St. 167 (16.204) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu T3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v v«i Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se le tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govct r ■ 't10 septembra 1 'e- nija' po, v Bilje - ‘ sužriioni Evropi. TRST - Ul. Montecc, , GORICA - Drevored z-, - o ,; o i :Oi. 0481 533362 ČEDAD - Ul. Ristori28-Tel. 0432 731190 ČETRTEK, 16. JULIJA 1998 Dobri nameni niso dovolj Marko Marinčič Z umestitveno sejo občinskega sveta se danes v Gorici uradno začenja drugi mandat župana Gaetana Valentija. Volilci so potrdili zaupanje desni sredini in ji poverili nalo-go, da privede mesto v tretje tisočletje. Vsi skupaj si lahko želimo, da bi ta simbolični prehod po dolgih letih sivine sovpadal z novim razvojem. Zunanji pogoji so spodbudni, treba pa jih je znati izkoristiti. V prvem mandatu ta uprava ni snala uresničiti preokre-ta; vse preveč je bilo neizkušenosti in napačnih izbir. Na napakah se Učimo, zato pričakujemo, da bo drugi Valentijev mandat boljši. Ob pridobljenih izkušnjah pa sta tudi politična širina in odprtost pogledov nenadomestljivi lastnosti za dobro upravljanje kompleksne stvarnosti, kakršna je goriška. Spodbudno je, da je Prav te dni Valenti z no-Vogoriškim županom Spacapanam podpisal še eno pismo o namenih -tokrat za preobrazbo mej-nega prehoda Vrtojba -Standrež. Nameni so glede čezmejnega sodelo-V;mja dobri. V nečem pa se goriški •tnpan moti, ko trdi, kot je Se v predvolilnem intervjuju za naš dnevnik, da so čezmejni odnosi eno, vprašanje sožitja v potici pa nekaj drugega. Navidez različni problematiki namreč povezuje dejstvo, da je za reševanje °beh potrebna večja mi-selna in kulturna širina. Zavzemanje za prese-Sanje pregrad, čezmejno s°delovanje, za skupne Načrte in novo vlogo go-tiškega prostora na križ-Potju nove Evrope ne zve-jh iskreno, ko pa isti ludje v imenu itabjanstva Dorice, ki je v očitnem nasprotju z večkulturno stvarnostjo mesta, zavilo polno priznanje slo-''enske prisotnosti in s em višjo raven sožitja. yelik osebni uspeh in Rojstvo, da nastopa svoj I |m§i in zadnji mandat, ,^0 dasta Valentiju po-uično moč, da preseže pugojevanja zaprtejših sil Galicije. Prvi signal večje Odprtosti bo lahko dru-nkCPn °dnos do slovenske j finske konzulte, za ka-, r° sam župan priznava, a )° je doslej nekoliko ^Pustavil. Hitra umesti-s ^ m tvorno sodelovanje n em organom bi upravi °magala preseči lastna I^Ptislovja in bi prispeva-, K utrjevanju novega vz-„Us)a diali 8a mesta. loga v korist vse- RIM / PREDLOG POROČEVALCA DOMENICA MASELLIJA V ožjem odboru delovni osnutek za zaščito slovenske manjšine Predlog uživa politično podporo komponent levosredinske Oljke in SKP RIM - V ožjem odboru poslanske komisije za ustavna vprašanja se bo, kot kaže, končno začela razprava o zakonski zaščiti naše narodnostne skupnosti. Poročevalec Domenico Maselli (Oljka) - na • sliki - je namreč sestavil predlog, ki predstavlja vsebinsko (in politično) izhodišče za parlamentarno soočenje in ki že uživa načelno podporo strank in komponent levosredinske Oljke in Stranke komunistične prenove, to se pravi političnih sil, ki podpirajo vlado premiera Romana Prodija. Masellijev osnutek sestavlja vsega skupaj 28 členov. Uvodni člen priznava obstoj slovenske manjšine v tržaški, videmski in goriški pokrajini in to na osnovi ustavnih določil, ustavnega za- kona iz leta 1963 (posebni statut avtonomne Dežele FJK) ter mednarodnih konvencij in sporazumov, ki jih je podpisala italijanska vlada. Drugi odstavek prvega člena pravi, da bodo država, Dežela FJK in krajevne uprave sprejele ustrezne ukrepe, ki bodo pripadnikom slovenske manjšine priznali temeljne pravice in svoboščine brez kakršne koli diskriminacije. Zakon ustanavlja paritetni odbor za probleme slovenske manjšine, ki bo imel zelo pomembno vlogo pri izvajanju zaščitnega zakona. Zakonski predlog tudi izrecno določa, da nobenega člena ne bo mogoče interpretirati tako, da bi okrnili že obstoječe pravice slovenske manjšine. Na 2.strani DEŽELA / POGAJANJA ZA NOVO VLADO Ugaši napovedujejo »tvorno« opozicijo Na obzorju možnost dogovora med Forza Italia, centrom in Finijevo stranko GORICA j PO NEDAVNIH VOLITVAH Danes seja občinskega sveta Župan Valenti bo moral sporočiti sestavo novega odbora GORICA - Novoizvoljeni'goriški občinski svet se sestane danes na prvi seji. Na njej bo moral župan Valenti končno javiti sestavo občinskega odbora, glede katere pa še včeraj niso bili razrešeni vsi spori v večinski koaliciji. V Nacionalnem zavezništvu se dve struji prepirata za podžupansko mesto, v Forza Italia pa so napovedi o potrditvi nekaterih dosedanjih odbornikov izzvale upor v bazi, kjer se še marsikdo preriva za odborniško mesto. Mirnejše so vode v opoziciji, kjer je svetovalska skupina Oljke soglasno imenovala Aria Rupenija za svojega načelnika, med tremi podpredsedniki pa je tudi slovenska svetovalka Erika Jazbar. Na 11. strani VIDEM - Ne vstopu v deželno vlado in ne zunanji podpori novi politični koaliciji, paC pa tvorna opozicija. Severna liga je na predsinočnji seji furlanskega vodstva po pričakovanjih potrdila svojo kolikor toliko mehko opozicijsko usmeritev, ki jo je takoj po objavi volilnih rezultatov napovedal sam Umberto Bossi. To zadržanje Lige odpira pot deželni vladi Forza Italia, ki bo najbrž temeljila na zunanji podpori tako Ljudske sredine, kot Nacionalnega zavezništva. Levi demokrati se medtem zavzemajo za skupna politična stališča Oljke, o katerih so že dosegli okvirni sporazum z zelenimi in s socialisti. Na S.strani SLOVENIJA / KOMISIJA V DZ Poziv vladi, naj pospeši dejavnost za pomoč manjšinam v sosednjih državah LJUBLJANA - Komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu je na včerajšnji seji ugotovila, da slovenska vladi določene dejavnosti za zagotavljanje pomoči manjšinam sicer izvaja, vendar prepočasi; zato jo je pozvala, naj aktivnosti v zvezi s tem pospeši. Člani komisije so še zlasti opozorili na nujnost oblikovanja posebnega medresorskega telesa, ki bo zadolženo za gospodarsko sodelovanje z manjšinami. To bo, kot je pojasnila državna sekretarka Mihaela Logar, sklicano takoj ko bo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu prejel od vlade zadevni sklep. Komisija se bo ponovno sestala predvidoma jutri, ko bo razpravljala o finančni pomoči manjšini. 2e pred časom pa je Urad dostavil državnemu zboru seznam o razdelitvi finančne pomoči, v letu 1997, ki ga v celoti objavljamo v delu, ki se nanaša postavko o pomoči slovenskim manjšinam v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Na 3. strani BENEČIJA Zaključni krog prireditev letošnje Postaje Topolovo TOPOLOVO - Z bogatim programom, ki se bo začel drevi, končal pa v nedeljo, se poslavlja letošnja izvedba Postaje Topolovo. Zaključni niz prireditev se bo poleg Topolovega odvijal še v Mašerah, s pohodom do Livka pa bo prešel »namišljeno črto« oz. italijansko-slovensko mejo. Na 8. strani Načrti za prenovo starega mesta TRST - Sanirati staro mesto in ga spet naseliti, razširiti obrtništvo, rešiti socialne probleme in spet ovrednotiti njegove umetnostne in kulturne karakteristike. Načrt Tergeste, ki ga delno finansira Evropska skupnost v okviru programa Urban, predvideva te in druge ukrepe za preporod starega mestni v skupni vrednosti 60 mi- lii“dlir Na 5. strani Heroin v avtomobilu Slovenca iz Izole TRST - Policija je v avtomobilu slovenskega državljana iz Izole našla poldrugi kilogram najci-stejše sorte, ki je bil namenjen tržišču v Lombardiji. italijanski policisti so o aretaciji moškega obvestili slovenske kolege, ki so med hišno preiskavo v Izoli odkrili še kilogram 600 gramov heroina. Na 6. strani IZREDNO ZNIŽANJE GEN popusti od 30% do 60% KOLEKCIJE ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI ZENSKA MODA Iflfco' MOŠKA KAUTEN MODA FENDI G. Valentino Hill Trst-Ul. SETTEFONTANE 16-TEL ^®e>6MerAZETASPORT TRŽIČ - ul. IX Giugno 84/fi - tel. 0481/45735 S U H I R iinKilu bomo [)/ojo lili no Saj [lopubbiko POSLANSKA ZBORNICA / PRED RAZPRAVO V OŽJEM ODBORU KOMISIJE ZA USTAVNA VPRAŠANJA Poslanec Domenico Maselli oblikoval osnutek zakona za zaščito Slovencev Zmerni optimizem komponent levosredinske Oljke in Stranke komunistične prenove RIM - V ožjem odboru poslanske komisije za ustavna vprašanja se bo, kot kaže, konCno začela razprava o zakonski zaščiti naše narodnostne skupnosti. Poročevalec Domenico Maselli (Oljka) je namreč sestavil zakonski predlog, ki predstavlja vsebinsko (in politično) izhodišče za parlamentarno soočenje in ki že uživa načelno podporo strank in komponent levosredinske Oljke in Stranke komunistične prenove, to se pravi političnih sil, ki podpirajo Prodijevo vlado. Masellijev osnutek sestavlja vsega skupaj 28 členov. Uvodni člen priznava obstoj slovenske manjšine v tržaški, videmski in goriški pokrajini in to na osnovi ustavnih določil, ustavnega zakona št. 1 iz leta 1963 (posebni statut avtonomne Dežele FJK) ter mednarodnih konvencij in sporazumov, ki jih je podpisala italijanska vlada. Drugi odstavek prvega člena pravi, da bodo država, Dežela FJK in krajevne uprave sprejele ustrezne ukrepe, ki bodo pripadnikom slovenske manjšine priznali temeljne pravice in svoboščine brez kakršne koli diskriminacije. Drugi člen pravi, da se zakon sklicuje tudi na temeljna načela Evropske listine o zaščiti regionalnih in manjšinskih jezikov. Člen št. 3 ustanavlja paritetni institucionalni odbor za probleme slovenske manjšine, ki bo imel zelo pomembno vlogo pri izvajanju zaščitnega zakona. Člani odbora bodo vladni komisar pri Deželi FJK, predsednik deželnega odbora (ah njegov namestnik), predsednik deželnega sveta (ah njegov namestnik), trije izvedenci ministrskega sveta (vsaj eden mora biti Slovenec), dva strokovnjaka, ki ju imenuje deželni svet (vsaj eden mora biti Slovenec), parlamentarci, deželni in pokrajinski svetovalci v Trstu, Gorici in Vidmu, ki so se ob sprejemu kandidature proglasih za Slovence, trije občinski svetovalci (eden za vsako pokrajino), ki jih bodo izvolili kolegi iz narodnostno mešanih občin, ki so se ob sprejemu kandidature proglasih za Slovence ter na koncu še trije izvedenci, ki jih bodo imenovale najbolj reprezentativne manjšinske organizacije. Paritetni odbor, ki bo imel uradni sedež na sedežu Dežele, bo določal območja, ki bodo veljala za dvojezična, novemu zakonu pa bo moral v enem letu prilagoditi tudi vse norme, ki so doslej zaščitile manjšino, začenši z ukrepi zavezniške vojaške uprave. Zaščitni zakon bo zadeval teritorij (občine), ki jih bo določal paritetni odbor po posvetovanju z občinskimi upravami, to območje pa bo uzakonjeno z deželnim zakonom. Člen št. 5 govori o zaščiti nemško govoreče skupnosti v Kanalski dolini upoštevajoč tamkajšnjo tro-jezično realnost, sedmi člen pa govori o vračanju poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko. Naslednja člena sta namenjena javni rabi slovenščine in prilagajanju javnih uprav zaščitnemu normativu, člen št. 10 pa govori o dvojezičnih tablah in smerokazih. V enajstem členu priznava osnutek Slovencem pravico do vseh vrst šol (tudi likovne), predvideva pa tudi upravno avtonomijo slovenskega šolstva in ustanovitev zakona za slovensko šolo. Člen št. 12 se posebej ukvarja s šolo v videmski pokrajini, kjer na bi dvojezično šolstvo postopno postavili na noge v približno desetih letih. Zakonski predlog nadalje priznava Slovencem pravico do glasbene vzgoje (glasbenim šolam je priznan pravni položaj državnih konservatorijev), člen št. 16 govori o javnih podporah manjšinskim kulturnim ustanovam (še naprej jih bo dehla deželna uprava) in tisku, pri čemer osnutek izrecno omenja Primorski dnevnik. Naslednji člen določa javno priznanje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, člen št. 19 pa govori o priznanju Slovenskega stalnega gledališča. Vmes imamo člen št. 18, ki obvezuje rimsko vlado, da spodbuja odnose in stike med manjšino in matično Slovenijo, upoštevajoč tudi čezmejne norme, ki jih predvidevata Evropska unija in Evropski svet. Italijanska država (o tem govori člen št. 20) bo Slovencem vrnila nekdanji svetoivanski Narodni dom in goriški Trgovski dom, nekdanji tržaški Narodni dom (ah hotel Balkan kot mu pravijo nekateri) pa bo postal deželna last in bo postopno namenjen znanstveni, jezikovni in kulturni dejavnosti Slovencev. To se bo zgodilo pod pogojem, da bodo našli alternativne rešitve za Visoko šolo za tolmače in prevajalce, ki ima sedež v stavbi v Filzijevi ulici. Predzadnji člen poudarja, da ostajajo v veljavi vsi ukrepi sprejeti za izvajanje londonskega memoranduma z izrecnim opozorilom, da nobenega člena ne bo mogoče tolmačiti tako, da bi skrčili že obstoječe manjšinske pravice. Zadnji člen predvideva, da bodo kraji, vključeni v območje dvojezičnega ozemlja, vključeni v skupno volilno okrožje za parlamentarne volitve. Prekinitev dialoga o preiskovalni komisiji RIM - Potem ko je v torek zvečer kazalo, da je dogovor le še stvar časa, se je včeraj polemika okrog ustanovitve dvodomne komisije za preiskovanje podkupninskega sistema spet zaostrila. Največ težav je predlog oziroma zahteva Pola svoboščin za ustanovitev komisije povzročila prav Oljki, kjer ji posebno nasprotujejo Ljudska stranka ter Prodijevi in Maccanicovi pristaši. Velike pomisleke imajo še naprej tudi Levi demokrati, ki nočejo »preiskovalnega« značaja komisije, ampak zgolj »raziskovalno« in spoznavno. Razlika v pristojnostih je po italijanski zakonodaji velika in dokaz je Berlusconijevo vztrajanje pri preiskovalni komisiji. Včeraj je zagotovil, da njegov cilj ni amnestija in niti sojenje sodnikom, vendar zavrača vsako alternativo preiskovalni vlogi komisije. Dialog med večino in opozicijo o pristojnostih komisije se je tako včeraj prekinil in bo moral počakati do torka, ko se bo sestal odbor devetih. V ustavni komisiji je prišlo med poročevalcem večine in tremi predstavniki opozicije do popolnega razdora, ki'je okrepil fronto nasprotovanja v vladini večini. Sam Berlusconi je na srečanju s tujimi novinarji dejal, da bo težko nadaljevati dialog med večino in opozicijo, medtem ko je D’Alema potrdil izbiro ohranitve dialoga s Polom svoboščin, kajti le tako je mogoče v bipolarnem sistemu ohranjati živ »smisel za skupno odgovornost«. RAZISKAVA / CER ZA SPI-CGIL Milijon starejših ljudi živi s 600.000 lirami na mesec RIM - Po torkovih podatkih o širjenju revščine med družinami, je prišla včeraj nova mrzla prha z raziskavo zavoda Cer o porabi starejših ljudi v Italiji. Studijo je naročil sindikat upokojencev SPI-CGIL, ki je včeraj predstavil rezultate, med katerimi izstopa podatek, da več kot povica starih ljudi, ki živijo sami (54,7%), ne porabi več kot milijon lir na mesec, vključno s plačilom stanarine, električne energije, plina in vode. 41% dohodkov namenijo prehrani, 28% pa stanovanjski najemnini in storitvam. Ce pa upoštevamo, da znaša povprečna poraba te skupine oseb 600 tisoč lir na mesec, jim ostane za vse ostale izdatke (prevoz, telefon, počitnice, kino itd.) zgolj 150 tisoč lir. Samo 13,4% starejših ljudi si lahko privošči več kot dva milijona izdatkov na mesec in torej »luksu-ze«, ki so za večino njihovih vrstnikov nedosegljivi. To pa so luksuzi, ki imajo blagodejne učinke tudi na psihično počutje in zdravje starejših ljudi, saj raziskava odkriva, da je nizka raven dohodkov, družabnega življenja in kulturne porabe osnova za razvoj patoloških situacij in psihofizičnih obolenj. Res je sicer, da je stereotip starih ljudi kot skrajno varčnih oseb, ki zase porabijo izredno malo in ki po upokojitvi drastično omejijo svoje interese, danes že presežen, vendar bolj v željah in ambicijah kot v resnici. Ostaja namreč grenko dejstvo, da je kategorija starejših ljudi skupaj z mladoletnimi tista, ki je najbolj izpostavljena revščini, katere delež dosega med njimi kar 14,5%. ANALIZA / ZAVOD TAGLIACARNE Manjše pokrajine postajajo bogatejše od največjih RIM - Statistična podoba italijanskih pokrajin, kot izhaja iz poročila zavoda Tagliacame o dohodkih pokrajin, dokazuje, da so srednjevelike pokrajine bogatejše od velikih. Najbolj zgovoren primer je Prato, ki je kar petkrat bogatejši od Rima in osemkrat od industrijsko razvitega Turina. Iz raziskave, ki jo je naročila zveza trgovinskih zbornic Unionca-mere, izhaja, da je v devetdesetih letih dohodek na prebivalca srednjevelikih italijanskih pokrajin rasel veliko hitreje kot v tradicionalno močnih velikih pokrajinah. Na prvih 12 mestih lestvice 103 italijanskih pokrajin po proizvedenem dohodku, se namreč razen Milana, Bologne in Firenc (na 1., 2. oziroma 4. mestu) nahajajo le manjše pokrajine: od Mo-dene (na 3. mestu) prek Parme, Reggio Emihe, Aoste, Prata, Vicenze, Bielle in Mantove do Trsta (na 12. mestu). Rim je komaj 13., do 20. mesta pa najdemo še Treviso, Bočen, Turin, Padovo, Brescio, Verono in Como. Prvih dvajset je torej severnih pokrajin, tako kot je zadnjih dvajset izključno na jugu z Agri-gentom na repu lestvice. Za primerjavo naj zapišemo, da ustvari prvouvršče-na milanska pokrajina 43,09 milijona dohodka na prebivalca (tržaška 33,56 milijona), zadnjeuvrščena Agrigento pa borih 13,36 milijona lir. Analiza je zanimiva tudi zaradi vrste drugih podatkov, med katerimi naj omenimo prenehanje procesa deindustrializacij e in oživljanje kmetijstva, katerega delež pri ustvarjanju dohodka se je povečal v kar 20 pokrajinah. r TRENDI / PO PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA}- Negativni maj za industrijo Za 0,5% nižja proizvodnja kot maja 97 - Ciampi zadovoljen JfiM - Po zaviranju, ki ga je trend rasti industrijske proizvodnje pokazal že aprila s komaj 0,3-odstotnim zvišanjem v primerjavi z enakim mesecem lanskega leta, se je maja zasukal navzdol: v primerjavi z majem 1997 se je industrijska proizvodnja zmanjšala za pol odstotka. Podatek za prvo petme-sečje pa kljub temu ostaja pozitiven, saj se je proizvodnja povečala za 2,7 odstotka (prvo štirimesečje +3,5%). Istat je objavil tudi podatke o povprečni dnevni proizvodnji, ki pa so v nasprotju s splošnim podatkom, saj kažejo 3,6-odstotni porast, medtem ko se je indeks povprečne dnevne proizvodnje z odštetjem sezonskih vplivov zvišal za 2,5 odstotka. Razliko med splošno stopnjo rasti in rastjo povprečne dnevne proizvodnje gre pripisati dejstvu, da je imel letošnji maj en delovni dan manj kot enaki lanski mesec. Kljub negativnemu majskemu podatku, ki je še posebno neugoden zaradi občutnega padca proizvodnje investicijskih dobrin (-5,2%), so prišli tako iz vladnih kot iz podjetniških krogov pomirjujoči toni, medtem ko so sindikati pritisnili na alarmni zvonec. Za zakladnega ministra Ciampija je majski podatek o industrijski proizvodnji pozitiven, ker da prekinja stagnacijo, ki se je začela februarja, in pomeni znak zaupanja po vstopu Italije v krog evra. Minister sicer priznava, da je treba podatke pozorno analizirati in interpretirati, vendar izpostavlja pomen 2,5-odstotne rasti majske proizvodnje glede na april, ki - kot rečeno - prekinja februarja začet zastoj. Zelo umirjeno je Istatove podatke komentirala Confindustria, za katero je prezgodaj za alarmizem, še posebno, ker je hil padec stopnje rasti industrije predviden glede na upadanje naročil. Confindustria vsekakor pričakuje, da se bo Italija uspela vključiti v splošni evropski zagon evropske in da ne bo zamudila še tega zadnjega vlaka. Najbolj vznemirjeni so zaradi Ista-tovih podatkov sindikati, ki ugotavljajo, da zagon ni soliden in da je dejavnost vlade na tem področju odločno nezadostna, še posebno po prenehanju veljavnosti spoodbujevalnih ukrepov za avtomobilsko industrijo, ki jim niso sledili ustrezni novi posegi. 15, JULIJ 1998 v LIRAH izi valuta nakupni prodajni c ameriški dolar 1763,00 1789,00 DQ n nemška marka 978,00 994,00 funt šlerling 2872,00 2927,00 5 0 <0 N h < ra c/) S o c 56 3 1-5 -n švicarski frank 1157,00 ' 1182,00 belgijski frank 46,78 48,78 francoski frank 289,00 299,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona 226,00 236,00 švedska krona 216,00 226,00 kanadski dolar 1178,00 1218,00 co mm* M portugalski eskudo 9,13 10,03 nizozemski gulden 859,00 884,00 rr avstrjski šiling 138,06 142,41 O španska pezeta 11,12 12,22 S grška drahma 5,64 6,44 irski šterling 2440,00 2520,00 japonski jen 12,11 13,01 M 1 iHlk:: avstralski dolar 1.054,00 1.124,00 M 1 I B madžarski florint 7,00 8,50 hn/aška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,25 10,50 15. JULIJ 1998 . v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1761,00 1791,00 nemška marka 978,00 996,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 860,00 885,00 belgijski frank 47,00 48,80 funt šterling 2858,00 2948,00 irski šterling 2439,00 2534,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,80 6,22 kanadski dolar '1181,00 1216,00 švicarski frank 1158,00 1183,00 avstrijski šiling 138,10 142,60 slovenski tolar 10,15 10,48 hrvaška kuna ' * 260,00 280,00 15. JULIJ 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1775,830 EKU " 1948,620 nemška marka 985,970 francoski frank 294,110 funt šterling 2911,120 nizozemski gulden 874,620 belgijski frank 47,814 španska pezeta 11,619 danska krona 258,770 irski šterling 2480,660 grška drahma 5,922 portugalski eskudo 9,637 kanadski dolar 1198,830 japonski jen 12,617 švicarski frank 1169,850 avstrijski šiling 140,140 norveška krona 232,560 švedska krona 221,120 finska marka 324,420 MILANSKI BORZNI TRG 15. JULIJ 1998 INDEKS MIB 30: +0,39 delnica cena var, % delnica cena Alleanza Ass. 26.979 +0,27 La Fondiaria 11.693 Bca di Roma 3.983 +1,68 Mediaset 12.029 Bca Fideuram 11.358 +0,04 Mediobanca 27.162 Bca Pop.M 1 16.357 -0,64 Montedison 2.431 Compart 1.786 +0,90 Olivetti 3.311 Comit 13.213 -1,10 Parmalat 3.849 Čred it Edison 10.165 16.203 +0,26 -0,14 Pirelli Spa 6.319 Eni 12.018 + 1,32 Ras 27.396 Fiat 8.338 -1,84 Rolo 47.786 Generali 66.749 +0,39 Saipem 9.422 Imi 32.882 +2,26 San Paolo To 30.587 Ina 5.797 +2,23 TIM 12.117 Italgas 7.945 +0,96 Telecom Ita 14.819 ljubljanska banka Podružnica Milano var. %_ +0,23 +0,15 +3,17 +2,87 + 1,34 +0,46 +0,73 +0.07 +0,00 -0,75 +2,16 +2,24 -0,19 POLITIKA / PRIČAKOVANO STALIŠČE BOSSIJEVE STRANKE ČEDAD / PO NEURJU Uga noče v deželno vlado Fona Halla išče dmge poti No obzorju monjšinski odbor z zunonjo podporo Ljudske stronke Vremenska ujma povzročila znatno gmotno škodo Blatni plaz v vaseh Platac in Kanalac - Težave v prometu VIDEM - Ne vstopu v deželno vlado in tudi ne zunanji podpo-fi novi politični koaliciji. Sever-na liga je na predsinočnji seji furlanskega vodstva po pričako-vanjih potrdila svojo opozicij-sko usmeritev, ki jo je takoj po objavi volilnih rezultatov napo-v®dal sam Umberto Bossi. Opo-zicija ligašev pa bo, kot se temu Pravi konstruktivna, saj misli sjranka po nekaj mesecih ocenili delo deželnega odbora in, če bo ocena pozitivna, revidirati svoje odklonilno stališče. Na seji ligaškega vodstva je torej prevladala opozicijska Usmeritev, ki pa pušča odprta 'Uata kasnejšemu vstopu stran-be v vlado. Gre za neke vrste kompromis med trdo in mehko Politično linijo, s katero se deželna Liga noče zameriti Bossi-)U, hoče pa hkrati dokazati, da Se vedno uživa vsaj kanček poulične neodvisnosti pred »sena-turjem«. Ne smemo pozabiti, da bodo spomladi evropske volitve, ki bodo verjetno tudi časovni termin za prvo deželno vlado v tej zakonodajni dobi. Ales-sandra Guerra (na sliki) bo morala torej počakati do spomladi, ko bo morda izbirala med predsedstvom Dežele in kandidaturo za Strasbourg. Po odklonu Lige bo morala Forza Italia sedaj pospešiti pogajanja z Ljudsko sredino za reforme, ki je pripravljena podpreti odbor Berlusconijevih pristašev in ne vlade, v kateri bi sedeli tudi predstavniki Nacionalnega zavezništva. Situacija je, kot vidimo, precej zapletena, v vsakem primeru pa smo prepričani, da bo FJK najkasneje prve dni avgusta dobila novo vlado. Ce bo prodrla hipoteza manjšinske vlade Forza Italia je glavni kandidat za predsedniško mesto Roberto Antonione, ki za to funkcijo menda nima enako- vrednega tekmeca, ne v Furlaniji in niti na Goriškem. Na Videmskem ostaja kljub vsemu najvplivnejši mož v stranki Fer- ruccio Saro, ki pa zaradi svoje politične preteklosti (bil je vidni voditelj Craxijeve PSI) ne more računati na predsedstvo vlade. V Gorici pa je na čelu FI bivši senator Ettore Romoli, ki bo še naprej deželni koordinator stranke. Ostaja le Antonione, čeprav je v nekem intervjuju dejal, da se zelo dobro počuti za krmilom deželne skupščine. Levi demokrati bodo v naslednjih urah skušali preveriti, ali sploh obstajajo možnosti za skupne politične korake strank in komponent Oljke. Z zelenimi in s socialisti so, kot kaže, že dosegli okvirni dogovor, neznanka pa so odnosi s svetovalci Ljudske sredine za reforme, ki se razen enega vsi prepoznavajo v Ljudski stranki. Izjema je Antonio Martini iz Karnije, ki se proglaša za političnega privrženca stranke nekdanjega predsednika republike Francesca Cossige. ČEDAD - Včeraj se je v teku dneva nebo na Videmskem zjasnilo in to pravi čas, ko so bile struge nekaterih rek in hudournikov polne že do roba. Civilna zaščita je imela polne roke dela pozno v noč, na srečo pa je škoda, ki jo je povzročilo neurje, ostala še v določenih mejah. Največ skrbi sta povzročila severno od Vidma potok Tresemane in na Cedajskem Nadiža, za katero je obstajala možnost, da v ravninskem toku prestopi bregove. To se za las ni zgodilo, pač pa je polja zalil potok potok Como v bilžini Dolegnana, pri Krminu pa so za čas zaprli cesto, ki pelje skozi Corono v Ma-riano. Precejšnjo škodo je deroča voda povzročila v občinah Nadiških dolin. V Grmeku se je blatni plaz, do katerega je prišlo med tednom v vaseh Platac in Kanalac še poslabšal.Grmek se je znašel za čas v skoraj meter visoki vodi, v več krajih pa se je na cestišča usulo kamenje z razmočenih pobočij. Voda je v nekaterih krajih tudi v Spetrski občini zalila polja in sadovnjake, težave s prometom so bile tudi v občini Sentlenart in Dreki, v občini Srednje pa so za nekaj ur ostali brez elektrike. Skoro po vseh krajih na Cedajskem in tudi v samem Čedadu je voda zalila mnogo kletnih in pritličnih prostorov, občinske službe in civilna zaščita pa so ohranili položaj pod nadzorstvom, ker se je vreme, kot rečeno, včeraj izboljšalo, (du) LJUBLJANA / KOMISIJA DRŽAVNEGA ZBORA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Vlada naj pospeši dejavnosti za pomoč manjšini LJUBLJANA - Komisija DZ za odnose s Sloven-ci v zamejstvu in po svetu se je na včerajšnji seji seznanila s poročilom o ukrepih za izvajanje resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in ugotovila, da slovenska vlada določene dejavnosti za zagotavljanje pomoči Manjšinam sicer izvaja, vendar prepočasi, zato jo je Pozvala, naj omenjene aktivnosti pospeši. Sprejela le tudi poročilo o enoletnem delovanju komisije. Člani komisije so na državno sekretarko v zunanjem ministrstvu Mihaelo Logar naslovili vprašanje o obhkovanju posebnega medresorskega telesa, ki bo zadolženo za gospodarsko sodelovanje z manjšinami. To bo, kot je odgovorila Logarjeva, skhcano takoj, ko bo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu od vlade prejel sklep o potrditvi omenjenega telesa. Komisija je vlado pozvala tudi k takojšnji pripravi zakona o finančni podpori Slovenije manjšinskim organizacijam, ki ga omenjena resolucija predvideva. V zvezi s skladom za gospodarsko sodelovanje z manjšinami, ki je tudi predviden v omenjeni resoluciji, je Logarjeve pojasnila, da o ustanovitvi sklada zaenkrat ne razmišljajo, saj manjšine nimajo ustrezne zakonske osnove za nje- govo koriščenje. Poudarila pa je, da bi vlada že sedaj lahko sodelovala pri izvedbi konkretnih gospodarskih projektov in programov. Člani komisije so sprejeti tudi poročilo o enoletnem delovanju komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ivo Hvalica (SDS) in Davorin Terčon (LDS) sta ob tem opozorila, da se je komisija ukvarjala pretežno s Slovenci v zamejstvu, vse premalo pa s tistimi po svetu. Strinjala sta se, da bi bilo slednjim treba posvetiti več pozornosti. Predsednik Schiffrer je v odgovor napovedal, da se komisija dogovarja za obisk Slovencev v Združenih državah Amerike, okvirno med 14. in 16. septembrom. Za naslednje leto je predviden obisk slovenskih organizacij v Avstraliji, jeseni istega leta pa v Argentini. (STA) Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je komisiji posredoval finančno poročilo za leto 1997. V celoti objavljamo podatke, ki se nanašajo na proračunsko postavko 5234 - Ustavne obveznosti - finančna posdpora slovenski narodni skupnosti v zamejstvu. O tem poročilu bo komisija razpravljala na svoji prihodnji seji, ki bo predvidoma jutri popoldne. Mišina proračunske postavke 1.235.551.703,47 (VSE POSTAVKE SO V SIT) SLOVENCI V ITALIJI Svet slovenskih organizacij Slovenska kulturno gospodarska zv. Primorski dnevnik Zavod za slov. izobraževanje Speter Slovenski kult. center L. Bratuž Glasbena matica Kmečka zveza Slov društvo RAT-Promoskulture Slov. gospodarska prosvetna skupnost Stalno slovensko gledališče Kulturni dom Gorica Slov. kult. sklad Ponče - Planika Ukve Slov. politično društvo Edinost Koncertna pobuda Rojan Finžgarjev dom Slovenski raziskovalni inštitut Narodna in študijska knjižnica Časopis Novi Matajur Časopis Dom Krožek za družbena vprašanja Slov. sred. šola Ivan Trinko Slov. učiteljišče A.M.SIomšek l^upni podporni sklad Slov. dež. zavod za poklicno izobr. IKUPNO SLOVENCI V ITALIJI 206.355.117,80 206.355.117,80 45.013.982,34 24.059.219.07 7.690.328,22 9.716.923,99 12.775.584,68 7.494.261,76 3.276.013,83 9.642.692,38 9.639.294,10 23.531.696,39 2.121.736,48 4.242.965,95 4.656.324,03 3.376.927,81 3.376.927,81 30.475.429.07 11.539.463,27 1.024.912,67 686.325,45 566.856,64 19.617.239,60 9.602.282,90 656.979.000,13 SLOVENCI V AVSTRIJI ^eza slovenskih organizacij Ravenska prosvetna zveza ^Sčanska kulturna zveza Narodni svet koroških Slovencev rjiotna lista ^aš tednik flturno društvo člen 7 SAK Mohorjeva Slovenski znanstveni inštitut Slovenska glasbena šola Slovenska športna zveza Dom v Tinjah Slovensko šolsko društvo Center avstrijskih narodnosti Urban Jarnik Društvo Naš otrok Višja šola za gosp. poklice Mladinski center Rebrca Slovenska študijska knjižnica Strokovno pedagoško združenje Slovenska gospodarska zveza Slovensko prosv. društvo Srce Klub slov. študentov Dunaj Klub slov. študentov Gradec Časopis Nedelja Založba Norea Zveza koroških partizanov Kmečka izobraževalna skupnost Klub slov. študentov Celovec Strojni krožek Podjuna Društvo Kulturni dom Pliberk Zvezna gimnazija za Slovence Slov. prosv. društvo Borovlje Slov. generalni konzulat v Celovcu SKUPNO SLOVENCI V AVSTRIJI 16.996.821,72 16.711.762,58 17.186.182,07 13.233.225,91 7.241.383,96 1.348.383,85 10.518.573,50 9.152.266,63 5.384.260,55 5.222.059.93 4.717.359,49 4.717.359,49 3.774.185,19 3.758.932,80 17.334.002,24 4.421.254.37 1.424.749,18 1.424.749,18 1.365.387.38 1.399.089,58 2.642.844.93 674.191,92 404.515,15 201.106,04 6.501.844,66 3.280.788 2.590.453,06 80.548,56 477.692.022,26 42.423.351,12 42.261.033,68 42.232.453,58 36.543.610,56 38.012.365,21 84.611.152,42 23.719.369,02 SLOVENCI NA MADŽARSKEM Zveza Slovencev na Madžarskem 48.760.857,84 SKUPNO SLOVENCI NA MADZ.______48.760.857,84 SLOVENCI NA HRVAŠKEM Slovensko društvo Triglav Split 1.002.980,52 SKUPNO SLOVENCI NA HRVAŠKEM 12.393.404,64 NAKAZILA V SLOVENIJI (Sredstva, ki so se za potrebe zamejstva nakazala direktno odjemalcem v Sloveniji) Inštitut za narodnostna vprašanja 810.000 Olimpijski Komite Slovenije 680.000 Zavod za šport Brežice 800.000 Slovenski PEN center Ljubljana 180.000 Veljič Irma (AAS) 65.772,50 GREMO d.o.o. 50.000 Viviana Gruden (AAS) 24.383 Dragica Morik (AAS) 74.629,50 NUK 126.000 Naslov d.o.o. (Revija Naša Slovenija) 12.999.999,50 Podjetje za informiranje (MS) 9.344.244 Sejmar d.o.o. 140.000 Turistična zveza Slovenije 421.600 Mladinski servis Radovljica 420.500 Visage s.p. Maribor 12.915 Derbo d.o.o. Garni hotel 77.620 Pinus d.o.o. Prestranek 50.220 Radio Ognjišče 1.050.000 UMP - Dom podiplomcev 500.000 AGENS d.o.o. 1.890.000 Koroški radio 7.000.000 ZRS Slovenije 300.000 Družina d.o.o. 2.000.000 SKUPNO NAKAZILA V SLOVENIJI 39.726.418,40 RAZMERJE V ODSTOTKIH Zveza Slovencev na Hrvaškem SKPD Bazovica Reka 8.369.251,92 3.021.172,20 SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI V AVSTRIJI SLOVENCI NA MADŽARSKEM SLOVENCI NA HRVAŠKEM NAKAZILA V SLOVENIJI 53,2% 38,7% 3,9% 1,0% 3,2% GLOSA Edvard Kardelj slovenski politični Hamlet Jože Pirjevec Ze vrsto let teCe med Borisom Pahorjem in mano diskusija o vrednotenju KPS, ki me vedno sili k razmišljanju, kadar nanese, da jo obnoviva. Prejšnji teden se je Pahor v daljšem zapisu, objavljenem v Primorskem dnevniku, obregnil ob moje nedavno pisanje o KdriCu, Kardelju in sploh o bivšem jugoslovanskem režimu, Ceš, da je moja ocena o njem akritična in pretirano povoljna. S tem mi je seveda ponudil dragoceno priliko, da o tem vprašanju nekoliko izostrim svojo misel. Prepričan sem, da s Pahorjem izhajava iz istega odklonilnega odnosa do vsakršnega totalitarizma, pa naj bo desničarskega ali levičarskega kova. Ni mi pa povsem jasno, ali Pahor deli moje mnenje, da je med nacizmom in fašizmom na eni strani ter marksizmom na drugi vendarle treba razločevati, saj sta prva dva povsem aberantna, slednji pa nosi v sebi elemente odrešilne misli, ki jih je pred kratkim priznal tudi sam papež Janez Pavel II. Ne glede na različni odnos, ki ga morebiti imava o marksizmu kot ideologiji, pa bi dejal, da naju loCi, kar zadeva KPS, predvsem generacijska vrzel. Moja družina je sicer leta 1947 pred Titovim reži- mom zbežala iz Sežane v Trst, razen te travme pa jaz z njim nimam odprtih računov. Danes je KPS v bistvu zame kot na buciki nabodena osa, ki jo opazujem in študiram z radovednostjo entomologa. Pahorja pa je ta osa v zadnjih štiridesetih letih kar večkrat hudo pičila in mu v marsičem zagrenila življenje. Razumljivo, da se je še vedno spominja z odporom. Ce pustimo ob strani Kidriča, ki v zgodovini KPS zaradi prezgodnje smrti zares ni zapustil veliko sledu, je za Pahorja poglavitni kamen spotike v mojem razmišljanju Edvard Kardelj. O Kardelju je mogoče reci marsikaj slabega: predvsem to, da ni razumel zamejske stvarnosti in da je slovenski manjšini v Italiji vsilil politično opcijo, ceho, za katero plačujemo Se da- nes. Treba je tudi dodati, da so njegovi teoretični spisi neznosno dolgočasni, da ni imel nobene karizme, da je celo življenje nastopal kot osnovnošolski šolma-šter. »Naš uCo«, kot je o njem s hudobno ironijo govoril Aleksander RankoviC. Kljub temu pa Kardelju ni mogoče odreci tragične veličine, predvsem zaradi tega, ker se je zavedal zatohlosti jugoslovanskega političnega prostora, v katerega je bil zajet, in ga je skušal - s previdnostjo Slovenca in ne z vihravostjo Črnogorca Djilasa - na kakšen način prevetriti. Njegovo ubadanje s samoupravljanjem, njegove ambicije, da bi oblikoval politično misel, ki bi bila v sozvočju s plemenitimi težnjami evropskih utopičnih socialistov prejšnjega stoletja, njegov hlastni boj za ureditev mednacionalnih in medrepubliških odnosov v jugoslovanski federaciji, njegov konfliktni odnos do Tita, o katerem je že proti koncu šestdesetih let vedel, da je preživel samega sebe, vse to in še kaj me prepričuje, da imamo Slovenci v Kardelju političnega Hamleta, o katerem bomo še dolgo govorili, pisali in razpravljali. Morda se bomo od njega tudi še kaj naučili. AVSTRIJA / SOSVET ZA SLOVENCE NSKS ne izključuje bojkota sosveta Olip poziva zveznega kanclerja, naj upošteva zahteve Narodnega sveta CELOVEC/DUNAJ -Narodni svet-koroških Slovencev se ne bo spo-prijaznil z novim sosvetom za Slovence v starem sestavu, kot ga hoče konstituirati urad zveznega kanclerja na Dunaju. To je poudaril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip (na sliki). V pogovoru s slovenskimi mediji je opozoril na konkretne vloge svoje organizacije, v katerih je le-ta tako v sosvetu samem kot tudi od urada zveznega kanclerja zahtevala spremenjen notranji sestav tega posvetovalnega organa. NSKS hoče v sosvetu mdr. imeti več sedežev kot ZSO (trenutno imata obe osrednji politični organizaciji po štiri elane - op. ured.) in zato predlaga, da bi svetnike, ki so odraz manjšinskih organizacij, neposredno izvolili funkcionarji manjšinskih organizacij, deli, ki je odraz strank, pa naj bi slovenska Enotna lista (EL) dobila vsaj en sedež na račun deželnozborskih strank. Ce Urad zveznega kanclerja te zahteve ne bo upošteval, Olip ni izključil tudi bojkot novega sosveta s strani Narodnega sveta koroških Slovencev. »Sosvet v starem sestavu ne bi pomenil nič drugega kot ohranitev umetne konstrukcije, ki povzroča samo konflikte in je zato za nas nesprejemljiva«, je poudaril Olip. Kot smo poročali, je po petkovi informativni seji elanov starega sosveta za Slovence v Celovcu predstavnica Urada zveznega kanclerja na Dunaju Chri-sta Achleitner sporočila, da je osrednjim slovenskim organizacijam, strankam ter Cerkvi bil posredovan pisni poziv, naj do 24. julija imenujejo svoje elane za novi sosvet za Slovence v starem, 16-Clanskem sestavu (4 NSKS, 4 ZSO, 3 SPO, 2 OVP, 2 FPO, 1 Cerkev). Načrtovane razširitve na zastopnika štajerskih Slovencev zaradi blokade odredbe s strani ljudske stranke v glavnem odboru avstrijskega parlamenta namreč ni bilo še mogoče uresničiti. Postopek konstituiranja sosveta predvideva, da morajo obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, stranke in Cerkev do 24. julija imenovati svoje zastopnike v sosvet, ki jih potem v obliki odločbe potrdi zvezni kancler. Proti odločbi je možen priziv pri upravnem sodišču, vendar to ne privede do odložitve umestitve sosveta. Ivan Lukan n v NEDELJO r IX. korpus: v Komnu srečanje borcev V Škrbini obnovili spomenike padlim KOMEN - Združenje borcev in udeležencev NOB Sežana, Vaška skupnost Škrbina in Občina Komen vabijo vse udeležence narodnoosvobodilnega boja, zagovornike vrednot NOB 1941-45, prijatelje in občane Slovenije in iz sosednjih pokrajin Italije na komemorativno svečanost ob obnovljenem spomeniku NOB v Škrbini, v nedeljo, 19. julija tl. ob 9.30. Istega dne ob 11.30 se bodo svečanosti z bogatim kulturnim programom nadaljevale v Komnu, ob 55-le-tnici ustanovitve enot in POS IX. Korpusa. Slavnostni govornik bo prvi komandant IX. Korpusa Lado Ambro-žič-Novljan. ČEDAD / NAMENJENA JE PREDVSEM TURISTOM Sodoben način informiranja Elektronsko tablo v središču Čedada postavila Gorska skupnost M i If j i e* - ® ist j • ■ T, FERRUCCI Trst, ul. Flavia 55, Tel. 040/381010 SpA Do 31. julija 1998 IZREDNA PONUDBA ZA VSE LANCIA Y Nudimo 4«050*000lir odbitka ob prevzemu Vašega več kot 10 let starega avtomobila; ali pa 3.650.000 lir odbitka plus finansiranje SAVA za dobo 10 let 10 milijonov lir brez obresti (izključeni stroški pogodbe). Ce nimate avta za odpad, vseeno nas obiščite. Čakajo Vas odlične priložnosti ob nakupu vozil serije Lancia: Y, Delta 4P in HPE, Dedra berlina in poslovni SW z 0 km ČEDAD - Gorska skupnost Nadiških dolin je dala pobudo za zanimivo tehnično inovacijo na področju turistične informacije. V soboto zjutraj bodo namreč v Čedadu izroCih namenu elektronsko tablo, na kateri bo kdorkoli lahko z nekaj enostavnimi kretnjami imel dostop do cele vrste turističnih informacij, ki zadevajo Čedad, njegovo okolico in Benečijo. Tablo so postaviti na trg Picco in zaenkrat nosi še tehnični naziv »Info-to-uch«. Pozneje bodo to ime nadomestiti s prikladnej-šim, ki bo izbrano s posebnim razpisom. Tovrstna tabla je prva v naši deželi, sicer pa v državi obstajata le še dve in to na Južnem Tirolskem. Gre za zelo sodoben in praktičen pripomoček, ki bo v turizmu in drugih dejavnostih vse bolj uporabljen. Odbornik Gorske skupnosti Fabio Bonini je bil med pobudniki te zamisli, ki je nastala pred leti v okviru sodelovanja združenja Invi-to-vabilo na kosilo in Ce-dajske sekcije SDGZ, videmska trgovinska zbornica pa je skupaj z Gorsko skupnostjo tudi finančno prispevala k uresničitvi načrta. Tabla bo spočetka posredovala vrsto splošnih informacij o okolju, turi- stičnih zanimivostih in gostinski ponudbi, začetna baza podatkov pa se bo lahko skoraj neomejeno bogatila s pristopom novih zainteresiranih podjetij in obratov. Vsakdo bo svoje stalno mesto v informacijskem programu plaCal nekako tako, kot velja za reklamni prostor, le da bo po tem sistemu prisoten stalno in bistveno ceneje. Do konca letošnjega leta bo možno dobiti na razpolago informacije v veC jezikih. Ko bo ta novi informatski sistem stekel s polno paro, bo lahko turist s nekaj kretnjami, denimo, poiskal kar ga zanima na področju kulture, zgodovine, prireditev ali športa, izvedel pa bo tudi, kje lahko prenočuje. S posebno slušalko se bo lahko povezal z izbranim hotelom ah penzionom, da bo zvedel, ali se dobi prosta soba m za kakšno ceno. Lahko pa bo tudi informiran o tem, kje lahko kupi značiln® krajevne proizvode a izdelke. Skratka, tabla bo kot n® kakšna Čudežna škatla in Gorska skupnost seveda pričakuje, da bo dala do ber prispevek za turistiC ravoj Cedajskega obmoCJ in Nadiških dolin. Gors skupnost bo ob tem tu poskrbela za nov turistiC zemljevid. (D.U.) NA POMORSKI POSTAJI / PREDSTAVILI NAČRT TERGESTE Staro mesto bodo končno ovrednotili Pomebno je sodelovanje med obrtniki in Občino TURIZEM IN GOSTINSTVO / SREČANJE n 0 sodelovanju med SDGZ in ARI Vodstvo APT na obisku pri gostinski sekciji SDGZ - Tudi o možnostih v zvezi s širitvijo EU Sanirati staro mesto in 8a spet naseliti, spodbuditi zasebnike pri novih gospodarskih dejavnosti in razsiriti obrtništvo, rešiti socialne probleme in spet ovrednotiti njegove umetnostne in kulturne karakteristike. Načrt Tergeste, ki ga delno finansira Evropska skupnost v okviru Programa Urban, predvideva te in druge ukrepe za Preporod starega mesta, ki ie v zadnjih 30 letih bilo Zanemarjeno in prepuščeno samo sebi. O projektu je bil govor Predsinočnjim na Pomor-ski postaji, občinstvu (pretežno obrtniki in predstavniki stanovskih združenj obrtnikov), pa so o njem spregovorili župan Riccar-do Illy ter občinska odbornika Mauro Tommasini in _abio Neri. Kot so pouda-rili, program predvideva socialno in gospodarsko sanacijo starega mesta, žeto pomemben pa je dialog z obrtniki, ki morajo sode-iovati pri izvajanju načrta. Gre za visoko investicijo, ki zadeva območje, važno tndi z arhitektonskega vidika. Po eni strani je treba rešiti problem mikrokri-diinala, po drugi morajo tam zrasti delavnice, naajhne trgovine idr., tako da se bo zopet razvilo obr-nistvo. Obrtniki naj podajo svoja mnenja in na-svete, saj je treba vsaj del Poti prehoditi skupaj. Po-jnembno je tudi pohiteti, kor finansiranje EU pred-videva, da se morajo dela končati najkasneje decembra 2001. leta. Za sanacijo starega mesta predvidevajo vrsto vzporednih pobud. Da bi po-dovno obljudili četrt, bodo 2gradili majhne bloke za Oniverzitetne študente, kjer bodo majhna stanovanja in prostori za kulturne ter rekreacijske dejavnosti. Za izboljšanje infrastruktur bodo sanirali in prenovih trge, ceste in zelene površine. Načrtovani so tudi finančni prispevki za nove gospodarske dejavnosti, od obrtniških delavnic do prehrambenega sektorja. UresniCih bodo tudi center za zgodovinske in arheološke študije in »dom glasbe« (»Časa della mušica«), na socialnem področju pa bo zrasel center za pomoC emarginiranim in šibkim slojem. Cilj posegov je med drugim spodbujati zasebnike, da bi lahko prišlo do sinergij med javnimi in zasebnimi investicijami. Prispevek EU znaša 13 milijard lir, Čemur gre do- dati 24 miljard, ki jih bodo finansirale Država, Dežela FJK in Občina Trst. Skupnim 37 milijardam se bodo pridružila zasebna finansiranja v predvideni vrednosti 23 milijard, tako da bo celotna investicija za sanacijo starega mesta v višini 60 milijard lir. Levji delež (33 milijard) bo šel za spodbudo novih gospodarskih dejavnosti. Prispevki bodo zadevali nakup ali preureditev prostorov, kjer bodo podjetniki hoteli odpreti dejavnost, nakup strojev in opreme, nakup storitev, finansirali bodo tudi poklicno usposabljanje obrtnikov in odvisnih delavcev. Novim podjetjem bodo na razpolago tudi posvetovalnice in tehnična pomoč, ki jih bodo nudile stanovske or- OBČINA / SREČANJE llly poročal sindikatom o zadevi Tržaškega Uoyda Tržaški župan Riccar-do Illy se je včeraj sestal s sindikalnimi predstavniki CGIL, CISL, UIL Tržaškega Lloyda. Orisal jim je vsebilo ponudbe družbe Evergreen za privatizacijo tržaške plovne družbe. Ponudba vsebuje celo vrsto pozitivnih postavk o možnem razvoju Tržaškega Lloyda kot ločene a integrirane enote močne grupe EMC. V njej je potrjena ohranitev delovnih mest in ohranitev plač, kot jih predvideva delovna pogodba, in sicer za dobo petih let. Nadalje so omenjeni poklicno izobraževanje osebja, okrepitev brodovja ter - v primeru dobrega trgovskega razvoja - tudi najemanje novih delovnih sil. Sindikalne organizacije so opozorile, da ostaja še vedno odprto vprašanje sanacije plovne družbe, kot ga predvideva plan o lastninjenju, ki ga je izdelal parlament, ter izbira zakladnega ministrstva kot institucionalnega garanta za udejanjenje celotne operacije. Sindikalni predstavniki so se vsekakor zahvalili županu Illyju za njegova prizadevanja za rešitev Tržaškega Lloyda. AUSONIA / RAZSTAVA Na ogled zgodovina kopališča Center bi morali vključiti v načrt »Šola skrbi za spomenike« , Kopališče Ausonia, ot tudi vse nabrežje, je cteba ovrednotiti in varo-|^ti, saj predstavljata po-jtiernben del Trsta. To so Povedali na včerajšnji Predstavitvi razstave ‘tržaško nabrežje med godovinskem spomi-, pm in načrtovanjem«, 1 oo do 30. julija v pro-^,Qrih kopališča Auso- , Razstavo, ki jo je prire-j tt didaktični center »T aSke sekcije združenja talia nostra« v sodelo-vatlju s šolskim skrbništ-D ti*’ ie °b navzočnosti ^'tiraj inskega odbornika sa s°lstvo Edoarda Sa-tržaškega odbornika aura Tommassinija, radstavnikov prista-si SKega poveljstva in šol-oga skrbništva predsta-a predsednica »Italia aha« Antonella Čarali. Ug pogled so študije, tj ,rti in arhivski mate-ve P kopališču Ausonia, 4^. kem društvu ria, Lanterni in sta- rem pristanišču. Pri pobudi sodeluje tudi beneška univerza. Študentki arhitekture Paola Belluco in Chiara Catte-lan, ki sta tudi pripravili razstavo, sta predstavili eksperimentalen naCrt za preureditev in ovrednotenje območja Ausonie, njuno delo pa je tudi na ogled na razstavi. Pobuda je sad prvega ciklusa študij didaktič- nega centra »Italia nostra«, uokvirja pa se v obsežnejši krog delovanja. Kopališče Ausonia bi radi med drugim vključili v vsedržavni načrt »Sola skrbi za spomenik« (»La scuola adot-ta un monumento«) in ga vzeli pod svoje okrilje, saj je kopališče arhitektonski spomenik, ki ga je treba rešiti, je še povedala Antonella Caroli. (ag) ganizacije v konvenciji z Občino Trst. V razpravo sta posegla tudi predsednik tržaškega združenja obrtnikov Ful-vio Bronzi in deželni predsednik CNA Renato Chicco. Podčrtala sta važnost medsebojnega sodelovanja in izrazila pomisleke, glede Časovnih terminov. Tajnik obrtne sekcije SDGZ Andrej Sik je vprašal, ali bo mogoče v starem mestu zgraditi delavnico, kjer bodo lahko obrtniki razstavljali svoje proizvode. Odbornik Tommasini je odgovoril pritrdilno, saj hočejo ovrednotiti obrtniške dejavnosti. Naj dodamo, da se lahko interesenti obrnejo na občinski urad Urban Tergeste (tel. 6754427) Aljoša Gašperlin Prejšnji teden (10.7.) so se gostinci in turistični operaterji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja sestali s Podjetjem za turistično promocijo v Trstu (nekdanjo leto-višCarsko ustanovo). Na tržaškem sedežu SDGZ sta se predsednik in ravnatelj APT Gilberto Benvenuti in Paolo De Gavardo seznanila z obsegom in promocijsko dejavnostjo sekcije, ki poleg gostincev združuje tudi slovenske potovalne agencije in hotelirje na Tržaškem. V zastopstvu Združenja pa so bili novi in bivši predsednik gostincev Niko Tenze ter Lino Doljak, turistični operater Edi Kraus, hotelir Edi Daneu, gostinec Joško Sirk in ravnatelj Vojko Kocjančič. Vsi, ki so posegli, so spodbudno obravnavali vprašanje krajevnega turizma: pokazali so na pomanjkljivosti sprejemnih struktur, a tudi na možnosti, ki se za sektor odpirajo s širitvijo EU na Vzhod in s pojavom povpraševanja po (tudi kvalitetnemu) turizmu. Urbani in kul-turno-zgodovinski vzorec turističnega Trsta se lepo spaja s svojsko ponudbo kraškega zaledja na tržaški in slovenski strani. Le-to predstavljajo tradicija in sodobne turistične atraktivnosti: zeleni turizem, enogastronomija, krajevni običaji, vinska pot in tradicionalne prireditve kot Kraška oh-cet. Na srečanju sta obe strani ugotovili, da imata skupne poglede o izvajanju turistične promocije v tržaški pokrajini. Programske točke, ki gredo v smer možnega sodelovanja, naj bi bile naslednje: Interreg in drugi evropski programi, priprava skupnega turističnega paketa s ponudbo kraških lepot, vključitev operaterjev iz sosednje Slovenije ter, nenazadnje, potreba po usklajevanju posegov javnih ustanov, ki se ukvarjajo s turizmom. Za udejanjenje skupnih načrtov naj bi prišlo do ponovnih stikov v septembru. _________ŠOLSTVO / ZRELOSTNI IZPITI__ Tanja, prva odličnjakinja v analih jezikovne smeri Pogovor s Tanjo Sternad iz 5. C razreda znanstvenega liceja Franceta Prešerna, ki je na maturi dosegla najvišjo oceno Ime Tanje Sternad bo ostalo z zlatimi Črkami napisano v analih znanstvenega liceja Franceta Prešerna. Ne le zato, ker je na letošnjem zrelostnem izpitu prejela najvišjo oceno, šestdesetico, saj je podoben uspeh v zadnjih treh desetletjih, odkar so uvedli znano »eksperimentalno maturo«, doseglo že na desetine dijakov in dijakinj. Tanja Sternad pa je bila sploh prva, ki je postala odličnjakinja na novi jezikovni smeri. Letos so dijaki te smeri prvič opravljali maturo, Tanja pa je s svojim velikim uspehom postala takorekoC »prva med prvimi.« Pogovora se je skorajda branila. »Ojoj, ali bi lahko bili kratki, ker nisem zelo zgovorna,« se je izmikala malo zatem, ko je iz razobešenega seznama v preddverju šole izvedela, da je postala odličnjakinja. Povedala je, da je pričakovala dobro oceno, ker se je vseh pet licejskih let pridno učila in prejela vedno prav dobre srednje ocene (»med osmico in deveti-co«), najboljša možna ocena pa jo je vsekakor presenetila. Tako, še vsa prijetno presenečena, je zaCela odgovarjati na vprašanja. Kaj meniš o pravkar opravljeni maturi? »Zame je bil to prvi pravi izpit. Zato sem bila malce preplašena; bila pa sem dobro pripravljena, tako za pisni kot ustni del izpita.« Kaj je bilo odločilno za dosego najvišje ocene? »Povedali so mi, da sta bili pisni nalogi dobri. Pri nalogi v slovenščini sem izbrala naslov o Kosovelu, nato sem pisala spis v angleščini. Profesorji so ocenili, da imam bogat besedni zaklad. Pri ustnem izpitu sem odgovarjala na vprašanja iz slovenščine in ruščine.« Zakaj prav ruščina? »Ker mi je ruski jezik izredno všeC. Ruščino se uCim tri leta. Učenje novega jezika na liceju je povsem drugačno od učenja J i________________________ | tujega jezika, na primer angleščine, na nižji srednji šoli. Na višji šoli si bolj zrel in se zavedaš, da ti bo nov jezik lahko služil v življenju in se ga zato uCiš bolj temeljito.« Pisala si nalogo o Kosovelu. Zakaj si izbrala literarni naslov? »Med pripravami na maturo sem se odločila, da bom pri ustnem izpitu izbrala slovenščino. Učila sem se torej slovensko literaturo in, seveda, tudi Kosovela. Izkoristila sem pripravo in pisala o njem, ker mi je tudi všeč.« Te literatura zanima? »Da.« Ali mnogo bereš? »Lahko bi veC brala. To sem spoznala prav sedaj, ko sem se pripravljala na maturo.« Kako bi ocenila študij na jezikovni smeri? »Učenje jezikov me je zelo zanimalo. Zato sem bila srečna, ko sem izvedela, da bodo na znanstvenem liceju uvedli jezikovno smer. Mi smo se prvi vpisali na to smer. Takrat je bila uvedba dalj Časa v dvomu. Ge bi smeri ne odobrili, bi se vpisala v A razred, a z matematiko bi verjet- no ne bilo tako, kot je bilo z jeziki.« Po petih letih vas je do mature prišlo osem, sama dekleta. Kako ste se znašle brez moške družbe? »V prvi razred sta se vpisala tudi dva fanta. Eden nas je takoj zapustil, drugi je ostal tako rekoC osamljen, ni se znašel in nas je tudi on zapustil. Seveda smo občutile razliko: manjkala je pestrost, moška družba je manjkala predvsem ob takih družabnostih, kot je na primer valeta.« Kaj te zanima poleg študija? »Šport. Pri Boru že vrsto let igram odbojko. Letošnja sezona je bila še kar uspešna.« Ali boš nadaljevala z učenjem jezikov? »To je moj namen. Vpisala se bom na visoko šolo za tolmače in prevajalce, opravila bom vstopni izpit v slovenščini, ker so letos odobrili slovenščino kot prvi jezik, in upam, da me bodo sprejeli.« V katerem sektorju bi se rada zaposlila: v prevajalskem ali katerem drugem? »Resnici na ljubo me prav prevajalsko delo ne navdušuje, ker se moraš pri tistem delu paC držati teksta, težko je, da bi lahko dala kaj bolj osebnega. Bolj me zanima tako delo, pri katerem bi prišla moja osebnost do izraza, pri katerem bi jezik lahko zaživel, na primer v stikih s tujino.« Bo pa na fakulteti ali visoki šoli vsaj nekaj moške družbe... »To je res, žal pa mi je, da se bomo dijakinje tega razreda znanstvenega liceja porazgubile. Študij na univerzi je precej drugačen od uCenja na srednji šoli: tam študiraš sam, nisi veC del razredne skupnosti kot na višji šoli.« Pred univerzo bodo na vrsti počitnice. Ali si že odločila, kam na oddih? »Privoščila si bom nekaj kampiranja.« (M.K.) NOVICE V centru Tommaseo srečanje o Trst kot mestu kulture Studijski center Niccold Tommaseo organizira skupno s Kulturnim volonterskim združenjem in založbo Hammerle Editori debatno srečanje na temo »Trst mesto kulture?« (Trieste, citta di cultura?) Srečanje, ki bo nocoj ob 20. uri v restavraciji »La sacra ostaria« v ul. Čampo Marzio 13, bo posvečeno izidu pete Številke mesečne revije »Trieste arte-cultura«, ki jo urejuje Claudio H. Martelli.Večera se bodo, s svojimi posegi, udeležili: fizik Stefano Fontana, operna pevka Nora Jankovič, gastronom Cesa-re Fonda, pisatlejica Marzia Maver - Finazzer, psiholog Renato Davi, arhitekt Lorenzo Galluzzo, pisatelj Dušan Jelinčič, založnik Mario Čeme in učiteljica Rafiella Tonazzi. Večer bo v imenu študijskega centra vodil Edoardo Kanzian. (N.L.) Obvestilo Kmečke zveze lastnikom zemljišč na »Hudem letu« na Padričah Kmečka zveza obvešCa lastnike, ki oddajajo svoja zemljišča v najem športnemu združenju »Golf Club Trieste«, in ki so od istega prejeli pismo v zvezi z novostmi, ki jih za najemne pogodbe predvideva zakon St. 429/97, da je z omenjenim združenjem prišlo do sledečega sporazuma: a) vse stroške v zvezi z registracijo najemnih pogodb v smislu 8. Člena najemne pogodbe prevzame Golf Club Trieste; b) s tem v zvezi Golf Club vabi vse lastnike, da mu v najkrajšem Času sporočijo morebitne spremembe lastnine oziroma potrdijo v pogodbi navedene podatke. Pri tem priporoča lastnikom, da v primem nove pogodbe zahtevajo isto besedilo oz. pogoje, ki jih vsebuje stara pogodba, ter da je pogodba dvojezična. Kmečka zveza, ki je na pobudo svojih elanov posredovala pri najemniku za enotno rešitev problema v korist lastnikov, je na razpolago za morebitna pojasnila in pomoC. SDGZ priporoča trgovcem, naj obvestijo Občino o morebitnem četrtkovem večernem odprtju Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča vse trgovske obrate v Trstu, da so lahko ob četrtkih zveCer odprti do 22.30 brez vsakih formalnosti. Občina Trst poziva, zgolj za dokumentacijo, vse obrate, ki se bodo odločili za odprtje, da jo o tem pismeno obvestijo. Trgovine lahko obdržijo veljavni obratovalni Cas, Ce s Cetrtkkovim večernim odprtjem ne presežejo 55 tedenskih ur, kar je osnovna omejitev, ki jo določa občinska odredba o podaljšanem obratovalnem Času. Ce se s tem delovni teden podaljša, pa morajo prilagoditi ves tedenski umik in ga javiti Občini. SDGZ priporoča trgovcem, ki se bodo odločili za Četrtkovo večerno odprtje, naj v vsakem primem pošljejo sporočilo Občini, pri Čemer se lahko za informacije in tudi sporočila Občini obrnejo na tajništvo SDGZ (tel. 040/362949). Dober obisk Carsiane Botanični vrt Carsiana v zgoniški občini je tudi letos v mesecih, ko cveti večina prisotnih rastlin, obiskalo veliko ljudi, zlasti mladih. Uprava vrta sporoča, da so se trenutno zaradi padavin na začetku meseca razcvetele predstavnice gorskega Krasa, ki so značilne za Trnovski gozd. Botanični park je odprt od torka do ponedeljka od 10. do 12. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa uro dalj dopoldne, popoldne pa od 15. do 19. ure. ČRNA KRONIKA / ARETACIJA b bole pripeljal poldrugi kg heroina Mamilo je v avtomobilu izvohal nemški ovčar, veteran Voli - V Izoli še enkrat toliko heroina Za Yolla, devet let in pol starega dolgodlakega nemškega ovčarja (na sliki foto Kroma), izurjenega v iskanju mamil, je bil pretekli ponedeljek eden zadnjih »delovnih dni« pred zasluženo upokojitvijo. Policijski vaditelj ga je - kot že na stotine krat prej - popeljal v Ul. Flavia, kjer so agenti postavili policijsko cestno zaporo, kakršno kdaj pa kdaj srečamo na cesti. Avtomobilisti so pred zaporo upočasnili vožnjo, nato so po kretnji policista nadaljevali svojo dnevno pot. Malo pred 11. uro pa je eden od voznikov opazil ob cestni zapori psa in takoj doumel, Cernu služi. Namesto da bi se ustavil, je pritisnil na plin, in njegov volkswagen polo slovenske registracije je švignil pred agenti in psom. Beg pa ni bil dolgotrajen. V Naselju Sv. Sergija, le nekaj kilometrov od cestne zapore, je pobegli avtomobil prestregla izvidnica letečega oddelka in voznika prisilila, da je vozilo ustavil. Na kraj so policisti poklicali tudi vaditelja in Yolla, ki je začel takoj ovohavati ustavljeni avtomobil. Nemški ovCar se je kmalu ustavil pred prednjim delom in zaCel lajati. Policisti so odprli pokrov motorja in nemški ovCar je v nekaj sekundah izvohal tri zavojčke z belkasto prašno snovjo. Takrat je vozniku, 34-letnemu Z.R. iz Izole odklenkalo. Toksikološki izvid je pokazal, da je bila zaplenjena snov heroin najci-stejše sorte. Skupno ga je bilo za poldrugi kilogram. Agenti so moškega aretirali pod obtožbo mednarodnega tihotapljenja mamil, volksvvagen polo, last njegove žene, pa so zaplenili. Z.R. jim je priznal, da je kurir z drogo, da je heroin prihajal iz Turčije in je bil namenjen v Lombardijo, kjer bi ga prodali na tamkajšnjem tržišču, zanikal pa je, da bi karkoli vedel o drugih elanih tihotapske tolpe. Zaprli so ga v koronejski zapor. Takoj po aretaciji je italijanska policija obvestila o dogodku slovenske kolege v okviru vse bolj plodnega medsebojnega sodelovanja. Slovenski policisti so opravili hišno preiskavo na domu aretiranega tihotapca in v njegovem avtomobilu, pod zadnjim sedežem, odkrili tri zavojčke s kilogramom in 660 grami heroina. Bil je enake sorte kot mamilo zaplenjeno v Trstu, iz Cesar preiskovalci sklepajo, da gre za isto pošiljko. Tihotapci bi s prodajo tako Čistega heroina zaslužili na Črni borzi ogromno denarja: veC kot milijardo lir. Posel pa jim je splaval po vodi, ker jim ga je s svojim izurjenim noskom preprečil skorajšnji upokojenec, nemški ovCar Yoll. DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA / LETOVANJE NA MEDVEDJEM BRDU Droga imena že doma, včeraj odšla na pot tretja Včeraj so se vrnili otroci, ki so bili na letovanju na Medvedjem Brdu od 5. do 15. julija in odšli otroci, ki bodo letovali od 15. do 25. julija. Otroci so želeli naj za dnevnik napišemo, da so zelo ponosni, ker so prav vsi preplezali umetno steno kljub temu, da so se nekateri celo zaobljubili, da si ne bodo privezali niti plezalnega pasu. Nekateri so potrebovali veliko mero poguma, da so premagali strah pred vodo in veslali v kanujih po Bohinjskem jezeru. Vsi so malo »zrelejši«, ker so uspeli premagati domotožje, Čeprav se zveCer ni bilo lahko spopasti z žalostjo ob dejstvu, da jim mamica in očka zveCer ne bosta mogla voščiti lahkox noC. Čestitamo vs akemiKptroku posebej za vse dosežk^s. Vsa tri letovanja na Medvedjem Brdu (prib. 90 otrok) in v Fiesi (od 27.7. do 5.8. - 45 otrok) je organiziral in izvedel slo- venski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v sodelovanju s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti pri Ministrstvu za šolstvo in Šport Republike Slovenije. Na sliki: druga izmena v Sežani 5.7. pred odhodom na Medvedje Brdo. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primera slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.30 »Blues Brothers - il mito conti-nua«. EXCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA- 18.40, 20.20, 22.00 »Rela-zioni intime«, r. Philip Goodhevv. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta do 17. 8. ALCIONE - 20.00, 22.00 »I miei piu čari amici«, r. Alessandro Benvenuti, i. A. Benvenuti, Athina Cenci, Gaspare e Zuzzurro. S PRIREDITVE BAZOVSKE VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo v petek, 17. julija ob 21. uri na zaključni koncert domačih zborov na Mzarju. V primera slabega vremena bo koncert v kinodvorani. OBČINA KOMEN in PRIREDITVENI ODBOR vas vabita v Komen na Krasu na Srečanje borcev, enot in služb NOV in POS IX. korpusa v nedeljo, 19. julija 1998. Program: ob 9.30 odkritje obnovljenih spomenikov v Srbini; ob 11.30 slavnostna prireditev v Športnem parku Komen s slavnostnimi govori in bogatim kutlurnim, Športnim in družabnim programom ob sodelovanju združenih pevskih zborov Primorske, Slovenske vojske, policije, primorskih športnih društev in ansambla Malibii. H OBVESTILA LJUDSKI KROŽEK BRIN sklicuje jutri, 17. julija ob 18.30 v Ljudskem domu v Križu letno zborovanje elanov. Na dnevnem redu je potrditev proračuna 1997, poročilo o opravljenem ter načrtovanem delovanju ter obnova članskih izkaznic. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja Praznik komunističnega tiska na Krmenki od 18. do 20. julija. Ples z ansambli Status symbol, Oasi in Adria kvintet, v nedeljo, 19. julija nastop Godbe na pihala iz Nabrežine. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI opozarjamo na naslednji ponudbi: Mountain sum-mer camp - european coo-peration (v organizaciji ZKS), od 19. do 26. 7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. Zaradi velikega povpraševanja sprejemajo TABORNIKI RMV prijave za trodnevno taborjenje za bivše Člane NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ do ponedeljka, 20. julija 1998. Taborjenje bo v Ribičevem lazu od 31. julija do 2. avgusta 1998. KD LONJER KATINA- RA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne šole v lonjerskih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Ce vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. št. 040910387. KD PRIMORSKO MaCkolje vabi na šagro, ki bo od 24. do 27. julija v borovem gozdiču v Mackoljah. Vsak večer bo od 20.30 dalje ples z ansambli Happy day, Zamejski kvintet, Kraški kvintet in Status symbol. V nedeljo bo ob 19. uri koncert Pihalnega orkestra Breg, ob 20. uri nastop folklorne skupine S tu ledi. Kioski z jedačo in pijačo bodo v nedeljo delovali od 15., ostale dneve pa od 17. ure dalje. LETOVANJE V FIESI PRI PIRANU od 27. julija do 5. avgusta 1998. Na voljo je še nekaj mest. Pohitite! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, UL Ginnastica 72, tel. 040573141. IZOLA ’98 (v organizaciji ZKS) od 1. do 10.8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu - skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži, predavanje in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Informacije in prijave: MOSP, Alenka, ul. Donizetti 3, tel. št. 370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da bodo njeni tržaški uradi v UL sv. Frančiška 20 in goriški v Ul. Malta 2, julija in avgusta odprti za elane od 9. do 14. ure. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah. ILUSTRATORKA Vesna Benedetic in keramistka Ni-coletta Benvenuti bosta do 14. avgusta vodili poletni minikampus umetniških dejavnosti SEZAM ODPRI SE. Za podrobnejše informacije se lahko javite ilustratorki na tel. št. 040-763875 ali keramistki na tel. št. 040- 380383. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletno središče v Brojnici (Križ) od 24. avgusta 1998 do 4. septembra 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. št. 040-360324 ob delovnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVE: ZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. St. 040632663 od 8.30 do 12.30. SKLAD MITJA CUK obvešCa, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih teCaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. St. 040-212289 ali pri M-Tavčar, na tel. št. 040-226131. S IZLElj SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško območje, vabita v nedeljo 19. julija 1998 na izlet v Bohinj in na Bled. Za informacije kličite sedež sindikata (tel. 040-200698). 40-LETNIKI s Tržaškega in Goriškega, pozor! Na razpolago so še zadnja mesta za septembrski dvodnevni izlet na Štajersko in Prekmurje. Pohitite in prijavite se na tel. št. 211258 (Nadja) in 0338-7107142 (Igor). Pr1' dražite se nam, ne bo vam žal. Potrditev in plačilo izleta v torek, 11. avgusta od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. E3 ČESTITKE Danes slavi v Repnu rojstni dan naša draga ANICA. Vse najboljše ji iz srco želijo mož Mario ter sinov'3 Stojan in Goran z ženo An-tonello. Danes tricetrt stoletj3 dragi mož, oče, tast in svaK slavi. Želimo mu še mnog3 takih dni v zdravju in ve' selju! Veronika, Saša, Mm1' tina in Andrej pošiljajo n°' notu zvrhan k° poljubčkov. Za odlično uvrstitev 11 ^ maturi pedagoškega lic®L čestitata KATJI MIRI družini Radovič in Bersan^ Danes praznuje v Log PETER TERČON okroglm 40 let. Se mnogo zdravi > srečnih in veselih 1®* želi dramska skupina Slavec. Ob uspeSno opravlj6 ni maturi Čestita Romini Sossi SKD Primorec Trebče F.C. PRIMORJE priredi na PROSEKU 12., 13., 17., 18., 19. in 20. julija 1998 ŠPORTNI PRiAZMtfC SPORED: jutri, 17.7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol s°bota, 18.7., ob 20.30 ples z ansamblom Silver Diši uedelja 19.7., ob 19. uri Koncert Godbe s Proseka ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet Ponedeljek, 20.7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day Kioski bodo odprti od 17. ure dalje. Na voljo bodo specialitete na žaru in domače vino. ■ bari 12 74 88 69 89 CAGLIARI 60 61 46 90 35 FIRENCE 48 40 20 27 90 GENOVA 82 47 52 3 89 Milano 32 10 42 60 28 Neapelj 70 87 46 54 18 Palermo 68 29 72 6 22 RIM 85 9 82 47 37 TURIN 20 16 69 85 64 BENETKE 7 8 67 50 31 Nagradni sklad Nobenega dobitnika s »5+1« 16 dobitnikov s 5 točkami 1.551 dobitnikov s 4 točkami 70.037 dobitnikov s 3 točkami 7.433.123.052 lir 116.142.500 lir 1.198.100 lir 26.500 lir AURORA prireja: Od 9. do 15. avgusta BLED. Hotel 3 zvezdice, polni pension in vožnja. Cena 625.000 lir Od 15. do 16. avgusta SLOVENSKA ŠTAJERSKA. Cena 184.000 lir Od 17. do 31. oktobra JESENSKO KRIŽARJENJE z m/l »Dalmacija«. Cena od 2.100.000 lir dalje Informacije in prijave pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20, telefon 630261. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 16. julija 1998 ELVIRA Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 0.51 in zatone ob 13.13 Jutri, PETEK, 17. julija 1998 ALEŠ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,6 stopinje, zraCni tlak 1014,2 mb raste, veter 41 km na uro vzhodnik seve-ro-vzhodnik, burja s sunki do 52 km na uro, vlaga 56-odstotna, v jutranjih urah je padlo 0,2 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 23,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodila sta se: Shaula Ste-fanutto in Kevin San. Umrli so: 77-letni Lodo-vico Cason, 74-letna Sofia Trobec, 69-letni Duilio Škerl, 89-letna Ettorina Cossi, 60-letni Claudio Mu-laroni, 81-letni Antonio Mi-chelazzi, 72-letna Licia Fer-fila, 85-letna Palmira Bertoldi, 85-letni Antonio Manzutto, 75-letni Giovan-ni Spada, 95-letna Giorgina Giudici, 90-letna Libera OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z’ URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure OBCI/03 Predračun za OBČINA TRST 1998 in obračun za 1997 ^ smislu Člena 6. zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o predračunu za leto 1998 in o obračunu za leto 1997 (1): I - podatki o dohodkih in izdatkih so naslednji (v tisočih lir): DOHODKI IZDATKI Poimenovanje Predvideno bilančno breme za leto 1998 Preverjanje po obračunu za leto 1997 — Upravni presežek — Dajatve 3.373.000 144.705.000 136.893.295 — Prispevki in prenosi 146.874.711 144.540.682 (od tega od države 9.744.987 11.464.671) (od tega od dežel 128.860.743 125.745.836) Dodatne dajatve 108.047.304 138.939.491 (od tega od javnih služb 46.006.160 45.128.228) Skupni tekoči dohodki 399.627.015 420.373.468 — Oddelitev dobrin in prenosi 495.082.998 41.190.619 (od tega od države 57.047.568 818) (od tega od dežel 386.079.719 19.998.631) — Najem posojil 182.740.033 38.054.571 (od tega za blagajniške predujme 40.000.000 19.302.639) — Skupni dohodki na račun glavnice 677.823.031 79.245.190 — Prehodne postavke 120.076.000 104.245.169 SKUPAJ 1.200.899.046 603.863.827 — Poslovni primanjkljaj — 8.350.401 splosno skupno stanje 1.200.899.046 612.214.228 Poimenovanje Predvideno bilančno breme za leto 1998 Preverjanje po obračunu za leto 1997 — Upravni primanjkljaj — Tekoči izdatki 386.147.947 409.693.492 — Povračilo deležev glavnice na račun posojil v teku amortizacije 16.852.068 15.430.171 — Skupni izdatki za tekoči del 403.000.015 425.123.663 — Investicijski izdatki 637.823.031 63.542.757 — Skupni izdatki na račun glavnice 637.823.031 63.542.757 — Povračilo blagajniških in drugih predujmov 40.000.000 19.302.639 — Prehodne postavke 120.076.000 104.245.169 SKUPAJ 1.200.899.046 612.214.228 — Poslovni presežek — — SPLOSNO SKUPNO STANJE 1.200.899.046 612.214.228 2. Porazdelitev glavnih tekočih izdatkov in izdatkov na račun glavnice, povzetih po obračunu, je po ekonomsko-funkcionalni analizi naslednja (v tisočih lir): Splošna uprava Izobraževanje in kultura Stanovanja Socialne dejavnosti Prevozi Ekonomska dejavnost SKUPNO — Osebje 60.946.884 35.556.603 36.651 32.626.769 3.377.483 132.544.390 Nakup dobrin in plačilo služb 37.381.219 25.678.431 116.145 23.790.989 297.000 3.572.888 90.836.672 Pasivne obresti 1.548.780 3.608.420 1.832.926 1.579.578 1.277.273 45.031 9.892.008 Neposredne investicije občinske uprave 6.720.738 16.887.699 6.743.725 3.668.816 24.757 34.045.735 " Posredne investicije — — 314.000 — — — 314.000 L____ 106.597.621 81.731.153 9.043.447 61.666.152 1.574.273 7.020.159 267.632.805 ^' Dokončno stanje dne 31. decembra 1997, kakor izhaja iz obračuna (v tisočih lir): Upravni presežek po obračunu za leto 1997........................................................................................ 8,898.275 Upravni presežek na dan 31. decembra 1997........................................................................................ 8.898.275 Vsota obstoječih zunajbilanCnih dolgov, ki izhajajo iz seznama, priloženega obračuna za leto 1997 4. Glavni dohodki in izdatki na prebivalca, povzeti po obračunu, so naslednji (v tisočih lir): TEKOČI DOHODKI........................................1.913 Od katerih — od dajatev.............................. 623 — od prispevkov in prenosov................. 658 — ostali tekoči dohodki..................... 632 TEKOČI IZDATKI.............................. Od katerih — za osebje...................... — za nakup dobrin in plačilo služb — ostah tekoči izdatki.......... 1.935 677 504 754 (1) Podatki se nanašajo na zadnji odobren obračun ZUPAN Riccardo llly Cramer; 90-letna Paola Ri-tossa, 82-letna Guerrina Scamperle. ; : LEKARNE Od ponedeljka, 13 do sobote, 18. julija 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 040 764943), Trg Valmaura 11 (tel. 040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 040 639749). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. H ŽOLSKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS ob- vešča, da bo od 31. julija do 31. avgusta tajništvo šole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. mre; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo v juliju in avgustu posloval ob sredah, od 10. do 12. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE potrebuje sposobno osebo, ki bi se posvetila delu organizatorja in stikom s sredstvi javnega obveščanja. Pisne ponudbe pošljite na upravo SSG, Ul. Petronio 4, 34138 Trst. PRODAM LADA NIVA (autocarro), letnik 1996, 24.000 km, centralno zaklepanje, elekriCni pomik stekel in platišča iz lahke litine. Tel. št. 040-200082 (urnik trgovine) 040-229125 (ure obedov). PRODAM tri francoske buldoge (dva samca, ena samica) z italijanskim pedi-greejem, stare dva meseca. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040-281244. PRODAM mladice kraškega ovčarja z rodovnikom. Za informacije kličite na tel. št. 040- 228388. ZIDARJA išče gradbeno podjetje. Tel. 040-818141 ali 0336/455458. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. št. 040-208658. PRODAM CITROEN AX, letnik ’90, bele barve, s premično streho. Cena po dogovoru. Tel. 040-422128 v večernih urah. HIŠA NA PRODAJ na Rafutu (Nova Gorica) v Ulici Pinka Tomažiča št. 23 prodamo 125-metrsko dve-nadstropno hišo, s 656 m zemljišča. Za informacije tel. (0481) 390238 v večernih urah. DOMAČE BRIŠKO VINO prodaja kmetija Aleša Komjanca na pokriti tržnici v Ul. Carducci v Trstu (na novo odprta trgovina). SAAB 900 TURBO modre metalizirane barve, letnik ’94, full optional, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-228989. RABLJENO POHIŠTVO: spalnico, dnevno sobo, kuhinjo ter raznovrstne omarice, stolice in belo tehniko prodam. Tel. 040-575145 ali 040-350150. AVTOKLEPARSKA DELAVNICA nujno išče izkušenega avtoličarja. Tel. 040-201168 ali 0336/644708. NUJNO ISCEM delo kot hišna pomočnica ali kot baby sitter ter za varstvo starejših oseb. Tel. št. 040-771769 po 20. uri. KUPIMO HIŠO z vrtom v okolici Trsta. Tel. št. 040-630171 v popoldanskih urah. V PREBENEGU, št. 18, je odprl osmico Pepi Rapotec. OSMICO je v Saležu odprl Janko Škrk - Lorkovi. STEVO ZAHAR iz Boršta je odprl osmico. Vabljeni! OBRAT KMEČKEGA TURIZMA sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah, tel. št. 040-200898. OSMICO sta odprla Boris in Gigi, Samatorca, 14. OSMICO sta odprla v Bazovici št. 63 Boris in Nada. OSMICO je odprl Boris Košuta, Križ 422. V MAVHINJAH je odprta osmica pri Normi Gabrovec. Toči Cmo in belo vino, poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO je v Koludrovci odprl Janko Budin. V MEDJE VASI št. 7 je odprl osmico Boris Pernarčič. Toči belo in Cmo vino in nudi domač prigrizek. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerl, Zgonik 15/a. Vabljeni! OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. OSMICO ima odprto Romano PuriC, Repen 13. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. PRISPEVKI Danes, 16. t. m., bi praznoval moj dragi mož Franc Kapun 90. rojstni dan. Z ljubeznijo se ga spominjam in darujem 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 50.000 Ib za FC Primorje -žena Zofka. Ob rojstnem dnevu oCeta Franca Kapuna daruje liCerka Miranda z družino 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 90. rojstnem dnevu Franca Kapuna daruje svakinja Milka 30.000 Ib za Godbeno društvo Prosek. Za drago nono Sofijo Trobec vd. Pernarčič žaluje in se je z ljubeznijo spominja vnuk Denis NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, pri- I poročamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred j odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure ŠALOM TRST / NIZ RAZSTAV IN DRUGE PRIREDITVE Prikaz doprinosa židovske kulture Včeraj so v Rimu predstavili osrednjo razstavo, ki jo bodo odprli 30. julija Zidovski doprinos k razvoju evropske kulture v obdobju 1880 -1930: to je osnovna tema vrste razstav in številnih drugih glasbeno-gledališko-filmskih prireditev, ki jih pod skupnim naslovom Salom Trst prireja tržaška občinska uprava. Včeraj so na rimskem sedežu zavarovalnice Assicurazione Generali predstavili sklop razstav, med katerimi je najobsežnejše zasnovan prikaz Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst: židovski intelektualci in evropska kultura 1890-1930. To razstavo, na kateri bo prikazana življenska poti številnih židovskih intelektualcev, ki so živeli v omenjenih mestih, bodo odprli 30. julija v bivših konjušnicah miramarskega gradu, na ogled pa bo do 8. novembra. Ob osrednji bodo pripravili še vrsto razstav na bolj specifične teme oziroma strožje tržaško nastavljene. Dan po svečani otvoritvi »velike« razstave, se pravi 31. julija, bodo v Trstu odprli še pet razstav: v muzeju Sartorio bodo pripravili pregled Zidovskih družin v Trstu 1814-1914, v muzeju Revoltella bodo na ogled dela tržaških umetnikov židovskega porekla, v Naravoslovnem muzeju bodo predstavili Kraške premogovnike židovskih družin, v muzeju Svevo v Ljudski knjižnici bodo prikazali vpliv Sve-vovih židovskih korenin na njegovo ustvarjalnost in v poštni palači (v predelu, v katerem so uredili Poštni in telegrafski muzej Mitte-leurope) bodo dali na ogled znamke, poštne pošiljke, medalje in drugo slično gradivo iz zbirke Moscati. Vse omenjene razstave bodo odprte do 8. novembra, poleti in jeseni pa bodo pripravili še nekaj, pretežno fotografskih razstav. Osrednjo razstavo sta pripravila Riccardo Calimani in Grigore Ar-bore Popescu, dragoceno gradivo pa so posodili številni pomembni muzeji. Kot je bilo poudarjeno tudi vCeraj, želi niz Salom Trst širši javnosti in tudi Tržačanom predstaviti pomen židovske kulture pri razvoju mesta. BENEČIJA / POSTAJA TOPOLOVO Bogat program ob zaključku prireditve Letošnja izvedba se bo zaključila v nedeljo Letošnja izvedba Postaje Topolovo se s koncem tega tedna nagiba k zaključku. V kolikor se ni v dogaganja tu pa tam vmešalo slabo vreme, je bil obisk dosedanjih prireditev res množičen in je povsem upravičil pričakovanja. Medtem ko je bil prejšnji konec tedna večinoma namenjen poeziji in plesu, ponujajo zadnji štirje dnevi več različnih dogodkov. Danes zveCer ob 21. uri koncert harmonikarskega kvinteta Glasbene matice, ki bo izvajal glasbene odlomke sodobnih skladateljev. Nastopili bodo Igor Kante, Dario Furlan, Alessandro Ipavec, Dean Rebecchi in Dario Savron. Vodi Loredana Coceani. Jutri se bo Postaja za en dan preselila v Mašere (Masseris) v Sovodenjski občini, kjer bo zveCer otvoritev steze od Topolovega do Mašer. Pobuda spada v program Postaje, ki predvideva, da se vsako leto na novo očisti ena izmed tolikih, danes povsem zaraščenih poti, ki so nekoč povezovale beneške vasi. Mašere pa bodo gostitelj jutrišnjega večera po zaslugi domačinov, ki so v okviru pobude združenja Bed and Breakfast liCno popravili nekaj domačij in jih usposobili za turistične namene. V Mašerah bo razstava »Razsvetljenje« skupine Irwin, ob 20.30 bo nastopilo Beneško gledališče s komedijo »Jur, za-niCan mož«. Ob tem bodo še video-predlogi Delveda, Comuzzija in Miniguttija, na sporedu pa je tudi srečanje s Patriziom Espo-sitom, ki bo predvajal filmske posnetke super 8. V soboto bo približno ob 18. uri v Topolovem srečanje z brazilsko igralko in režiserko Juho Pascale, ki bo predstavila kombinacijo gibov, glasbe in besedil. Zanimivo je, da je Pascalova za besedila uporabila izraze domačinov in...nekatere sanje, ki jih je doživela, odkar je v Topolovem. Sobotni spored predvideva (po sončnem zatonu) še »Antigono« v izvedbi dijakov klasičnega bceja bceja Diacono iz Čedada in radijski poklon Postaji Maria Toniuttija. Nedelja se bo začela že ob 8.30 v znamenju pohoda »čez namišljeno Črto« iz Topolovega na Livek ob odprti meji, ki ga organizira društvo Rečan, od 15. do 19. ure pa bo zvočna intervencija Giancarla Toniuttija v gozdovih Topo- lovega. Gioia Danielis bo proti večeru predstavila poklon Camilli Claudel, Marc Behrens pa bo predstavil dva elektronska glasbena stavka, posvečena Nadiškim dolinam. Nastopih bodo še Marcello Cre-monese in Patrizio Esposi-to, še zlasti pa je pričako- vanje za video beležke iz Sarajeva Maria Martoneja. Zadnji bo na vrsti Gianfi-lippo Pedote z »videoraz-mišljanjem« o Topolovem. Pa naj kdo reče, da to ni program za vse okuse. (D.U.) Na sliki instalacija Metke Erzar. NOVICE LJUBLJANA / SLAVNOSTNA SEZONA IZ SVETA GLASBE Še dve premieri na letošnjem PPF Na Primorskem poletnem festivalu bosta ta teden še dve premieri, namreč drevi v lapidariju Pokrajinskega muzeja v Kopru monodrama Ka-rajan C ali Tudi policaje tresejo, mar ne? avtorja Dušana Jovanoviča, v soboto, 18. julija, pa mo-nokomedija Bužec on, bušca jaz izpod peresa "istrskega barda" Marjana Tomšiča. Monodramo Karajan C ali Tudi policaje tresejo, mar ne? je napisal in režiral Dušan Jovanovič, igral bo Brane Šturbej. Besedilo pripoveduje o Gregorju C., nekdanjem agentu varnostno-ob-vešCevalne službe, čigar svet se zruši, ko ga mnogo prezgodaj in iz nejasnih vzrokov upokojijo. Gre za premierno uprizoritev drugonagrajenega teksta na lanskem natečaju za monokomedijo v Laškem. Kostumografijo je prispevala Bjanka Ur-sulov, glasbo Drago Ivanuša. Prav tako monokomedijo Bužec on, bušca jaz bo v atriju stare koprske porodnišnice odigrala Saša PavCek kot Luča. Režiser predstave je Boris Cavazza, kostumografka spet Bjanka Ursulov. To je druga letošnja lastna produkcija PPF. Igra govori o ženski srednjih let iz urbanega okolja, ki jo prevara mož, ona pa se zateCe k bioenergetiku in si poišCe ljubimca. (STA) Tretjič Glasbeno poletje v Bohinju Z drevišnjim koncertom komornega ansambla Slovenicum je steklo že tretje Glasbeno poletje v Bohinju. Umetniški vodja tega festivala je Roman Leskovic. Tudi letos bodo "sladokusci" lahko poslušali nekaj vrhunskih glasbenih poustvarjalcev, prvič tudi iz tujine. Organizator petih koncertov je radovljiška Didakta. Vsi koncerti bohinjskega poletja bodo v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi nad Bohinjem, vsakokrat ob 20.30. Na prvem koncertu jenastopil komorni ansambel Slovenicum, kot solista pa klarinetist Mate Beka-vac ter violinist Črtomir Šiško vic. Trio Luvvigana - klarinetist Darko Brlek, violončelist Igor Škerjanec in pianist Vladimir Mlinarič - bo na Glasbenem poletju v Bohinju nastopil 23. julija, 30. julija pa duo Tomaž Lorenz (violina) in Jerko Novak (kitara). Z Dunaja bo 6. avgusta prišel trio Jess; v njem igrajo člani družine Kropfitsch: brata Stefan (violončelo) in Johaness (klavir) ter sestra Ehsabeth (violina). Na zadnjem koncertu 12. avgusta bosta igrala Primož Novšak na violini ter angleški Cembabst Peter Solomon. (STA) Pol stoletja Lutkovnega gledališča iz Ljubljane Umetniška voditeljica Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) Mojca Kreft je pred dnevi na novinarski konfrenci predstavila delovne naCrte za jubilejno sezono 1998/99, ki bo v znamenju 50-letnice poklicnega delovanja lutkarjev v Sloveniji, sicer pa bo potekala "zelo delovno" in s programom, ki bo ohranjal estetska, lutkovna, likovna in druga izhodišča, ki "naj-srečneje združujejo vse tisto, kar je to gledališče doslej ustvarilo in še želi ustvariti". Program LGL bo torej v prihodnji sezoni zelo obširen, vzporedno pa bo gledališče vključeno v pripravo mednarodnega festivala Lutke '98, ki bo potekal v Ljubljani od 4. do 11. septembra. Dramaturg gledališča Matjaž Loboda vzporedno pripravlja jubilejni almanah o 50 letih lutkarstva na Slovenskem ter posebno brošuro o podobi ljubljanskega lutkarskega gledališča "danes in zdaj". Uvod v sezono in slovesna premiera ob 50-letnici lutkovnega gledališča bo 10. oktobra s krstno izvedbo priredbe znane povesti Bogomira Magajne o Brko-nji Celjustniku na velikem odru v režiji Mirana Herzoga, z likovno zasnovo Daniela Demšarja in glasbo Al-da Kumarja. V prednovoletnem času bo stekel Cirkus H, "cirkus na lutkovni naCin" Bine Stampe Smavc pod režijskim vodstvom Marjana Bevka, z likovno zasnovo lutk Daniela Demšarja ter glasbo Jožeta Privška; premiera je predvidena v novembru, namenjena bo otrokom od 5. leta starosti dalje. Druga krstna uprizoritev prihodnje sezone bo Tacamuca na besedilo Svetlane Makarovič. Režirala jo bo Barbara Hieng Samobor, likovno jo bo zasnovala Barbara Stupica, glasbo bosta prispevala Makarovičeva in Jani Golob. Predstavo bodo uprizarjali na malem odru LGL, primerna bo za oboke od 3. leta starosti. Z zlato paličico nagrajeno besedilo Nazadek v mačjem logu Andreje Inkret bo prav tako krstno uprizorjen, prvič predvidoma marca prihodnje leto; režirala bo, prav tako prvič v LGL, Meta HoCevar, ki bo skupaj z Jasno Vastl predstavo tudi likovno zasnovala; glasba bo Drage Ivanuše. Za Kulturnico pripravlja LGL krstno uprizoritev Mehurčkov Otona Zupančiča. Z njo bo gledališče, kot je povedala Mojca Kreft, zaznamovalo letošnjo 120-le-tnico Župančičevega rojstva in 50-letnico njegove smrti, ki se je bomo spominjali prihodnje leto. Poleg krstnih uprizoritev bodo na odru LGL prišle na vrsto ponovitve iz železnega repertoarja. V sezoni 1998/99 naj bi tako že tisočkrat (v zadnjih petdesetih letih) uprizorih legendarno Žogico Marogico Jana Malika, osemstokrat (v enajstih letih) Sapramiško, petstokrat Jajce in štiristokrat Velikega kikirikija. (STA) Kontaminacije FOKUS Cedajski glasbeni prehodi Na glasbenem področju dobiva pojem prehodi razbcne pomene. V glasbeni harmoniji se prehodi nanašajo na oblikovne variacije v notranjosti kompozicije. Splošneje se s to besedo nanašamo na prehajanje iz enega zgodovinskega obdobja ali kulture v drugo ali pa označujemo slogovne, izrazoslovne ali oblikovne evolucije. S prehodi lahko označujemo tudi kontaminacije med različnimi kulturami, kar je pri nas še kako opazno. Tej tematiki je posvečena letošnja izvedba Cedajskega Mittelfesta, ki se bo zaCela v soboto s koncertom bolgarskih narodnih pesmi skupine Le Mystere des Voix Bul-gares pod vodstvom Dore Hristove v cerkvi sv. Frančiška s pričetkom ob 19. uri. V sugestivnih in nenavadnih prizoriščih se bodo zvrstili med drugimi še komorni Jess Trio Wien, Rene Clemencic, flavtist Roberto Fabricciani, Orkester Gledališča Verdi in violinist Gidon Kremer. NOVE PLOŠČE Resna glasba Dir. Yoel Levi, “Gustav Holst - The Planets”, Telarc Dir. Michel Plasson, “Charles Gounod - Romeo et Juliette”, EMI Dir. Christian Thielemann, “Richard VVagner - Ouertures”, Deutsche Gram-mophon Jazz Chick Corea & The Origin, “Origin”, Stretch Sonny Rollins, “Global VVarming”, Fantasy Lahka glasba Agricantus, “Kaleidos”, Venus Voussou 'NDour, “The Best of 80’s”, Melodie lionel Richie, “Time”, Mercury Sei come sei, istoimenski, Sony Frank Sinatra, “The V-Discs”, Sony Paola Turci, “II mondo di Paola Tur-’ ci”, IT PLOŠČA TEDNA VVeather Report, “The Jaco Years”, Sony V pričakovanju tehtnejših novih izidov se tudi ta teden zaustavljamo ob starih uspešnicah. Sony je z album “The Jaco Years” poskrbela za poklon velikemu bas-kitaristu Jacu Pastoriusu, in podrobneje za obdobje 1976-82, ko je bil član vplivne fusion skupine VVeather Report. Zbirka obsega nekatere najvidnejše dosežke drugega ustvarjalnega obdobja skupine, ki sta jo leta 1971 ustanovila jazz mojstra Wayne Shorter in Joe Zavvinui. KONCERTI Danes James Brovvn, Pulj, arena Danes Aerosmith, Pistoia, Pištola Blues Festival Danes Cassandra VVilson, Pademo D.no (Milan), Amfiteater Od 17. do 19.7. Pistoia Blues Festival 18.7. Goran Bregovič, Trst, štadion Grezar 18.7. Mario Lavezzi & Mogol, Mon-dovi (Cuneo) 19.7. Earth Wind & Fire, Milan, Pala-concerti 19.7. Ivano Fossati, Gradež 19.7. Diaframma, Mestre, Al Fresco 21.7. JeffBeck, Trst, štadion Grezar NOVICE Od 17. do 19. trn. bo v toskanskem mestecu Pistoia tradicionalni Pistoia Blues Festival. Letošnji gostje so nadvse visoko doneCa imena svetovne blues in rock scene. V petek se bodo zvrstili Buddy Guy, Jen Beck in Tolo Marton-Naj opozorimo, da je slednji eden najboljših itahjanskih blues kitaristov in da je pred nedavnim v Seattlu zmagal na pomembnem glasbenem tekmovanju v spomin na Jimija Hendrnca. V soboto bosta nastopila David Crosby in skupina Blues Brothers 2000. Na zaključnem večeru pa se bodo zvrstili Taj Mahal, Jeff Healey Band in The Doors. Danes bo za uvod v revijo koncertirala skupina Aerosmith. (Aleksi Jercog) KOSOVO / DIPLOMACIJA BO TEŽKO DOBILA PRAVEGA SOGOVORNIKA Spopadi se nadaljujejo, Rugova pa izgublja vpliv Tudi Iran nasprotuje neodvisnosti in se zavzema za avtonomijo BEOGRAD, TIRANA -Na Kosovu so se tudi včeraj nadaljevali boji med srbskimi varnostnimi silami in pripadniki albanske Osvobodilne vojske Kosova (UCK). Po podatkih albanskega informacijskega centra iz Prištine so boji potekali v okolici Djakovi-ce na jugozahodu pokrajine, kjer naj bi posebne enote srbske policije poskušale zasesti vasi vzdolž jugoslo-vansko-albanske meje, ki so pod nadzorom UCK. V bojih pri TrepCi in Starem trgu v okohci Kosovske Mitroviče naj bi bili ranjeni Štirje pripadniki UCK, je sporočil isti vir. Srbski medijski center v Prištini pa je sporočil, da je Veliki Bela-Cevac v bližini Prištine, kjer so prejšnji teden potekali hudi boji za tamkajšnji Premogovnik, znova pod nadzorom srbske policije. Isti vir je tudi sporočil, da je bil v napadu kosovskih Albancev na policijsko postajo blizu Dečanov ranjen srbski policist. Od začetka srbskih operacij na Kosovu februarja je bilo na Kosovu ubitih najmanj 350 ljudi, °d teh 27 policistov. Medtem se svetovna diplomacija še vedno trudi, da bi na Kosovu preprečili širitev spopada na sosednje države. Tako je turški predsednik Sulejman Demirel v albanskem parlamentu pozval mednarodno skupnost, naj ne dovoli, da bi se na Kosovu ponovila tragedija BiH, ter pozval k odločnejšim korakom. De-niirel je zahteval tudi takoj-snji začetek pogajanj sprtih strani in vrnitvi razseljenih oseb in beguncev, Srbe pa je zaradi nasilja in etničnega CišCenja obtožil zločinov Proti človeštvu. Nemški zunanji mini- ster Klaus Kinkel je vCeraj navedel, da tudi Iran, ki predseduje Organizaciji islamske konference, podpira prizadevanja velikih svetovnih sil v iskanju rešitve za kosovsko krizo. Po Kinklovih besedah si Teheran želi večjo avtonomijo Kosova znotraj ZRJ, nikakor pa ne njegove neodvisnosti, s katero bi se utegnila zgolj povečati nestabilnost na vsem Balkanu. V Parizu pa je predsedujoči Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, poljski zunanji minister Bronislaw Gere-mek, poudaril, da je avtoriteta vodje kosovskih Albancev Ibrahima Rugove z vsakim dnevom vse manjša, zaradi Cesar bo vse težje najti mirno rešitev na Kosovu. (STA/CR) Turški predsednik Sulejman Demirel se je tudi na srečanju z albanskim predsednikom Rexhepom Meindanijem zavzel za mirno rešitev kosovske krize, tako da se na Kosovu ne bi ponovila bosanskohercegovska tragedija (Telefoto AP) r ZDA / MED IGRO SO SE SKRILI V OČETOV IN STRIČEV AVTOMOBIL n Tragična smrt štirih otrok v prtljažniku V Brooklynu pa je umrl 3-letni otrok, ki ga je šofer pozabil v šolskem miniavtobusu VVASHINGTON - Trije otroci stari od dveh do petih let so umrli v prtljažniku družinskega avtomobila, v katerega so se v torek med igro skrili v Gallupu v zvezni državi Nova Mehika. Četrti otrok, neka šestletna deklica, pa je vCeraj umrla v bolnišnici. V torek se je živosrebrni stolpec v Gallupu dvignil na 37° Celzija. V drevoredu pred hišo Robanovih je bil parkiran družinski avtomobil z nezaklenjenim prtljažnikom, v katerega je pred tem Rohan spravil komaj napolnjen akumulator. Moški je na kavCu nekaj Časa zadremal, a pred tem otrokom zabičal, naj ne zapustijo hiše. Ti pa ga niso poslušali in se zunaj igrali skrivanice. Ko se je moški prebudil, v poslopju ni bi- lo več otrok. Vsi so jih takoj začeli iskati. Rohan je s svojim avtomobilom obkrožil soseščino in je ugotovil tragedijo, ko se je vrnil domov in odprl prtljažnik, tako da bi iz njega vzel akumulator za drugi avto, s katerim bi njegov brat Jimmy nadaljeval iskanje. Vse je bilo zaman, 2-letna Brian-na Rohan, njen 5-letni polbrat Stevvan Davvson in 3-letni Ramon Torres so umrli po sprejemu v bolnišnico, tudi 6-letna Tina Rohan pa je kot rečeno vCeraj umrla. Neka soseda je povedala, da so bili otroci modrikasti, Tina Rohan je bruhala, ostali pa niso dali znaka življenja. Rohan je zaman poskušal z umetnim dihanjem usta na usta rešiti malega Ramona, a mu to ni uspelo.Oblasti so sporo- čile, da so otroci umrli zaradi zadušitve in toplotnega udara. Predstavnik za tisk krajevne policije Craig Meo je povedal, da je nesreči botrovalo tragično naključje in da še niso ugotovili, koliko Časa so bili otroci zaprti v prtljažniku. Pred sodniki pa se bo moral zagovarjati šofer šolskega miniavto-busa Arkady Vyagilev, ki je v svojem vozilu v Brooklinu pozabil 3-letnega Jakija Suna. Kot zadnjega bi ga moral peljati v neke jasli, a je nanj pozabil, ko se je predtem v nekem otroškem vrtcu sprl z osebjem in se ves razburjen vrnil domov, kjer je miniavtobus parkiral na soncu. Po sedmih urah se je vrnil v vozilo in našel mrtvega Suna. Oblasti so voznika že aretirale pod obtožbno umora. Bo Obuši nasledil Hašimota? TOKIO - Na Japonskem se razprava o možnem nasledniku premiera Rjutara Hašimota približuje koncu. Zunanji minister Keizo Obuši naj bi po včerajšnjih poročilih medijev v Četrtek formalno oznanil svojo kandidaturo za mesto predsednika vladajoče Liberalnodemokratske stranke (LDP). Obuši velja obenem za kandidata, ki ima najveC možnosti, da zasede mesto predsednika vlade. Med srečanjem poslanske skupine LDP, ki jo vodi Obuši, je zunanji minister prejel široko podporo za svojo kandidaturo. Tudi Hašimoto, ki je zaradi neuspeha stranke na nedeljskih volitvah v zgornji dom dan zatem napovedal svoj odstop, pripada tej skupini. (STA/dpa) V Sudanu enostransko premirje NAIROBI - V Sudanu je po 15 let trajajoči državljanski vojni sudanska Osvobodilna ljudska vojska (SPLA) včeraj oznanila enostransko premirje. Kot je povedal predstavnik za tisk SPLA v Nairobiju Justin Yaac, so premirje sklenili z namenom, da bi omogo-Cili dostavo človekoljubne pomoči južnemu Sudanu, ki ga pesti pomanjkanje hrane. Premirje naj bi trajalo tri mesece in naj bi veljalo za pokrajini Bahr el Ghazal in Zgornji Nil, ki ju pestita najhujša lakota in beda. Kot kaže je na premirje pristala tudi islamska fundamentalisticna vlada v Kartumu, ki je v zadnjem obdobju še stopnjevala svoj boj proti južno-sudanskim kršCansko-animistiCnim separatistom. Začele pogrebne slovesnosti za člane ruske carske družine MOSKVA - V uralskem Jekaterinburgu so včeraj začele dolge pogrebne slovesnosti za carja Nikolaja D. in člani njegove družine, ki so jih boljševiki ubili 17. julija leta 1918. Danes bodo pred odhodom v Sankt-Peterburg krste s posmrtnimi ostanki prepe-Ijali v jekaterinburško katedralo Vnebovzetja, ki stoji pred nedanjo letno carsko rezidenco, ki jo je na kremeljski ukaz v začetku osemdesetih let dal pom-šiti takratni jekaterinburški generalni sekretar partije in sedanji ruski predsednik Boris Jelcin. Krste bo z letalom v Sankt-Peterburg pospremil princ Dimitrij Romanov. Današnjega pokopa se bo udeležil sibirski guverner in skoraj gotovi bodoči kandidat za ruske predsedniške volitve general Aleksander Lebedov, ne pa predsednik Jelcin. Indija zavrnila pakistanski predlog o jedrskem sporazumu NEW DELHI - Indija je vCeraj zavrnila pakistanski predlog o sklenitvi sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov v obeh državah. Indijski zunanji minister Vasimdhara Raje je izjavil, da Pakistan ni edina država, ki predstavlja grožnjo indijski nacionalni varnosti. Menil je tudi, da bi bila sklenitev dvostranskega sporazuma »odvečna«, saj je Indija prostovoljno razglasila enostranski moratorij na izvajanje jedrskih poskusov. Poleg Pakistana ogroža Indijo po mnenju Delhija tudi Kitajska. (STA) rTzDA / 58 LET PO »IZUMU« h ŠPANIJA / GLASILI ETA? ULSTER / ZASUK V DRUMCREEJU Umrl Richard McDonald ustanovitelj »fast-fooda« VVASHINGTON - Richard McDonald, Cigar ime je sinonim »fost-fooda« (hitra hrana), je v torek umrl v Illinoisu po 58 letih od ustanovitve prve restavracije v kalifornijskem San Bemardinu, v kateri so avtomobilistom ponujali preprosto hrano, v glavnem peCeno jneso. Po vojni sta Richard in njegov brat Mamice izboljšala koncept njune restavracije, tako da sta omejila menu in avtomobilistom opogoCila, da so kar z avtomobilom prišli pred okence, kjer so delih hrano, lakratni hamburgerji so stah 15 centov, porcija cvrte-§a krompirja pa 10 centov. Leta 1955 sta McDonaldoma prodala ekskluzivne pravice in koncesijo trgovcu 'feyju Krocu, ki je v illinoiskem Des Palainesu odprl prvo McDonaldovo restavracijo in razširil McDonaldov imperij na 23.000 restavracij v 111 državah vsega sveta. Aretirali vodstvo dnevnika Egin in radia Egiivliratia MADRID - Španska policija je v operaciji proti finančni mreži baskovske separatistične organizacije ETA vCeraj aretirala 11 oseb, voditeljev založniške hiše Orain SA, ki izdaja dnevnik Egin in upravlja radio Egin-Irratia. Oba medija sta po mnenju preiskovalcev glasili baskovske separatistične organizacije ETA. Ob aretaciji so po navajanju španskega notranjega ministrstva izvedli temeljito hišno preiskavo tako na dnevniku Egin kot v poslopju radijske postaje Egin-Irratia v Hernaniju pri San Sebastianu in kot kaže zaplenili tudi precej gradiva o domnevnem financiranju baskovskih separatistov. To je najveCja operacija španske policije po aretacijah 26. maja, ko se je za zapahi prav tako znašlo 11 oseb. Včerajšnjo operacijo sta tako kot prejšnjo vodila madridski preiskovalni sodnik Baltasar Garzon in načelnik madridske policije Juan Cotino. V majski operaciji so preiskovalci odkrili mrežo podjetij, ki so bile iz Baski j e povezane z raznimi podjetji na Kubi, v Venezueli in Panami. Na Čelu teh podjetij so bili »slamnati« ljudje, podjetja pa so financirala teroristično dejavnost separatistov ETA. Med vCeraj aretiranimi je tudi Pablo Gorostiaga, elan vodstva političnega krila separatistične organizacije ETA, stranke Herri Batasuna. Ostali aretirani so kot rečeno elani ali nekdanji elani upravnega odbora založniškega podjetja Orain SA, ki izdaja dnevnik Egin in je ustanovitelj radia Egin-bratia. Med njimi je tudi Xavier Alegria, elan upravnega sveta Časopisa, imena ostalih aretiranih pa niso sporočili. Preiskovalni sodnik Baltasar Garzon je obenem začasno ukazal prenehanje izhajanja Časopisa Edin in oddajanja radijske postaje Egin-bratia. Trda roka proti skrajnežem Policijo vdrla v šotorišče oranžistov in priprla dvajset skrajnežev LONDON - Tragedija beh katoliških bratcev Quinn ni spametovala neomajnih oranžistov iz Portadovma, ki še vedno zahtevajo »pravico« svobodnih pohodov in so tudi prejšnjo noC napadli varnostne sile, s kamenjem, molotovkami in raketami. Tokrat pa je policija pokazala bdo roko in vso odločnost, da v kali žabe protest. »Skupino huliganov« je ustavila s pravimi rafali plastičnih krogel, vCeraj dopoldne pa kje vdrla v protestantsko šotorišCe pri cerkvici v Dmmcreeju in aretirala kakih dvajset nasilnežev. Nedvomno ima svoj globji pomen dejstvo, da je policija protestantske nasilneže, ki hoCejo kljub prepovedi oblasti za vsako ceno paradirati po katoliški Garvaghy Road, etikatirala za huligane. To je znak, da so izgubili podporo vseh in da jih podpba le še protestantski pastor lan Pasley, voditelj protestantskih skrajnežev, ki nasprotujejo na Veliki petek podpisanemu sevemobskemu mirovnemu sporazumu. Med drugim je beba poudariti, da so tudi mediji v Veliki Britaniji, s katero hočejo oranžisti ostati povezani z najtesnejšo popkovino, reagbali iz dneva v dan z večjim studom ob stopnjevanju oranžistiCnega nasilja. Umor bratcev Quinn, ki so umrli v podtaknjenem požaru v Ballymoneyju in ki so jih v torek pokopati v belih krstah med ganljivo pogrebno slovesnostjo, je kot kaže škodil protestantskim skrajnežem in je preprečil, da bi prišlo do splošnega upora kakih 80 tisoC pripadnikov reda VVilliama Oranskega. Ne preseneča torej, da v Portadovmu vzbaja le še pešCica skrajnežev in da se iz dneva v dan stopnjujejo pozivi protestantskih politikov in duhovščine, naj se premislijo, Ce drugega ne, zaradi spoštovanja do beh bagiCno preminulih bratcev. Včeraj je skrajneže pozval msgr. John Patvverson, diakon dublinske protestantske katedrale. Po njegovi sodbi je kri živih zažganih obok padla na oranžiste, ker so pokazali pretirano trmo in ker so dopustili, da so se v njihove vrste vrinili nevarni »pretepači«. Gerry Adams, vodja Sinn Feina, ki je za nekatere politično krilo bske republikanske armade (IRA), je včeraj obiskal katoličane ob portadovmski Garvaghy Road, jim izrazil solidarnost ob protestantskih provokacijah in pozdravil zadržanje britanskih oblasti. Zavzel se je za dialog, ki edini lahko zagotovi mb v Ulstru. Kljub dramatičnim dogodkom v zadnjih dneh je britanski premier Tony Blab vCeraj poudaril, da se Ulstru obetajo boljši dnevi. »Ljudje so množično volili za mb. Ne podpbajo mnenj skrajnežev,« je Blab poudaril v spodnjem domu britanskega parlamenta. I od četrtka Keksi Sfogliatine z nadevom krema vanilja '300 g., 9.967 lir/Kg. Snacks za pse Kipeče tablice 12 kosov - 110 g., 18.091 lir/Kg. vitamini, kalcij, magnezij, 90 g., 33.222 lir/Kg. Aparat za vakumsko pakiranje 135 W, 230 V, mere: 13x32,5x8 cm. J 24, 900 10 (predlog predstavitve) Set kopalniških dodatkov * 8 kosov: koš, pometač za WC, spužva, kozarec, posoda za tekoče milo, posoda za milo, doza za lojevec,1 in kozarec za zobne ščetke 1A OOO Razrezovalnik zelenjave * m QQ/) I struktura iz ABS a, Jt / /1/ zzbimopos^-«» 7 J« Aparat za pop corn * 1200 W, 230 V, EMC testiran julija g™ Pribor za solato ■ nrt/il UDI Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511 GORICA / DANES PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA INDUSTRIJA / ZADOVOLJSTVO SINDIKATOV Vse do zadnjega spori glede sestave odbora Oljko: želimo sodelovoti, predsednik sveto po noj bo Crocetti Ugodne možnosti za podjetje Vouk Novi lastniki iz Brescie zagotavljajo razvoj in ohranitev neokrnjene zaposlitvene ravni Danes ob 17.30 je sklicana prva seja občinskega sveta v Gorici. Na njej bo moral župan Valenti končno javiti sestavo občinskega odbora, glede katere se v večinski koaliciji, kot kaže, prepirajo vse do zadnjega. Poročali smo že o razkolu v Nacionalnem zavezništvu, ki je Valentiju prepustilo nehvaležno vlogo, da pri izbiri podžupana iz vrst te stranke zadovolji pokrajinskega predsednika NZ Ritosso ali z njim sprte elane goriške svetovalske skupine. Kakorkoli izbere, bo nekoga razočaral. Valenti pa ima težave tudi v vrstah Forza Italia. Napovedi, da namerava potrditi odbornike Devetega, Amiranteja, Francio-sovo in Bordina ter na novo imenovati “zunanjega” arh. Spagno, so razjarile del baze v stranki, kjer se Se marsikdo preriva za odborniško mesto. Spor Se včeraj ni bil razrešen. Kompromisna zamisel, da bi pomirili “upornike”, s tem da bi za predsednika občinskega sveta imenovali Zampara, je trčila ob dejstvo, da so to mesto Ze obljubili svetovalcu CDU Zappalaju (ista stranka bo imela tudi enega odbornika). Iskanju rešitve v res zadnjem trenutku je bil namenjen sinoči napovedan koalicijski sestanek. Mirnejše so vode v opoziciji, kjer je svetovalska skupina Oljke soglasno imenovala Aria Rupe-nija za svojega načelnika, Bruna Crocettija, Oliviera Furlana in Eriko Jazbar pa za podpredsednike. Ru-peni in drugi svetovalci Oljke (na sliki - foto Bum-baca) so včeraj na tiskovni konferenci napovedali Prve politične pobude. Predstavniki pokrajinskih sindikalnih zvez kovinarjev Fim, Fiom in Uilm ter elani enotnega sindikalnega predstavništva tovarne Vouk so se v torek sestali z vodstvom grupe Lonati - Camozzi iz Brescie, ki je s 1. julijem odkupila goriško podjetje Vouk. Namen je bil preveriti načrte novih lastnikov in perspektive sicer solidnega goriškega podjetja, ki pa je v zadnjem obdobju bilo v težavah predvsem zaradi ostre mednarodne konkurence, ki ji majhna podjetja težko kljubujejo. V tem pogledu so sin-diklati pozitivno ocenili vstop nove močne industrijske grupe in njene namene za razvoj dveh go- riških obratov Vouk v ulicah Gregorčič in don Bo-sco, kjer je skupno zaposlenih približno 160 delovnih moči. Ista grupa iz Brescie je namreč pred kratkim odkupila tudi podjetje Marzolli. Namen je povezati proizvodnjo strojev za tekstilno industrijo obeh podjetij, tako da bi na tržišču ponujali popoln in kompetitiven proizvod. Upoštevajoč prestiž znamke Vouk naj bi proizvode komercializi-rali s obema oznakama Vouk in Marzolli. Sindikati so pozitivno ocenili te napovedi kakor tudi odločitev novih lastnikov, da potrdijo dosedanje vodstvo tovarne Vouk. Z veseljem so poz- Na danšnji seji bodo tako formalno predlagali večini, naj se za predsednika občinskega sveta izvoli svetovalec Oljke Bruno Crocetti. Ob spoštovanju različnih vlog večine in opozicije bi to omogočilo strpnejše odnose in konstruktivno sodelovanje med večino in opozicijo v občinskem svetu, je utemeljil Rupeni. Poudaril je tudi, da je vloga predsednika občinskega sveta vsekakor ločena od upravnih funkcij in gre predvsem za garanta korektnega, demokratičnega in učinkovitega delovanja občinskega sveta. Pri Oljki menijo, da lahko v tem smislu veliko prispevajo, pričakujejo pa enako odprt odnos večine. O svoji pobudi so obvestili tudi druge opozicijske skupine (SKP, Cittadini, Liga, Zeleni) in pričakujejo njihovo podporo. Zelo malo verjetno pa je, da bo večina, ki ji niti vsa razpoložljiva vplivna mesta ne zadoščajo za potešitev vseh političnih apetitov, lahko sprejela predlog in ponujeno sodelovanje Oljke. Rupeni je napovedal še dva predloga. Prvi je takojšnja uvedba enotnega okenca za nove podjetniške in gospodarske pobude, s katerim bi občina v duhu Bassaninijeve reforme poenostavila postopke za rojevanje novih podjetij (okence bi ne bilo le informativno, ampak bi pri njem urejali vse potrebno za odpiranje novih dejavnosti in torej delovnih mest). Predlog bodo formalizirali že na današnji seji. Jeseni pa namerava Oljka prirediti Mestno konferenco o vzdržnem razvoju (ekonomskem in družbenem) in za delo. Cilj je, da bi omogočili dialog med posameznimi deli večglasnega mesta, ki danes ne komunicirajo med seboj, in jih povezali v sistem. Rajoni: v Stražicah neuspeh, pri Madonnini spet Bordinova PredsinoCi sta bili sklicana še dva rajonska sveta, da bi izvolila predsednika, vendar je to bilo mogoče samo v enem. Pri Madonnini je bila potrjena na predsednikškem mestu Licia Co-cianni Bordin (s tem so v vseh petih rajonih, kjer so doslej izvolili predsednike, potrdili dosedanje), v Stražicah pa so se svetovalci po veC kot triurni seji nekaj pred polnočjo razšli, ne da bi sploh glasovali. Pri Madonnini potrditev dosedanje predsednice iz vrst FI ni bila v dvomu. Lista Forza Italia razpolaga v tem rajonu s sedmimi od 12 svetovalskih mest in ima torej sama absolutno večino. Bordinova je prejela 7 glasov od 9 navzočih svetovalcev (domnevno iz vrst FI in NZ), dve glasovnici (Oljka) pa sta bili neveljavni. Odsotni so bili kar trije svetovalci, eden iz vrst FI ter Alberto de Fabris (Oljka) in Ric-cardo KocjanCiC (SKP), ki sta odstopi- la in ju bosta nadomestila prva neizvoljena na teh listah. Bolj zapleten je bil potek seje v Stražicah, kjer imata Oljka in FI po 4 svetovalce, NZ 2, po enega pa CDU in Severna liga. Odsoten je bil en svetovalec FI, tako da je morebitni desnosredinski koaliciji zmanjkal 7., za prvo glasovanje odločilni glas. Kandidaturi Vita Conighija (FI) je Oljka zoperstavila kandidaturo Enza DalPOsta. Oba sta predstavila svoja programa, politična tehtnica pa se kljub temu ni nagnila na nobeno stran. V nadaljevanju je odšel še en svetovalec zaradi delovnih obveznosti, po prekinitvi seje pa so se nekaj pred polnočjo umaknili še trije svetovalci Oljke, tako da je zmanjkala dvotretjinska prisotnost, ki je potrebna za volitve predsednika. Voilitve so zato odpadle, rajonski svet pa je ponovno sklican jutri. NOVICE Vpisovanje abonmajev za filme 17. pregleda »Sergio Amidei« Združenje »Sergio Amidei« opozarja interesente, da se je v knjigami Antonini na Korzu Italia 51/a (tel. 30212) zaCelo vpisovanje abonmajev za 17. filmski pregled »Sergio Amidei«, ki bo pod šoto-r°m na goriškem gradu od 23. julija do 1. avgusta. Abonma za deset večerov stane 50 tisoC lir in omogoča ogled vseh filmov v tekmovalni selekciji ter kratkometražcev in filmov izven sporeda. Pred-štave bodo s pričetkom ob 20.45. Tudi letos bo iz centra mesta na grad peljal brezplačni avtobus. park Lenassi: nocoj risanke jutri koncert gojencev flavte V okviru poletnih prireditev za mlade, ki jih pri-reja goriška občina pod nazivom »Projekt Ptole-otej«, bosta nocoj in jutri dva veCera v Lenassije-Vem parku. Nocoj ob 21. mi bodo ponudili film-sko predvajanje s programom risank. Podobno filmsko srečanje na odprtem bodo ponovili tudi 'dl julija. Jutri ob 21. uri pa bo koncert kvarteta flavtistov »Arcadia«, ki ga sestavljajo gojenci Mest-ne glasbene Sole Francesco Pipia, Francesca Mar-chi» Chiara Berini in Ana Čelnic. Lenassijev park z 0tinskim igriščem je odprt obiskovalcem vsak da-nes med 17. in 19. uro tanke: aretirana zaradi heroina Agenti tržiškega policijskega komisariata so v Konkah aretirali 24-letno dekle, menda domačinko, in 26-Jetnega Tunizijca. Pri sebi sta ime-a rtekaz doz heroina, ki sta jih najbrž kupila v Ve-datu. da bi jih preprodala na Tržiškem. Njo so zaprli v Vidmu, njega pa v Gorici. PEVMA / POGREB ČLANA LOVSKE DRUŽINE Številni lovci in prijatelji pospremili k zadnjemu počitku Pepija Codermaza Veliko število znancev in prijateljev se je včeraj v Pevmi poslovilo od Jožefa “Pepija” Codermaza, ki se mu je ustavilo srce v soboto zveCer v Grojni, takoj po odstrelu merjasca, ki ga je zasledoval veC dni. Pokojnika, ki je sicer živel v Gorici pri Sv. Ani, so pokopali v Pevmi, odkoder je bil doma in kjer je imel številne prijatelje. V farni cerkvi je verski obred daroval župnik Makuc, nekaj misli o pokojniku pa je izrekel Simon Komjanc. Pevcem na koru so se udeležili tudi elani lovskega zbora. - Lovci družine iz Pev-me v uniformah so nato nesli krsto do bližnjega pokopališča, kjer se je z ganljivimi besedami od pokojnika poslovil Mario Leopoli. Pozdrav pri odprtem grobu je prinesel tudi elan pokrajinskega odbora za lov Moroni, ki je zastopal drugje zadržanega predsednika Butti- gnona. Salva lovskih pušk je nato pospremila krsto k zadnjemu počivališču v želji, da bi priljubljenemu Pepiju bila domača zemlja lahka. SOVODNJE Predstavitev Ruplove knjige o telesni kulturi Danes ob 20.30 bo v Sovodnjah v okviru športnega praznika predstavitev najnovejše knjige o naši telesni kulturi oz. fizkulturi. Ta izraz so uporabljali za športno dejavnost v prvem povojnem desetletju, ko je od Umaga do Krmina delovalo 118 društev. V knjigi je največ govora o telovadbi in množičnih nastopih (tudi v Sovodnjah), ki se jih je udeleževalo na tisoCe mladincev in mladink. Knjiga, ki sta jo napisala Miloš Stergar in Aldo Rupel, je zanimiva za babice in dede, za njihove vnuke in vse, ki želijo imeti trden zgodovinski spomin o naši prisotnosti na tem prostoru. dravili tudi namen, da v Gorici ohranijo neokrnjeno zaposlitveno raven. Dodatno jamstvo v tem smislu izhaja iz napovedi, da bodo eno od proizvodnih faz iz obratov v Brescii prenesli v Gorico. Sindikalne organizacije so zaradi tega izrazile zadovoljstvo zaradi načrtov novega lastništva, ki naj bi podjetju Vouk z vključitvijo v večjo industrijsko grupo zagotovilo boljše pogoje za uspešno nastopanje na mednarodnem tržišču. Pri tem sindikati pričakujejo, da bodo lahko tudi z novimi lastniki ohranili korektne in konstruktivne sindikalne odnose, kakšme so imeli že z dosedanjim lastništvom. KINO GORICA VITTORIA 1 Danes zaprto. Jutri: »II tocco del male«. VITTORIA 3 Danes zaprto. Jutri: 21.00»Titanic«. CORSO Zaprto zaradi dopusta. H OBVESTILA ZSSDI GORICA spo-roCa, da je urad v juliju in avgustu odprt vsak dan do 8. do 14. ure. Ob sobotah je urad zaprt. GORIŠKI SEDEŽ SSO bo do 4. septembra odprt vsak dan, razen, sobote od 9. do 12. ure. Od 17. do 21. avgusta bo urad zaprt zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob torkih, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je v poletnem obdobju odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure. Zaradi dopusta bo zaprta od 20. julija do 12. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR 1’KIGEL bo do 11. septembra poslovala od 9. do 13. ure, razen ob sobotah. Knjižnica bo od 27. julija do 28. avgusta zaprta zaradi dopusta. SLOVENSKI ODSEK OBČINSKE KNJIŽNICE V RONKAH je v poletnem Času (do 25. septembra) odprt v torek in Četrtek od 16. do 19.30 in v sredo od 9. do 12. ure. ; : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, K. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. Sezonsko znižanje ul. Carducci 24 tel. 537561 KOŠARKA VTrstse vrača tudi Michael VVilliams V sezoni 95/96 najboljši strelec Drugi tujec košarkarskega kluba Pallacane-stro Trieste bo American Michael VVilliams (letnik 1972, 196 cm). VVilliams je v Trst iz Danske prišel 2e v sezoni 1995/1996. Čeprav je bil popoln neznanec, se je takoj izkazal, saj je bil s pov-preCejm 27, 6 točke na tekmo najboljši strelec Al lige. V naslednjih dveh sezonah je igral v Montecatiniju. Prvo leto je bil najboljši strelec A2 lige (z najvecjim izkupičkom 53 točk na eni tekmi), lani pa je bil na tej lestvici drugi. VVilliamsa so baje vabili tudi iz Grčije, a se je naposled odločil za vrnitev v Trst, kjer bo vlogo tujca delil s Teoma-nom Alibegovicem _____KOLESARSTVO / TOUR DE FRANCE_ Moštvo Festine je zajel prav vihar Zaslišali športnega vodjo Roussela, vdrli v hotel moštvo - Rumeno majico nosi Avstralec CHOLET - Po Četrti, najdaljši etapi kolesarke dirke Po Franciji od Plouaya do Choleta (252 krn) je rumena majica vodilnega v skupnem seštevku še CetrtiC zamenjala lastnika. Danca Bo Hamburgerja je po zaslugi bonifikacijskih sekund med etapo (leteči cilji) v vodstvu zamenjal Avstralec Stuart 0‘Grady (iz moštva Gan), ki je s tem dosegel svoj najveCji uspeh v karieri. Tako kot prejšnje etape je tudi Četrto, ki jo je motil močan veter, odločil ciljni Sprint, v katerem je bil najhitrejši Nizozemec Jemen Blij-levens (TVM) pred Italijanom Nicolo Mina-lijem in Cehom Janom Svorado. Spet je bilo precej padcev, žrtev enega od teh pa je bil tri kilometre pred ciljem tudi italijanski šprinter Mario Cipollini. Včerajšnjo etapo sta poživila Durand in Na-zon s pobegom, med katerim sta dosegla naj-vecjo prednost 3 minut, 25 sekund. Se naprej odmeva doping afera, v kateri se je znašla francoska ekipa Festina. Policisti so takoj po včerajšnji etapi odvedli športnega vodjo moštva Bruna Roussela v neko kasarno, istočasno pa so vdrli v hotel, v katerem je nastanjeno francosko moštvo, in pregledasli vse sobe. Preiskali so tudi vsa moštvena vozila. Zaslišali so tudi klubskega zdravnika Ryckaerta. Maser in medicinski strokovnjak Festine, ki so ga pred dnevi na belgijsko-francoski meji zasačili s 400 stekleničkami nedovoljenih poživil, je v torek obtožil moštvo, da je vedelo za nedovoljena poživila v avtu ter da so bila ta namenjena njihovim kolesarjem. Skupni vrstni red po 4. etapi: 0’Grady (Avs) 19.43:29; 2. Hamburger (Dan) +11; 3. Hincapie (ZDA) +11; 4. Heppner (Nem) +14; 5. Jan (Fra) +32; 6. Herve (Fra) +33; 10. Zabel (Nem) +1:01. Jadralni Giro Generali zdaj drugi Drugo etapo jadralnega Gira (Marciana Marina - Fiumicino, 125 milj) je z veliko prednostjo osvojila jadrnica finančnih stražnikov (ski-per A. Ribolli), ki na skupni lestvici zdaj s tockop prednosti vodi pred posadko jadrnice Trieste Generali, dobitnice 1. etape. Scala ne gre v Madrid RIM - Nevio Scala ne bo trener Real Madrida. »To sem predsedniku Lorenzu Sanzu sporočil že v torek,« je včeraj razgalil italijanski trener, ki je napovedal, da prihodnje leto ne bo treniral nobeno moštvo. Scala je Realovo ponudbo zavrnil že leta 1992. ATLETIKA / CLAUDIA COSLOV1CH PO PODVIGU V RIMU »Bolj kot kolajno na EP, želim izboljšati dižavni rekord« Ob velikem podvigu tržaške kopjašice Claudie Coslovich na torkovem mitingu zlate serije v Rimu smo bralcem najprej dolžni pojasnilo. Bivša Borova atletinja je na mitingu (z rezultatom 65, 55m je za skoraj tri metre izboljšala svoj prejšnji rekord) pristala na 4. mestu in ne na drugem, kot smo zapisali v včerajšnji številki. Pravilni vrstni red je: 1. Hattestad (Nor) 67, 23; 2. Ingberg (Fin) 66, 43; 3. Damaske (Nem) 66, 02; 4. Coslovich (Ita) 65, 55; 5. Sikolenko (Rus) 62, 64. Nanašali smo se pač na poročanje komentatorjev ob koncu televizijskega prenosa, ki je sovpadal tudi z zaključkom redakcije. Claudio, kot nam je sama povedala dan po tekmi, NOVICE Polovica Italijanov meni, da je bil finale SP zrežiran RIM - Po anketi specializiranega podjetja Datame-dia je več kot polovica Italijanov prepričanih, da je bil izid finalne tekme svetovnega nogometnega prvenstva med Francijo in Brazilijo »zreržiran«. Na vprašanje, ah mishte, da je bila tekma zrežirana, je pritrdilno odgovorilo 52,1 % anketirancev, odklonilno 34, 6 %, 13, 3% od tisoč anketirancev pa je bilo neopredeljenih. Je bila kriva inijekcija? Ronaldo kot mrtev! PARIZ - Po pisanju brazilskega dnevnika »O Globo« naj bi bila za Ronaldovo slabost pred tekmo s Francijo kriva inijekcija kortizona v poškodovano koleno. Inijekcija naj bi povzročila alergijo, zato naj bi mu kasneje v kri vbrizgnili še pomirjevala. V kliniki, v kateri so ga sprejeli, so toplo odsvetovali igranje. »O Globo« kritizira vodstvo moštva, češ da je podleglo finančnim interesom, s tem, da je Ronalda vendarle poslalo na igrišče. Se bolj dramatičen je bil opis direktorja hotela v Le-signyju, v katerem so bili nastanjeni Brazilci. »Kričali so: mrtev je!« je dejal Paul Chevaher. Po njegovih besedah je v hotelu nastal izreden preplah. »Igralce je ta dogodek gotovo zelo šokiral. Vzdušje je bilo res grozno, ko so se odpravljali na stadion pa je v avtobusu vladala moreča tišina,« je še dejal direktor hotela. Privezani La Rocca RIM - Kot boksar ima za sabo 80 dvobojev, včeraj pa se je pred palačo Chigi boril za preživetje. Bivši evropski prvak, zdaj 39-letni Nino La Rocca, boksar iz Mafija, ki je leta 1983 postal italijanski državljan zaradi zaslug na športnem področju, se je tri ure z verigo privezal na Antoninov steber pred vladno palačo. Ze osem let je brez službe, trdi pa, da bi lahko še vedno uspešno nastopal, žal pa mu zakon to prepoveduje, ker v Italiji velja za boksarje meja 35 let. Gladovni stavki se je odpovedal šele po pogovoru s svetovalcem ministra Veltronija. Druga zmaga Slovenije TRAPAM - Slovenska košarkarska reprezentanca do 22 let je v 2. krogu evropskega prvenstva v Tra-paniju na Siciliji premagala Litvo s 77:59 (43:32). Slovenska reprezentanca si je pred težjimi obračuni priigrala pomembno psihološko in rezultatsko prednost. Danes bo Slovenija igrala proti Latviji. Slovenija: Jurak (0:2), Lakovič 8 (4:5), Kobale 10 (0:1), Veiginella 12 (1:2), Smodiš 19 (4:5), Hafnar 8 (3:3), Šporar, Maravič, Djurkovič 5 (2:2), Novak 12, Brezec 14. JADRANJE / MEMORIAL ALEX MOCCIA Tokrat slabše uvrstitve naših Piculin na 16. mestu. Maja Sancin pa na dvajsetem Tradicionalni Memorial Alex Moccia je v Sesljanski zaliv privabil 141 jadralcev iz 22 jadralnih klubov, med katerimi tudi eden iz Slovenije. Regato organizira že vrsto let sesljansko društvo Pietas Juha v spomin na svojega mladega in nadarjenega jadralca Alexa, ki je umrl zaradi zahrbtne bolezni pri komaj štirinajstih letih. V soboto je organizatorjem uspelo izpeljati vse tri predvidene plove, čeprav je bilo treba počakati na veter do 14.30. Veter je končno zapihal z morja z jakostjo od 6 do 7 m/s. Tudi v nedeljo se je veter pojavil komaj ob 14.30 z isto jakostjo kot prejšnji dan. Oba dneva je bilo morje valovito. Naši jadralci so imeli tokrat nekoliko smole. Daniel Piculin (Cupa) je končal prvi plov četrti, a ga je žirija zaradi priziva drugega jadralca diskvalificirala. V drugem plovu je pristal komaj na 34. mestu, ker se je s svojim optimistom zaradi moč- nega vala prevrnil in je pri tem izgubil čas. Tretji in četrti plov pa je končal 6. oziroma 5. Ker se najslabšega plova ne upošteva, je na skupni lestvici zasedel 16. mesto. Ce ne bil diskvalificiran v prvem plovu, bi zasedel končno tretje mesto. Maja Sancin je pristala na končnem 20. mestu. Zelo dobro se je izkazala predvsem v zadnjem plovu, ko je bila v vodstvu vse do zadnje boje in jo je malo pred ciljem prekosil Stefane Cherin iz sosednjega sesljanskega kluba Pietas Juha. Ostali so se takole uvrstili: Lara Prašelj (Sirena) 34., Marina Picu-fin 54., Mirjam Malalan 59., Alessio Spa-doni 64., Sandi Suc 85. in Tomaž Legjša (vsi Cupa) 93., ki pa ni izpeljal dveh plo-vov zaradi okvare na krmilu. Zmagal je Mattia Pressich (Pietas Juha), sledili pa sta mu Francesca Komatar (Milje) in Giovan-na Alzetta (Pietas Juha). Barbara in Nika pa sta prav v zadnjem metu (ko so televizijske kamere že ugasnile) prehiteli tekmovalki iz Norveške "in Finske. Kakorkoli že, za dve mesti slabša uvrstitev v nobenem primeru ne zmanjšuje uspeha slovenske metalke, ki je dosegla svojo daleč največjo uveljavitev na mednarodni sceni, novi rekord pa jo uvršča med trenutno deset najboljših kopjašic v Evropi. Claudia, znamko 65, 55 si dosegla že v prvem poskusu, kako pa je bilo z ostalimi meti? »Vse se je začelo in končalo pri prvem metu. Sledila sta dva neveljavna meta in dva meta okoli 57 metrov. Bila sem že iztrošena, poleg tega sem začutila bolečino v komolcu, tako da nisem več forsirala metov.« Si pričakovala tako dober met? »Vedela sem, da je forma odlična. Pravzaprav sem že dolgo časa v formi, meti pa vseeno niso bili dovolj dolgi. Precej časa sem imela težave s poškodovanim kolenom, kar je vplivalo tudi na tehniko meta. Odkar ne čutim več bolečin, mi gre bolje, že na državnem prvenstvu bi lahko bila ponovno dosegla met čez 60 metrov. No, uspelo mi je ravno v Rimu. Res sem zadovoljna. Kar se tiče kopjašic, je bil namreč torkov miting najbolj kvaliteten od vseh dosedanjih v letošnji sezoni. Ne morem pa reči, da sem nad svojim izidom popolnoma presenečena.« Boš sodelovala še na ostalih mitingih zlate serije? »Lahko bi, pa ne bom. Raje se bom pripravljala za nastop na evropskem prvenstvu (od 17. do 23. avgusta v Budimpešti, op.ur). Dokler se na 65 metrih ne utrdim, nima nobenega smisla, da nastopam na takih tekmovanjih.« Bi lahko s približno enako dolgim metom na EP osvojila kolajno? »Ne, za kolajno bo verjetno potreben kak meter več. 65 metrov predstavlja zame trenutno višek, za nekatere druge tekmice v Evropi pa je to rutina. Lahko ga dosežejo takorekoč v vsakem trenutku (najboljši letošnji rezultat na svetu je z metom 70, 14 dosegla Nemka Damaske, op.ur.). Zato imajo tudi več možnosti, da pridejo do kolajne. Moji cilji so različni. Letos želim predvsem izboljšati petnajst let star državni rekord Quintavalle 67, 20 m. Čutim, da je ta rezultat v mojem dometu. Ce bi ga dosegla na evropskem prvenstvu, bi se ga izredno veselila, tudi če ne bi mi prinesel nobene kolajne.« (ak) Obvestili PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA IN SK DEVIN priredita v nedeljo, 19. t. m. izlet na Pokljuko in turo Cez Debeli vrh mimo Višev-nika. Za informacije tel. St. 208373 (Luciano) in 226283 (Viktor). da bo odhod na Kaprun danes, 16. SK BRDINA z OpCin sporoča, julija ob 14. uri s trga Brdina. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Na Goldeck Se dve mesti sta na voljo v avtobusu, ki bo v nedeljo, 19. julija, peljal tržaške planince na 2142 m visok koroški Goldeck nad Spitta-lom v Avstriji. Ce bo SPDT-jevcem vreme naklonjeno, se obetajo izredni planinski užitki, saj se z Gol-decka širi razgled tja do Kamniških, Julijskih in Karnijskih alp ter do Dolomitov, proti sevem pa so vidne vse avstrijske Ture. Izletniki se bodo po avtocesti mimo Trbiža peljali do Spittala, od tam pa se z žičnico dvignili najprej do vmesne in potem do zgornje postaje, odkoder je še približno četrt ure hoje do vrha Goldecka. Bolj trenirani planinci se bodo potem podali na krožno, štiriumo hojo mimo dveh planšarij in do vrha 2039 metrov visokega Martennocka. Tisti pa. ki se nočejo preveč utruditi, pa bodo imeli na voljo dveumi spust z vrha Goldecka do istoimenske koče, kjer bodo počakali na ostale in se popoldne skupaj napotili do vmesne postaje žičnice, s katero se bodo spustili v dolino. Turi nista zahtevni, vendar ne smemo pozabiti, da se v gorah vreme lahko hitro spremeni, zato ne bo odveč lahek vetemi jopič, pa tudi obutev naj bo solidna. Hrana je seveda iz nahrbtnika. Izletniki ne smejo pozabiti na osebne dokumente, pa čeprav na meji zanje nihče ne sprašuje, prireditelj pa priporoča, da udeleženci izleta na Goldeckže doma kupijo tistih nekaj šilingov za kako pijačo, ker je menjava v Avstriji neugodna, pa tudi časa ne bo za to. Vsa potrebna pojasnila daje Lojze Abram (tel. 415534). Avtobus bo odpeljal točno ob 6.00 uri s trga Oberdan, 20 minut kasneje pa iz Sesljana izpred trgovine z gradbenim materialom Terčon, kjer bodo vstopili planinci s kraške-ga območja. Povratek v Trst je predviden okrog 20.30. Vzpon na Veliko Babo V organizaciji SPDT je za zadnjo nedeljo v juliju v pripravi izlet na 2016 visoko Veliko Babo v Krnskem pogorju. Planinci se bodo z lastnimi sredstvi peljali po Soški dolini mimo Bovca do doma Klememta Juga v Lepeni. Od tam bodo, po dobrih dveh urah vzpona, dosegli kočo pri Krnskih jezerih, ki jo upravlja sorodno društvo Nova Gorica, se potem zagrizli v strmino in v dobrih dveh mah in pol vzpona dosegli vrh Velike Babe. Potem pa še dobre tri me sestopa do planinske postojanke v Lepeni, torej dobrih osem m hoje, in povratek po slikoviti Soški dolini domov. Planinci se bodo zbrali v ne- deljo, 26. julija, na trgu Oberdan in se z avtomobili odpeljali ob 6.00 uri, ob 6.20 pa se jim bodo na trgu v Sesljanu pridružili planinci iz kraške okolice. Izlet vodi Aleksij Ci-vardi (tel. 415336), ki daje vsa potrebna pojasnila. (L. A.) Na Vevnico, kljub muhastemu vremenu - lepa tura po zavarovani smeri Kljub ne ravno optimistični vremenski napovedi se je manjša skupina članov SPDG v nedeljo odpravila na Vevnico (2.350 m) po zavarovani poti in obiskala spotoma še vršni greben Malega oziroma Korit-niškega Mangarta. Droben dež, ki je skupino spremljal že od parkirišča pri gornjem Belopeškem (Klanskem) ježem je vplival spodbujevalno, da je bila pot do zavetišča Zacchi krajša. Rahlo svetlikanje skozi tem-nosivkasto nebo je puščalo malenkost upanja na izboljšanje. Zmočiš se tako ali drugače, ne glede katero pot izbereš v dolino. Skupina se je odločila, da kljub vsemu pogleda, kaj se pod steno, kjer se začenja zavarovana pot Via della vita sploh dogaja. Dež je ponehal, megla se je začela redčiti in skozi oblake se je prikradel tudi kakšen sončni žarek. Spet spodbuda, da se povzpneš v steno po drzno speljani a solidno zavarovani smeri. Edina nerodna (lahko bi rekli zelo nerodna) točka je vstopno mesto vrh melišča, zabasano z nekaj metri snega. Ker je vreme držalo, lahek vzpon do vrha Vevnice (3/4 ure) ni bil problem. Sledil je spust do bivaka, kratek počitek in potem nadaljevanje poti proti Malemu Mangartu. Megla, ki se je oprijemala skal in kar težavna pot je udeležence prepričala, da s prečenjem tokrat ne bo nič. Odločili so se zato za spust v dolino po smeri vzpona. Dobri dve uri je trajalo in spet so bili na melišču, od koder je do parkirnega prostora še slabi dve uri. Namesto na Peske na Kambreško pa tudi v Kamenico Dež je v nedeljo prekrižal načrte dragi skupini planincev SPDG, ki je nameravala na Peske. Spremenili, oziroma prilagodili so program in namesto v visokogorje so jo mahnili na turistično - planinski izlet na območje Kanalskega Kolovrata. Sicer pa je dež ponagala tudi skupini članov rekreacije SPDG, ki se je v nedeljo odpravila na zanimiv izlet po dolini Kamenice nad Volčami. Pa se je razen mokrote, izlet lepo končal v lovski koči, kjer so se lahko preoblekli, deloma posušili in bili deležni prijetnega gostoljublja. ZOI 2006 / TISKOVNA KONFERENCA Slovenija se je dejavno vključila v projekt »Brez meja« Za Slovenijo velika naložba: dražja samo še gradnja avtocest LJUBLJANA - Slovenija skupaj s Furlanijo Julijsko krajino in avstrijsko Koroško kandidira za zimske olimpijske igre leta 2006. 8 Letos spomladi sta slovenska vlada in Gorenjska inte-resna skupnost občin sprejeli potrebne sklepe in Judi finančne sporazume, ki omogočajo dejavno vključitev naše strani v sku-Pno kandidaturo. Tudi Ce rte uspe, jo moramo Čimbolj izkoristiti za promocijo rtaše države,« je na novinarski konferenci dejal predsednik slovenskega Nacio-rtalnega organizacijskega komiteja za kandidaturo treh dežel (NOK-ZOI 2006) Ernest Petrič. Stoenajstclanski izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) bo o prireditelju jger leta 2006 odloCal 19. irtnija 1999 na 108. red-rtem zasedanju v Seulu. Poleg Celovca (OI brez ttteja) kandidirajo še Tori-Oo (Italija) in Sion (Svi), ki Oej bi imela poleg skupne kandidature treh držav največ možnosti, ter Helsinki (Finska), Poprad (Slovaška) in Zakopani (Poljska). Vsi kandidati morajo oo 1. septembra na MOK v Lausanni oddati obsežne Oosjeje, v katerih bodo Predstavili vse podrobnosti za izvedbo iger, od fi-rtancnih do infrastrukture. ^Dosje, ki ga osemnajst Projektnih skupin oblikuje od letošnjega marca, je vsebinsko že pripravljen. Čaka nas le še oblikovanje in avgusta tiskanje,« je dejal generalni sekretar NOK-ZOI 2006 Vojteh Budinek. Oktobra bo prizorišča v Sloveniji, Italiji in Avstriji obiskala posebna komisija MOK, ki ji bo načeloval Japonec Gibam Igaja, ki je na OI leta 1965 v Gortini d‘Ampezzo osvojil srebro v slalomu. Ta komisija bo imela kljuCno vlogo pri izdelavi poročila, na podlagi katerega se bodo ob drugih merilih prihodnje leto junija odločali elani IO MOK. V lobiranje so se vključili tudi nekateri slovenski funkcionarji, med njimi Tjaša Andree Prosenc, ki je članica IO Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in članica predsedstva arbitražne komisije MOK. Ta komisija bo imela konec maja osmo zasedanje na Bledu, kjer bo mogoče nekatere elane MOK še zadnjic opozoriti na prednosti kandidature treh dežel. V Sloveniji je bilo precej kritičnih pripomb glede slovenske udeležbe v kandidaturi. »Zdaj ni Cas, da bi, kar je za Slovence značilno, ugotavljali, kaj je v tem projektu slabega, marveč moramo postoriti kar največ za uspešno kandidaturo. Vsako slovensko oklevanje bi sprožilo tudi resne zunanjepolitične zaplete z obema sosednjima državama,« je ocenil Petrič, državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve. Ljubljanska županja Vika Potočnik je obljubila pomoč mestne občine, ki bo tudi eno izmed prizorišč iger (hokej). »Slovenci še nikoli nismo bili tako blizu organizacije iger. Potrebno pa je poudariti, da že sama kandidatura predstavlja veliko za promocijo naše države.« Zupan Kranjske Gore Jože Kotnik je dejal, da so OI za gorenjske občine predvsem gospodarski projekt, zato niso pomišljali, ce je potrebna njihova udeležba. V občini Kranjska Gora se bodo odvijali smučarski skoki (Planica) in alpsko smučanje (Podkoren). Prav za obnovo teh prizorišč bo potrebno zagotoviti največ denarja: za Planico 12 milijonov nemških mark (približno 1, 128 milijarde tolarjev), za obnovo kranjskogorskih žičnic, naprav za umetno zasneževanje in razširitev podkorenskih prog pa 7 milijonov mark (približno 658 milijonov tolarjev). Predsednik OKS Janez Kocijančič je poudaril, da osrednja slovenska športna organizacija podpira kandidaturo treh dežel na stiCišCu romanskih, germanskih in slovanskih narodov. Poudaril pa je, da je to zelo tvegano »podjetje« in po denarnem vložku drugo ali tretje v slovenski zgodovini; dražja je le izgradnja slovenskih avtocest. »Šport je pomemben tudi za predstavitev države v svetu. Za Hrvaško je, denimo, pred SP v nogometu slišalo približno 7 odstotkov prebivalcev sveta, Ce pa bi se njihova reprezentanca uvrstila v finale, bi to število naraslo na 27 odstotkov,« je pomembno razsežnost športa nazorno predstavil KocijanCiC. Potrebno pa bo pripraviti in zagotoviti tudi slovenski športni uspeh na olimpijskih igrah leta 2006. V slabih desetih letih bodo morali trenerji vzgojiti in v svetovni vrh pripeljati novo generacijo vrhunskih športnikov, kar pa bo - glede na sedanje stanje v alpskem smučanju in smučarskih skokih, ki sta bili v zadnjih dvajsetih letih paradni disciplini slovenskega zimskega športa - težka naloga. Predvsem je pereCe pomanjkanje poligonov za vadbo. Državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport Janko Strel je dejal, da so v okviru nacionalnega programa in zakona o športu ter drugih aktih zagotovljena sredstva, da bi zapolnili tudi te vrzeli. Kljub temu pa bo udejanjanje nalog težko. Slovenska vlada je 2. julija sprejela predlog zakona o najetju posojila pri Skladu Sveta Evrope za socialni razvoj za izvedbo projekta investiranja v šolski prostor in opremo v RS. Ta t.i. pariški sporazum vključuje tudi sredstva za izgradnjo večnamenske Univerzitene športne dvorane v Ljubljani, ki je bil pereCa težava in je povzročil ševilna medkoalicijska usklajevanja, vlada pa je zakon obravnavala štirikrat. Odbor državnega zbora (DZ) za kulturo, šolstvo in šport ga je dopoldne pripravil za odločanje po hitrem postopku na potekajoči izredni seji DZ, o Univerzitetni športni dvorani pa bo odločila vlada ob sprejemanju proračuna za leto 2000 po predhodnem ponovnem preverjanju upravičenosti naložbe. Kompleksnost in obseg naložb namreč terja soinvestitorski delež ljubljanske mestne občine in drugih investitorjev. Slovenska vlada je sprejela tudi finančno obveznost, da bo zagotovila 128 milijonov SIT kot vložek v skupno kandidaturo za igre treh dežel, od katerih jih bo sama zagotovila 70 odstotkov, ostalo pa Gorenjska interesna skupnost in partnerji. V ta postopek je bilo vključenih 15 elanov vlade in devet ministrstev. (STA) Planico, ki naj bi bila prizorišče smučarskih skokov, bo potrebno temeljito prenoviti ______OD PRVE DO DRUGE SKUPNE KANDIDATURE__ Prvič vsak kandidat izgubi, lela 2006 pa bodo igre v Evropi... Prva kandidatura za skupno izvedbo zimskih olimpijskih iger Slovenije, Koroške in Furlanije Julijske krajine za leto 2002 je bila neuspešna, saj je MOK izbral ameriški Salt Lake City. Ker obstaja stvarna možnost, da bodo OI leta 2006 po daljšem obdobju znova v srednji Evropi in ker prvič vsak kandidat izgubi, so se odločili za nadaljevanje prizadevanj za organizacijo OI. V Celovcu je bila 3. julija 1997 podpisana izjava, v kateri so mesta Celovec, Trbiž in Kranjska Gora izrazila željo, da skupaj pripravijo OI 2006. Ustanovljena je bila družba z ROLKANJE / ČETRTA TEKMA ZA ITALIJANSKI POKAL PRI TRENTU h ŠD Mladina prevladuje v vseh zvrsteh Na tekmi v strmino pet prvih mest - Mateja Bogateč si je prislužila nastop v Franciji Rolkarji SD Mladina so vožnji v strmino posvetili v letošnji sezoni večji delež priprav kot v preteklosti, zdaj pa se jim ta odločitev krepko obrestuje na tekmovanjih. Včasih so velja-h za specialiste za rav-rtino oziroma mešane Proge, v svojih vrstah irtiajo nekaj odličnih sPrinterjev, zdaj pa so res popolni rolkarji, po-(og tega pa enako rtspesno nastopajo tako v prostem kot v klasic-nem slogu. Dokaz o tem je ne-deljska Četrta Preizkušnja za italijanski pokal v kraju Castel (osino pri Trentu, kjer s° se tekmovalci spo-PDjeli s strmino, v sta-re)Sih kategorijah (od naraščajnikov dalje) pa so obvezno morali tekati v klasičnem slogu. SD Mladina je odnesla kar pet prvih mest. Med najmlajsimi je zmagala Ana Košuta, med kadeti Lorenzo Schirra, med kadetinjami Mateja Paulina (na sliki) , med naraščajni-cami Mateja Bogateč, med veterani pa Guido Masiero. Mladina je na društveni lestvici zasedla 3. mesto za Bas-sanom in Hartmanom. Posebno važen je uspeh Mateje Bogateč, ki si je z zmago prislužila uvrstitev v državno reprezentanco, ki bo od 21. avgusta v francoskem kraju Valoire sodelovala na tekmi za svetovni pokal. V nedeljo bo v Segu-sinu še sklepna tekma za italijanski pokal, po kateri bodo določili tudi končne zmagovalce. Za konCno prvo mesto se poteguje vec Mladi- ninih tekmovalcev, posebno zanimivo bo med kadeti, kjer se za končno zmago poleg Schirre lahko potegujeta še Eros Sullini in Aleksander Tretjak. Izidi Mladininih tekmovalcev: Najmlajše: 1. Ana Košuta, 3. Veronika Bogateč. Kadeti: 1. Lorenzo Schirra, 3. Eros Sullini, 4. Aleksander Tretjak. Kadetinje: 1. Mateja Paulina. Naraščajnice: 1. Mateja Bogateč. Naraščajnice: 9. Jara Košuta. Mladinci: 7. Aljoša Paulina. Master 1: 1. Guido Masiero. Master 2: 3. Enzo Cossaro. omejeno odgovornostjo in promocijski odbori. Slovensko stran je sprva v pogovorih po pooblastilu ministrstva za šolstvo in šport enakopravno zastopala občina Kranjska Gora, ki je tudi zdaj nosilec kandidature s slovenske strani. Skupni odbor za izvedbo igre brez meja deluje v Olimpijski hiši med Trbižem in PodkloStrom v opuščeni stavbi bivše avstrijske carinarnice; svojo pisarno ima tudi slovenski del na Čelu z generalnim sekretarjem slovenskega nacionalnega organizacijskega komiteja Vojtehom Budi-nekom. Zamisel za Igre brez meja je doživela svoj prvi uspeh 2. decembra. Večina elanov avstrijskega olimpijskega komiteja je tedaj glasovala za kandidaturo avstrijske Koroške oz. Celovca kot nosilca kandidature. Tedaj sta iz igre izpadli kandidaturi KitzbueHla in Salzburga skupaj z Bavarsko. Italijanski olimpijski komite (CONI) je 28. februarja za/svojega kandidata določil Torino, Vidma kot italijanskega nosilca kandidature treh dežel/ pa niso obravnavali. CONI pa je v primeru, Ce Torino ne bo dobil dovblj podpore MOK-a, napovedal podporo tej pobudi. Olimpijski komite Slovenije (OKS) je uradno podprl kandidaturo za OI 2006 na seji izvršnega odbora v sredo, 17. decembra 1997, v Novi Gorici. V Sloveniji ni bilo protikandidatov. Konec januarja letos je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek na srečanju z avstrijskim zunanjim ministrom VVolfgangom Schues-slom v Ljubljani podprl kandidaturo. Februarja letos je postala Kranjska Gora uradni nosilec s slovenske strani ob obljubljeni intenzivni pomoči Ljubljane, 21. marca so se župani gorenjskih občin odločili oblikovati Gorenjsko interesno skupnost (11 občin). Sedmega maja je slovenska vlada pooblastila kranjskogorskega župana Jožeta Kotnika, da podpiše izjavo o nameri. Nacionalni ograni-zacijski komite za orga-nizacjo ZOI brez meja 2006 je bil ustanovljen 14. maja, predseduje pa mu Ernest Petrič. V ponedeljek, 13. julija, je bila podpisana partnerska pogodba o ustanovitvi skupnega podjetja za promocijo kandidature ZOI 2006 - Celovec 2006. V podjetju so udeleženi slovenski, italijanski in avstrijski partnerji, ki z vložkom štirih milijonov avrstijskih šilingov enakopravno odločajo v vseh organih podjetja. Slovenska vlada je 18. junija letos odobrila prvi del sredstev za kandidaturo v višini 55 milijonov SIT, preostanek od potrebnih 89, 6 milijona pa bo na voljo prihodnje leto. Pomembni podatki o ZOI treh dežel: Igre naj bi bile od 11. do 26 februarja leta 2006, naj-veCja naložba bi naj bila izgradnja velike hokejske dvorane. Na avstrijskem območju bi poleg Celovca sodelovala tudi mesta Podklošter (Ar-noldstein), Zahomec (Achomitz) in Bad Kleinkirchheim, v Sloveniji Bled, Jesenice, Lju- bljana, Planica in Kranjska Gora, v Italiji pa Trbiž in Gortina d‘Ampez-zo. Iz olimpijske vasi naj bil bila tekmovališča dosegljiva v pol ure. Tekmovališča: 80 odstotkov tekmovališč za izvedbo iger že obstaja, večji strošek bi bila gradnja nove hokejske dvorane. Prizorišča: Koroška: Celovec (Kla-genfurt), Podklošter (Ar-noldstein), Zahomec (Achomitz) in Bad Kleinkirchheim. Slovenija: Ljubljana, Jesenice, Bled, Planica in Kranjska Gora. Italija: Trbiž, Gortina d‘Ampezzo. Otvoritev: celovški stadion ob Vrbskem jezeru (stadion je za tovrstno prireditev potreben prenove). Olimpijska vas: Vrba (60 odstotkov tekmovalcev), ki že ima večino ustrezne infrastrukture, manjša centra: Gortina d‘Ampezzo (sankanje/bob) in Ljubljana (hokej). Novinarsko središče: Celovški seje.; Varstvo okolja: zaradi obstoječih objektov bodo posegi v okolje mini-mali. Promet: vse tri države imajo dobro povezano cestno in železniško omrežje. Financiranje: pro- račun organizacijskega komiteja predvideva prihodke in odhodke v višini 9, 475 milijarde avstrijskih šilingov; država, dežela, mesto in zasebniki bodo po predračunih v izgradnjo olimpijske vasi in dograditev tekmovališč vložili dodatne 1, 452 milijarde šilingov. (STA) LEDA 3 . TSFestivcil Festival sodobne dramatike Trst, od 13. do 21. julija 16/7. DIONISO v Gledališču dei Fabbri vsako uro od 16.00 do 23.00 - LA FELICITA’ Dl TUTTI v Gledališču Rossetti ob 20.00 in 23.00 - ULTIMA STAGIONE IN SERIE A v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 in 24.00 - Antonio Tarantino bere MATERIALI PER UNA TRAGEDIA TE-DESCA na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 17/7. LA FELICITA Dl TUTTI v Gledališču Rossetti ob 19.00 in 22.00 - COME NAUFRAGHI IN UN MARE Dl CIT-TA v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 in 24.00 -Paolo Scheriani bere LE BESTIE na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 18/7. LIMPERO DEI SENSI Dl COLPA v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 in 24.00 - Vittorio Franceschi bere LA REGINA DEI CAPPELU na terasi Muzeja Revoltella ob 22.30 19.Z7. LUPARELLA v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 -IL CUSTODE v Gledališču dei Fabbri ob 22.15 - Maria Pia Fontana bere IL GRIDO na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival glasbe in uličnega gledališča Od 19. julija do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »VeCer prazničnega dneva«. VERONA 50, Shakespeare festival 22., 23., 24. in 25. julija bo ob 21.15 predstava »HAMLET«, državna premiera. _____________SLOVENIJA________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Škocjanski festival 98 Jutri, 17. julija, ob 21.00 bo na sporedu predstava v priredbi KD Lojze Savinšek Nova Štifta »Pridi gola na večerjo«. KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada V soboto, 25. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava »Pravljične zgodbe« z dvema glasbenema Čarodeja Zlatkom KauCiCem in Glaucom Venierjem. Program 5. Primorskega poletnega festivala Danes, 16. julija, bo ob 21.30 v Kopru - Lapidarji Pokrajinskega muzeja predstava »Tudi policaje tresejo, mar ne?«; režija: Dušan Jovanovič. Program uličnega gledališča Jutri, 16. julija ob 19.00 na Sončnem nabrežju v Izoli, bo nastopil žongler in komik »Santos Dolimano«. Mirreifesr-prehodi ,8,.26,,4S Sobota, 18. julija: ob 17.30 »Progetto Canetti«; ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška »Le mystere des voix bulgares«; ob 21.30 na trgu pred stolnico »Auto da Fb«; ob 24.00 na trgu P. Diacono »Lasciate che bruci«. Nedelja, 19. julija: ob 11.00 na trgu P. Diacono »Gli ospiti del signor Padfico«; ob 12.00 v cerkvi sv. Petra in Pavla bo igral na orgle Heidrun Hensel, ob 12.30 na trgu P. Diacono odtvoritev razstave »Joseph Roth«; ob 17.00, »B Gio-co degli occhi«; ob 18.00 v gledališču Ristori »Decalogo I«; ob 19.30 v cerkvi sv. Frančiška bo koncertiral »Jess Trio Wien«; ob 21.00 na trgu pred stolnico »Le rose di nessuno«; ob 22.30 na trgu pred stolnico ponovitev dela »Auto da fe«; ob 22.30 »Hymnen« Karlhenza Stockhau-sna; ob 23. v gledališču Ristori »Studio per decalogo IV«. Ponedeljek, 20. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »11 Tontolone«; ob 21.00 v cerkvi sv. Frančiška »Diverti-mento Ensamble & Bustric«; ob 22.00 na trgu P. Diacono »B mandarino meraviglioso e Ritratti#. Torek, 21. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »Dov’e 1’anima della rosa?«; ob 19.00 v muzeju v stolnici koncertira Rene Clemencic; ob 20.30 na trgu ob stolnici »Barboni«; ob 21.30 v cerkvi sv. Frančiška igra na flavto Roberto Fabbriciani; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Fram-menti di Kafka e Contessa«. Sreda, 22. julija: ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška »Canti briganti«; ob 19. v gledališči Ristori koncertira orkester Gledališča Verdi iz Trsta; ob 20.00 v cerkvi sv. Frančiška delo »Lacrime«; ob 22.00 na trgu P. Diacono glasbena igra »La via musicale zigana«; ob 24.00 v gledališču Ristori »B generale delFarmata morta« Četrtek, 23. julija: ob 16.00 v Rosazzu »Tavolarotonda«; ob 17.30 »Incontri confronti e letture«; ob 19.00 v gledališču Ristori »La tranquillita«; ob 19.00 v Rosazzu »Can- tori gregoriani«; ob 21.00 ob stolnici »Non occorre tito-lo« Wislawa Szymborska; ob 21.30 v Rosazzu Rene Clemencic; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Scene da Pilade« in »Pilade«; ob 24.00 v gledališču Ristori » Lamerica«. Petek, 24. julija: ob 17.30 »B mito Asburgico«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Silence, sdence, sUence«; ob 21.30 V cerkvi sv. Frančiška »Gidon Kremer«. Sobota, 25. julija: ob 17.30 »Teatro sotto assedio«; ob 17.30 v muzeju stolnice »Dramsam«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Stop machina«; ob 21.00 ob stolnici »La mela mi č caduta di mano ed ha ferito la terra«; ob 22.00 na trgu pred stolnico »Ensemble de Micha van Hoeke«. Nedelja 26. julija: ob 11.30 v Ažli bo igral na orgle An-drea Marchiol; ob 13.30 »Pranzo su ricette tradizionali boeme«; ob 17.30 na Ljesahv občini Grmek bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 19.00 v gledališču Ristori »L’assente«; ob 21.30 na trgu pri stolnici bo »Sklepna prireditev«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Danes, 8. julija bo na sporedu predstava »Miramarski cesarski sen«. Miramarski grad Danes, 16. julija ob 21.00 bo Francesco Bisio igral na klavir glasbo Chopina, Lizsta, Webema in Skrjabina. Jutri, 17. in v petek, 18. julija ob 21.00 sta nasporedu dva koncerta. Pevci Marianna Prizzon, Ilaria Zanetti, Elena Pontini in Young Ki Kwon, bodo ob spremljavi klavirja, izvajali glasbo Tostija, Mozarta, Verdija, Doni-zettija, Bellinija, Puccinija in Rossinija. Eutropia - mesto izmenjav Danes, 16. julija, ob 21.30 bo na trgu sv. Silvestra začetek Eutropie z Mauriziom Zacchignom in Petrom Tono-lom; ob 22.00 koncert Noure-Eddine Fatty; ob 23.30 ob Riccardijevem oboku koncert skupine Gramelot. Jutri, 17. julija, ob 21.30 na trgu Torchuchema, nastop skupine Novalla; ob 23.30 koncert terceta Super Jazz. V soboto, 18. julija, ob 21.30 na trgu sv. Ciprijana veCer s Karin Mensah Latin Sextet; ob 23.30 na terasi Torcu-chema Musič Club ob glasbi »Talk Musič«. Območje bivše umobolnice - II pošto delle fragole Mednarodni festival operete Pomladna parada - 19., julija ob 18.00 v Gledališču Verdi. Cin-Ci-La - 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga - 1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. 7 nevest za 7 bratov - 18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 20. julija - Železni vojački / 27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi. Jutri, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil jazz duo »Riccardo Morpurgo in AlessandraFranco«. V petek, 24. julija, ob 21.00 bo nastopila blues skupina »Blues Etcetera«. V petek, 31. julija, ob 21.00 bo nastopila jazz skupina »Massaria Quartet«. Kavama San Marco - 7. izvedba »Promomusic« Danes, 16. julija bodo od 21.30 koncerta skupin »Mhe-lics« in »Eshun«. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. Jutri, 17. julija - Dixieland Quartet. V soboto, 18. julija - Gimmy e i Ricordi. V nedeljo, 19. julija - Andrea Allione Quintet. V petek, 24. julija - Vizonto. V soboto, 25. julija - Benny. V nedeljo, 26. julija - Maria Del Carmen y Su Son Gubano. V petek, 31. julija - Takis Kunelis Ensemble. V soboto, 1. avgusta - Orkester Flavia Riccija. V nedeljo, 2. avgusta - Piero Gianeselli & Double Thunder. V petek, 7. avgusta - Vasquez, Allione, Sfregola Trio. V soboto, 8. avgusta - Sergio e le Melodie. V nedeljo, 9. avgusta - Ukmar Funky Group. V petek, 14. avgusta - Orquestra Ochio Rios. V soboto, 15. avgusta - Liscio 2000. V nedeljo, 16. avgusta - Barbra Acoustic Trio. V petek, 21. avgusta - Ziryab. V soboto, 22. avgusta - I Point. V nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. OGLEJ Bazilika V nedeljo, 19. julija ob 20.30 bo nastopal Filharm onicni orkester mladih glasbenikov iz Flamske; dirigent R. Gro-slot; solist Emmanuele Baldini - violina. V Četrtek, 23. julija ob 20.30 bo koncert Mladinskega pevskega zbora Varpelis iz Kaunasa, Lituanija; dirigent Ksaveras Planciunas. V nedeljo, 26. julija ob 20.30 bo koncert pevskega zbora Mihail 1. Glinka Kapella iz Sankt Petersburga; dirigent Vladislav Cemušenko. V petek, 31. julija bo koncert European union chamber orchestra; solist Jerome Akoka - violina. ________________SLOVENIJA___________________ KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada Jutri, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil Peter Amaleti s svojo skupino. V soboto, 18. julija, ob 21.00 bo nastopil Patric Mc Mul-lan & The Irish Rovers. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Jutri, 17. julija - APARTAMENTO CINCUENTA (Slovenija) Sobota, 18. julija - NEW DJANGO QUARTET (Italija) Petek, 24. julija - PLOMMON (Švedska) Sobota, 25. julija - DEISHOVIDA (Avstrija) Petek, 31 julija - DIE NAYE KAPELYE (ZDA, Anglija, Madžarska) Sobota, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija) Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) ______________HRVAŠKA_________________ ZAGREB Stadion Dne 20. avgusta bo nastopila legendama angleška skupina »Rolling Stones«. PUU Arena Danes, 16. julija bo nastopil s svojo skupino priznani ameriški temnopolti pevec James Brovvn. 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zvečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 21. julija ob 21.00 - MOSKOVSKI DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER Frančiškanska crkev, 28. julija ob 20.30 — ZBOR CAPELLA MIHAIL I. GLINKA iz St. Petersburga Križanke, 30. julija ob 21.00 - W. A. Mozart: REOUIEM, Komorni orkester Camerata Virtuosi iz New Yorka Križanke, 28. avgusta ob 20.30 - G. Verdi: REOUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 23. julija ob 21.00 - G. Puccini: MADAME BUTTERFLV, opera, Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca z Reke 27. avgusta ob 20.30 - F. Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 - P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 20. julija ob 21.00 ter 17. in 24. avgusta ob 20.30- A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje Nekaj za dušo Frančiškanska cerkev, 22. julija ob 20.30 — Orkester INTERNATIONALE CAMERATA MUSICALE Frančiškanska cerkev, 27. julija ob 20.30 — Komorni orkester CAPELLA ISTROPOLITANA Križevniška cerkev, 29. julija ob 20.30 — KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Frančiškanska cerkev, 3. avgusta ob 20.30 — MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Križevniška cerkev, 10. avgusta ob 20.30 — pihalni komorni orkester MUSIČA APERTA iz Bergama Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 20.30—TANGO SEIS Ob soju sveč Križevniška cerkev, danes, 16. julija ob 20.30 — PAVEL BER-MAN, violina - LAZAR BERMAN, klavir Križevniška cerkev, 24. julija ob 20.30 — PIERRE, AMOVAL, violina - VLADIMIR MLINARIC, klavir Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVVIN KRORFITSCH, klavir Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 — MARIOARA TRIFAN, klavir V vročici večera - Križanke 31. julija ob 21.00 - THE CLASSIC BUSKERS 18. avgusta ob 20.30 - Jazz, TONE JANŠA OUINTET 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV. Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 — VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 18. julija - LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA 25. julija - MAZORETKE IN GODBA IZ CERKNICE 1. avgusta -THE CLASSIC BUSKERS 8. avgusta - LJUBLJANSKI KVINTET TROBIL 22. avgusta - AKADEMSKA FOLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 17. julija ob 11.00 - P. BERMAN in L. BERMAN, violina-klavir 23. julija ob 11.00 - PIERRE AMOVAL, violina 6. avgusta ob 11.00 - LEV GUELBARD, violina V gosteh - BLED Cerkev sv. Martina, 26. julija ob 20.30 - TOMAŽ LORENZ, RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zonte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Sala delFAIbo Pretorio (trg Piccola, 3); do 20. julija bo razstavljal Enzo Marši. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4); do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flowers«. Umik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/Iipuarte. A.P.T. razstavna dvorana (ul. S. Nicolo, 20); od 20. julija do 4. avgusta bo odprta razstava Adriane Scarizza »Fantasia in Blu«. Umik: od ponedeljka do petka od 9. do 19., ob sobotah od 9.00 do 13.00, ob nedeljah zaprto. A.P.T. sedež v Sesljanu: do 25. julija bo na ogled razstava Diega Pollija. Umik: od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. A.P.T. sedež v Miljah: do 26. julija bo na ogled razstava Roberta Metza. Umik: od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Umik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. ČEDAD Občinska palača: danes, 16. julija, ob 18.30 bo otvoritev razstave Claudie Raza. Ob otvoritvi bodo predstavili tudi knjigo »Sottili inquietudini«. Razstava bo na ogled do 31. julija. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine ErmitaZa. V cerkvi Sv. Frančiška, od danes, 16. julija do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča. Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanfApolloma: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra bo na ogled razstava »Enajst go-riskih slikarjev«, avtorje in njihovo delo bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija sta- rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in ga' lerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«-Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8-16. ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Mile' ne Stepančič. Umik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto- UUBUANA Modema galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«. Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in fot0 grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdam3-Razstava bo odprta do 13. avgusta. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstav® Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 1 ure. . 2 Slovenski etnografski muzej prireja na Metelkovi ^ razstavo »Iz dežel sončnega sisjaja in mesečevi senc«. Razstava bo odprta od jutri, 16. julija do oktobra. A RAI 3 slovenski program 2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Televikj Čarovnija TV DNEVNIK Na počitnice (pon.) ® RAI 1 6.00 6.30 9.55 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.50 18.00 18.10 19.50 20.00 20.40 20.50 23.10 23.15 0.00 0.50 1.00 Euronevvs Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut za... Film: Un eroe in famiglia (pust., ZDA ’86, r. M. Damski, i. Chris Collett) Dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un ange-lo - Angelski dotik - Moč mojega očeta (i. R. Dow-ney, D. Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Tot6 contro il Pirata Nero (kom., It. '64, i. Toto, Mario Petri) Mladinski variete: Polet-ni«SolIetico» (vodita Mauro Serio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Heidi, Robin Hood in nan. Se bojiš teme? Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem, 19.00 Gospa iz Westa -Hallovveen Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara Variete: Cocco di m arama (vodi Carlo Conti) Dnevnik Poljudnoznanstvena oddaja: Passaggio a Nord Ovest Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai educational: Italija 50. let, 0.55 Aforizmi Sottovoce - Potihoma RAI 2 7.00 7.45 9.50 10.30 11.45 12.00 13.00 14.00 15.50 15.55 18.15 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.40 23.35 0.10 0.40 2.10 Nanizanka Variete za najmlajše, vmes risanke Nad.: Gioielli di famiglia (i. A. Nano, 4. del) Tg2 - Medicina 33 Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Nan.: Hunter, 14.55 Inšpektor Tibbs Kratka poročila Nan.: II Virginiano, 17.20 Law & Order, vmes (17.15) kratka poročila Dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sreno variabile Nan.: The Sentinel Risanke: Tom in Jerry VeCemi dnevnik Nan.: Avvocati (i. A. Giordana, C. Giannotti) Aktualno: Ragazzi dentro Dnevnik V parlamentu, vreme, šport Film: Dentro il sospetto (krim., ZDA '94, i. R. Grieco, N. Mancuso) Glasbena odd.: Mi ritorni in mente replay Jk RAI 3 Jutranji dnevnik Film: Alta marea a mez-zogiorno (dram., VB '57) Dok.: Geo magazine Aktualno: Tempo, 11.00 Tema Dnevnik, 12.05 Šport Nan.: Projekt Eden Aktualno: Il gnilo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik 10 besed do leta 2000 Šport: Tour de France, 17.30 IP v plavanju Nan.: Superman Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Nan.: Friends TV film: Un enigma per Rose - Conundrum (thril-ler, ZDA '96, i. M. Biehn, M. Helgenberger) Dnevnik, deželne vesti Glasba: 40 let rock’n’rol-la Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario Vaterpolo - Play off Nan.: Miami Vice gg RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 {iT Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 La donna del mistero 2 Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore, 11.40 Edera Dnevnik Kviz: Iva show H Dnevnik Tg 4 H Dokumenti H Nad.: Sentieri - Steze B Nan.: Savannah m Film: Napoli piange e ri-de (dram., It. ’54) Aktualno: Poletni Chi mi ha visto? Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: I tartassati (kom., It. ’59, i. Totč, A. Fabrizi, L. De Funes) Film: La compagna di banco (erot, It. '77, i. Gianfranco D’ Angelo) Pregled tiska Film: Donite di piacere CANALE 5 6.00 8.00 8.30 10.30 12.30 13.00 13.30 13.45 14.15 16.15 18.45 20.00 20.30 21.00 23.45 0.45 1.15 1.45 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Nan.: Hiša v preriji, 11.30 Settimo cielo - Novo življenje (i. S. Collins, C. Hicks) Nan.: Due per tre (i. Johnny Dorelli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful TV film: L’ amica del cuore (thriller, ZDA '96, i. Shannen Doherty, Ja-son London) Nan.: Un detective in corsia (i. Dick Van Dyke), 18.15 Blondinka za očeta (i. Patrick Duffy) Kviz: Poletni Tira & Molla (vodi Giampiero Ingrassia Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: Donna sotto le stelle (vodita Pippo Bau-do in Sabrina Ferilli) Nan.: Mike Ladd Nočni dnevnik Doppio lustro Nan.: N. Y. P. D. 6.10 9.20 10.20 12.20 12.55 13.30 14.00 14.20 15.00 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.35 0.35 1.40 2.10 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Hazzard TV film: Bodo (kom., Nem. '98, i. Martin For-bes, H. Lauterbach) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Genitori in blue jeans Risanke Risanke: Jetson Glasba: Italia Unz Nan.: Beverly Hills Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Flipper Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.30 Pappa e Ciccia Variete: Sarabanda TV film: Operazione Delta Force (pust., ZDA '97, r. S. Firstenberg, i. Ernie Hudson, Jeff Fahey) Nan.: Two (i. Michael Ea-ston) Odprti studio, 0.40 Italija 1 šport Aktualna odd.: Le notti deli’ angelo Film # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Veri professionisti Scoop Konjske dirke Lepota in zdravje Poletni Musichiamo m Zoom umetnost in kultura, 0.30 Ai confini... (S) MONTECARLO Q 19.25, 22.45, 0.30 Dnev-■ nik, 19.15 Šport m Film: Un leone nel mio I letto (kom., ZDA ’65) . ■MMI Tour de France Film: Ali che non toma-no (krim., VB ’38) Nan.: Poltergeist, 21.45 Oltre i limiti Aktualno: Forte Fortissi-ma, 0.10 Potovanje po italijanskih mestih 17.30 20.45 23.10 7.30 8.55 9.00 9.30 12.05 13.00 13.10 13.40 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Packačkov pisani svet, 9.40 Mlada Evropa poje-Madžarska (4. odd.), 9.50 nan.: Denver, poslednji dinozaver, 10.15 Afriške korenine (VB, 2. del), 11.10 Uršlja gora in Robanov kot, 11.40 Homo turisticus Nan.: J.A.G. (ZDA, 9. ep.) Poročila, vreme, šport Zgodbe iz školjke Koncert tria NovSak 14.30 15.00 15.30 16.20 16.50 17.00 17.10 17.30 18.20 18.35 19.05 19.20 19.30 20.00 20.05 21.00 21.05 22.00 22.40 22.50 0.00 Tedenski izbor: Razgledi slovenskih vrhov Nan.: Ob svetem nikoli (VB, 4. ep.) Nan.: V New Orleansu (ZDA, 19. ep.) Slovenski utrinki Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Kontaktna oddaja: Jasno in glasno Parada plesa Dok.: Izzivi prihodnosti (ZDA, 3. del) Risanka Oglasi Dnevnik, vreme, šport Oglasi Nan.: Emily z mesečeve domačije (Kan., 10. ep.) Dobro je vedeti Tednik Odmevi, kultura, vreme Šport Nan.: Ob svetem nikoli (VB, 5.), 23.15 V New Orleansu (20. ep.) Brane Rončel izza odra 1.10 1.25 Parada plesa Dok.: Izzivi prihodnosti TV PRIMORKA 8.00 17.00 17.05 18.10 19.30 20.00 17.00 Videostrani Videospot dneva Kako živeti z epilepsijo Akcijska komedija: Milice Videostrani Dnevnik TV Primorka, 20.30 21.45 22.15 23.15 vreme Oddaja o zdravju Nad.: Sosedje (46. del) Mednarodni gllasbeni sejem, Celje 98 Dnevnik TV Primorka 8.45 9.00 9.55 10.00 10.50 11.55 - 23.30 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Matineja. Nanizanka: NA vasi (Danska, 14. ep.), 10.25 nan.: Pacific Drive (Avstral., 14. ep.) Nad.: Družinski zdravnik (Španija, 8. del) Cik Cak 12.45 13.15 13.55 14.30 15.50 16.20 18.05 19.00 19.30 20.00 20.55 22.25 23.25 Koncert skupine Touche in Melita Osojnik Naša krajevna skupnost -Mini vrtec (A. Marodic) Svet poroča Euronevvs TV prodaja Film: Le bon plaisir (Fr. 1983, r. F. Giraud, i. Jean-Louis Trintignant, Catherine Deneuve) Nanizanka: Saint Trapez (Francija, 12. epizoda) TV igrica: Kolo sreCe Videoringg Koncert skupine Chateau Film: Grozljivo - Gothic (VB 1986, r. Ken Russell, i. Gabriel Byrne, Julian Sanda, N. Richardson) Glasbeno-dokumentarna oddaja: Dancing in the Street (VB, 9. del) Napovedniki @ Koper Euronevvs Vesolje je... Risanke Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Primorska v pesmi in plesu Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik Šport Otroška oddaja: Ecchec-cimanca t Potovanje po Nemčiji Film: Alibi za morilca (krim., Nem. '65, i. O. Van Eyck, R. Levvverick) TV dnevnik - Vsedanes Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Milje in vozli Iz prve roke r Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 New Age; 8.30 Ob Rižani in Rokavi: Ob ognjišču, pravljice in pripovedke slov. Istre; 9.00 Potpuri; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Ajša Najša (F. Lainšček, r. M. Maver, L); 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.15 Made in ltaly; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kro-oika; 14.10 Slovenci za danes: Ted Kramolc; 15.15 Zgodbe s Tibetanske planote; 16.00 Potovanje v svet ameriškega musica-ta; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kro-oika, nato Klasični album: J. S. Bach; 18.00 ^adka, Mltka, Mirica (Z. Kvedrova, podaja A. Sosič); 18.15 Hits '90; 18.30 Na počitnice; 19.20 Napovednik. Radio Opčine H.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Iraški potpuri (Incontro con la canzone šestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Po-r°bila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-\Aorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-lh; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Počitniški ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. 22,40 Stari gramofon; 23,05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16,30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Naši operni umetniki; 17,00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba In napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 • Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r . . SREČ JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN 6 66 RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA 666 SREDISCE HLADNA SREDISCE ANT1- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ^TOraicirA PLIMOVANJE Danes: ob 2.34 najvišje -8 cm, ob 8.42 najnižje -29 cm, ob 16.01 najvišje 36 cm, ob 23.12 najnižje -19 cm. Tutri: ob 6.46 najvišje 4 cm, ob 11.33 najnižje -29 cm, ob 18.22 najvišje 39 cm. [Vremenska napoved Hidrometeorološkega moda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............21 1000 m.............15 1500 m.............10 °C 2000 m.............7 2500 m ............4 2864 m.............1 V petek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo možne manjše krajevne plohe. V soboto bo v Primorju pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Topleje bo. SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Aktualnost v modelih Princesa Stephanic modnih ustvarjalcev rodila hčerko RIM - In tudi svet mode, ki je silno daleč od vsakodnevnih tegob navadnih občanov, se včasih veže na aktualnost. Tokrat se je na italijansko stvarnost in v splošnem na današnji položaj navezal Gai Matti-olo, ki je za rimske prikaze italijanske visoke ženske mode pripravil tudi model »čistih rok« (na desni sliki) in pa vrsto rdečih »hudičevk« z »belim angelom« (na levi sliki, £ AP), ki naj bi otel svet (mode in ne). Mattiolovi predlogi so seveda pretresli izbrano občinstvo, ki je očarano sledilo njegovim modelom, potem pa se udeležilo eksluzivne družabnosti ob bogato pogrnjeni mizi. Se zlasti je bil domiselno dodelan model »čistih rok«, ki ga sestavlja izredno bogato nabrano krilo in dragocena bluzica z na koncu prišitima rokavama (kdor jo obleče ne more krasti, ker nima prostih prstov). Rimski prikazi, na katerih so se večkrat spomnili Giannija Versa-ceja ob prvi obletnici njegove smrti, se bodo zaključili drevi z velikim skupnim nastopom »pod zvezdami«. Na njem sicer ne bodo sodelovati vsi najbolj znani modni ustvarjalci, vendar po zagotovilih organizatorjev ne iz morebitnega protesta, temveč zaradi drugih obveznosti. MONACO - Monaška princesa Stephanie je davi rodila hčerko Ca-mille Marie Kelly, se je izvedelo iz zanesljivih virov, ki so tudi sporočili, da se mati in no-vorojenka dobro počutita. Stephanie je rodila ob 9.23 uri po srednjeevropske času v bolnišnici princese Grace. Oče ni znan. Triintrideset-letna Stephanie je najmlajša hčerka monaškega princa Rainierja in pokojne princese Grace in ima že dva otroka, petletnega sina Louisa in štiriletno hčerko Pauline. (-STA/AFP) Biološki oče bo Američan LONDON - Lezbijki iz Velike Britanije, ki si nadvse želita imeti otroka, sta si prek interneta naročili zamrznjeno spermo. »Obrnili sva se na prijatelje homoseksualce in jih zaprosili, naj nama podarijo spermo, vendar je večina hotela imeti neko vlogo pri vzgoji najinega otroka, na to pa nisva pristali,« je povedala 32-letna Sara, po poklicu odvetnica. Njena prijateljica, 27-letna učiteljica Jane, ki bo nosila otroka, je dodala, da »nobena od naju ne misli, da bi bilo to kaj nemoralnega ali napačnega«. Ženski, ki sta skupaj že šest let, sta si za biološkega očeta svojega otroka izbrali visokega, rjavolasega, čednega 30-letnega Američana. (STA/AFP) Boj proti letom SYDNEY - Negotovo delovno mesto, zlo sodobnega življenja, je razlog za to, da se vse več avstralskih žensk odloča za plastične operacije. Zaposlene Zenske, ki se bojijo, da jih bodo nadomestile mlajše kolegice, kar v vrsti čakajo na lepotne operacije obraza, so povedali raziskovalci z univerze Griffith v Brisbaneu. »Zenske čutijo, da se na delovnem mestu bolj borijo proti letom kot proti razlikovanju med spoloma,« je povedal vodja raziskovalne skupine Jim Mienczknvvski. (' ST A/Tanjug)