Št. 1.
V Ljubljani, sreda dne 2. marca 1910.
: Posamezne številke po 4 vin
.JUTRO* izhaja vsak dan -nedeljah in praznikih — ob >/26. uri a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18 polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Leto I.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo se nahaja v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, a naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut, Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
„Jutro“ je Izšlo.
Ko se je v Ljubljani zvedelo, da začne v kratkem izhajati neodvisen političen dnevnik .Jutro", so nekateri skeptično zmajevali z glavami in niso hoteli verovati tem vestem.
Ti ljudje niso mogli pojmiti, da bi mogel v Ljubljani izhajati razen .Slov. Naroda" in .Slovenca" še tretji slovenski dnevnik, neodvisen od sedanjih strankarskih formacij in našli so se tudi ljudje, ki so čisto resno trdili, da neodvisen list ne more biti političen listi S takimi ljudmi, ki mislijo da je politika identičen pojem s strankarstvom, se pač ne moremo pečati, ker jih ne sma-stramo za kompetentne, da o .Jutru" sploh izrekajo svojo sodbo; oni bi bolje storili, da se najprej še kaj naučijo in potem še le govorijo o rečeh ki jih danes še ne razumejo.
Moramo pa reflektirati na razna vero-jetna domnevanja, od katerih je najvažnejše to, da je .Jutro" ustanovljeno v svrho, da provocira nove strankarske formacije na Slovenskem.
In to domnevanje je — povemo to odkrito in odločno — popolnoma neosno-vano, ker smatramo da je na Slovenskem strank popolnoma dovolj in mi ne čutimo nobene potrebe po kaki novi stranki, pač pa smatramo za potrebno, da se narodno-napredna stranka malo reformira in da pokazuje malo več življenja.
V naših besedah da želimo reformiranje narodne-napredne stranke in da ona pokaže malo več življenja, ni niti trohice malicioznosti, četudi so nam najbolj nasprotni ravno odločilni krogi v narodno-napredni stranki, ker radi tega sovraštva s katerim nas ti krogi pozdravljajo, ne bomo mi delali uslug naši klerikalni stranki, a ni dvoma, da bi se klerikalci zelo vzradovali, ko bi mi začeli vračati odločilnim krogom narodno-napredne stranke njihovo sovraštvo z našim sovraštvom.
Smatramo, da je klerikalizem največja nesreča za slovenski narod in naravna konsekvenca tega našega prepričanja bo, da nikdar ničesar ne storimo s čemur bi to nesrečo povečavali.
Nočemo biti destruktiven element v vrstah naprednih Slovencev. Nasprotno, mi bomo zagovarjali koncentracijo naprednih elementov na Slovenskem, a obenem bomo vedno naglašali, da je vsaka akcija proti klerikalizmu brezuspešna, ako se ona omejuje na same papirnate rezolucij e.
Posebno važnost bo pa .Jutro" posvečalo naši čisto nacionalni politiki. V tem vprašanju bomo stali na stališču, da Slovenci samo z brezobzirnim bojem dosežemo svoje pravice in bomo pobijali vsako politiko kompromisov v čisto narodnih vprašanjih.
Naravno je, da bomo posvečali veliko pozornost tudi odnošaju Slovencev napram drugim slovanskim, posebno jugoslovanskim
rodovom, ker smatramo, da so Slovenci samo sestavni del ene etnografske celote, ki se imenuje: slovanski jug.
Vemo dobro, da bo marsikdo nagu-bančil čelo pri tem poslednjem odstavku in ker je urednik .Jutra" opisan na gotovem mestu kot politično .nekorekten" človek, se bo mislilo, da se pod tem odstavkom skriva kdove kak .slab" namen.
Take ljudi moramo potolažiti, ker ne maramo delati nikomur nepotrebnih skrbi. In potolažila jih bo vsebina današnje in prihodnjih številk .Jutra". Mirno in resno bomo pisali o vseh in tudi o jugoslovanskem vprašanju; o tem poslednjem posebno, ker ga smatramo zelo važnim in — resnim.
To je v kratkih potezah začrtan naš program in mislimo, da to zadostuje.
Slovanski Jug.
(Ta rubrika, ki bo v .Jutru* stalna, danes še ne more biti popolna, ker nam še ne stojijo na razpolago jugoslov. listi, ali v bodoče se bo tej rubriki posvečala posebna pozornost.)
Volilna reforma na Hrvatskem. Na Hrvatskem se vodi ostra borba med hrvatsko-srbsko koalicijo in njenimi malo-brojnimi nasprotniki radi projektirane volilne reforme. Znano je. da se je hrvatsko-srbska koalicija vedno zavzemala za splošno in enako volilno pravico in za razne druge reforme, a znano je tudi to, da na Hrvatskem ne bo splošne in enake volilne pravice, dokler je ne bo na Ogrskem in za je koalicija izavila, da se za sedaj zadovoljuje s tem, da se volilna pravica vsaj razširi. Radi tega napadajo koalicijo frankovci, ki so bili edina opora absolutističnemu Rauhovemu režimu in so ta absolutizem tudi čisto odkrito branili.. Sedaj pa naenkrat zahtevajo splošno in enako volilno pravico, ti prijatelji absolutizma, ker vedo — da je ona nemogoča, ker tega za sedaj ne dovolijo merodajni krogi na Dunaju. Kako bi človek imenoval tako početje?
Mohamedanska napredna stranka v Bosni. Ko človek prečita to ime, bi si mislil, da so to stranko osnovali mohamedanski antiklerikalci, ali temu ni tako, kar se vidi posebno iz tega, da stoji ta stranka na stališču anacionalno-sti, t. j. stranko vodijo ljudje, ki pravijo, da bosanski mohamedanci nimajo — narodnosti. To pa samo za to, ker se ti .napredni" mohamedanci nočejo združiti s svojimi krvnimi brati, ki niso mohamedanske narodnosti. Res, čuden je naš slovanski jug še vedno 1
Splošni pregled.
Izgnan italijanski časnikar.
Javljajo iz I no mosta: Včeraj je bil izgnan iz vseh avstrijskih dežel urednik italijanskega lista .Eco del Baldo" v Rivi, Conte Manfroni. Manfroni je namreč italijanski državljan, ali ga to, naravno, ni ovi-
ralo, da se je boril proti germanizaciji južnega Tirola. Policija, seveda, motivira ta izgon s staro in obrabljeno frazo: iredentizem, s katero opravičuje navadno vsa svoja nasilja po vseh nenemških avstrijskih deželah, ker boriti se proti germanizaciji, to je v Avstriji — smrtni greh, ali vsaj težak zločin.
Boji na bolgarsko-turški meji.
Na bolgarsko-turški meji se strelja vsak dan s puškami in topovi. Med obema sosednima državama sicer še niso pretrgani diplomatični odnošaji in pravijo, celo, da se tega niti bati ni, ker sta obe državi že poslali na mejo posebne komisarje, ki se bodo dogovarjali in pogajali za vsak košček spornega zemljišča, ali vojaki — bolgarski kot turški — se jako malo zmenijo za te komisarje in njihove dogovore, nego se streljajo med seboj čisto resno, kot v vojnem času. Pač, teh dni je nastala mala pavza in evropska diplomacija, ki se boji vojne kot hudiča, se je že veselila, da bo kmalu konec vsakodnevnim obmejnim konfliktom, ki se skoraj čisto nič ne razlikujejo od prave vojne. Ali to veselje je bilo prezgodnje, ker streljanje je menda prenehalo samo radi hude zime in pa za to, ker so si tako bolgarski kakor tudi turški vojaki privoščili malo počitka. In sedaj so boji še hujši kot prej! — Položaj je resen. Sicer so taki konflikti na Balkanu takorekoč vsakdanji dogodki, ali to, kar se sedaj dogaja na bolgarsko-turški meji, je tudi za Balkan nekaj — nenavadnega. Evropska diplomacija ni zastonj v tolikih skrbeh, ker na Balkanu se ne bo mogel dolgo vzdržati mir.
Potovanje kralja Petra,
Srbski kralj Peter obišče kmalu ruskega carja v Petrogradu, Ruski car namreč hoče na vsak način pokazati, da mu je napram Srbiji enako razpoložen kot napram Bolgarski in ker je sedaj sprejel bolgarskega kralja, se hoče sestati tudi s srbskim kraljem. Belgrajska .Politika" javlja, da odpotuje kralj Peter že koncem tega meseca in da ga bodo spremljali ministrski predsednik Pašič, minister zunanjih del dr. Milovanovič in vojni minister Marinkovič, a v vojnem spremstvu bo tudi znani gene-rai Zivkovič.
Iz Turške.
Mornarično ministrstvo S je sklenilo kupiti štirinajst vojnih ladij, od katerih bosta imeli dve po 15.000 ton deplace-menta. — V turškem parlamentu se je osnovala nova stranka, ki se bo imenovala .Turška ljudska stranka".
Dnevne vesti.
Čitateljem. Ker je lastnik hiše v kateri se nahaja Učiteljska tiskarna zabranil, da bi delali stroji ob tretji uri zlutraj, bo šlo .Jutro" v tisk šele ob pol šesti in ne ob tretji uri zjutraj, Tako bo približno štiri me-
„Samo ml In ml sami*4.
(Znani uvodnik v .Slovencu*.)
Le napihuj se, žaba, boš vsaj prej počila.
sece ko se Učiteljska tiskarna preseli v lastno hišo. Za čitatelje v Ljubljani je to vseeno, ker bodo imeli „Jutro“ vseeno okolo 8. ure zjutraj že v rokah. Ravnotako bo šel list tudi na Gorenjsko in Dolenjsko s prvima jutranjima vlakoma, samo na Notranjskem in Primorskem dobijo čitatelji list malo pozneje kot bi ga dobiliv ako bi list izhajal ob tretji uri zjutraj. Čitatelji iz teh krajev gotovo potrpijo štiri mesece, posebno ker bo .Jutro" resnično vedno v vsem dobro informiran list.
Ignorirajo nas. Verujemo prav radi, da je pojava .Jutra" neprijetna obema ljubljanskima dnevnikoma, ali tega nismo mislili, da se bosta ona branila pred konkurenco na tako naiven način, namreč z ignoriranjem. V Parizu in v drugih večjih mestih je taka taktika dobra, ali .Slovenec" in .Slov. Narod" bi mogla vedeti da Ljubljana ni Pariz in si ne bi smela domišljati da za .Jutro" nihče ne zve, ako ona dva ne bosta ničesar poročala o njemu. Nasprotno, s tem ignoriranjem novega tovariša se edina dosedanja dnevnika samo smešita, ker na ta način je že vsa Ljubljana izprevidela, da se .Slovenec" in .Slov. Narod" bojita .Jutra" in s tem sta Jutru" naredila največjo — reklamo. Hvala!
Slov. filharmonija v Novo Mesto? Poroča se nam iz Novega Mesta, da se je tam osnovala večja družba z namenom pridobiti 24 članov Slovenske filharmonije za tatošnji Narodni dom. Ta družba prevzame tudi jamstvo za morebitno izgubo. Misel je dobra, ker Novo Mesto bi vsekakor dosti pridobilo z dobro godbo ki ne bo — veteranska.
LISTEK.
VLADIMIR LEVSTIK.
Rdeči ptič.
Videl ga je v svoji sobi.
Bled, drhteč po vsem životu, oslabljen od dolgodnevnega popivanja, se je bil prebudil v prijateljevi postelji in se ni mogel spomniti dogodkov, ko je mislil nazaj. Opravil se je ter stopil na ulico, v ostro zimsko jutro. Ob rezkem mrazu ga je navdajala zavest popolne treznosti; zato se je začudil, da omahuje. Sredi mesta se je začel opotekati tako, da se je moral oprijemati hiš. Doma je legel na divan in prespal oblečen nekaj ur . . .
Popoldansko solnce je ij|Q y ravnih pramenih izmed temnih zaves, ki so se zdele prosojne.
Marko Strmec je prižgal eno svojih cigaret ter se je zamislil.
Dim je bil težak od čudnih parfumov, ki jih je Marko ljubil. Dvigal se je v širokih vijoličastih vrtincih. Prsi je polnila tesnoba, v glavi pa je vladal strašen pokoj. Marko ga ni poznal iz prejšnjih časov; zato se ga je zbal do smrti. Nazadnje se je pri-
čel tresti kakor preplašen otrok; mrzel znoj mu je stopal iz života.
Ko je dvignil oči, ga je presenetila čudna oblika svetle lise, ki jo je tvorilo solnce na zavesi. Pogledal je bolje in videl, da je obraz. Počasi, kakor da se oko osvobaja pijanih megla, so se izločevali lasje, mirne oči pod njimi, in usta s skrivnostno ravnimi črtami. Bila je ženska; tista, ki jo je imel najrajši. Barva kože, ustnic in oči je bila tako zlovešče živa in silna kakor nikoli; sijala je zmerom bolj, čim dalje si ji govoril: .Ni res, prikazen je!"
Ne da bi vedel odkod, ga je mahoma popadla divja groza; zvil se je, zrušil se na tla in zastokal. Zakril si je oči, toda videl jo je skozi meso svojih rok, skozi kri svojih žil, zastrupljeno z alkoholom.
Začul je besen krik strahu; ostrmel je, čuteč, da prihaja iz njegovih ust. Takrat je zbežal pred samim seboj.
.Vode, vode!“ — kakor da bi mu odleglo, če bi zvrnil kozarec mrzle pijače.
Pri vratih je mahoma obstal. Hudobna misel ga je prešinila. Z grdim usmevom se je vrnil k divanu ter odložil suknjo. Zdaj je stala že cela ženska pred zaveso. In pričela je stopati proti njemu; polagoma in brez strahu. Usta so drhtela od ljubezni, oči so govorile in pozdravljale. Ko je bila
pri njem, mu je položila roke okrog vratu in naslonila glavo ob lice. Marko je čutil božanje dišečih las in Židani dotik polti, dasi je vedel, da je ni. Poljubil jo je, ustnice so se ponudile in so bile slajše kakor v resnici, vroče in žejne. Odpel ji je obleko, ter ji pričel poljubovati levo grud. In ko mu je prišla želja, jo je oskrunil, kakor živo žensko. V tistem hipu je bil sam.
Rahla trudnost je padla na trepalnice. In že se je soba zopet polnila z obrazi: ženske, kar jih je imel v svojem življenju, so hodile mimo njega, kimale z glavami ter mu ponujala ljubezen. Prijatelji in znanci so se sklanjali čezenj, s hudobnimi očmi in režečimi lici.
Nato je vstopila čudna procesija; vse sence v sobi, vse mase pohištva so se zgrinjale v žive, gibajoče se postave ...
Bog se je prikazal v beli halji, z mogočno srebrno brado ter žalostno sklenil roke; prerok Mohamed je prišel v zelenem turbanu, pogledal ga in stresel glavo; Krist Galilejec je prinesel strašen križ, obraz v mukah in krvi ter se zgrudil pod težo.
In zdaj se je dvignil iz tal sam veliki, mogočni On, duh zemlje, voditelj njene poti. Stal je namah pred očmi, silen in ogromen; strop je izginil pred glavo in pod pred njegovimi nogami. Čelo je molilo v
neizmerno višavo, obraz je gledal izpod zvezd in caroval v strašni lepoti, z bronasto poltjo in rimskim nosom, obrit kakor lice imperatorja. In ker je Marka vedel, da širom zemlje ni lepote, kakršna je njegova, se je sklonil z ustnicami do gub valovečega temnomodrega plašča, ki se je razte-kal po sobi kakor morje.
.Pozdravljen, Satan! Daj, da te molim in obožujem: nisem vreden, da klečim pred teboj, a reci besedo, in ozdravljena bo moja duša .. .“
Satan se je nasmehnil s smehom večne skrivnosti. In ko je izginjal, mu je z iztegnjene dlani zletela velika rdeča ptica.
Obstala je v zraku sredi sobe; krila in prsi so gorele kakor kri, oči pa so sijale s kruto neizprosnostjo in neizmerno bolestjo. In izpregovorila je s človeškim glasom:
.Moraš, moraš, moraš . . .*
Besede so padale težko in gluho kakor koraki sekund; Markove misli so se zapletle v brezumen klopčič in groza je mešila po njih kot z divjimi pestmi. Strgaj si je obleko z života.
Takrat so se odprla vrata; ona je stopila v sobo, resnična in živa. Preplašila se je in umahnila, videča da je gol. Marko je izza hrbta zaslišal glas rdečega ptiča.
Knezoškof Jeglič in ustanova kaplana Cimbasa. Z oporoko z dne 23. marca 1885. je v Dolenjskih Toplicah umrli kaplan Janez Cimbas tretji del svojega premoženja zapustil v dobre namene; v katere, to je pokojnik prepustil prosto določiti trem osebam: topliškemu župniku, novomeškemu proštu in topliškemu poštarju Strniši. Do-tična svota je znašala 7836 kron 36 vin. Hraniti, oziroma jo plodonosno naložiti, to je bila naloga knezoškofijskega ordinarjata v Ljubljani. Omenjeni trije gospodje so sklenili ta denar vporabiti za zgradbo dekliške šole v Novem Mestu, oziroma če bi se ta načrt do leta 1904. ne izvršil, še v tri druge dobrodelne namene. Najkasneje leta 1907. bi se morala izvršiti oporoka. Ker ni znano da bi se bi se bil kateri v oporoki določenih nasvetov doslej izvršil, bi bilo dobro ako bi škof Jeglič blagovolil obvestiti javnost: ali in v kateri namen se je zgoraj omenjena svota vporabila in ako se ni vpo-rabila, naj škof Jeglič navede vzroke za to. Seveda smo tudi radovedni kje in kako je ta denar naložen in če je hranilnična knjižnica dobro shranjena. Pravijo namreč da v škofovih rokah nobena hranilna knjižica ni dobro shranjena.
Neumljivo postopanje trgovskega ministrstva. Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani je razveljavilo konfiskacijo narodnega kolka Ptuj; a ministrstvo za trgovino je izdalo nanovo odlok, ki ž njim izključuje ta kolek iz poštnega prometa. V roki nam je »Vormerkzettel" ljubljanske pošte z dne 28. februarja s sledečim besedilom: »Vsled odloka trgovskega ministrstva z dne 22. februarja 1910, št. 5458, je naroden kolek „Ptuj“ na dopisnicah iz poštnega prometa izključen." Torej trgovsko ministrstvo hoče biti »papstlicher als der Papst — državno pravdništvo — selbst". Opozarjamo naše poslance na ta ukrep trgovskega ministrstva, ki je jako izzivalen.
Belgijci zopet izzivajo. Sinoči okolo pol 9. je šla skozi najbolj obljudene ulice cela tropa Belgijcev izzivajoče prepe-vaje nemške pesmi. Ne da bi šli po cesti, ampak osvojili so si ostentativno pot po hodniku, ovirajoč pasažo našemu občinstvu. Ljudje so kar obstajali na cesti občuduje tako drzno izzivanje. Za danes ne rečemo nič več. Pač pa opozarjamo pristojno vojaško oblast, da takoj potrebno ukrene proti obnovitvi sličnih slučajev.
Slovenski gostilničarji pozor! Kolikor nam je znano, se slovenski gostilničarji zanimajo za nakup mengiške pivovarne. To podjetje bi imelo nositi slovenski značaj, bi bilo torej nekaka konkurenca pivovarniški družbi »Union", v kateri so zastopani naši narodni nasprotniki. Iz tega stališča je le pozdravljati idejo nakupa mengiške pivovarne. Treba pa predno se ta ideja uresniči, dobro premisliti in vsestransko uvaževati drugo glavno vprašanje, ali se bo to podjetje z ozirom na vse okoliščine za nas Slovence sploh ren-tiralo. Treba je potem se tudi dobro prepričati, ali ni cela zadeva morda le kaka špekulacija od strani prizadete klerikalne „Ljudske posojilnice", ki ima gotove vzroke da odloži breme sedanjega pasivnega stanja pivovarne na druge rame. In končno ne bo škodovalo, če si posebno naši napredno misleči gostilničarji in ostali interesenti še predno store korak kake obveznosti, ugo-tove prepričanje, je li za to prodajo ne tiči tudi kaka zanjka politiške špekulacije od strani klerikalne stranke. Za enkrat ne rečemo nič drugega kakor: Slovenski gostilničar j i pozor!
Maleroznost naših klerikalcev. Nobena politična stranka na svetu se tako ne repenči kot naša »V. L. S.“ ki misli da bo vladala na Slovenskem še tri dni po
koncu sveta. JZa to se res lahko veselimo maleroznosti, ki jih preganja v poslednjem času z njihovimi zavezniki izven slovenskih dežel. Kdo se ne spominja kako reklamo so delali klerikalci za sebe z enim hrvatskim in enim poljskim politikom, ki sta smatrala za potrebno da se z njimi zvežeta. Prvi je bil Stipica Radič, ki je vsaj petdesetkrat že menjal svoje politično osvedočenje, a drugi Jan Stapinski, vodja poljske ljudske stranke. Prvi se je našem klerikalcem že kmalu izneverit, ker je začel napadati duhovščino, a sedaj se jim je izneveril — kakor poroča .Slovo Polskie" — tudi Stapinski, katerega osebnih interesov naši klerikalci niso mogli varovati v zadostni meri. — In na ta dva potitika so naši klerikalci toliko polagali in toliko se ponašali z njima, češ, glejte kak vpliv imamo mi v slovanskem svetu! Sedaj pa to razočaranje! Stipa Radič se je prilizoval klerikalcem da bi rešil svojo tiskarno, a Jan Stapnski iz sličnega »plemenitega" namena, namreč da bi rešil svojo parcelačno banko. — No, sedaj je zavezništva konec in mi pravimo samo: še več takih »uspehov".
Smisel kranjskega deželnega odbora za gledališče. Zadnje dni so pokazali naši klerikalci novo panogo svojega »programatičnega" dela, spravili so se nad ljubljansko gledališče in z največjo »strokovnjaško" vnemo napadajo in dev-ljejo v nič vodstvo, osobje. repertoar. Kak smisel pa imajo razni Jarci in kolegi o gledališču, nam pokaže naslednji slučaj. Scenični aparat deželnega gledališča je skrajno slab, nobenih kulis, prospektov, nobenih garnitur, tako da je uprizoritev vsakega večjega dela izpostavljena riziku smeš-nosti; to je uvidelo tudi vodstvo in prosilo ponižno deželni odbor, da bi dal isti izdelati za premijero slavne Shakespearejeve tragedije »Julij Cezar" par novih kulis; ali v deželnem dvorcu so bili drugega mnenja. Zakaj trošiti po nepotrebnem denar? Ali ne more biti Cezarjeva spalnica v baroknem slogu. Brutov dom v secesiji? In birokratsko je odklonila prošnjo gledališkega vodstva! Saj pri deželnem odboru so vendar sami strokovnjaki posebno kar se tiče gledališča, saj to nam dokazuje danna-dan »Slovenec", ki prinaša mnenja raznih prijateljev gledališča.
Gospa Borštnikova contra Govekar. Danes se vrši ob 10. uri zjutraj pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obravnava gospe Borštnikove, bivše igralke slov-drame proti g. Govekarjn. O razpravi prinesemo jutri obširnejše poročilo.
Iz I jubUane in okolice.
Opoldansko znamenje se namerava uvesti na ljubljanskem Gradu. Vrše se, kakor čujemo, baje pogajanja z vojaško upravo za pridobitev dveh topov, ki bi se uporabjala za streljanje.
Doba davčne prostosti zanova poslopja v Ljubljani poteče s 1. junijem letos. Novozgrajena poslopja, ki bodo do te dobe že pokrita so še deležna te prostosti. Podaljšanje navedene davčne pro-stoti je vlada odklonila.
Staro strelišče za Gradom, ki ga je K. S. Z. kupila od »Kranjske hranilnice" za 47.000 K — se to pomlad prične adaptirati za društvene namene. Prizida se na vrtu nov trakt, v katerem bo spodaj telovadnica za čuke, zgoraj v prvem nadstropju pa se uredi velika dvorana za oder. Poslopje je last stavbne zadruge »Ljudski dom".
Jezovi v glavnem kanaluLjub-ljanice bodo med poglobljenjem odstranjeni. Mestna občina je prispevek za osuševanja barja že odplačala. Zdaj pride dežela na vrsto.
Tatvina na debelo. V mestu in okolici se je pred kratkim pojavila tatinska družba, ki se je lotila sicer le podzemskih prostorov, pa ker je imela dober nos, in stikala, ni staknila le drv, premoga in perila, marveč tudi likerje, vino in rum. Vkljub zasledovanju v mestu se te »societč united" še ni izsledilo. Sum je torej upravičen, da imajo ti dogoprsti netopirji svoje' brloge zunaj mestnega pomeri ja : na Viču, v Spodnji Šiški, Rožni dolini ali pa v idilični (Zeleni jami. Pa bodo prišli v kremlje tudi ti — »ponočni duhovi" z — »vitrhi"!
Železniške delavnice se prično graditi letos v Spodnji Šiški. .‘Začetkom bo uposlenih le okrog 1000 strojnih ključarjev, kovačev, in delavcev. Brezdvomno je, da se bo vsled te naprave importiralo polagoma tudi mnogo tujih ljudi k nam, zato naj naši ljudje na Dunaju pazijo, da nam vlada in Ravnateljstvo državnih železnic ne zaigrata spet kake nove — germanizacijske melodije v »duru"!
Uradniških in delavskih stanovanj manjka v Ljubljani. Mestna občina bo letos zgradila dvoje dvonadstropnih delavskih hiš ob pomeriju, a zadostovalo to za toliko množino delavskega ljudstva ne bo. Treba bo pač vsako leto za zgradbo kakih dveh poslopi za te ljudi misliti. Za uradništvo pa ni bila v Ljubljani dozdaj glede stanovanj prav nič skrbljeno, in če si ti ne bodo sami pomagali z ustanovitvijo kake stavbne zadruge ali na drug način, jih bodo hišni gospodarji še nadalje tako odirali kot so jih do zdaj. V Ljubljani ne zadostuje samo sedanja zadruga za zgradbo uradniških stanovanj, ker bodo teh dvoje ali troje hiš itak le državni uradniki in uslužbenci različnih kategorij zasedli, treba lo bi, ali da ta zadruga zgradi vsaj še kakih pet tronadstropnih hiš in pritisne na vlado za prispevek, ali pa naj bi mestni in deželni uradniki se združili in sami ganili ter skupno svojo zadrugo ustanovili. To naj ta stan resno premišljuje. Zadnje povišanje stanovanj nam daje kaj misliti v Ljubljani!
V šestih letih peš okolo sveta. V našem uredništvu se je zglasil mladi Ru-mun B. Jonesco, slušatelj prava na pariški univerzi, ki se je zavezal, da potuje v šestih letih peš okolo zemlje. Preživlja se s tem kar dobi od prodaje svojih razglednic.
Predrznost. V hotelu »Union" se nahaja nekak tuji kinematograf („Bio“), ki misli, da njegovemu podjetju ne bo nič škodilo, ako objavlja svoje predstave v Ljubljani z dvojezičnimi lepaki. Radi tega je to podjetje pred nekaj leti bilo v Ljubljani izžvižgano, sedaj pa upamo, da ne bo, ker ostanejo Stovenci rajše zunaj in s tem bo vdovoljeno podjetniku in Ljubljančanom: tujec ne bo v Ljubljani izžvižgan, a Slovenci mu ne prenesejo svojih grošev, s katerimi bi on potem plačal — dvojezične lepake.	_____
Iz Trsta in okolicc.
»Jutro" ima v Trstu stalnega poročevalca, ki bo vsako noč poročal telefonično o vseh političnih in drugih dogodkih v Trstu in okolici. Danes nam naš poročevalec ni mogel dati daljšega poročila, ker je šele v zadnjem momentu — ob 11. uri zvečer — dobil od uredništva brzojav, da mora še nocoj poročati. Ali tudi to njegovo prvo poročilo je interesantno, namreč naš poročevalec nam javlja čisto tržaški dogodek. V ostalem evo poročila:
»Skrbi za se in za svoje prase!" Neki Peter Delzol je prepeval po noči na ulici, kar seveda ni ugajalo službujočemu stražniku, ki je Delzola najprej opominjal in ko ’a le ni hotel utihniti, ga je redar proglasil aretiranim. To pa ni ugajalo mimoidočemo 221etndmu Adolfu Rasjanu, ki je začel obkladati redarja z najlepšimi besedami iz
»Moraš, moraš, moraš ... Daj mi njeno srce iz živih prsi!"
In Marko je moral ubogati. Vrgel jo je na tla in ji strgal oblačila. Na to je vzel starinski handžar, ki ga je imel na steni, ter jo vsekal z vso močjo od desne in leve dvakrat po razgaljeni grudi, da so se odprle z brizgom krvi in zasijala v Andrejevem križu.
Ptica je sedla na drgečoče telo in izkljuvala srce ter oblivala krilo in noge v svojo gabko nesnago.
Marko pa je začutil noro strast, skakati semintja in biti okrog sebe. Pohištvo je letelo v kosih in trskah; soba se je napolnila z ljudmi in s prestrašenim kričanjem. Izbil si je pot na prosto, ali že so prihajali kvišku; težki škornji so grmeli po stopnicah in hodnikih. Vrgel se je v kot in zagledal vrata na podstrešje odprta. Tekel je gori, pritekel do line, ki se je odpirala na streho; planil je skozi njo in zbežal s čudovito varnostjo po žlebu. Ko je pritekel do konca in čez, ga je prešinila prva jasna misel: začutil je praznoto pod nogami . . .
<
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda!
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Vpeljali smo to rubriko, ki bomo v nji priobčevali ocene, književna in gledališka
Eoročila, dalje vse informativne vesti vseh ulturnih gibanjih. V podlistku pričnemo prihodnje dni priobčevati daljši roman iz sodobnega ljubljanskega življenja »Žena" spisal Artur Sever. Urednik obeh feljtonov je na razpolago strankam dnevno od pol 4. do 5. popoldne v uredništvu Miklošičeva cesta št. 8 (dvorišče.)
Urednik.
—c Umetniški svet. Na predlog dr. Lampeta, ki je bil sprejet v deželnem zboru glede deželnega umetniškega sveta, se je konstituiral isti po poročih deželnega odbora. »Slovenec" že govori o zaslužnih možeh, ki se vpokličejo v ta krog, a bojimo se, da ta korporacija nima drugega namena, nego tega, da pod Lampetovo in Jarčevo patronanco in nadzorstvom intrigira proti namenom občinskega sveta ljubljanskega glede umetniške galerije in da diskriditira dela slovenskih umetnikov. Dozdaj so poklicani v ta zastop, ki mu predseduje pl. Šuklje deželni odborniki, zastopnik vlade, zastopnik knezoškofijskega ordinarijata, za-
stopnik mestne občine ljubljanske, dalje zastopniki društev: Slovenska Matica, Društvo izvršujočih umetnikov »Sava", Društvo za krščansko umetnost, Muzejsko društvo, Leonova družba in zaslužni možje za slovensko umetnost: Mantuani, vitez Strahi, vitez Gutmannsthal, Zadnikar, grof Piitte-nekh, Stejska, baron Schwegel. Gotovo se je deželni odbor ravnal pri sestavi tega sveta po nasvetih graških »Deutsche Stimmen", ki so negirale vso slovensko umetnost in kulturo, ter zahtevale, da naj se vpokliče v ta svet Nemce, kot zastopnike kulture in umetnosti kranjskih Nemcev.
— Slovensko deželno gledališče v Ljubljani je uprizorilo doslej, t. j. v peterih mesecih tekoče sezone 21 dramskih novitet (med temi izvirne: »Strup" Ivana Zagažna, »Kato Vranko-vič" Etb. Kristana in »Erazem Predjamski" Vit. F. Jelenca) in še 8 iger starejšega repertoarja,7oper; uprizore se še velika opera K. Golomarka »Sabska kraljica" z novimi dekoracijami in novimi kostimi, velika komična opera »Baron Trenk" Srečka Albinija z novimi kostimi iz Zagreba, novoštudirana in novouprizorjena Suppejeva opereta »Donna Juan it a" in Ofenbachovi opereti »Soprog pred durmi" (noviteta) in »Zaroka pri svetilnicah"; drama
slovarja, tržaških ponočnjakov. To pa zopet redarju ni ugajalo — gotovo je estetičen čut v njem premalo razvit — in je pustil Delzota (ta je namreč postal že čisto »priden" in aretacija ga je tako prestrašila, da je takoj pozabil na petje), pa je aretiral Rusjana, kateremu pa zopet stanovanje v ulici Tigor (policijski zapori) čisto nič ne ugaja. Sicer pa se Rusjanu čisto prav godi, ker da je pameten, bi se držal srbskega pregovora, ki pravi: Skrbi zase in za svoje prase.	___________
„Kazen je ostra, ampak 9 let bomo mir imeli“. Lednik.
Kohne obsojen na 9 let težke ječe.
(Poročilo .Jutra* iz porotne dvorane.)
Glasovit ulomilec cerkvenih pušč. — Dva zrela tiča. Porotni sodni dvor: predsednik Levičnik, votanta: Einspieler, Laschan; zapisnikar dr. Lavrenčič; Zagovornika: dr. Novak, dr. Dimnik (pisarna dr. Furlan). Na obtožni klopi :Jože Rohne in Karol Špindler. Iz obtožnice: Dne 24. septembra p. 1. sta bili v cerkveni kapelici v Moravčah šiloma odstranjeni dve pušici cerkvenega denarja s približno vsebino do 14 kron. Tega dejanja osumljena sta obtoženca. Oba zrela ptička. Karol Špindler — kdo v Ljubljani ga ne pozna ? — je bil že nič manj kot 45 krat kaznovan. Prvo kazen je prejel kot 17 letni fant v 1. 1873. On je bil vse: trgovski pomočnik, agent, diurnist, litograf (na ljubljanskem gradu) itd. Med razpravo se vede kot velik spokornik, s svojimi dovtipi vzbuja občno veselost, rad se spominja imen znanih višjih oseb, tako tudi svojega brata baje višjega pomorskega častnika. Omenjenega dne se je napotil proti Moravčem. Okrog 10. dopoldne pride pred Vodakarjevo trgovino kjer si je kupil tobaka, nato pa je zunaj na klopi počival. Okoli poldne se je napotil naprej, šel v trgovino Tomc, kjer si je nakupil sira. Od Tomca jo je krenil v cerkev.
Predsednik: Iz katerega namena pa ste šli v cerkev? Obtoženec: Sem šel kotkristjan, ne?Vsaj ne tajim, bil sem že kaznovan, ampak da bi v cerkvi kradel, tega pa ne! Dobro! (smeh v dvorani). Ko stopim v cerkev, vidim neznanca, ko je ravno nekaj basal v žep, ozre se nazaj, jaz ga nisem spoznal. Kar Rohne o meni trdi, da me pozna še iz skupnega zapora na ljubljanskem gradu, to pa ni res. Jaz sem bil sicer tudi tam gor zaprt, pa Rohneta nisem poznal. Iz cerkve sem šel iskat kosila v Ovčakarjevo gostilno. Malo pred 1 uro sem se napotil naprej. Drugi dan so me pa žandarji prijeli. Rohneta niti pri prvi preiskavi na Brdu nisem spoznal. Šele ko se je vstran obrnil, sem spoznal, da je to tisti človek, ki sem ga videl v cerkvi. Mene niso imeli za krivca, in že sem mislil, da sem prost — a glejte: Rohne, iz samega maščevanja zavpije: »Ta bi bla pa lepa! Špindler mora tukaj ostati zakaj oba sva krivca. Gospodje! Če bi bil jaz kaj deležen, bi ga sedaj gotovo notri ne tlačil, tako bedast bi vendar ne bil, ne? (splošen smeh). Ampak jaz bi rekel: O tega še niti ne poznam. Tudi je sicer nemogoče, da bi me Rohne po tolikih letih zopet spoznal. Gospodje! Nimam namreč že davno več tistega nosu, kakor pred 20 leti. (dvorana v smehu). Pomislite tudi, ena pušica je bila najdena v gozdu 2 metra visoko na drevesu obešena. Kako naj jaz s svojo bolno nogo splezam tako visoko na drevo. (Ponovna veselost). Verujte mi, jaz sem nedolžen!
Ne tako dovtipen, pač pa pravcati tip starega grešnika-hudodelca, je soobtoženi Jože Rohne.
V ropanju cerkvenih nabiralnikov je postal naravnost glasovit. On sam z nekim
i—ffl-na^nv"-"—tii i — ............-—acz__ij
uprizori Shakespearovo tragedijo »Julij Cezar", A. Medvedovo tragedijo »Kaci-janar", Rob. Bracca dramo »Izgubljenci" in Viktorja Leona ljudsko igro »Gospodje sinovi". — V četrtek se poje prvič v sezoni Suppčjeva opereta »Donna Juanita" na korist kapelniku g. Hil. Benišku, ki deluje vestno in vzorno že šestnajst let pri slovenskem gledališču.
— Pogajanja za v ods tv o slovenskega deželnega gledališča so baje začeli klerikalci po deželnem odboru z g. Ig n. Borštnikom, da bi isti prevzel ravnateljstvo gledališča v prihodnji sezoni. — Z druge strani se nam poroča, da ie inten-danca tržaškega slovenskega gledališča ponudila g. Borštniku ravnateljstvo slov. gledališča v Trstu.
•—c Slovensko gledališče. Včeraj se je pela četrtič v sezoni Puccinijeva opera Tosca. Tosca gospe Nord-gartove je v muzikalnem oziru popolna; samo premalo pristnega italijanskega temperamenta smo našli v njeni igri. Pl. Vu-lakovič je utelesil v ulogi Scarpie impozantno figuro, zlasti v drugem dejanju je ugajalo njegovo premišljeno in umerjeno prednašanje. Mario g. Fi ale je ena najbo jših ulog, ki jih je pel na našem odru. T ostale manjše uloge so lepo harmonira
udi e s
ponosom naglaša, da je samo en slučaj tatvjne izven cerkve zagrešil, vse ostale — in teh bo že blizo 10 znanih — pa vse v cerkvih in to večinoma vse z nasilnim vlomom. Komaj 16 let je star je bil že kaznovan. Večji del svojega življenja presedi po ječah, od koder je že trikrat ušel ; enkrat tudi z ljubljanskega grada v družbi s Perovškom in Odlazkom. Nekaj dni pred zadnjem cerkvenem ropom v Moravčah je prišel iz 7 letnega zapora iz Gradiške. Prinesel je s seboj 119 K 84 vin. prihranka, kar je pa pri zaslišanju povečal na 127 K.
Predsednik: No, Rohne, ali ste krivi? Obteženec: (Tiho.) Ne! Nato pripoveduje: Špindlerja poznam še ko sva bila skupaj na gradu zaprta. Lani pa sva se sešla v Moravčah. Špindler je rekel, da je »suh", pri tem namignil na cerkev. Nisva dosti besedi izgubila. Špindler je dejal: zdaj greva note! On je šel proti kapelici, jaz pa na kor za čuvaja. Res pride kmalo nek fant v cerkev, jaz Špindlerju zakličem: pazi! nato se umaknem v zvonik, kjer so so nekaj popravljali. Ko sem zopet iz cerkve prišel, mi je Špindler stisnil eno kronco v roke, nato sva se ločila.
Predsednik konstatuje, da je ta Rohne-tova izjava v nasprotju s prejšnjimi njegovimi izjavami pred preiskovalnim sodnikom. Na predsednikovo vprašanje:	„Kam	pa
ste denar d j a 1 i, “ obtoženec odgovori: »Proč sem ga vrgel! Že vidim, vse gre le na moj račun, pa jaz sem popolnoma nedolžen. Ker je Špindler mene not potlačil, bom pa še jaz njega."
Ko so si porotniki ogledali predložene škice o cerkvi in najdišča nabiralnika, se prične zaslišanje prič. Dekan Janez Vizjan izpove, da je bil okoli enajstih predpoldne v kapelici, pa jevse v redu našel. Po kosilu pa je prišel drugič v kapelico in tu je že videl, da sta bila oba nabiralnika šiloma odtrgana. V njih je moralo biti od 10 do 14 kron denarja.
Predsednik je napram dekanu jako vljuden. Pojasnjuje porotnikom njegove izjave, rabi: gospod dekan „pravjo“, »so vidli“, »bodo šli domu" itd. Kaj rad govori tudi nemško. Posebno proti sodnemu dvoru rabi izkljnčno le nemščino: »Schau-ensnurzu..." Verlangen die Her-ren die Beeidigung des Herrn De-ch anten?"
Priča Jožefa Tomc potrjuje izpovedbe Špindlerja: ravnotako tudi priča Pavla Ovčak, ki glede Rohneta izpove, da je isti prišel še le po 1. uri popoldne v njeno gostilno. Priča Marija Kocen izpove, da je Rohne pri njej zahteval kosilo ter kazal polno pest drobiža. Rohne pravi, da je izmenjal pri sosedu desetak. Priča Kraševk, zidar, izpove, da je Rohneta dobil okrog 1. ure v levem zvoniku. Njegov tovariš Gril pa odločno izpove, da je Rohneta videl v cerki stati za klopmi. Ti dve priči sta obtožencev zagovor
ovrgli, Priča Mirko Vrhovnik, ki je takrat sestavljal ogrodje za zvonik, pravi, da mu je bilo v opoldanskem času dleto ukradeno v zvoniku. Obtoženi Špindler se nad orožnikom huduje, češ, naj le dobro pomisli, kaj govori. Orožnik vztraja pri svoji izpovedbi, pripoveduje, kako je zasledoval oba osumljenca.
Ob pol 1. pop. je bila obravnava prekinjena, nadaljevala se je ob 3. Iz aktov, ki jih je predsednik prečital, bi se dal o obeh junakih te razprave napisati senzačen roman. Glede Špindlerja je splošno veselost povzročil dogodek, kako je Špindler nekoč izborno igral vlogo mengiškega policista. Na poti proti Ježici je namreč nekoga srečal, pa ga je ustavil ter zakričal: J a z sem policist Cvar, Vas aretiram radi tatvine. In je moža aretiral. Do magistrata ga je prignal.Tu paje »policist" Špindler izginil kot kafra, vzel pa je s seboj desetak, ki ga je pri »aretaciji" zasačil. Veliko smeha je vzbudil tudi slučaj, kako je Špindler pri Levcu gosi kradel itd.
Rohnetovo življenje pa diči dolg skrajno zanimiv kriminalni roman.
Državni pravdnik dr. Kremžar je bil to pot jako zmeren in — kratek. Zagovornik dr. Novak je mnenja, da Rohne ni normalen in da je Rohne eksempel razvoja naših jetnišnic.
Predsednik Levičnik pri ti kritiki komaj vzdržuje svoje razburjenje. Izborno je dr. Dimnik zagovarjal svojega klijenta Špindlerja.
Porotniki so dobili 3 vprašanja. Odgovorili so: 1. glavno vprašanje: Ali je Rohne kriv, da je obtoženi čin izvršil in sicer v družbi s Špindlerjem, enoglasno da, toda ne v družbi; 2. vprašanje: ali je Rohne tat iz navade, enoglesno da; 3. vprašanje: ali je Špindler kriv obtoženega dejanja, enoglasno n e. Sodni dvor razglasi glede Špindlerja oprostilno razsodbo. Glede Rohneta predlaga državni pravdnik ostro kazen do 10 let. Po kratkem posvetovanju predsednik objavi obsodbo o Rohnetu in sicer: devet let težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. Občinstvo, katerega je bila polna dvorana, se nevrjetno izpogleduje. Čujejo se zamolkli prostesti. To je najbrže tudi na predsednika vplivalo, kajti na vsesplošno iznenadenje je z naglasom izjavil:
»Kazen je sicer ostra, ampak 9 let bomo imeli mir!"
Ko Rohneta vklenejo, zakliče: »Ta kazen ninikoli pravična, zaradi desetih kron, pa 9 let zaprt!"
Porotno zasedanje v Novem Mesta.
Dne 28. p. m. Škoda Franc § 140 k. z. (uboj) obsojen na tri leta težke ječe.
Lamprecht Franc § 171, 173, 174, II. k. z. (hudodelsjvo tatvine).
Dne 1. t. m. Pajk Bartelj § 140 k. z. (uboj).
Dne 2. t. m. Prah Franc § 140 k. z, (zopet uboj).
Torej izmed 4 slučajev zopet kar trije uboji!
Poročila o razpravah slede.
Kaleidoskop.
Razpis nagrade.
Iskal sem vaše morale križem svet kakor bebec strahu; in ko sem jo zaslutil, me je doletela usoda reveža, ki je menil, da pobira pomarančo, pa je zavohal konjsko figo.
Včasih sem imel nekaj, kar se mi je zdelo, da utegne biti morala; pozneje sem videl, da nihče iz vseh, ki me srečavajo, ne nosi enake suknje na svoji duši. Zardel sem še tisti hip ter se zasramoval: ali nisi podoben lakaju z rdečim frakom med krepostnimi črnoriici in filistejci? Zatorej sem Šel po stopinjah dičnih in mnogozaslužnih mož; privedle so me v tempelj s prečudnim altarjem. Mamon se je objemal z debelo vlačugo; ob strani pa je stal masten pop in pridigal ljudem o čudežih božjih. Takrat me je oblilo kakor curek lurške vode; morala se je zrušila z mojih ram, padel sem na obličje pred najdeno skrivnostjo in obesil svojo gobo v svetišče čudežnega ozdravljenja; daj Bog, da bi jo videl sleherni vernik v izveličanje svoje duše!
Odhajal sem: pred vrati je čepel hudič ter jokal na mile in drage . ..
Toda moji križi s častitljivo moralo še niso bili končani! kakor neviden demon mi moti delo dni, mi krade sen ponočnih ur... Postavlja se na vogalih in ulicah ter kliče ljudi, da bi jo čuli, a ko se človek približa in hoče tudi videti se je prestraši... z nosom. V gneči množice me drega s pestmi in s komolcem, včasih dvigne kar palico ter me lopi po glavi... Kje si, o slavna policija ljubljanska ? Zagrabi moralo, in ti, oča Piruh s sedmimi ključi jo zakleni!... Toda oko postave preganja krokarje, in vrata rotovža so zločinki zaprta ...
In vendar, hotel bi jo najti; če si sladka, da te okusim, če si grda, da te zlasam. Tako sem posvefil svojo pozornost zbirki lic, ki so govorila o neznanki s prepričanjem znanca in prijatelja.
Nekoč sem sedel v kavarni na zakurjeni verandi. Ali ni klepetalo poleg mene dvoje dam in je ena dejala:
»Schau ihn an, erhat das schweinische Buch geschrieben!"
Naj me pri priči objame njena stara teta, če sem v svojem pisanju le en greh popisal tako, da je budil razpoloženje. Ja
nečistost! Toda štirinajst dni kasneje se je imeniten znanec v moji družbi sprl ter prisegal na vero in besedo, da ga tista dama poseča v njegovem samskem stanovanju... Bogme, jaz še nisem posetil tiste dame v njenem stanovanju.
Drugič sem prinesel veleuglednemu gospodu rokopis, da ga priobči. Prebral ga je, obžaloval in zmajal z glavo:
»Lepo je, ampak nemoralno; ne bo kruha iz moke ...“
Vzel sem rokopis ter ga prebral doma; in res, zapazil sem, da kažem stud in kla-vernost greha namesto hotljive sladkosti. Nato pa sem bral novele tistega gospoda in spoznal sem, da imam zelo šolarske pojme o zapeljavanju petnajstletnih deklet...
Nekdo drugi me je v časopisu s por-nografom, po desnem in po levem licu; že dve leti prej si mu ne bi bil upal drugo-vati na samem... A njegovega prijatelja sem našel pred štirinajstimi dnevi — bilo je jutro po maškeradi — v samotni oštariji s tovarišem in z dvema komedijantkama — za zeleno pečjo — v položaju — ne, veste, v položaju ... Ali rajši ne popisujem, samo to bi dejal, da sem se moral naslednje tri ure braniti nezaslišanega pohlepja po činih njegove morale. Če je bila?
Zdaj vidim, da sam ne najdem zaže-ljenega cilja; ker pa nerad umrjem kot človek brez morale, razpisujem sto cesarskih dukatov tisti moški ali ženski osebi, ki najde moralo mojih solidnih in poštenih sodnikov ter me je nauči!
Pa rajši ne. Tako ostane gospodi reč, ki je sama ne more najti, meni pa sto cesarskih dukatov, ki jih — niman ...
_________________ King-Fu.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Nemški nabionalci med sabo.
Dunaj, 1. marca. Novoustanovljena grupa nemških svobodomisetnih poslancev je imela danes svojo plenarno sejo, kjer se je izreklo nezaupanje naučnemu ministru grofu StUrgkhu. Vsi govorniki so povdar-jali nenemško postopanje ministra, zlasti se je obsojalo imenovanje nadzornika Sschmo-ranzerja učiteljem risanja na mariborskem učiteljišča in suspendiranje nekega nemško nacionalnega okrajnega nadzornika na Tirolskem, ki se je moral umakniti klerikalnemu protežirancu. Poslanci so izjavili, da ne smatrajo grofa Sttirgkha več nemškim ministrom, da pretrgajo z njim vse stike. Jutri se poda deputacija kluba k ministrskemu predsedniku Bienerthu, da mu javi ta svoj sklep.
Hofrlchter normalen,
Dunaj, 1. marca. Zdravstvena komisija, ki je preiskovala duševno stanje nad-
lllllllllllltIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIimilllllllllllllllllltlllHIIIIItlllIHtll IHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilltllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIIII HIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllMIIIIIIIIIIIMIIItllltl 11(11 llllllllltlllllllllllllHIIIIIIIIIIttlllllllllililllllllltllllllilllllllllitlllllMIIIIIIII
Priporočam«
lll|lltllMHIIimilllHIMIIIiHIIIIIII(l(Hllllil(IIIMHIIIil(lli|(l||||||i|M|(|||||||HHI
*U»(|((l(l»IIMt»t»l(MMm»l(imiMm»l(llll(l»UIIMIIIMIMill»MM((ilM(MM«(»tlM(((l
H»|»(|||»»(|l(M»lllllMMI((MIII(imim(MM»ll((»»Hm»M*MMMMMMMm(M(mmMM
KOLINSKO KAVINO PRIMES
edini jugoslovanski produkt te vrste.
2/10—1
celoto. Režija g. Pat očka je bila za siromašne razmere inscenacij na ljubljanskem odru spretna in vestna. — G. Benišek je bil kot kapelnik popolnoma na svojem mestu in vodil orkester Slov. Eilharmonije. V orkestru smo pogrešali harfo, ki igra vedno ulogo v Puccinijevih operah, za prihodnjo sezono je vsekakor nujno potrebno, da se odpravi ta nedostatek. Nastopi ensambla so bili dobri, gledališče je bilo dobro obiskano.	__1—
—c Male vesti. Te dni izidejo v zalošništvu Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani zbirka pesni Cvetko Golarja pod naslovom »Pisano polje"; naslovno stran vinjete in začetnice je naslikal slikar Maksim Gaspari. — Ivan Cankar pripravlja knjigo »Mojim recenzentom". — V založništvo L Schwentner izide te dni prevod velikega Zolajevega romana Polom (Debache.) Prevod iz originala je 'Oskrbel pisatelj Vladimir Levstik.
Premeri & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20, skladišče Dunajska cesta št. 5
Lastni Izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih In rudninskih barv, barv za umetnike, raznovrstnih čopičev, vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Olje proti prahu. Olje za vse stroje. Karbolinej, ribja mast. Vozno mazilo, mavec in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Postrežba točna.	Cene
Na debelo in na drobno.
I. 1/10—1	-
Cene nizke!	A
'bno.	m
J
ki varujejo svoje čevlje pred pokanjem in trganjem rabijo edino samo
Jurfevo čistilo (kremo)
kije v svoji dobroti gotovo nedosegljivo. Dobiva se povsod.
3/10—1
poročnika Hofrichterja, ki je v preiskovalnem zaporu vsled sumnje, da je pošiljal ciankalij štabnim častnikom, je predložila danes zdravniški izvid, ki z njim izjavlja, da je Hofrichter popolnoma noraalen.
Dr. Lueger na smrtni postelji.
D u n a j, 1. marca. Danes zvečer se je stanje župana Luegerja zopet poslabšalo. Položaj je jako kritičen, vsak trenotek je pričakovati smrti
Preprečena katastrofa.
Reka, 1. marca, Poštni vlak, ki prihaja ob 5. popoldne na Reko, bi kmalu postal žrtev velike nesreče. Pred postajo Josipov Dol so zavalili neznani zločinci na progo velikansko skalo. K sreči je strojevodja opazil zlobno namero in začel ustavljati vlak, samo stroj je zadel na skalo in bil popolnoma razbit, druge nesreče se ni ^zgodilo. Vlak je prišel z velikimi zamudami na Reko, ker je moral čakati novega stroja. Bolgarska kraljevska dvojica v Petrograda.
Petrograd, 1. marca. Car Nikolaj je sprejel danes bolgarskega kralja Ferdinanda in kraljico EleonOro. Povabil jih je na dine, kjer jima je izročil veliko svojo sliko, ki naj jo izročita bolgarskemu kraljeviču Borisu.
Boji na bolgarsko-turškl meji.
Sofija, 1. marca. Turška vojska je zopet napadla bolgarske obmejne straže, ki so pa takoj dobile pojačenje in kmalu se je razvila ogočena bitka, ki traja še vedno, Bolgarske čete so številno močnejše, ali turške čete se nočejo umakniti. Vlada je komisarjem, ki so že blizu turške meje kjer se imajo sestati s turškimi komisarji, brzojavno naročila naj ne začenjajo nikakih pogajanj dokler se turške čete ne odstranijo raz sporno ozemlje, ki mora ostati navtra lizirano dokler se sporna vprašanja glede mej ne rešijo.]
Nemiri v republiki San Marino.
Pariz, 1. marca. V republiki San Marino so nastali veliki nemiri, ker je veliki svet sklenil povišati davke; velike množice ljudi so se zbrale pred poslopjem velikega sveta in hotele isto naskočiti; narodna garda je z največjo težavo razgnala množico, več demonstrantov in vojakov je ranjenih. Bati se je nadaljnih nemirov. (San Marino je majhna republika na italijansko-francoski meji. Ta mala republika šteje samo par tisoč prebivalcev in celo v takih »državah“ se je bati — revolucije.)
Slovenski delavci v Ameriki brez kruha.
Charlotte (Združene države) 1. marca. Sandwich - Compagnie za industrijo bombaža je vsled slabih cen ustavilo delo. Vsled tega je vrgla na cesto okoli 15.000 delavcev, med njimi je zelo mnogo [Slovencev.
Velika povodenj na Nizozemskem.
Amsterdam, 1, marca. Na obrežju reke Mar, ki je narasla, je nastala velika povodenj. Pet okrajev, ki leže na obrežju reke je popolnoma uničilo. Voda je narasla tako hitro, da ni bilo niti misliti na kako rešilno akcijo. Hiše so vse pod vodo, v katerih je utonilo tudi mnogo ljudi.
Kralj Edvard proti vojni.
London, 1. marca. Pri zborovanju zastopnikov angleških cerkvenih provinc je kralj Edvard nagovoril zborovalce in v svojem govoru naglašal, kako hvaležen je bogu, ker je v zadnjih kritičnih momentih ohranil mir in zaprečil krvave vojske; vsak dan baje prosi boga. da bi ohranil prijatzljstvo med velevlastmi, ter s tem rešil narode pogube, kajti vojska v današnjih dnevih bi zahtevala grozne krvave žrtve!
Iz nemškega državnega zbora.
Berolin, 1. marca. Državni zbor je danes po daljši debati sklenil, da se dovoli notranjemu ministrstvu etat za štiri mini-sterjalne tajnike.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd,, itd, 6/10-1
Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
je torej izšlo. Dobiva se po tobakarnah po 4 vin., a kdor se hoče naročiti, naj pošlje samo svoj naslov upravništvu, ki mu pošlje list na ogled.
Iščejo se raznašale! Usta za Ljubljano.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin., za one ki iščejo službe 4 vin. Najmanjša svota 5 vin.
Fedor Vrhnika. Srčna hvala za poslano čestitko.	„Šestorica“.
Kupi se stara kopirna preša.
Ponudbe pod: „1 P“ na upravništvo „Jutra“.
Kupijo se stari umetniški časopisi n. pr.: „Megendorfer Blatter", „Jugend“, »Moderne Kunst“, Simplicissimus“ etc.
Ponudbe pod: „L. L. 1000“ na upravništvo »Jutra “.
Ceniki zastonj In poštnine prosti.
/ ■ . m
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar In trgovec, Ljubljana
Delničar in zastopnik Švicarskih tovarn »Union* v Bielu in Genovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
dfL«*
Ljubljana
Prešernova ulica št. 9.
I
Velika zaloga izgotovljenih _[ oblek za gospode, dečke in JU otroke.
Konfekcija za dame.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah.
Ceniki se pošiljajo zastonj in postnipe prosto,
10/10-1
n
A. Rasberger, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7
------------   (pri	Maliču,	nasproti	glavne	pošte). ==========:
ISajvedja zaloga modernih godbenih antomator, električnih klavirjev, gramofonov, plošč, in drugih potrebščin.
iti GRAMONELLA
Najnovejši automat na utež.
Igra na klavir z mandolino, veliki in mali boben, činela, triangel Ih posebnim ksilofonom. Zraven teea ima
GRAMOFON.	'J
plošče se dobijo pri meni samo garantirano nove. Prodajam na ugodne obroke. Vsa popravila vsakovrstni mehaničnih godbenih strojev, automatov in gramofonov se izvršijo natančno in ceno.
Čitatjte „Jutro“!
Trgovina s semeni
na debelo in drobno
ili
v Ljubljani, Marijin trg
(nasproti frančiškanske cerkve)
priporočata svojo najpopolnejšo zalogo kakor: domačo deteljo, lucerno ali nemško deteljo, rudečo deteljo, velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 in 20 vinarjev, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd.
Cenovnik pošiljava na zahtevo zastoru-
7/10-1	~
"TT
Delniška glavnica: K 3,000.000.
Ljublianska kreditna banka v Ljnbliani.
Rezervni fond: K 350.000.
IIMIIIIIIHmilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIMIUIHIIIIimHIt
iiiiniMiiiiuiiiiiiiiii m n u um iiiiiniiiiu um mii m minil u
Stritarjeva ulica štev. 3,
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|2°|o
 ............,,,,,,,,,,,,",,,,'*'III||H||||||||||||,II|||||(|UI|I|IUIU
    1111111111111111111