Cjuliljrtn^i list
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5, viri zvečer.
Uredništvo in upravnlštvo: Kolodvorske ulico štev. 16. — Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi so uo vračajo. — Insorati: šcststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem poaav-ljanji dajo so popuat. — Velja za VJubljano v upravnifitvu: za colo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesoc 60 kr., pošiljatov na dom volja raosočno 9 kr. voč. Po pošti velja za celo
leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četit lota 2 gld. 60 kr. in ua jeden mosco 86 kr.	_
lOIU 1U gl-t	ion*	u	»*“•»	■O	giU.	ou	bi.	m ill juumi IUUBUC OD KT
V Ljubljani v petek, 3. aprila 1885.
Tečaj II.
Francija.
Na kitajskem ozemlji dogodili so se pre-važni dogodki; francoske Čete pod vodstvom generala Nčgrierja bile so tepene in morale so se sramotno umakniti.
Po bliskovo razširila se je ta vest v Pariz in vlada stoiila je takoj potrebne korake, da popravi posledice nesrečne te bitke, da varuje čast francoske vojne. Uže se je dovolilo 50 milijonov kredita za vojno v Kitajski; 50000 mož poslalo se bode takoj na pomoč v Kitajsko, generala Gal-liffet ali Courcy bosta zapovedovala.
Poročilo o porazu francoskih čet v Kitajski provzročilo je v Parizu veliko razburjenost, katera se je pokazala takoj v zbornici in v časo-pistvu — posledica je bila, da je moralo pasti Ferryjevo ministerstvo, primeroma najmočnejše in za vlado najsposobnejše izmed vseh, kar jih je Francoska imela skozi poldrugo stoletje. Katastrofa pri Langsonu bila je usodna za Ferryjev kabinet, poraz generala Nčgrierja zahteval je pad 1'erryja. Je pač uže navada taka lehko vznemirljivim Francozom, da morajo za vsako nesrečo najti koga, kateremu provzročitev podtaknejo; v tem slučaji zvalila se je vsa krivda na Ferryja obsojen je bil, ne da bi se mogel zagovarjati Istina je, da Ferry ni nekriv ob slabih vspehih francoskih čet na kitajskem ozemlji, a tudi ni on sam vzrok, saj imajo pri nesrečnem vojevauji na vzhodu svoj delež tudi velika večina zbornice in narod sam. Gotovo ni stotino toliko kriv Ferry na porazu Negrierjevih čet, nego Gladstone na padu Gordona.
Ministerstvo Ferryjevo storilo je mnogo doki ega deželi skozi dve leti njegovega obstanka
od konca februvarija 1883, mnogo je storilo za notranje ojačenje ljudovlade, se vč da je tudi nekoliko zakrivilo nesrečno vojsko. Dokler je francoska mirno za-sč delala ter procvitala in razvijala se, bila je tudi republika utrjena; zdaj m, ko se na daljnem vshodu bije ne presrečen boj ter giuja blagostan naroda, čujejo se tudi uže glasni glasovi proti republiki; saj je ravno pred par dnevi pisal nepomirljivi Rochefort v svojem „Intransigeantu“ pretresljive besede: Guillotina ima besedo!
Kdo bode prevzel ministerstvo za Ferryjem, je po polnem brez vsake važnosti gledč vojske v Kitajski; naj mu bode naslednik Freycinet, Wilson, Brisson, Ribot, Duclerc, vsak kabinet bode moral nadaljevati vojsko s Kitajsko, zadostiti francoski žaljeni časti, doseči vsaj nekoliko povoljen vspeh Francija ima prestati ministersko krizo, a to je male važnosti za Pariz, ta se kaj lehko pre-stoji, Francija pa stoji s to ministersko krizo tudi pred narodno krizo, in to kaže resnost položaja.
V	Franciji ni več istega blagostanja, kakor je bilo v prvih letih ljudovlade. Obrnili so se z orožjem na vzhod, tam si hoteli pridobiti z bojem „pot do dveh milijonov konsuraentov“, kakor se je izrazil Jules Ferry sam; a na tem potu potrošili so milijone in milijone — brez vspeha, in narod, kateri je pred kratkim igraje plačal pet milijard, narod, čegar gibčnost in gospodarstveno spretnost je občudoval svet, ta narod zdaj gospodarstveno propada.
To je žalostna prikazen, ne samo za Francijo, marveč za vso Evropo. Kajti uže se prikazujejo v Franciji krvava znamenja preteče revolucije vsled gospodarstvenega propada. Evropskemu miru gotovo ni angleško-ruski razpor, vojska, tako ne-
Listek.
nstvo v življenji in pvavu starih (V.	Slovanov.
JuMj;uislci Čitalnici predaval dr. Janko Babnik.)
(Dalje.)
,.vv ^m'janka sploh k javnim shodom ali k so Scu ne sme, Germanka le, ako jo ujeni varuh piemlja Slovanka pa celo sama sodi. Zares 'U na je ta stran staroslovanskega življenja. Ona je v nasprotji z vsem w ,	■'\
časih raznih narodov o? 10 ° uaJstareJŠlb so bile Slovanke v primeri? t0‘'Cj ni dV°jiti’ da pri Rimljanih in Germanih mno^o^f?1 ,.drugicami dovinska poročila o slovanskih kne^i?a?Um' ramo vkljub temu z veliko opreznostjo pretreso vati ter paziti na to, da jih ne modemizujeij? Nazorom svojega časa ter naravnemu razvitku sledili so Slovani gotovo ravno tako, kakor drug-®arodi. Pri vseh pa je bilo v prastarih časih stanje žensk precej slabo. Slovanske kneginje, tega ne smemo prezreti, so vender le izjeme. To jedro pa ostane v vseh poročilih, da je Slovan spoštoval v ženi neko zmožnost, katera je njemu manjkala, da
varen nego poraz Francozov v Kitajski. Francozi so narod, kateri pri žaljenem svojem ponosu ne sluša zmernosti glasu, in vlada, katera mestu o zmagah poročati more le o porazih, ne sme se nadejati dolgega življenja. Polagoma kažejo se na francoskem obzorji preteča znamenja; želeti bi bilo v interesu vse Evrope, da bi se Francozi po svoji vročekrvnosti ne pustili zapeljati k dejanjem, katera bi vzbujala Žale spomine.
Še z druge strani je poraz Francije v dalnjem vzhodu velikega pomena za evropske interese. Vzemimo, da zmaga kitajsko orožje nad francoskim, da se Kitajska zavč vojaške svoje moči, potem bi se pač moglo zgoditi, da bi Kitajska prodirala dalje, da bi svoje zakone spravila v veljavo v Indiji, da bi svoje gospodstvo skušala utrditi v Avstraliji, potem oškodovana bi bila v obili meri evropska trgovina samo v teh ozemljih, ne glede na to, kake posledice bi imelo izseljevanje Kitajcev.
je Slovau v svoji ženi, v materi svojih otrok, spoštoval zares enakopravno družico za vse življenje, da z njo nikakor ni ravnal kot s sužkinjo, ki bi
naj le zadostovala njegovim zahtevam ter mu bila povsem podložna.
Kako bomo to tolmačili V
Razloge za stauje žensk v javnosti, rekel bi
v političnem življenji narodovem, iskati moramo v stanji, katero zavzima žena v rodbini ali obitelji. Slovanska rodbinska uprava pa je bila taka, da je enakopravnost ter sloboda vseh članov bila naravna posledica zadružnega življenja. To stran moram nekoliko pojasniti in mislim, da bode najbolje, ako primerjam navadne vsakdanje prikazni s temi posebnimi staroslovanskimi, kakor jih nahajamo še dandanes po mnogih jugoslovanskih krajih.
Ako pri nas oče, posestnik kmetskega zemljišča umrje, ga podedujejo njegovi otroci, in sicer dobe vsi enake deleže, bodi si, da posestvo samo razdele, bodi si, da eden izmed otrok zemljišče prevzame ter bratom in sestram pripadajoče jim deleže izplača. Redko, da ne rečem nikdar, pa se zS°di, da bi otroci nadalje skupno posedovali očetovo dedino ter na očetovem zemljišči stanu-
Jasni pojini v politiki.
Z Dolenjskega, 30. marcija. (Izv. dop.)
Slovenci smo prav za prav še le novinci v politiki. Naše javno delovanje je bilo največ v tem, da smo se branili pretečega ponemčevanja, torej je bil naš položaj največ pasiven, stali smo v defenzivi. Ta položaj je trajal pri nas do Taaffe-jeve dobe; kajti kratke Hohenwartove vlade ne moremo v poštev jemati.
Način našega javnega delovanja ali politiko-vanja se je s tem bistveno spremenil, nikdar pa cilj in namen našega prizadevanja, kakor je to dobro razložil „Ljubljanski List“ v sobotnem
joči, skupno gospodarili. Naše današnje razmere takega gospodarstva ne pripustč — drugače pri starih Slovanih. Pri njih sploh vidimo nekak naravni nagon k združenju.
Država se je pri vseh Slovanih še le pozno razvila. Dolga stoletja so uže prebivali naši pradedi po teh krajih, pa še niso bili združeni v kako večjo, trdno državno celoto. Tem trdnejain bolje urejena je morala biti rodbina, ker je na-domestovala posamezniku državo. Ako torej pri starih Slovanih umre glava rodovine, potomci ne razdele premoženja med sabo, ampak „vse blago se dene v eno vlado, vladika se z rodovine zbere." Ta vladika, domačin, starosta ali kakor koli se imenuje, vlada rodbino, v kateri so vsi članovi enaki, v kateri imajo vsi enake pravice do zadružnega imetka, kjer je nepoznana lastnina posameznih, kjer ni pravdanja zavoljo imetka, ampak kjer vlada med članovi bratska ljubezen. Ako si pred-očimo to uredbo, moramo reči, da prvotnim razmeram starih časov zelo ugaja. Vsi članovi zadruge se v nji oskrbljujejo, sirote so tako rekoč nepoznate. Ako so temu ali onemu siročetu namreč tudi starši uže pomrli, zadruga zanj skrbi. Ne-voljaši, ki ne morejo sami za s6 skrbeti ter so
uvodnem članku. Naš cilj je in ostane: Slovencem pripomoči do ravnopravnosti, s tem do večje izobraženosti in do boljšega materijalnega stanja. Po tem cilju moramo tudi zdaj hrepeneti, ko se je naše razmerje do vlade predrugačilo, ko ne stojimo več v defenzivi z mogočnim faktorjem, z vlado, ko smo postali aktiven član v avstrijskem parlamentu, ki je bistveni del državnega telesa, državnega vodstva. Naša država je ustavna država.
V	takih državah odločujeta dva faktorja, jeden je vlada, drugi je ljudski zastop. Ustavna država se more le tedaj mirnim potem in koristno razvijati, dokler vlada soglasje v dobrih načelih in smotrih med vlado in parlamentom, t. j. njegovo potrebno večino. Ljudski zastop se ne sme v lastnem interesu, ni v interesu zastopanega ljudstva po nepotrebnem razdvojiti z vlado, a za slednjo velja isti nauk jednako kategorično. Medsebojno spoštovanje dveh za vodstvo državnega krmila postavljenih faktorjev je tu v prospeh države conditio sine qua non. To so načela, katerih se mora držati sleherni, ki hoče v javnosti besedo imeti, veljavno besedo spregovoriti. Slabi politiki so tisti, ki vsakočasne situvacije ne poznajo. Dozdeva se mi, da ravno nekateri Slovenci v slednjem času niso mogli ali niso hoteli spoznavati situvacije. Naj to povem v vzgledu: Prejšnje vlade niso principijelno pripoznavale pravičnih naših terjatev, v praksi, se da še menj. Nasproti njim bil je naš položaj pasiven, defenziva. _S&: ) (Janjajrtada se je izrekla javno za ravnopravnost, ] ■ in ta se praktično tudi izvaja, sicer le počasi, j j Nasproti teJ~vKdI nam torej ni stali'v ptipnjem proti vnem položaji.
Sedanja vlada je pač faktor, s katerim morejo poleg nemškega tudi slovanski narodi računati, in to ne brez vspeha računati, kajti iz tega računa dobiti utegnejo tudi poslednji za-s6 ugodnejši rezultat, nego je bilo to možno pod prejšnjimi vladami. Pod njimi je bilo upanje slovenskega naroda samo v moči in delavnosti njegovih prvoboriteljev, katerim gre sicer prva in največja zasluga, da se je narod naš probudil in ohranil. Tl prvnhftfjt.ftlii RO bili ipidini faktor, s katerim so p.-Aj ravnali so bili jedino zavetje, kamor se je narod prej zateči mogel. Zato je pa narod take svoje može čislal in odlikoval. Imena: Bleiweis, Toman, Costa, Razlag, Jurčič — to so zvezde bile, ki so slovenski narod vodile v včasih, ko vlade za nas marale^ jugft. Sedanja vlada Se Ie~Te p vi p n z n ala~ bla god e.i ao-delo-vanie teh domoljubov, odUkovajši _nam prvaka EHeiweisa in^^im^š^dn^e-jpož^
S tem je storjena bila zveza med obema važnima faktorjema, med vlado in med ljudskimi zastopniki, med domoljubi našimi. Taka zveza mora biti sveta slehernemu.
Kdor brez važnih razlogov ali cel6 iz malenkostnih osebnih ozirov rušiti poskuša tako zvezo,
zavoljo tega drugod sosedom skrbi delali, bili so tudi v zadrugi oskrbljeni. Za stare čase in takratne razmere bila je zadruga zares popolna institucija.
V	zadrugi vlada, v koliko smemo med enakopravnimi članovi tiste hiše o vladanju govoriti, domačin, in tudi to mesto sme zavzimati ženska, tudi tukaj je bila vlada pogostoma izročena ženski roki.
Oglejmo si sedaj to zadružno življenje ter ulogo, katero ima ženstvo v njem. Kakor sploh v svojem predavanji zamorem tukaj zavoljo bogatosti snovi le to podati, kar se mi najbolje karakteristično zdi. To in ono bom tako rekoč v primer podal, drugo in le preveč pa moram po polnem prezreti.
Pričnem naj z otroci v zadrugi, z dekleti, devojkami ternjihovem poslovanji. Izključljivo moško delo je le: plug in kosa, vse drugo opravljajo tudi ženske, ali karakteristično za nje je vender, ter kakor plug in kosa za moške, izključljivo ženska je preslica; lan ter predivo in vse, kar je z njim v zvezi. Naj pri tej priliki omenim, da veljajo v slovanskem pravu ravno gledč lana marsikatere posebnosti, če je v
bodi-si da ovira jeden ali drugi faktor, bodi-si da napada vlado ali dobre ljudske zastopnike — ta nima plemenitih nagibov. Zaslužne, v istini za blagor naroda delujoče može, naj uže stojč na čelu vlade, ali naj delajo med narodom, mora vsak pravi domoljub podpirati pri njihovem delovanji, ne pa jim staviti jedino le iz osebnih ozirov zaprek. Le v takem soglasji storiti more se kaj koristnega v prospeh naroda. Zdanja vlada je gotovo pravična našim zahtevam, torej jej nikdo, kdor v istini ljubi narod svoj, ne sme staviti pri blagonosnem delovanji ovir.	J.	L.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Iz Zagreba se poroča: Predvčeranjim imel je budgetni odsek sejo, katere se je udeležil ban ter tudi poprijel besedo, ko se je govorilo o prošnji zagrebške kmetijske družbe, naj se subvencija od 20000 gold. poviša na 100000 gold. Ban je govoril proti prošnji ter omenjal mnogih nedostatkov te družbe; v njej so večinoma elementi, kateri se ne bavijo s kmetijstvom, tudi organizacija družb ni primerna. — Folnegovič je predlagal, naj se troški za prepeljavo kostij Zrinjskega in Frančipana postavijo v proračun. Ban je odgovoril, da so se kosti omenjenih na povelje avstrijske vlade slovesno položile v grob v Wiener-Neustadtu, torej je njih prevažanje nepotrebno. Predlog se je torej odbil.
Iz Prage se poroča, da se je volilni odbor liberalne stranke uže sešel, da se je posvetoval o bodočih volitvah v državni zbor. Sklenilo se je, da se v kratkem skliče shod vseh liberalnih veleposestnikov.
Tuje dežele.
V	Italiji pričelo se je nekako republikansko gibanje. Predvčeranjim zaprli so v Rimu črkostavca in nekega vodjo republikanske stranke; pri njem našli so več strojev za tiskanje in več prepovedanih tiskovin.
Novi francoski kabinet še vedno ni sestavljen; Freycinet prevzel je sestavo, in on sam bode baje prevzel ministerstvo za notranje ter volil za portfelj vnanjih zadev diplomata. Gotovega vender še nič ni znano.
Najnovejša pariška poročila hotč vedeti, da je kabinet tako-le sestavljen: Freycinet vnanje in predsednik, Sarrieu notranje, Sp ul 1 er uk in bogočastje, Sadi-Carnot finance, Leg ran d trgovina, Allain-Targč poljedelstvo, Cuvinot pošta, Krantz pomorstvo, Delebecque vojno. Trgovinski in pravosodni minister še nista znana.
Med Angleško in Rusko se bodo razmere zopet zboljšale, kakor se kaže, in vrnilo se bode zopet prijazno soglasje. Ruska vlada je namreč odgovorila na predloge, katere je stavila Angleška
zadrugi vse zajedno, noben nima posebne lastnine na tem ali onem, je vender lan, laneno seme, predivo itd. izključljivi imetek žensk, katere z njim razpolagajo same, saj so ga pa tudi pridelale. Dekleta plejejo lan in ta posel veljd nekako za prav dekliško delo. Milo toži češka narodna pesem po, žal! minolem času:
„Když j8em plela len, novždela jsem, co me m<5 srdečko boli, že mnž mu j mily vypovi, nevždčla jsem.“
Dekleta potem lan popipajo ali izrujejo ter pripravljajo za predivo. Koliko starinskih običajev nahajamo še dandanes ob tej priliki pri trljicah, ki se sučejo okoli sušnice ali pečnice ter lan terejo. Dekleta potem predivo predejo ter — kakor še dandanes pogostoma pri Jugoslovanih — tudi same tko. Slovanska dekleta umela so nadalje vsak čas tudi lepo vezti. Komu so neznani krasni jugoslovanski ornamenti, kateri pa niso menda še le produkt novejših dni, ampak se v prav starih časih uže nahajajo pri Slovanih. Ti
gledč afganskega vprašanja, in odgovor ta je baje zadovoljil angleško vlado. Rusija vzprejme meje, katere je predlagala Angleška, če se to obistini, potem se ni bati vojske.
Angleški listi pripovedujejo, da se je v Kor-dofanu pričelo versko gibanje 'proti Mahdiju. Novi prorok je nekov El Makki, kateri ima ime od mnogobrojno obiskovane božje poti. Več rodov se je El Makiju pridružilo in umorili so emirja Mahmuda, sorodnika Mahdijevega. Depeša iz Don-gole poroča, da je Mahdi ukazal usmrtiti Avstrijca Slatina beja, kateri je bil Mahdijev ujetnik in kateremu se je dokazalo, da je bil skrivno do-pisaval z Goidonom.
Z bojišča v Tonkingu dohajajo le prav po-redkom telegrafična poročila, a so morda ravno zaradi tega malo tolažilna. Francoske čete, katere so se hitro morale umakniti od Lang-Sona, skušale so se ustaviti in utrditi v Dong-Sonu, a tudi od tu so jih prepodile preobile kitajske čete. Prve pomožne čete 8000 mož mogle se bodo še le dnd 12. t. m. iz Afrike odpeljati ter ob najhitrejši vožnji dospeti še le v 34 dneh v Tonking. Do tedaj moral se bode general Brier s svojimi vedno manjšimi četami boriti na smrt in življenje. Čudno pa je, da nobeno poročilo, katero pride s kitajskega bojišča, ne omenja francoskih izgub. Verjetno pač ni, da bi Francozi ne imeli nikakih izgub, kajti pot, po kateri so se Francozi umikali med Lang-Sonom in Dong-Sonom je silno težavna, in Kitajci bili so jim kar za petami.
O položaji v osrednji Ameriki se poroča •* Barrios napal je dnč 30. m. m. pozicije San Salvadorskih čet pri Elcocu. Nastal je vroč boj, kateri je trajal do mraku. Dnč 31. marcija ob zori pričel se je zopet boj ter trajal deset ur. Vojne čete iz Guatemale bile so zapodene v beg. Obe stranki imata znatne izgube.
Razne vesti.
— (Iz ljubosumnosti.) Iz Prage se poroča: Mlad rokodelec zaljubil se je v 241otno šiviljo Vilj0' mino Janovšek in ji je, kjerkoli jo jo dobil, odkrival ljubeče svojo srco. Ona pa jo bila trdosrčna in neizprosna in mu je strogo prepovedala, postopati za njo. Dnč 31. p. m. počakal jo	je	zopet na poti, kjer	je vedel, da mora iti mim6.	Ko	pride, stopi k	nji	ter jo
prav rosno popraša, je-li pripravljena, vračati mu ljubezen. Deklica odgovorila	mu	jo, kot vseloj,	da	ga ne
mara, na kar on potegne	iz	žopa nož ter	potegne z
njim po njenem obrazu, tako da ji je nos in skoro vso gornjo ustno proč odrezal. Nosrečno dokle prepeljali so v b61nico, a njenega čestilca v zapor.
— (Zvon padel iz zvonika.) V Kvingani na g6renjem Italijanskom padel je med zvonenjom zvon iz zvonika, in sicer na streho, katero jo prebil. Cerkev je bila natlačena pobožnih. Na srečo jo vender zvon v stropu obtičal in ni na tla padel, kjor bi bil gotovo
dandanes toliko priljubljeni ornamenti so se uže takrat snovali. Ako si čestite gospe omislite za svoje namizne prte, za obrisače itd. tkanino, katero kinči tako imenovana Holbeintechnih, vedite, da se veselite nad slovanskimi ornamenti, nad kinčeiDi ki je bil Slovanom uže v prastarih časih lasten ter da se vam pod tujim imenom podavajo ornamenti, kakor so jih nekedaj tudi Slovenke pi'fl'r spretno izdelavale, umetni izdelki, ki so nedvoJ" beno slovanskega izvora.
Slovansko dekle v zadrugi moralo je Piav pridno delati, kajti vse članove rodbine inora oskrbovati ona s svojimi ročnimi deli. Ona Popravlja obleko za očeta in mater, za sč m najdražje, kar ima, za svojega bratca, čudna j® ta stran slovanskega rodbinskega življenja, ta t° razvita nežna ljubezen med bratom in sestro-
Brat je branitelj svojo sestre in ona tega z neko posebno gorečnostjo za brata 0 Kako mila da je podoba „sestričice“ v naš* na_ rodni pesni ter s koliko ljubeznivostjo da se ua* rodni naš pesnik z njo bavi, je znano. To im& svoj vzrok v tem, da je sestri do brata več, da je rajša nego li ljuba pripravljena pož'tv°
nekoliko ljudij ubil. Navzlic ternn pa jo bilo voč kot šestdeset oseb poškodovanih, kajti vsled strašnega ropota nastal jo v cerkvi tak strah, da je vso sililo proti vratom in v toj gnjoči bila so marsikomu polomnjena rebra.
— (Nokaj Čudnega doživel) je župnik v Doggendorfu na Bavarskem, ko so je šel pred ne dolgim sprohajat. Sreča ga namroč noka ženska in ga poprosi, naj ji pove, koliko da je na času. Prijazni župnik izvleče svojo zlato uro iz žepa, a tuja žonska zgiabi jo tor mu jo iztrga iz rok, pa zbeži z njo v gozd. Oropani duhovnik bil jo tako osupnjen, da mu niti na misel ni prišlo, da bi bil stekel za predrzno tatico. Šo se ni prav opomogel iz svojo osupnenosti, ko se mu približa nek mož z jerbaščkom v roki. Župnik potoži mu svojo nezgodo, na kar se mu tujec ponudi, da hoče on pohiteti za tatico, samo naj pazi ta ®as na njegov jerbašček, ki bi ga drugače oviral pri hoji. Župnik bil je k temu pripravljen, in mož postavi 2 ruto pregrnjeni jerbašček na tla. Preteklo je dokaj časa, župnik jo čakal in čakal, a moža ni bilo z uro nazaj' Konočno polasti se dobroga duhovnika vender le radovednost, kaj da je v jerbaščku skritega. Ko ga odgrne, pomoli mu smehljajo v plenicah povit otrok ro-fici nasproti.
— (Amerikansko.) Pri nas zasajajo uredniki nasprotnih si časopisov svoja strupena peresa jeden v druzega, v Ameriki pa se drugače maščujejo jedon nad drugim, kakor nam priča slodeči slučaj. V amerikan-skem mostu Boize-City izhaja on republikansk in en demokratsk časopis, ki se vedno napadata med seboj. Urednik zadnjega časopisa zagroniti jo hotel življenje uredniku nasprotnega lista na ta način, da je dal vodo napeljati v poslopje, kjer je on stanoval in se je njegov časnik tiskal. Nekega dne plavalo je vse v vodi. 0°* pa se je s tem maščeval, da je tiskarno republikanskega časopisa zažgal. To so res radikalna sredstva, 8 kojimi so nasprotnik ugonobi.
Domače stvari.
(Imenovanja pri ljubljanskem magistratu.) V slednji tajni seji mestnega zastopa bil je di ugi magistratni svetnik gospod Vončina imenovan prvim magistratnim svetnikom; mesto mestnega policijskega komisarja pa se je podelilo gospodu Ivanu Kavčniku, avskultantu pri tukajšnji deželni sodniji.
—	(Veliki teden.) Utihnili so zvonov radostni glasovi, in cerkev odela se je v žalovalno črno obleko
—	praznuje se spomin na Odrešenikovo trpljenje. V vseh cerkvah pričele so se običajne velikonočne žalo-stinke; v stolni cerkvi daroval jo sam knezoškof Misija včeraj vžliko mašo ter blagoslovil sv. olje, potem pa Umival dvanajsterim starčkom noge. Ti starčki bili so do 86 let stari možje ljubljanski, in sicer imenom: ovak, Šušteršič, Zelnik, Kopač, Vrhovec, Resnik, Jerančič, Brodnik, Križnar, Urbinoc, Levec in Jančar. lud;r V8°^ ^ barčkov znaia vkup nad 800 lot. Opo-|J*Wli so ^ možje pogosteni pri knozoškofu ter
^ 1 se brfttu. Kolika da je ljubezen sestrina, nam 0 predočuje neka srbska narodna pesem, katera "poveduje, kako je mlada Gjurgjevica, ko so se Junaki iz boja domov vračali, gledala, ali ne bi svoja tri dobra med njimi našla. Prvo dobro: svojega moža, Gjurgja gospodara, drugo dobro: »»učnoga djevera", tretje dobro: »brata rodje-Ohn^n Nobeueea ne vidi, vsi trije so pogubljeni. Bi lasi odrežBeV,°JiaŽai”8ti po GiurgJu. s™jem možu, bratom pa si'oči izt 17*'t™ 8i liee izPraska> za
lice se izraste ter zadobi avi® 8pet zrasteJ°- tudi
J° Prejšnjo lepoto — »kosu rože, kosa opet rasto: lice grdi, a lice izrasta.
Ali oči nemogu urasti,
Niti srce za bratom rodjonim."
Žalostna je deklica, ki brata nima, in kako ni dve sestrici v tem slučaji pomagati skušate, nam z nedosegljivo lepoto predočuje druga srbska narodna pesem.
„Dvijo sestro brata noimalo,
Pa ga viju od bijele svile,
Od bijele i još od crveue:
obdarovani. — V vseh cerkvah postavljeni so krasni božji grobovi, olepšani bogato in dragoceno z redkimi cveticami, osebito v frančiškanski in uršulinski corkvi. Pop6ludno in na večer obiskuje obilica vornikov božje grobove. Ob vsaJti-p^ifa krt?." kako globoko, je .ukoreninjen v slovenske"'	yjrpl,;
— (Cerkvena godba.) V stolni cerkvi se bode pelo Veliko soboto pri vstajenji: J. B. Molitor: »Te Deum“; Leitner: »Regina coeli"; H. Oberhoffer: »Tantum ergo“. Na Veliko nedeljo ob 10. uri: Hahnova maša št. 3.; Graduale J. Zanglov, Ollertorium A. Foersterjev. Veliki ponedeljek: W. E. Horakova maša št. 6.; Graduale Skuherskyjev, Offertorium E. G-. Stehlejev. — V cerkvi sv. Jakoba pod vodstvom gosp. Belarja: V soboto pri vstajenji: R. Ftthrer: Velikonočnica; K. Mašok: »Regina coeli“; C. Kistler: »Tan-tum ergo“; K. Mašek: »To Deum“. Veliko nedeljo ob 9. uri: E W. Horakova maša D-moll, Zanglov Graduale „Haec dies“, Offertorium »Terra tremuit“ — Mehulov. Veliki ponedeljek ob 9. uri: I. Cecilijanska maša v C-mollu — SchOpfova, Mašekov graduale »Rogina coeli“, Mašekov offertorij »Angelus Domini 11.
— (V kranjske hranilnico) vložile so v mi-nolem meseci 1903 stranke 526 195 gld., izplačalo pa se je 2059 strankam 340 226 gld. 81 kr.
— (Stritarjeve posmi.) Nek tukajšnji časopis prinesel je novico, da je g. Bamberg kupil Stritarjeve posmi za 1800 gld. Nam se iz zeld verodostojne strani poroča, da je ta vost vsaj za zdaj še prenagljena. Pač pa se vršd pogajanja v tej zadevi.
— (»Vrtca“) št. 4. prinaša naslednjo vsebino: Delaj zjutraj, vzpomladi, v mladosti. (Pesni.) — Oče naš, kateri si v nobesih. (Gledališka igra. Sp. Roza Kosova.) — Otroci, molite zastariše! — Deklica in lastavica. — Minka in mačka. — Penično gnezdo. — Smrt. — Volk in koza. — Išl. — Zakl&d. — Volk in človek. — Pomagaj si sam. — Hrepenenje. — Dunaj 1683. 1. — Tujezemske živali. — Gašperjeve zabave. — Listje in cvetje. — Ta list ima cele pol pole priloge. Vsebina tega zvezka je tako zelo mična, da si ne moromo kaj, da ne bi zopet opozarjali slavno občinstvo na ta list ter ga priporočali v obilo na-ročevanje. Za vso leto stoji samo 2 gld. 60 kr.
Slovenskim pisateljem in prijateljem slovenskega pisateljstva.
Leta 1872. se je bilo ustanovilo »Slovensko pi-eateljsko društvo11 z glavnim namenom, podpirati slovensko pisatelje in pospeševati slovstveno delovanje.
Društvu je pristopilo 7 ustanovnikov in 95 društ-venikov. Leta 1872. napravilo jo društvo Preširnovo slavnost na Vrbi, kjor je dalo na rojstni hiši Prošir-novi vzidati spomeniško ploško. Potem pa je društvo ostavilo svoje delovanje, ker je tačasna politiško-na-rodna borba vsem rodoljubom toliko dela nakladala, da se je moralo odložiti marsikatero samo na sebi koristno in potrebno narodno podvzetje. V poslednjih desetih letih pa se je začelo krepko razvijati naše slovstvo in šte-
Struk mu meču drvo šimširovo,
Crno oči dva draga kamena,
Obrvice morske pijavice,
Sitne zube dva niza bisera;
Zalažu ga modom i šečerom:
»To nam jodi pa nam probesjedi!“
Velika ljubezen, ki vlada med bratom in sestrico se res teško da bolje izraziti, kakor se Je zgodilo s temi priprostimi besedami. Dekle pa posebno takrat žaluje po bratu, posebno takrat čuti njegovo pomanjkanje, ako gie v tuje kraje, ako v bosti pot zgreši ter se jej je bati hudobnih ljudi ali pa divjih živali, sploh tedaj, kadar je pomoči, zaščita najbolj potrebna. V takem slučaji pokliče dandanes Srbkinja, in to je nedvojbeno Stari slovanski običaj, prvega moškega, katerega sreča: „da s, mj p0 Bogu pobratime". Sveta dolžnost je za vsakega, ki je bil tako klican, da temu Poklicu sledi. Razmera med pobratimom in po-sestro je idejalna, ona je tista, kakor med bratom in sestro. Pobratim mora povsema mesto »rod-jenoga« brata zastopati. Varuj Bog, da bi hotel kateri koli del to razmerje zlorabiti, ker to bi bil po narodovem prepričanji velik greh, kateremu
vilo slovenskih pisateljev se jo veselo množilo. A pisa-teljstvo donaša pri nas Slovencih lo skromne dohodko in le tako dolgo, dokler ne opeša pero. Bolni in onemogli pisatelj ali revna rodbina umršoga pisatelja pa nema nikogar, do katerega bi se obrnila v svoji sili. Podpirati jo treba tudi mlade, nadopolne pisatelje, da se nam ne izgubč najbolji talontje vsled gmotnega pomanjkanja.
Na Gregorčičev večer 12. marcija t. 1. v Ljubljani poudarjalo se je tedaj in sklenilo, da se naj zopet oživi »Slovensko pisateljsko društvo", in pristopilo jo še tisti večer nad šestdeset društvenikov.
Podpisanemu, kot donarničarju »Slovenskega pisateljskega društva11, pa seje naložilo, sklicati občni zbor, kor po odstopu prvega predsednika gospoda Davorina Trstenjaka 1. 1873. in po smrti podpredsednika gospoda dra. R. Razlaga ni bil izvoljen novi predsednik.
Torej si usojam vabiti vse slovenske pisatelje in prijatelje slovenskega pisateljstva k izrednemu občnemu zboru »Slovenskega pisateljskega društva11, katori bode v sredo 8. aprila t. 1. ob 2. uri pop6-ludne v dvorani ljubljanske čitalnice.
Na dnevnem redu bode:
1.) Poročilo denarničarja.
2.) Posvetovanje o spremembah pravil.
3.) Volitev predsednika, njegovega namestnika, tajnika in denarničarja in pet drugih odbornikov.
V	Ljubljani 2. aprila 1. 1885.
Za bivši odbor »Slovenskega pisateljskega društva11: Dr. J. Vošnjak.
Narodno-gospodarstvene stvari.
K pridelovanju krme na polji.
Pridelovanjo krme na polji postaja vedno bolj važno, zlasti, odkar cena žita zmirom bolj pada, cona goveje živine pa k višku gre. Med krmskimi rastlinami, katere na polji pridelujemo, zavzemati prvo mesto nemška detelja ali lucerna in pa štajerska detelja ali rudeča detelja. Z ozirom na pridelovanje teh dveh rastlin nastane vprašanje: Zamoremo li pridelovanjo teh rastlin z ozirom na sedanje razmere tako močno pomnožiti, da bi se nam ne bilo bati tudi opešanja zemlje ?
Detelja vzame iz zemljo veliKo apnenca, posobno pa izsrka iz spodnje plasti zemlje veliko redilnih snovf, katerih zadnjih zemlji no more nazaj dati z gnojem.' Iz tega vzroka: ne moremo na eno in isto njivo štajerske detelje poprej sejati, kakor še le čez najmanj 6 let, »lucerno* pa čez 12 let.
Če se tudi v dostih krajih pridelovanje štajersko detelje in lucerne ne dd pomnožiti, zamoremo vender pridelek krme povečati s setvijo primernih trav, koje mešamo z deteljo. Taka mešanica ima sledeče prednosti: Mi zadobimo veliko množino jako dobre krme, ne da bi škodovali s takim pridelovanjem rodovitnosti zemlje; trava pomešana z deteljo zamore bolj pogosto
bi gotovo takoj kazen sledila, kakor v onem slučaji, o katerem nam pripoveduje narodna pesem. Devojka Mara se vrača iz Bolgarske v domovino ter si pobrati Pera Bugarina, katerega je naprosila, naj jo dovede v domačijo. Pero Bugarin to stori, ali ko si medpotoma Mara pri nekem studenci svoj obraz umiva ter se Peru v vsej svoji krasoti kaže, on, omamljen od njene lepote, svojo posestro poljubi. Strašna kazen ga doleti: iz jasnega neba šine blisk ter za ta prekršaj pobra-timske zvestobe grešnika s smrtjo kaznjuje. Mara to vidi in
»ljuto kuno Marija djevojka Bog ubio svakoga junaka,
Koji ljubi Bogom posestrimu.11
Ne vem drugod primere za ta lep slovanski običaj, za to vez, v kateri si zaveznika obljubita, vkupno vse dobro in slabo deliti iu prenašati, kjer si obljubita, se zvesto drug druzega držati, naj bi jih to tudi življenje stalo. Opozoriti le hočem v kolikor da se odlikuje ta navada ter koliko da je lepša nego zloglasni „frauendienst“ srednjeveških vitezov.
(Dalje prihodnjič.)
na eni in isti njivi biti sejana, trpi manj pred mišimi, kakor večletna detelja, ter tudi na vlažnih njivah dobro uspeva.
Sem ter tja se sliši, da je mogočo travnike narediti, ako se pustd stara deteljišča rasti. Ta misel je popolno napačna; kakor hitro detelja iz njiv izginjuje, prične se kazati le plevel, ne pa dobra trava. Na taki njivi jo mogoče lo polagoma narediti z dobrim gnojenjem primorno ledino, obstoječo iz dobrih krmskih trav. Ako želimo napraviti iz njive dober travnik, treba jo je najprvo dobro obdelati in plevela očistiti. Potem jo je treba obsojati z dobro in primorno mešanico raznih trav. Pri setvi ne smemo biti skopi ne s semenom, ne z denarjem, ki ga moramo dati za seme. Mislim, da bode marsikomu vstreženo, ako na tem mestu prijavim sostavo dveh mešanic, kateri ste se prav dobro obnesli. Prva je za travnike, ki imajo vodno travniki ostati, druga pa za njive, koje imajo nam dajati krmo za kake dve ali tri leta.
Sostava prve mešanice obstoji za en hektar iz sledečih sostavin in množin : 10 kil belo detelje, 4 kile hmeljne detelje, 6 kil švedske detelje, 2 kili lucerne, 10 kil svinjskega repa, 8 kil laško ljulike, 8 kil francoske ljulike, 16 kil angleške ljulike in 8 kil espar-sete. Za sostavo druge mešanice priporoča se sledeče: 4 kile bele detelje, 6 kil hmeljne deteljo, 16 kil švedske detelje, 10 kil svinjskega repa, 8 kil laške, 16 kil angleške in 4 kile francoske ljulike ter 12 kil espar-sete. Hmeljna detelja je neke vrste lucerna, ki rumeno cvete. Švedska detelja je v taki mešanici tri lota zelo dobra ter v rašči zelo podobna štajerski detelji.
To mešanico zamoremo sejati spomladi samo za-s6 ali pa z ječmenom, ovsem ali jaro pšonico. Z ozirom na to, ali se je to seme samo za se sejalo ali pa s kakim žitom, dobi se Se v prvem letu manj ali več strnišnega pridelka.
Če se torej upognemo tirjatvam časa ter pomnožimo pridelovanje krme, donašala nam bode taka krma voliko lepe živino, in ta lepa živina pa plačilo za
voril je lord Roseberry ter dejal, da vladna po-itika gledč Sudana v tem obstoji, da uniči Mah-dijevo moč, nikakor pa nete Kartum trajno zasesti. Vsekako pa se bode vlada trudila, da zapusti Sudanu boljšo ustavo, nego jo je dobila.
Washington, 2. aprila. Depeša poveljnika amerikanske vojne ladij e poroCa: Vstaši v Panami so zapalili Aspinval, da bi se ognili ujetju po vladnih četah. Tisoč prebivalcev je v veliki bedi.
Uradni glasnik
z dnč 3. aprila.
Razpisane službe: V Senožečah služba okrajnega ranocelnika z letno nagrado 5C0 gld. Prošnje, podprte z dotičnimi svedočbami, c. kr. okrajnemu glavarstvu v Po-stojini.
Naprave novih zemlj. knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kranji za katastralno občino Spodnji Bernik. Poizvedbe v dan 14. aprila 1.1. v Kranji.
Razpisane ustanove: Za šolsko leto 1885/86 v vojaških odgojilnicah in izobraževalnih zavodih podeljuje se jeden prostor kranjske državne štipendije. Podrobni pogoji za sprejem v te zavode nahajajo se v »Laib. Ztg.» št. 74 z dnž 2. aprila.
Eks. dražbe: V Ribnici zemljišče Jan. Puclja iz Dol. Rovt (160 gld.) dnž 8. aprila. — V Žužemperku polovica zemljišča Jos. Papeža iz Žužemperka (477 gld.) dnč 28. aprila, 26. maja in 30 junija.
naše delo.
.Novice."
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Pariz, 3. aprila. Razprave o sestavi kabineta še niso dosta napredovale.
Berolin, 3. aprila. V cesarjevem pismu, s katerim je cesar Viljem izročil Bismarcku podobo „proklamacija cesarja v Versaillesu", izraža veselje nad hvaležnim priznavanjem ljudstva Bismarcku nasproti. Podoba naj tudi potomcem stavlja pred oči, kaj da se ima cesar in njega rod zahvaliti Bismarcku. Pismo se končuje: Hvaležno in zvesto udani cesar in kralj.
Madrid, 3. aprila. Kraljeva rodbina opustila je vsled deževnega vremena vsakoletno navadno obiskovanje cerkva. Poroča se, da se je prišlo na sled zarotbi, ki bi bila imela izvršiti napad na kralja med obiskovanjem cerkva. Zaprli so osem oseb Preiskavanje se nadaljuje.
Ko ln, 2. aprila. Nj. veličanstvo cesarica Elizabeta došla je ob 1. uri po noči s posebnim vlakom sim ter kmalu odpotovala zopet v Heidelberg.
Heidelberg, 2. aprila. Avstrijska cesarica prišla je danes zvečer sim.
Pariz, 2. aprila. Sestava novega kabineta se pred danes večerom ne pričakuje. — Depeša generala Bričrja iz Hanoi z dnč 1. aprila poroča : Druga brigada došla je danes redno v Chu.
Pariz, 2. aprila, po noči. Današnja zbornična seja je bila zelo viharna. Jelibois (Bona partist) je dejal, da je poročilo lista „Paris“ o sklepu miru s Kitajsko škandal in borzni manever ter zahteval med odobravanjem desnice in ugovori levice, naj se postavi ministerstvo pred sodišče, izvoli pa naj se komisija, katera bode oskrbovala tekoča opravila. Ta predlog se je s 348 proti 77 glasovom zavrgel.
New-York, 2. aprila. Vstaši so si osvojili Panamo.
London, 2. aprila. Pri včerajšnjem letnem shodu narodne reformne unije v Manchestru go
Tujci.
Dnfe 1. aprila.
Pri Maliči: Groner, c. kr. arhitekta soproga; Odendal, nadzornik, in Lautner, trg. potov., z Dunaja. — Dr. Hussa, c. kr. okr. zdravnik, iz Velikovca.
Pri Slonu: pl. Pfeiffer, zasebnik; Golles, trgovec, z Dunaja. — Blažeg, c. kr. nadlajtenant, iz Trsta. — Gaspa-rin, zasebni uradnik, iz Zagreba. — pl. Lama-Biichsen-hauser, zasebnica, iz Plače. — Suttor, vratar, iz Gorice. — Wolf, c. k. lajtenant, in Wolf, knjigovodja, iz Pazina.
Umrli so:
V civilni b61 nici:
Dnč 1. aprila. Ana Sternad, hišinja, 331., jetika. Josipina Maček, fabriška delavka, 20 1., jetika.
Meteorologično poročilo.
Cas
opazovanja
Stanj o barometra
Tempe-
ratura
Votrovi
Nebo
7. zjutraj [730‘68 2. pop. j 729'84 9. zvečer ; 731•49
4'8
12-4
6-2
bzv. jzpd. sl. vzh. sl.
obl.
>
p. js.
Mo-krina v mm
0'00
XXKXXKXKXIXXKXXXXX
Oznanila
x
x
X
X
x
X
in reklame za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej stroki: A. Oppelik na Dunaj! (Stadt, Stubenbastei Nr. 2).
m
*
*
n
K
X
XXXXXXXXXIXXXXXXXX
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
-i
l
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II.	»	pripovedni spisi: Jurij
Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.  ________________
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 11
Srečke
z dn6 1. aprila. Praga:	GG	87	90	13
Poslednje obligacije. — Poslednje emitiranje.
Vsled ministerske naredbe vrši se dne 10. aprila 1885. 1. po zakonito propisanih določbah veliko mesečno izžrebanje s kraljevini pismom dovoljenih .sv
101
Ta posojila so zajamčena na posestvih mest
Bari, Barletta, Milan in Benetke
s 500 žrebanji (vsak mesec jedno žrebanje)
ki se vrše nepreklicno v dnevih na obligacijah naznačenih. Slednje obsezajo vrhu tega natančneja pojasnila. — Ta posojila so
najkoristnejša, najbolje sestavljena in ieilina na svetu
z skoro
300 000 dobitki v gotovini
izmed kojih so nekatera po 2 milijona, 1 milijon, 500 000, 400 000, 300 000, 100 000 itd.
vkupno denarno svoto
66 milijonov dobitkov
tvorijo, ter se izplačujejo penezi z največjo diskrecijo dotičnikom l>rez kacih formalnostij, celo brez kake pobotnice, ker so na naslovih potrebna sprejemna potrdila.
Številke vlečenih obligacij denejo se z nova v to primerno posodo pod določbami državnih in komunalnih propisov, tako da more vsak naslov pri jednem in istem žrebanji večkrat vlečen biti.
Običaj, kako da se vlečejo številke, je vsak mesec različen, podaje torej vsakemu lastniku obligacij največjo možnost, na ta ali drugi način zadeti kak dol)i Lek.
flUnimum jednega loza 60 frk., maksimum 2 milijona.
Vplačane vsote vrhu tega niso nikedar izgubljene ter se povrnejo neskrajšano, ker so vsakemu lastniku izplača na obligacije 290 frk., namreč 60 frk. za garantovani najmanji dobitek in 230 frk. za znesek vplačane svote.
Definitivne, na lastnika se glaseče, zlasti od komunalnih oblastev mest
Bari, Barletta, Milan, Benetke
garantovane in podpisane originalne obligacije, k' redno pri 500. žrebih (jedenkrat na mesec) soigrajOj razpečavajo se po neizmanjšujoči polni ceni za 115 gl. Omenjene obligacije dobivajo se za 145 gld. na obroke, ki se tako-le plačujejo: Pri subskripciji 7 gl. 50 kr., ostanek v znesku 137 gld. 50 kr. pa v 55 jako ugodnih mesečnih obrokih po 2 gl. 50 kr., pričenši s 1. majem in prvi teden vsacega meseca. Koj po plačanem zadatji le-teh 7 gld. 50 kr. udeležuje se odjemnik vseh prej omenjenih perijodičnih žrebanj istim načinom, kot bi bil ves znesek vplačal; toda isti more tudi, kakor mu drago, naprej plačati jeden ali več obrokov. Vsak kupec te vrste, kot oni, kije plačal vse obligacije, dobi kot premijo 5 lozov velike loterije mesta Nizze, ki se bodo kmalu izžrebali, pričenši z velikim lozom
pol milijona.
in drugimi velikimi dobitki po 100000, 50000, 25000, 20 000 itd.	(40)
Zneski vpošljejo naj se do dn6 9. aprila ban-kovni hiši Croce freres fu Mario v Genovi, sv. Jurija trg št. 32, kojemu se je izročilo razpečavanje teh obligacij. Temu je uže zdaj 11 let, odkar hiša naša oskrbava te obligacije na Italijanskem in v inozemstvu v popolno zadovoljnost svojih klijentov; med temi je mnogo takih, kojim so se največji lozi dan po žrebu brez kacega odtegljeja za komisije Izplačali, kakor to dokazujejo uradne, občinstvu v pregled razpoložene, listine.
Splošne določbe. Obligacije je možno sprejemati po vsem svetu proti vposlanemu denarnemu znesku, m sicer po: 1.) Mednarodni poštni nakaznici ali konzularnem mandatu; 2.) po odstrižku; 3.) po vpisanem pismu; 4.) ali v zapečatenem denarnem pismu. Istotako se v plačilo vzprejemljo: Bankovci, pisemne znamke, rentni kuponi, bodi si katerekoli dežele. Dopisuje naj se francoski ali nemški. Vsaki naročbi priložiti je treba 60 ct. za poštnino nazaj.
Na naročbe proti povzetji se ne bo oziralo.
 ts t*)t^ -fr- <*)(P fr C)E>------------^——g>(
Vozni nakladni listi
dobivajo se v tiskarni
Kleinmayr & Bamberg1
v Ljubljani.
W\(J  a g  -fr—
 iž—"'S'—S)( v—
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Ked. Bamborff
jjubljani.