Narodnostno hnjskanje. Iz skupnega past. lista avstrijskih škofov. V krščaaskem smislu razai aarodi sveta aiao druga, kakor eaakopravai udje, bratje ia seatre eae ediae dražiae božje. Kdor ae priznava te resaice; kdor jo taji, aaj že bode le v djaaju s avojim življeajem — kdor tedaj pretira Ijubezea do svojega aaroda tako, da sovraži drage aarode ali pa jih zaničuje, prepir ia sovraštvo aeje med aje; kdor ae vidi v avojem bližnjem v prvi vrsti odrešeaca Kristuaovega, ampak aarodnega aasprotaika, oa ne misli ia ne ravaa vec v dahu katoliškem, kajti aarodaost atavi aad katoliško vero. Poalašajte besede, katere so avstrijaki škofje 1. _ Q4*J. v isti atvari 8vojim veraim govorili. Njih tedanje* 8varjeBJe ia klic velja daaea, kakor jo bil tačas veljal, pa daaea še celo bolj kakor tačas. ,,Vaši škofje", so reklijJštejo si v dolžaost pokazati vam aataačaiše iaTrvttsiti vaa pred aajaevaraišo zapeljivko, ki je sovražaikom kršč. reda tako pogostem ia a tolikim aspehom v rabi. Ta mamljivi klic je aarodaost. Bog je, kakor uči apoatol, vstvaril iz eaega človeka ves človeški rod, aaj prebiva po vsej zemlji, ter je odločil odmeajeae čase ia meje ajih prebivaaja. (Ačt. app. 17, 26.) Da smo tedaj razdeljeai v družiae, rodove, aarode, to je božje delo. Različai jeziki pa ao že aasledek grelia, odpada od Boga, razpora Ijudi med seboj. Ker omikaai pagaai aiso zaali, da izvirajo vsi ljudje iz eaega očeta ia da ao vstvarjeai po božji podobi, zato so imeli tnja Ijudatva za divjake ia ao jih zaaičevali ter jih z vojsko aapadali. Se sedaj je aarovema pagaau vaak tujec smrtea sovražaik; oa pozaa saaio avoj mali rod, vkoačuje vsakega tujca, abije ga ali pa proda kakor živiače; pagaastvo samo se je popolaem poživiailo. Še le krščaastvo je človekn pravo veljavo podarilo. Oao izpozaava vse ljudi za rod božji, za otroke božje, ki ao poklicaai v božje kraIjestvo; vsi so si v rodu v dvojaem pomeaa, zakaj vsi so iz eae krvi ia vsi ao rešeni z eno krvjo, prelito aa križu. ,,Po Jezasu Kristasu ao ae aamreu ti, ki ao bili kedaj daleč, približali, podrla ae je steaa med aarodi, koaealo se savraštvo" (Eph. 2, 13.), vsi pa ao se združili v eao telo pod eaim poglavarjem ia vsi imajo pristop v eaem duhu k Očetu; ai vec jada, ne ajda, ae divjaka, ae akita, ae auŽBJa, ae prostaka, ampak vse ia vaeh je Kristasa (Col. 3, 11.); vez popolnosti pa, ki jih ediai, je ljubezea. Krščaastvo tedaj ia pravd človekoljubje more ia odobrava aarodai poaos pa tadi družiaaki čat samo dotlej, dokler ta poapešajeljubezea. Tudi kristijaa je v resaici s svojo družiao v tesaejl zvezi, kakor s svojo areajo; v tesaeji zvezi a svojim aarodom ia a avojo deželo, kakor z vsem človeštvom; oa pa izpolnjuje svoje dolžaosti do vseli, je vaem to, kar jim mora po božji aaredbi biti, če izvršuje ajegova ljabezea, povzdigujoč ae iz sebe, svojo aalogo v čedalje širjili krogih družiae, areaje, aaroda, države, človeštva. Ali ljubezea postaae grda aebičaoat, če ae, ae da bi aegla izvea sebe, vtopi sama v sebe ia obrača vse aamo le aa-ae. Potem se vaame sovraštvo med poaamezaimi udi, kakor tudi med družiaami, sreajami, ljadatvi, aarodi ia razruši ae zlovoljao vsaka višja vez med ajimi. Tako se naše dai umetao draži po brezbožuem zapeljevaaju, ki aamerava razdreti vea božji ia človeški red, pametaa ljubezea narodov do avoje zgodoviae, svojega jezika ia podedovanih šeg na kreevito ia preaapeto brezamje, ki gleda v vsakem sosedu, ki je dragih misli, smrtaega aovražaika ia vpepeli lastao liišo za to, da vkoača tako tadi sosedovo. To pač ai aapredek ia omika, kakor to oai imeaajejo, ampak je prav le rakova pot, vredna objokovaaja, — pot nazaj v pagaasko temo ia surovost; narodnost izpremeni se v zlato tele ia njeao molikovaaje je v ognju razuzdanih straati leprevečkratzveriaski boj med plemeni v sramoto človeštvu, gajusobo pred Bogom." Tako so bili pred 36. leti v eaem duhu avstrijski škofje govorili; bili pa so aami iz različaih aarodov razaojezičae moBarjhije ter so tako opomiajali k miru med aarodi ia svarili pred razporom ia prepirom. Ravao tisti duh aavdnšaje tudi aas, ljubi verai, ia zato vas avarimo tudi aii, aedaaji avstrijski akofje, ki smo se v ediBoati zbrali: Brzdajte avoj aarodai ogeaj, avoja aarodaa prizadevaaja, ae žalite krščaaske ljubezni! Vsi ate otroci ravno tistega Očeta v aebesih ia aaše skupae matere av. cerkve: vsi molite, če prav v različaih jezikih k enemu Bogu; vsi ste odrešeai po ravno tisteia Jezasu Kri^tuau, posvečeai po ravao tistem av. Duhu! ,,Ea Gospod, eaa vera. ea krat, en Bog ia 035 vseh", ači apostel (Epli. 4, 5, 6.), eao aebeško kraljestvo je za vse. V tej višji ediaosti aimajo aarodae razlike aobeae odličae veljave več. Ia zakaj bi, preljubi, ae mogli v aaši skupai domoviai, v aaši lepi Av^triji, skupaj živeti v ljabezai ia ediaosti? Zakaj bi avojemu vladarja, ki ljubi z eaako darežljivostjo svoje aarode, maožili vladarske skrbi a tem. da se prepiramo ia ai zavidamo, ae pa da bi po ajegovem gesLu nz združeaimi mocmi!" blagor varstva ia vseb. posameznik aarodov popeaevali? Zakaj bi aek z aarodaimi razpori ia bojiviše povečevali breme pastirskih dolžnosti, ki jih morajo vaši škofje nositi, ter njib že tako težko slnžbo še delali težavnišo? ,,Prizadevajte si toraj skrbno," tako opominjamo mi duhovnike in ljudstva za apostolom, ,,prizadevajte si, da ohranite edinost duba v zvezi mirn". (Eph. 4, 3.) V tem, ko priobčimo leta resui opominj najvišjih dušnih pa^tirjev Avstrije, pač lehko izpovemo, da se mi držimo aem od kraja in vseskozi take in toraj krščanske narodnosti; obžalujemo pa in odbijaino tako narodnost, ki ji po pravici velja graja zbranih škofov našib. Izlasti še storimo to in je tudi naša 8V. dolžnost tam, kjer se obraca ona zoper nas, zoper naše pohlevno alovensko Ijndstvo. (?)