H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljub-Ijana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb it v. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Naročnina mesečno 2°> Uin, za inozemstvo 40 Din — ne-deliskn izdnja celoletno 96 Uin, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v kopitar jevi ul. b/lll Teleloni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996 2994 in 2050 II. kongres krščanske delavske Mernacionale v Utrechtu Ni dvoma, da imamo kongresov dovolj in pre-reč, tudi mednarodnih. Tudi se ne da tajiti, da se mnogo dragocenih energij brezplodno potrati na raznih kongresih in konferencah. Je tudi jasno, da je bolje eno stvar storiti kakor pa o stoterih razgovarjati in debatirali. V arhivih se le kopičijo vedno nove resolucije. Toda če se snidejo zastopniki raznih narodov, ki sc po svojem mišljenju in zlasti verskem prepričanju čutijo eno in skupno prijateljsko razpravljajo in presojajo stvari, ki so njim vsem sku-ne in vsem enako blizu, pa ima to vendarle svoj poseben pomen. Katoliška delavska internacionala je še tako mlada in nikakor ne še utrjena. Bilo je šele pred tremi leti, ko je sedanji državni tajnik kardinal Pacelli otvoril prvi kongres v Kolnu z besedami: Cerkev se dobro zaveda težkih nalog, pred katere jo postavlja materialistični državni red s svojimi socialnimi kvarami... Cerkev kot čuvarica socialne pravičnosti in ljubezni bo zahtevala obzir na osebni karakter vsakega človeškega dela, brez ozira na to, da objektivno vrednotenje človeških dejanj more imeti različno vrednost. Letošnji II. kongres se je vršil v Utrechtu ob udeležbi poljskih, belgijskih, holandskih, nemških, luksemburških in švicarskih delegatov. Španija, Avstrija, Čehoslovaška in Jugoslavija pa so poslale poročila. Organizacija, ki danes sodelujejo v internacionali, so v domačih deželah nosi-teljice krščansko-socialnega gibanja. Tudi velika vprašanja so zanimala utrechtski kongres: 1. Enciklika Quadragesima anno. 2. Svetovna gospodarska kriza. 3. Mednarodno gibanje brezbožnikov. Kar tiče socialno encikPko Pija XI., se kongres zahvaljuje sv. očetu za njegovo globokoumno analizo gospodarskih in socialnih razmer naiega časa, potem pa za jasno smer, v katero naj se krščanski delavski pokret giblje in pot, po kateri naj hodi. V internacionali združene katoliške delavske organizacije so naziranja, da niti neomejeno svobodna konkurenca, ne nasilen gospodarski monopol, ki stopa na njeno mesto, ne moreta biti regulativen princip gospodarskega življenja. Gospodarske sile mora strogo uravnavati in voditi socialna pravičnost ter ljubezen. Kongres odklanja vse individualistične in kolektivislične sisteme. Katoliški delavci se zavzemajo za družabno ureditev po stanovih. — S to odločitvijo je narejen velik korak naprej. Kajti ureditev družbe po stanovih in poklicih ne dopušča nikakih razreano-Sojnih organizacijskih oblik. Seveda pa isto, kar »elja za delavce, velja tudi za vse druge. In če se krščansko delavstvo odreka razrednemu boju, 6e mora tudi krščansko podjetništvo, ako priznava res krščanstvo za svoj moralni in etični temelj. Prav to poudarja tudi Pijeva socialna enciklika, po kateri za krščanski socialni pokret ne prideta več v poštev ne liberalizem ne socializem. Imamo svoj lasten socialni pokret, ki se razvija pod zastavo socialnega katoličanstva. Posebno živahen interes so delegati kazali za drugo propagandno točko kongresa: Svetovna gospodarska kriza, njeni vzroki in kako jo premagati. Stališče kongresa je najbolje razvidno iz resolucije, ki jo dobesedno navedemo: »Mednarodni kongres zahteva, da narodi z ozirom na najraznovrstnejšo medsebojno gospodarsko zavisnost osnujejo meddržavne zveze in naprave, v katerih bodo odločevali in se spopolnje-vali v medsebojnem sporazumu. Kongres poziva katoliško delavstvo vsega sveta, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi krepko podpira in pospešuje politiko mednarodnega sporazumevanja. Dalje se kongres odločno zavzema za izpopolnitev in zgraditev meddržavnega razsodišča, za razorožitev v »mislu mirovne enciklike Benedikta XV., za olajšanje mednarodne trgovine in izmene dobrin, potem za končno ureditev vprašanja vojne krivde, sploh za krepko gospodarsko in finančno sodelovanje na osnovi solidarnosti, za enakopravnost in »nakoveljavnost vseh narodov in smotreno nadaljevanje mednarodne socialne politike. Proti silni brezposelnosti je treba nastopiti s skupno organizirano pomočjo.« Glede brezboštva in njega pobijanja od strani katoliškega delavstva je treba vztrajati na tem, da gre tu za zadevo in nalogo rsega katolicizma. Katoliško delavstvo hoče kot njega člen iz kulturnega bistva katolicizma postaviti nasproti gibanju brezbožnikov aktivnost resničnega katoliškega življenja. Samo obramba ni rredna živega katolicizma. To je vera aktivnega, upodabljajočega življenja. Iz tega izhaja stališče v podrobnem: socialna reforma, reforma mišljenja, obnovitev in utrditev harmonije v duši modernega industrijskega delavca. Enostranska volja pomoči je zanemarila razvoj razuma in čuvstev. Potrebna je absolutna negacija napram vsem komunističnim in socialističnim zvezam, ki propagirajo brez-boštvo. Nauke sociologije in nacionalne ekonomije je treba bolj ko doslej porabiti. Bolj vidljiva mora postati navzočnost Cerkve, ki temelji v onostra-nosti, tudi na tem svetu. Pri pripovedovanju božje besede in božjih zapovedi naj bi Cerkev bolj upoštevala miselnost in doživljanje delavca. Katoliško delavstvo želi ustvariti s pravim meščanstvom skupno katoliško Ironto, vplivati na javno živijo, nje ter delati za ohranitev kulturnih dobrin. Kolektivnemu organiziranemu razrednemu človeku brezbožnikov postavlja katoliško delavstvo nasproti svoje stanovsko gibanje. Katoliško delavstvo ho-ie organično urejeno družbo. Kongres je posvetil posebno pozornost vpra-šaniu resnične zaščite družine, ki bi je prav v časih Briand brani Zvezo narodov Zvezi narodov meniha zadostna moralična podlaga, ki bi vzbudila pri narodih zaupanie v to inštitucijo Ženeva, 11. sept. tg. Na današnji plenarni seji Zveze narodov je imel francoski zunanji minister Briand svoj dolgo pričakovani govor, v katerem se je, kakor vsako leto, izjavil za obstanek Zveze narodov. Še bolj je vesel, da mu zdravje dopušča udeležiti se letošnjega zasedanja, ker se je ravno letos sestala Zveza narodov pod zelo vznemirljivimi pogoji. Veliko se je govorilo o propadanju Zveze narodov, o razočaranju nekaterih narodov, ker ta mednarodna organizacija ni izpolnila pričakovanj. Vse to pa se čuje samo v govoricah, ne pa v direktnih napadih. Moralni značaj Zveze narodov je vendar še prevelik. Mnogi ljudje, katerim jo Zveza narodov preprečila njihove načrte, skušajo po ovinkih delati Zvezi narodov težkoče. Države in narodi, ki so sedaj bolni, se seveda lahko udajajo takemu šepetanju. Dasi je treba priznavati krizo, bi bilo nepravično, valiti krivdo na Zvezo narodov. Nasprotno, če se položaj prav premisli, bi se morale ravno za delovanje Zveze narodov pokazati nove možnosti in upanje. Po sklenjenem miru se je povsod pokazala velika potreba po delu in produkciji. To pa se je izvršilo na egoistični podlagi, brez discipline in brez ozira na druge. Sedanji težki položaj je samo posledica te individualne neurejene egoistične delovne metode. Velike znloge, ki so se nakopičile v raznih državah, se sedaj ne morejo razpečati. Celo tekoči produkciji je prodaja otežkočena. Zveza narodov pa, ko je sedaj začel nadvladovati individualistični in egoistični duh v produkciji posameznih dežel, ne more sama po sebi po|>raviti to škodo potom duha skupnosti in sodelovanja. Kavno pomanjkanje duha skupnosti jc oviralo Zvezo narodov, da ni mogla do sedaj delovati koristno. Nasprotniki Zveze narodov so to priliko izkoristili z veseljem in upali, da se bo ta mednarodna institucija porušila. Že ob ustanovitvi Zveze narodov so bili taki de-fetisti, kljub tem pa so oni, ki so verovali v Zvezo narodov, delali naprej in danes je treba reči, da je Zveza narodov od svojega početka vendar žo napravila dolgo pot. Zveza narodov je čvrsto vsidrana v zavesti narodov, prečvrsto, da bi jo mogli omajali. Navzlic temu pa je treba popolnoma izčrpati posebno vse možnosti organizacije Zveze narodov, da se izključi vojna. Letna poročila o delovanju Zveze narodov ne dovoljujejo, da bi se ji trajno očitalo zanemarjanje njenih nalog. Problem evropske unije je na dnevnem redu, ustanovila se je evropska študijska komisija, njeni inicijativi je pripisati vse obiske dr-| žavnikov v Parizu, Rimu, Londonu in Berlinu, ker je Zveza narodov dala tozadevno pobudo. Briand j je svaril pred tem, da bi se narodi partikularizirali, ; ker je treba brezpogojno ohraniti Zvezi narodov univerzalni značaj. Gotovo bi bil hud udarec in popolnoma napačna akcija, če bi se našli posamezniki, ki bi hoteli na lastno pest delati. Kakor lord Robert Cecil, je izjavil tudi Briand, da je rešitev gospodarske krize mogoča le tedaj, če bo dana moralična podlaga. Če so se narodi med seboj pobijali, je takoj prišla reakcija na go-sjiodarskem polju. Zato je bil na januarskem zasedanju tudi izdan manifest na narode, v katerem so najrazličnejši državniki zagotavljali, da ni misliti na vojno. Ta manifest je takoj poživil gospodarstvo. Samo v atmosferi, ki jo je ustvarila Zveza narodov, je mogoče stremljenje po zbližanju med Nemčijo in Francijo. Briand sam je spadal med prvoboritelje za to zbližanje. Nato je Briand podpiral stališče lorda Koberta Cecila proti napndom na Anglijo, češ, da ima Anglija interes na tem, dn se države na evropskem kontinentu razdvajajo, jKisebno še Francija in Nemčija. Kes je nasprotno, da Anglija želi, da bi oba naroda sodelovala. Seveda je treba v želji spraviti ta dva naroda, računati tudi z velikimi težkočatni. Briand sam je pri tem dostikrat dobil hude iklarce, katere čuti še danes, kadar je med obema narodoma nevihta. Čuti pa se vendar srečnega, da bodo jutri zastopniki Francije prišli v Berlin in nadaljevali delo za sodelovanje z upanjem, da ne bo prišlo do sodelovanja v besedah, temveč do |>rakti£nih realnosti in konkretne rešitve problemov. Kar se tiče evrojiskegu sodelovanja, se je j>osrečilo posebno evropski komisiji doseči us|>ehe. Ta komisija mora ostati v Zvezi narodov in biti njen otrok. Nato je Briand govoril o razorožitveni konferenci. Absolutno nobenega govora ne more biti o tem, da bi jo hotela Francija odgoditi, nasprotno Francija bi se takim |K>skusom zavlačevanja upirala, ker gre za svečano obljubo, ki se mora držali. Ideja razorožitve je zelo napredovala. Narodi nočejo nobenega tekmovanja v oboroževanja več, temveč ljubijo razorožitev. Pri tem je omenil, kaj je Francija že vse storila v teku časa za razorožitev. Seveda bi bila dela razorožitvene konference izredno olajšana, če bi bila odstranjena tudi 'zadnja možnost vojne. Kellogov pakt je dobro pripravil |K»la ust to, ne sme biti pa nobenih primerov več. v katerih bi se vojna priznala kol gotovo sredstvo za obrambo. Zafrreli sr mora ir zadnja odprtina, skozi katero bi se mogla vtihotapiti vojna. — Briand je ves čas govoril prosto in brez beležk. FreM sod na Poljskem Varšava, 11. septembra. Po vsej Poljski so bili nabiti lepaki o proglasitvi prekega soda, Vladni ukaz je s tem stopil v veljavo. Te izjemne odredbe veljajo le za večje občine. Zanimivo je, da se ni vpeljal nagli sodni postopek samo za politične zločine, kakor so upori, sabotaža, vele-izdaja in špijonaža, temveč tudi za navadne kazenske zločine, to je umor in organiziranje roparskih tolp. V smislu novega zakona se smrtne obsodbe, ki jih izreče preki sod, izvršijo v teku 24 ur. Podobno določbo vsebuje italijanski zakon o fašističnem izjemnem sodstvu. Uvedba prekega soda je silno osupnila javnost in gotovo ne bo po-voljno vplivala na inozemstvo. Saj tudi »Kurjer Poznanski« ugotavlja, da bo uvedba naglega soda r., inozemstvo izpričevalo, da so razmere v Poljski nezdrave. Kakor znano, je dal neposredni povod za ta odločen ukrep Pilsudskega umor poslanca Tadeusza Holovvka, predsednika rarodnega bloka. Poljska javnost je prepričana, da je Holovvko padel kot žrtev tajne organizacije ukrajinskih teroristov. j Poleg tega so se v vzhodni Galiciji organizirale j tolpe tolovajev, ki so ogrožale mir v deželi. Vprašanje je, ali so razmere v Galiciji in Voliniji opra-' vičile uvedbo prekega soda nad vso državo. Ker je na to težko odgovoriti pozitivno, prihaja poljska javnost do prepričanja, da je položaj maršala Pilsudskcga vse prej kakor zavidljiv. Češkoslovaški žuoani za občinsko Za revne s!o;e ie treba zgraditi stanovanja poceni — 20 strank v volivnem boju Praga, 11. septembra. V stari mestni hiši se je vršilo zborovanje županov vseh večjih mestnih občin v Češkoslovaški. Poleg praškega župana dr. Baxe so prisostvovali sestanku občinski načelniki iz Brna, Bratislave, Plzna, Hradca, Kralovega, Olo-muca, Košic, Znajma in Mlade Boleslave. Sestanek je bil sklican v zvezi z bližnjimi občinskimi volitvami. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje samouprave občin. V posebni resoluciji so se župani najvažnejših češkoslovaških občin izrekli za vrnitev popolne samouprave občinam, in sicer tudi v gospodarskem pogledu; odpraviti sc morajo vse omejitve in razveljaviti zakon iz 1. 1927., ki omejuje občinskim odborom pravico določevanja občinskih davkov. V resolucjii sc nadalje poziva država, naj pride brezposelnim na pomoč i razpisom javnih del. Država naj nadalje podeli občinam posebne kredite za zgradbo stanovanj za ubožnojše sloje, ki danes ne zmorejo visokih najemnin. Končno naj bi država dovolila konverzijo dolgov, to sc pravi, naj bi znižala obresti la dovoljena posojila. Pri volitvah bo nastopilo kar 20 strank in skupin. Med temi so: češka ljudska stranka, Hlin-kova stranka, socijalistična, rejiublikanska, češka obrtna, nemška obrtna, židovska in tudi stranka tridesetletnih, ki hoče postaviti na čelo občin samo mlade ljudi. To cepljenje na tako majhne stranči-ce kaže, kako je razrvano politično življenje v mladi republiki. V sedanjem praškem odboru je zastopanih 14 strank, med temi so najmočnejši Be-neševi narodni socialisti, ki razpolagajo s 23 mandati; za njimi stoje komunisti in narodni demokrati, ki imajo jio 17 mandatov, ter socialisti s 12. češki in nemški socialisti nastopijo pri volitvah skupno. Na Slovaškem se povečini sestavljajo kompromisne skupne liste, tako da ne bo tu volivni boj posebno oster. Splošno mnenje, dn ne bodo volitve prinesle velikih sprememb v številčnem razmerju med strankami. Posvetovanje katalonskih poslancev o statutu Barcelona, 11. sept. Tukaj so se zbrali katalonski poslanci madridske ustavodajne skupščine, da se posvetujejo o izpreinembah katalonskega av-tonomističnega statutu, kakor jih je predlagal predsednik španske vlade Zamora. Poslanci so v principu sprejeli načelo, da med katalonskim ustavnim statutom in med ustavo španske republike ne sme biti nesoglasja. Kakšno stališče so pa zavzeli napram posameznim izpremembam, ki jih predlaga centralna vlada v Madridu, še ni znano. Debata se je večinoma sukala okoli pomislekov, ki jih je formuliral finančni minister Prieto, ki je Kataloncein izračunal, da bi državni deficit stiske delavskih mas ne smeli prezreti. Zdravo družinsko življenje je še danes vir moči za vsakega delavca in za vsakega človeka. Vprašanje mednarodnega sodelovanja zvez katoliških delavskih mladinskih društev Ko treba boli odločno pretresati. v slučaju, če se sprejme katalonski statut, znašal približno 1 niiljardo pezet. Statut namreč določa, dn bi večino indirektnih davkov pobirala katalonska vlada. Zaradi generalnega štrajka in nemirov, ki so se vršili zadnji čas v Barceloni, se je pojavila precejšnja opozicija proti voditelju kutulonskegn nvto-nomističnega pokreta Maciji. Konservativni katalonski krogi mu namreč očitajo, da je on kriv sinili-kalističnih nemirov, ker sindikalistični voditelji izrabljajo napetost med Barcelono in Madridom ! za lo, da se ob pasivnosti katalonske avtonoinistične j vlade polastijo ulice. Macia pit odgovarja, da bi štrajka sploh ne bilo, ako bi Katalonija bila samostojna, ker bi se vladala v sporazumu z delavstvom. V Katalonijo se bo v kratkem vrnil bivši ini-I liister Cambo, ki je Katalonec, ki ga pa konservativci smntrajo kot svojega bodočega voditelja, kateri bi mogel zbrati katalonske konservativce, dn | iztrgajo vodstvo katalonskih zadev Maciji. Zakonita cena kruha Belgrad, 11. sept. A A. Na podlagi pooblastil iz čl. 10. zakona o prodaji pšenice v državi z dne 4. septembra t. 1. in v smislu čl. 10 n zakona o izpopolnitvi zakona o prodaji pšenice v državi z dne 11. septembru I. 1. je minister zn trgovino in industrijo predpisal tole uredbo o cenah kruhu v državi. Čl. 1. Krulili sc določijo v državi tele cene: Beli kruh 1 Din kg, polbeli kruli 3.50 Din kj;. črni kruh 2.50 I)iii kg. Te cene veljajo do nadaljnje naredbe. Cone luksuznemu pecivu so svobodne. Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo, kadar «« razglasi v »Službenih Novinah«. Slroga kazen za navijatice krušnih cen Belgrad, 11. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpopolnitvi zakona o prodaji pšenice v državi. Čl. 1. Za čl. 10. pride novi člen lOa, ki se glasi: Kdor prodaja kruh in moko po višji ceni, kakor to določa uredba ministra za trgovino in industrijo, predpisana na podlagi čl. 10 zakona o prodaji pšenice v državi, bo kaznovan prvič z denar, kaznijo do 15.000 Din in zaporom do 15 dni, drugič pa z denarno kaznijo do 15.000 Din in zaporom do 30 dni. Če stori tudi še po drugi na ta način izrečeni kazni isto krivdo, bo kaznovan razen s to kaznijo še s zaprtjem in naposled s prepovedjo izvrševanja obrti. Vse te kazni izreka splošna upravna oblast prve stopnje odnosno policijska oblast. Zoper sklepe teh oblasti se lahko v roku 3 dni vloži pritožba na drugostopno upravno oblast, katere sklep je končnoveljaven. Čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se razglasi v »Službenih no vinah«. Statist ka stečaiev Belgrad. 11. sept. AA. Urad državne statistike pri predsedniku ministrskega sveta je objavil |>o-datke o stečajih in prisilnih pornvnnvah v avgustu 1931. V vsej državi je bilo tu mesec 40 stečajev in 4(> prisilnih poravnav. Na posamezne banovine odpadejo (prva številka stečaji, druga številka prisilne poravnave): Vardarska banovina 5, 1: vrbu-skn banovina 0, 0; dravska banovina 3, 5; drinska banovina 1, 2; dunavska Ivnovina 13, 17; zetska banovina 1, 0; moravska banovina 3, 0: primorska banovina 2, 0; Savska banovina 10, 18; področje uprave Belgrada 2, 3. Seja ministrskega sveta Belgrad, 11. septembra. A A. Danes od 11.30 do 13.10 je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta. Nu seji so razpravljali o tekočih zadevah. Stroj izpodriva človeka Berlin, 11. sept. Na shodu rudarjev v Bochu-niii je poslanec Rusemann povedal, da se je v teku zadnjih 10 let znižalo število nemških rudarjev /a 700.000. L. 1921. jih je bilo 1,200.000, danes jih je saino še 500.000. V ruskem basenu je od 240.000 rudarjev 85.000 brez posla. Ta kriza je povzročena po dejstvu, da je stroj skoro popolnoma uničil ročno delo. V letu 1930. je produkcija s stroji znašala 83% celokujinc rudniške produkcije. Italija se zastonj trudi Anglija se od Francije ne oddalji — Italija bi rada igrala prvo vlogo, pa je ne more Ženua. II. septembra, g. šenzucijonulni go-vor angleškega jiredttavnika lorda Ceeila je malo-i me povsem razčistit politično ozračje. Robert leeil je sicer Italijanom obljubil, da bo Grandijev predlo« o razorožitvi uvaževal z največjo simpatijo med razpravo v tretjem odboru, ako bo Grandi stavil konkretne predloge, toda istočasno sr je angleški lord postavil proti bojnemu kričanju in silnim demonstracijam v raznih državah (reci v Italiji) ter proli reviziji mirovnih pogodb, ki bi danes povzročila samo nezaupanje mesto zaupanja. Ko se prične razorože vanje, mora zginiti najprej vojaško letalstvo — morda so Cecilu pri tem uhajale misli na zadnje letalske parade v Italiji — in če bi se mogel doseči sporazum med Francijo, bi s tem izginilo To odstotkov vzrokov vseh političnih nemirov. Končno je lord Cecil navedel Francijo in Nemčijo kot vzor, ki kaže, kako naj bi tudi drugi državniki delali za pomiritev sveta. (M <>-rilovega govora jc v bistvu naperjena proti lnšiz-11111 in njegovemu Tečnemu rožljanju z orožjem. V glavnem se je lord Cecil pn-taril na francosko stran. Značilno je, da se je angleški predstavnik v svojih izvajanjih o razorožitvi povsem izognil kočljivega vprašanja varnosti, glede katerega so posebno občutljivi Francozi. Ti so namreč postavili za geslo svoje razorožitvene politike, da mora imeti varnost države prednost pred razorožitvijo, dn se mora prej zavarovati nedotakljivost države, šile potem se država lahko razoroži; seveda samo v razmerju, v kolikor ji to dopušča njena varnost. Mussolini zastopa po svoji tn odposlancu Grandiju bolj splošno tezo, ki je sevedo predvsem propa- gandnega značaja, da se mora namreč izvesti najprej razorožitev iu da bo z razorožitvijo .samo še zagotovljena varnost posameznih držav. I.ord C"cil jc glede tega vprašanja povsem molčal in lo se je goinvo zgodilo v veliko zadovoljstvo Francozov. Nastop lorda Ceeila je toliko bolj presenetil, ker je bilo o njem samem znano, da se bolj nagiba k italijanski tezi glede razoroživ te in dn je. osebno •nasprotnik stvarjanja političnih blokov po francoskem vzorcu. Iz tega ie razvidno, da je angleški jiredstavnil; prejel od svoje vlade določna navodila, kakšne izjavo naj podu. S leni je njegov govor toliko več jirldobil nn pomenu. Prvi vtisk. ki S«, je napravil Grandijev govor, je bil ta. ila si je hotela r. njim fašistična Italija, pridobiti simpatije Amerike, Nemčije iu Anglije. Saj jo znano, ila spravlja Hoover razorožitev v zvezo z medzave/.-niSklmi dolgovi in reparacijami. Amerika je ie večkrat izjavila, da hi bila pripravljena načeli vprašanje trlaiija medzaTezuiskili dolgov. aU» hi sc evropske države končno odločile za razorožitev in s tem razbremenile svoje proračune. Podobno je govoril Grandi. Angleži so /a časa laburistične vlade odkrito zagovarjali črtanje aH vsaj znižanje nemške vojne, Odškodnino; prnv tako je lirami! napovedoval novo proučitev repa radijskega vprašanja. S tem ni skušal ustreči samo Nenii-em, ampak tudi Angležem. Končno je italijanski zunanji minister v. vso oslrino obsodil grupiranje držav v bloke • - tem je hote] predvsem zadeti Krancljo in njene zaveznice, medlem, ko je pozabil na bloki4. ki jih ustvarja Italija in Je hotel zojiet napraviti Uslugo .Vrgle/.mu. Kljub vsemu- temu las kanitt je nova angleška vlada po svojem predstav- niku Cecilu odbila italijansko dobrikanje. lutril Cecil je jioselmo potisnil Italijo v ozadje - tvojim poudarkom, da hi hilo * sporazumom ineil »nuiijo in Francijo odstranjenih 75 od.-toikov vzrokov v.-eh političnih nemirov; to je bi I n Inida brca za Italijo, !n s tem preprečili francosko-nemški sporazum. Javnosl z veliko napetostjo pričakuje izjav nemškega zunanjega ministra Curliusa. ki i>a bodo. kakor vse kaže. silno previdne. Nekateri nemški lis!!, kakor eelo demokratska Frankfurter Zoituug.. poživljajo Curtiusa, naj podpre Graudija, toda v previdnih obliki. V nobenem jirimpru u-' bodu Curtiusove besedo mnogo zalegle, ker je njegov položaj v Berlinu zelo omajan in gu je da-zavuirul celo cenlrum. lo je olranku samega mini-slr.-sega predsednika. Po Grandijevctn nastopu in jasnih izjavah angleškega predstavniku je gotovo na eni strani, da je še daleč iln jiniitur-kegu spora/,uma med 1 ram-ijo iu Italijo, iu na drugi, du Anglija aiukkor uc namerava podpirati Italije proli Franciji. Grandijev govor je naletel v francoskem tisku na hud odper. Proli njemu so vstali desničarski listi, kakor .fournal des Hebutš . Eeho de Pariš in ludi levičarski. kakor Populalre . Ero Nouvelle in drugi. Pogajanja /h -pora/um mol Francijo in Italijo »n Miroj v slabem stanju in slabi so tudi iz-lrlrtli ua francosko denarno jioinoč. ki jo Mussolini i^re. Vso kaže. da slavi Mussolini zadnje ujie na ameriško zlato, 'lako se razlaga Grandijev zagovor ameriških tez v vprašanju razorožitve, medzavez-uiškili dolgov in reparacij. Vojno grmenje na Daljnem vzhodu Umor japonskega častnika — Kitajski nacionalizem ogroža japon ske predpravice v Mandžuriji Tokio, 11. septembra. Tukaj viada veliko razburjenje zaradi nenavadnega umora japonskega kapitana Nakamura, ki se obrača proti nacijonalni kitajski viadt v Nankingu, Kapitan Nakamura, častnik japonskega generalnega štaba, jc bil umor-:en na potovanju iz Mandžurije v Mongolijo. Japonska vlada trdi, da so ga umorili kitajski vojaki v Mandžuriji, v kateri uživa Japonska od vojne z Rusijo dalje velike predpravice. Kitajska vlada laii da bi bili kapitana ubili kitajski vojaki, kar pa je na Japonskem povzročilo veliko ogorčenje. Japonsko časopisje piše, da je Japonska zu Mandžurijo žrtvovala preveč, da bi dopuslila lake zločine, kakor jc bil umor kapitana Nakamure, ki je imel svoje listine v popolnem redu in je bil od vojakov kitajske mukdenske armade odpeljan v gozd. kjer so ga živinsko ubili. Vojna z Rusijo zaradi Mandžurije je stala Japonsko dve miljard i jen, investirala pa jc Japonska v Mandžurijo že 1.700,0c0,u00 jen. Japonska vlada slejkoprej zahteva od kitajskega predsednika Čang-kajšeka, da morilce izsledi in kaznuje. Konilikt zaradi kapitana Nakamure je samo pojav vehke napetosti, ki že delj časa vlada med Japonsko in Kiiajsko, in sicer zaradi naraščajoče ptopagande kitajske narodne stranke, tako zvane-yn Kuomintanga, da naj se Japonci iz Kitaja spodijo. Obenem kiiajsko časopisje agilira proti tujcem sploh in zahteva, da sc |>riviiegiji, ki jih uživajo na Kitajskem, ukinejo. Tudi izvajajo kitajski trgovci v dolini Jangccngkjanga bojkot proti japonskim trgovcem, na kar pa so v Koreji odgovorili s pogromom pro!i japonskim trgovinam. Japonci so tudi vznemirjeni, ker kitajska vlada namerava /graditi v južni Mandžuriji konkurenčno železniško progo proti sedaj obstoječi železniški zvezi, ki jc v rokah Japonske. Na drugi slrani sc Japonska absolutno nc misli odpovedali svojega privilegiranega stališča v ogromni in bogati inandžurski deželi, ki sprejema japonsko prebivalstvo, ki se doma ne more p-c-hraniti. Sicer se v zadnjem času vrtijo pogajanja med obema vladama, ki baje ugodno potekajo, lako da se bo konflikt najbrže mirno rešil, toda s tem bo vprašanje samo odloženo. Zaenkrat ima japonska vlada namen, da deveto divizijo, kojc generalni štab biva v Mukdenu, ojači z eno divizijo, ki jo odpošlje v Mandžurijo iz Koreje. Morje noče izročiti zaklada Brest, 11. sept. >-.\rtig'.io , ki išče zlati zaklad, se nahaja že en teden nad potoplienim parnikom »Egytom«, teda potapljači so mogli vsak dan delati pod morjem samo nekaj ur, ker je morje zelo nemirno. V soboto se bo moral »Artiglio« vrniti v Brest, ker so nastopili močni tokovi, ki v lem času trajajo najmanj ti dni. Razume se, da so potapljači zelo rcrvoztu. ker so pričakovali, da bodo že te dni mogli dvigniti ogromni zaklad iz potopljene ladje. Spomiuja-,o se, kako jc »Artiglio« pred dvema letoma iskal mali zaboj, v katerem so bili dijamanti ogromne vrednosti. Ta zaboj se je nahajal na parniku »Eliza-bcthville«, ki ie prišel iz Južne Afrike in se v španskih vodah potopil. Takrat so razstreljcvali parnik celih šest mesecev in jc »Artiglio« končno s svojimi jeklenimi čeljustmi zagrabil vso kapila-novo kabino, v kateri so se dijamanti morali nahajati, ter jo dvignil na svoj krov. Toda zabojčka z diamanti ni bilo! Bogve, kam ga je kapitan skril, ko se je ladja začela potapljati? Toda na Egyp!u« Nemiri v Italiji Kini, 11. sept. ž. Objavljeno je službeno jioro-cilo, da je moral žujian v Motile Neru zaradi nesporazumov odstopiti. Prebivalci tega mesta so priredili burne demonstracije in vdrli v občinsko poslopje. Policija je takoj intervenirala, vendar pa de-monslrantje niso boleli odnehali. Prišlo je do ostrih spopadov z orožjem. 1'ri tej priliki je bil ubit kmet Antonio I.enzi, nekaj o=eb pa je bilo težko ranjenih. Zakaj se je Maddalena ponesrečil Rim. II. septembra. AA. Mcseca marca sc je nod Tirenskim morjem v bližini Livorna ponesrečilo letalo S 64 . Letalo je padlo v morje. Pri tem (• kilometrov, /eio so se izkazali okloptti avtomobili. Vaj sc udeležuje tudi šef am1--Kškega generalnega štaba Dotiglas Mac Arthur. Premagana mornarica SanHiu/o, 11. sepl. AA. Cilskn mornarica, ki se jo bila uprla, je prispela v Val pum Ki, kjer je bila izročena vojaškim in civilnim oblastveni vlade. Mornarji križarke Almirunte so vrgli v morje, ilvu komunista, ki sla vo lila upornike. Poveljnik križarke Itlvcros se je usmrtil. Alfons v fnomostu Dunaj. 11. sept. A A. liivši špnnski kralj Alfonz |e odpotoval v InomOsl. Zagreli. 11. sept. ž. Danes zjutraj okrog 10 »b je zgodila v Slenjeveu težka nesreča. Mariborski avto štev. 2-509 se je zaletel v kapelico na Stenjev-i cu. pri kaleri se je zgodilo že več sličnih nesreč. I Avlo je popolnoma razbil. N' avtomobilu sta se vozilu dva nemška politika, ki sla ostala nepoškodovana. medtem ko je Šofer težko ranjen na glavi in nosu. šofer Rudolf Si- !č ie star 27 let iti doma iz Cirkovcev pri Ptuju. Likvidacija: Grafak,. trgov. d. d. v Zagrebu sklicuje svoj redni občoi zbor za 24. septembra 1.1. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o likvidaciji. Družba je bilu ustanovljena 1921 z glavnico 2 milijonov kron. Sedaj jc znašala njena glavnica 0.25 mitij. in bilanca za 1930 izkaznic 0.311 tnilii. izgube (1929 izguba 0,1 milij.) Poravnalno postopanje jc uvedeno o imovini prot. tvrdke P. Ladstatter & sinovi, tovarna klobukov v Domžalah. Rok za sklepanje poravnave 19. oktober, rok za oglasite v do 11. oktobra. Komisije za pregled in razredho izvoznega sadia Ljubljane. 11. sepl. AA. Na podstavi čl. 25. I pravilnika o kontroli presnega sadja, namenjenega za i/.voz., •/. dne 3. (i 1931, Službeni list št. 298'47 ex 1931 (Službene novine z dne 12. 0. 1931, št. 130/NL) ler čl. 22. pravilnika o trgovini s suhimi slivami in marmelado z dne 3. 0. 1931 (Službene novine Stev. ]S30/XL) in po izkazani potrebi ter predlogu zain-lereslranih trgovskih in zadružnih organizacij od-ledim. da se poslavijo: I. Komisija /.a pregled in razredbo sadja po označenih pravilnikih a) v Ljubljeni: Komisiji predseduje g. llu-mek Martin ,višji sadjarski nadzornik v pok., član in namestnik predsednika je g. Trampuž Franc, kmetijski svetnik kr. banske uprav e, in član g. Ka-lol Franjo, strokovni lajnik Kmetijske družbe, in g. Besednjak AUonz, ravnatelj Gospodarsko zveze, vsi v Ljubljani; b) v Celju: Komisiji predseduje g. Dolinar Janko, okrajni kmetijski referent v Celju, član in liameslnik je g. Levstik Miloš, nadučitelj v pok. na Miklavževem hribu št. 22, občina Celje okolica, in član g. Goričan Franc, posestnik v Višnji va«i, pošla Vojnik; c) v Mariboru: Komisiji predseduje g. inž. Ferlic Pavel, okrajni kmetijski referent za Maribor J. br.. član in namestnik g. Rudi Franc, ravnatelj Sadjarske zadruge v Mariboru, člana g.Frangeš Fr., veleposestnik v Hooah in g. lllaževič Josip, ekonom v pok. v Studencih pri Mariboru; č) v Ptuju: Komisiji predseduje g. Zupane Josip, okrajni kmetijski referent v Ptuju, član in namestnik g. Pevec Rudolf, predsednik društva sadnih trgovcev v Ormožu, in član g. Sagadin Ludvik, tajnik cestnega odbora v Ptuju; d) r Ljutomeru: Komisiji predseduje g. Zni-daršič Jakob, okrajni kmetijski referent v Ljutomeru, član in namestnik g. Rajli Jakob, član bonskega sveta in veleposestnik v Ljutomeru, in član g. Pučnik Anton, ekonom v Nunski grabi šl. 30, občina Presika; e) r Murski bohoti: Komisiji predseduje g-inž. .Skubiu Jo