj j Kako rad bi videl, da bi tudi ti odšel od tu.”
ril to, kar mi je svetoval Matija, kakor se mu tudi nisem upal verjeti, ko je zatrjeval, da nisem sin mastra Driscolla. Dvomiti sem sicer smel, nikakor pa se nisem mogel popolnoma prepričati o tem, da nisem iz družine Driscoll.
(Dalje prihodnjič)
SPOLA POD LEČO
Radovednost je moška značilnost, ugotavlja Angležinja, ki v svoji knjigi navaja celo vrsto ženskih pred nosti.
Bil sem v takem položaju, da si ga nisem upal vprašati, zakaj želi, da bi odšel od tu. Bal sem se, da bi mi povedal to, kar sem sam domneval, da mi bo odgovoril.
“Bojim se,” je nadaljeval Matija; “pojdiva od tod. , Videl boš, da se nama bo pripetila kaka nesreča. Pojdiva vendar.”
Razpoloženje domačih do mene se ni niti malo spremenilo. Vendar pa, čeprav je stari oče vedno divje pljuval proti meni, čeprav me oče ni nikdar nagovoril, razen če mi je kaj ukazal, čeprav se mati prav tako ni zmenila zame, čeprav sta me brata sovražila in mi nagajala ob vsaki priložnosti, čeprav me Ana ni mogla videti in me je Kati imela rada samo zaradi slaščic, ki sem jih ji prinašal, se
Čeprav se uveljavljajo v moških poklicih in ob zahtevah po popolni enakosti sežigajo nedrč-ženske vendarle ostanejo ženske, je Corinne Hutt z ox-fordske univerze zapisala v knjigi, za katero je zbirala podatke vrsto let. Njene ugotovitve: ženskimi hormoni je drugače kot z moškimi, zato so ženske manj častihlepne in bolj raztresene manj samostojne in bolj prilagodljive kot moški.
•V knjigi “Samci in samice” je znanstvenica, ki dela na psihiatrični kliniki, naštela celo^/rstc točk, v katerih ženske prekašaj c moške. Ženske so proti boleznim odpornejše, dočakajo višjo starost kot moški. Njihov voh sluh in tip so boljši, nasploh sc bolj velikodušne in sočutne, zato se bolje razumejo z vrstnica-(n in z moškimi.
V pisanem in ustnem izrazu so praviloma bolj nadarjene, moški zaostajajo za njimi v sposobnosti kramljanja. Ženske se bolje učijo tujih jezikov, imajo boljši spomin kot moški, na pamet se
ne razumejo v celoti.	pljuč z roentgenom more poka-
Razen prednosti je Corinne zati temno liso neobičajne ob--Hutt naštela tudi pomanjkljivo- like in vzbuditi pri zdravniku sti Evinih hčera: nasploh so sum, da bi mogel biti rak. manjše, lažje in manj dinamične Potrditev tega suma je mogo-kot moški, ki vztrajneje stremi- dobiti z pregledom izpljunka, jo k cilju in so sposobni treznej- 30 v njem rakaste celice, ali še presoje	Pa potom bronchoscopy. Če ni
Po spričevalih, raziskavah ded- na ta način 11102110 natti nič nih lastnosti in po raznih posku- suraljivega- pa zdravnik in bol-
tt A.. j	m ■ nik se vedno nista prepričana,
sih sodi Huttova, da so moški ,	.	,	.
,	.	.v. .	, v ,	. da m nobene nevarnosti, potem
radovedneisi m boli castmlepni, ,	. w ,	’ .
, ,	..	\	, zdravnik vzame košček tkiva iz
hkrati pa imajo vec smisla za	,. ...
, A. .	, v	morebitne rane na pljučih za
pustolovščino m za logično misel.
Rak tudi pri olrokih
podroben pregled v laboratoriju.
Kaj pa rak na očeh?
Otrok je imel raka na enem očesu in so mu to oko odstranili, ko je bil star eno leto. Sedaj je star 20 let in ni nobenega Dr. Paul G. Dyment pravi v j znaka kake bolezni na drugem svojih odgovorih na vprašanja j očesu, pa se vendar boji, ker je o raku, ki jih objavlja v okviru 1 slišal, da je te vrste rak deden. Northeast Ohio Cancer Progra- j Dr. P. G. Dyment pravi, da ma in Cleveland Glinic Founda-|se te vrste rak — retinoblastoma, tion da se rak pojavlja tudi pri j ker se pojavi na retini, — pojavi otrocih, četudi sorazmerno red-!samo pri zelo mladih otrocih. k°-	če se pojavi na obeh očesih in
Po podatkih, ki so jih zbrali ga imajo ali so ga imeli tudi
v Veliki Britaniji, se pojavi rak na približno vsakih 735 otrok do starosti 15 let. K sreči so rakasta oboi j en j a na otrocih take vrste, da jih je mogoče uspešno zdraviti. Večji del otrok, ki se jih loti rak, je pri sedanjem položaju zdravstva mogoče ozdraviti, pravi dr. Paul G. Dyment.
Kako se odkrije rak na pljučih?
Te vrste raka je mogoče od-
na The Cancer Center. Inc., 11001 Cedar Avenue, Cleveland, Ohio 44106, ali kliče Cancer information Service v Clevelandu, tel. 421-7300.
V našem listu bomo od čaS» do časa objavili odgovore r' taka vprašanja, v kolikor s« nam zdijo, da bi v večji zanimali naše čitatelje.


V IM -***
drugi člani družine, je verjetno deden, če pa se pojavi samo na enem očesu in ni imel slične bolezni nihče drugi v družini očeta in matere, verjetno ni deden an zato tudi ni nujno, da bi se pojavil na potomcih.1 Zdravniki pravijo, da je možnost podedovan j a v tem slučaju le okoli 5%.
Kdor bi imel kako vprašanje
nisem mogel odločiti, da bi sto- lahko naučijo tudi stvari, ki jih
8 is
m
M
i
zs
m
i
&
Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja*
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Cleveland. Ohio 44103

sl
m
u
I
si
g
I
i
g
g
ammmmmiimmmuMvmmwmmimmmmS
kriti na razne načine. Pregled v zvezi z rakom, naj ga sporoči
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Cleveland Ohepler
We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Annual ....................................   $5.o(j
Sustaining .................................. $10.00
Life (individual or family) ................  $50.00
Life (institutional) ...................     $100.00
By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church.
Enclosed is $..............;......,2,___,___...
for my ........................   membership.
Name ..........;.............................
Street ......................................
City ..-................ State ......... Zip__......
Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to tire “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only.
-w-
Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulatar, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110.
ms
IHsilB
KOLEDAR
društvenih prireditev
JANUAR 1979	28. — Pevski zbor Korotan pri'
AMERIŠKA DOMOVINA
msssi
»s
mmmmm
20.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
27.	— Štajerski klub priredi banket v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob sedmih zvečer.
28.	— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo,- ki bo na razpolago od 11.30 do 1.30 popoldne.
FEBRUAR
3.	— Slovensko-ameriški primor-
ski klub priredi večerjo s plesom v dvorani Delavskega doma na Waterloo. Igrali bodo Veseli Slovenci.
18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Dramatsko društvo LILIJA priredi nagradno maškera-do v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
24. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., pripravi PUSTNO ZABAVO z večerjo in plesom v dvorani sv. Janeza v Green-fieldu.
MAREC
4.	— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi vsakoletno večerjo in zabavo v Slovenskem domu.
10. — Glasbena matica priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Prireditev se začne ob 6. uri, večerja ob 7.30.
H.	— Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
18. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancake |
redi svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
5.	— Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer! z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu, poldne.
20. — SKD Triglav v MilwaU-RINSKI DAN v parku Triglav. Začetek ob dveh po-keeju, Wis., pripravi MATE-SKI DAN s sv. mašo ob ll-i kateri sledi spominski program in nato kosilo.
JUNIJ
V. — Tabor, DSPB Cleveland,
pripravi proslavo spomina padlih slovenskih domobrancev, četnikov in legij ona?j eV pri Spominski kapelici na Slovenski pristavi.
17.	— SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom.
30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont.
JULIJ
1.	— V Lemontu praznovanje
spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929.
22. — Misijonska Zveza pripravi MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava.
AVGUST
19. — ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Mibwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave-
and sausages) v farni dvorani nue.
sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. 7. — SKD Triglav v Milwaukee-popoldne.	ju, Wis., priredi TRGATEV.
APRIL	Po kosilu zabava in ples.
21. — Tabor, DSPB Cleveland, 20. — Tabor, DSPB Cleveland,
priredi svoj redni pomladanski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
CE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk« 'Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave. Moj novi naslov: ...
Cleveland, Ohio 441 •
MOJE IME:
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO