H o 5'•+ A A OSREDNJA KNJIŽNI' p . P . 1 ^ 6 66uoi Koper Primorski BHHMS Posuuna plačana v gotovic ~ 1# Abb. postale I gruppo (^ena 40U lir nevmk Leto XXXVII. Št. 134 (10.956) TRST, nedelja, 7. junija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni -Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO TI IZ KRIZ Tržaško politično dogajanje se je v zadnjem razdobju zelo zapletlo in objektivna ocena trenutnega stanja ne more biti drugačna kot zaskrbljujoča. Neposreden povod za tako stanje je dala kriza v pokrajinskem svetu, ki je for-malno nastala s trenutkom, ko je komunistična stranka umaknila svojo zunanjo podporo štiričlanskemu odboru, s čimer je ta po devetih mesecih življenja ostal v manjšini in bil prisiljen odstopiti. Dejanski vzroki za zaskrbljujoč položaj pa so seveda globlji in jih je nedvomno treba iskati v vztrajnem odklanjanju Krščanske demokracije, da bi komunisti prevzeli neposredno soodgovornost v izvršnih telesih krajevnih uprav. Tako zadržanje Krščanske demokracije je prej ali slej moralo odvesti do napetih odnosov tudi znotraj koalicije na pokrajini, vendar pa bo šele skorajšnja prihodnost pokazala, če je bilo ravnanje ko-munisKčne stranke preudarno, ali pa je. v nasprotju z zaželenim, sprožilo nove negativne vrocese v tržaškem političnem življenju. Dosedanji razplet krize na pokrajini dopušča žal prej drugo kot prvo možnost. Ker se stališča strank dosedanje pokrajinske koalicije niso spremenila, je prišlo do izvolitve novega predsednika pokrajine v osebi predstavnika Liste za Trst, to ie formacije relativne večine v pokrajinskem svetu. Vodstvo Liste pa si je ob tem izmislilo tudi demagoško potezo s tem, da je brez vsakršnega predhodnega posvetovala s strankami ustavnega loka in njihovega ustreznega soglasja, s svojimi pokrajinskimi glasovi izvolilo v novi odbor po enega predstavnika od vsake strelce, ki je zastopana v pokrajinskem svetu z izjemo mi sovca. Rezumljivo je. da take izzivalne in na lahek učinek pd listarski volilni masi prerečunane poteze, stranke niso mogle sprejeti in so njihovi neprostovoljno izvoljeni predstavniki najavili svoj odstop z v bistvu enakimi ali vsaj zelo podobnimi motivacijami. Pri tem pa vendar niso popsem izključene možnosti sporazumnega reševanja kriznih situacij v izvoljenih upravnih telesih, vendar pod pogojem, da se formula, ki jo je Lista za Trst izzivalno in demagoško predlagala in skušala vsiliti na pokrajini, izpelje tudi v tržaški občini z odstopom dosedanjega Cecovinijeve-ga odbora in izvolitvijo novega na osnovi dogovorjenega programa, za katerega v nobenem primeru ne morejo biti podlaga tri zloglasne točke Liste za Trst. Kot je bilo pričakovati, pa je župan Cecovini na petkovi seji tržaškega občinskega sveta tak globalen način reševanja krize v krajevnih upravah, z Listi lastno aroganco zavrnil, to pa v praksi pomeni, da v taki situaciji ni rešljiva kriza niti na pokrajini in niti v tržaški občini in da bosta obe upravi (kolikor bo Lista morala jutri na pokrajini izvoliti svoj enobarvni manjšinski odbor) na glasovanjih za proračun padli, ker je povsem logično, da stranke ustavnega loga niso pripravljene prepustiti oblasti tako na pokrajini kot v občini Listi za Trst in s tem nadaljnji brezizgledno-sti za splošen politični in gospodarski položaj Trsta in celotne pokrajine. Padec obeh odborov pa pomeni seveda imenovanje komisarske uprave, in po določenem zakonsko predvidenem roku, nove volitve z vsemi negativnimi posledicami za zaostrovanje političnega ozračja in istočasno tudi z nejasnimi izgledi za sam izid volitev. Edina pozitivna posledica istočasnih volitev v tržaški občinski. in pokrajinski svet bi bila v tem. da bi se demokratične stranke laže dogovorile za sestavo obeh edborov. Težko je že danes napovedovati, da bi obstajale možnosti za koalicijo demokratičnih strank v obeh svetih, obstaja pa reatna možnost sestave manjšinskih odborov, povezanih z medsebojnimi «u-plugamh med K D in K Pl. V posredni (toda niti toliko posredni) igri v zvezi s krizo v tržaški občini in na pokrajini, je tudi vprašanje devinsko - nabre-iinske občine, ki je za nas Slovence Še posebno važno. Občino u-pravlja sedaj manjšinski odbor komunistov in socialistov s Slovensko skupnostjo in drugimi italijanskimi strankami v opoziciji. Arit- metično obstaja možnost trdne večinske uprave KP1 - PSI - SSk, ki zmorejo skupno 12 svetovalcev na 20 , žal pa kljub očitnemu interesu slovenske narodnostne skupnosti in demokratičnih italijanskih sil te tri stranke doslej še niso u-spele najti skupnega političnega jezika, ki bi presegel partikula-ristične interese. To pa odpira nevarne možnosti drugačnih rešitev, med katerimi je, kot posledica zavrnitve občinskega proračuna, najbližja nevarnost komisarske uprave in seveda tudi v tem primeru novih volitev. Zavedamo se, da bi lahko bila, politično vzeto, usoda devinsko-nabrežinskega sveta Vezana na razvoj dogodkov v tržaški občini m polcrajini. Toda v tem primeru gre za nekaj več. Neposredni politični interesi posameznih strank, ki jih ne zanemarjamo, ne bi smeli prevladovati, ker bi bila škoda, ki bi jo Slovenci v devinsko-nabrežinski občini imeli od komisarske uprave, lahko neprecenljiva. Temu pa se je treba izogniti in na KPl, PSI in Slovenski skupnosti leži velika zgodovinska odgovornost za bodočnost devinsko -nabrežinske občine, ki je že danes pod močnim raznarodovalnim pritiskom, komisarska uprava pa bi ta pritisk sprostila z vsemi usodnimi posledicami. REŠITEV VLADNE KRIZE JE SE PALEC ARNALDO FORLANI BO JUTRI ZAČEL Z DRUGIM KROGOM POSVETOVANJ Srečal se bo samo s predstavniki strank, s katerimi namerava sestaviti vlado - Craxi čaka na izide upravnih volitev RIM — Mandatar Arnaldo Forlanl bo v ponedeljek začel drugi del posvetovanj za postavo nove vlade. Kot je že pred časom napovedal, se bo tokrat sestal samo s predstavniki tistih strank, s katerimi namerava sestaviti vlado. Tako se bo v ponedeljek srečal s socialdemokrati in z demokristjani, v torek s socialisti in z republikanci, v sredo pa bodo na vrsti liberalci, katere namerava menda Forlani povabiti naj sodelujejo v novi vladi. Sredi prihodnjega tedna bo torej Forlani končal z drugim krogom posvetovanj. Vendar to še ne pomeni, da bo že drugi teden sestavil vlado. Nasprotno vse kaže, da bo treba na novo vlado čakati še precej dolgo, vsaj do upravnih volitev, ki bodo 21. in 22. junija. To je mogoče sklepati predvsem iz izjav socialističnega tajnika Craxija, ki je za današnjo številko strankinega glasila A-vanti napisal uvodnik, v katerem med drugim ugotavlja, da je bolje «narediti dobro« kot »narediti hitro in slabo«. Craxi pravi, da mora priti v krščanski demokraciji do diskusije o šestih točkah, ki so jih socialisti postavili kot pogoj za sodelovanje v vladi, pravi tudi, da mora vlada o zadevi P2 sprejeti »nujne odločitve« ob koncu pa omenja možnost, da bi prišlo do predčasnih volitev, ki so seveda le zadnja rešitev, v primeru, da nastanejo nepremostljive težave. Po Craxijevem mne- DOMNEVNE POVEZA VE MED FAŠISTI IN LOŽO P2 Pozornost preiskovalcev osredotočena na Tnskann Vznemirljiva hipoteza o umoru sodnika Otcorsia RIM — Medtem ko se v Rimu ob pričakovanju objave novih dokumentov lože P2, ki jih hrani parlamentarna preiskovalna komisija o aferi Sindcna, odvijajo ostre polemike med politiki in so demantiji ter »priznanja« na dnevnem redu, se je pozornost preiskovalcev odločno osredotočila na Toskano, kjer je imel framason-ski kolovodja Licio Gelli svoje o orišče in torej plodna tla za svoje spletkarske dejavnosti. Namestnik državnega pravdnika Pier Luigi Vigna, ki se je predvčerajšnjim mudil v Rimu na razgovoru s tamkajšnjim kolegom Sico, je v ta namen zbral obširno dokumentacijo, vsebina katere sicer ni znana. Zaenkrat so le potrdili, da so florentinski sodniki ponovno odprli staro preiskavo o domnevnih povezavah med Gellijem in krajevnimi neofašisti, člani »fronte nazionale rivoluzionario«, ki jih je vcdil znani ubijalec Mario Tuti, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora dveh policajev. Kot znano je Tuti tudi «dober prijatelj« Luigija Concutellija (s katerim je v zaporu umoril člana Francoski zunanji minister Cheysson jutri v Rimu RIM — Po vrnitvi iz Wa-shingtona bo novi francoski zunanji minister, Claude Cheys-son v ponedeljek dopotoval v Rim, kjer se bo sestal z italijanskim zunanjim ministrom Emiliom Colombom. Cheysson bo italijanske sogovornike seznanil o pogovorih, ki jih je imel z Reaganovo administracijo in verjetno še posebej o ameriških reakcijah na zadnje politične spremembe v Franciji, Italijanski politični krogi z zadovoljstvom ugotavljajo, da namerava nova francoska levičarska administracija še o-krepiti prijateljske vezi z Italijo. Zunanja ministra bosta spregovorila tudi o odnosih v EGS in o težavah zahodnoevropskih valut zaradi visokih obrestnih mer v ZDA. fašistične organizacije, ki jp izvedla pokol na trgu della Loggia v Brescii Ermanna Buzzija), ki je priznal, da je ubil sodnika Vittoria Occorsia. Ta je pred smrtjo vodil preiskave v zvezi z razpuščenim »ordine nuovo«, sedaj pa, odkar se je sprožila afera P2, zadobiva šp posebej vznemirljiv pomen dejstvo, da se je Occorsio baje ukvarjal tudi s fra-masonskimi ložami. Razen tega je bil Gelli tudi povezan s polkovnikom Viezzerjem, ki je svoj čas poveljeval obveščevalnemu oddelku SID v Toskani. V Rimu pa so agenti izvedli stanovanjsko preiskavo na domu časnikarja Stefana De Andreisa, ki sedi v seznam članov lože P2. Izvedelo se je tudi, da rimski preiskovalci skušajo ugotoviti, ali se je Licio Gelli, kot sekretar «fascia» v Kotorju (do septembra 1943.) morda dokopal do zaklada jugoslovanske banke, o katerem pravijo, da ga je odnesla italijanska obveščevalna služba (na desetine ton zlata niso namreč nikoli več našli). Nadaljuje se medtem «odhod» domnevnih pripadnikov lože P2, ki so se odločila za predčasni »dopust«. Včeraj so na «počitnice» odšli trije direktorji «Bance del Lavoro« in podpolkovnih finančnih stražnikov. Očitno so vsi prepričani, da se bodo lahko brez težav vrnili na svoj položaj, ko se bo vsa zadeva polegla. Le pri milanskem dnevniku Corriere della Sera resneje razmišljajo o imenovanju novega odgovornega u-rednika, ki naj bi zamenjal Di Bello. Najresnejši kandidat je baje uvodničar Alberto Ronchey. LONDON - Velika Britanija namerava za dva dolarja poceniti petrolej, ki ga črpa v Severnem mor.iu. S tem ukrepon namerava zaščititi funt šterling. nju ni mogoče jasne govoriti o perspektivah osme zakonodajne dobe, čeprav ni izključeno, da bi se sčasoma te perspektive lahko pojavile. Torej, vse daje misliti, da bodo socialisti čakali na izid upravnih volitev, preden se odločijo o svojem morebit nem vstopu v vlado. Demokristjani se — vsaj urad no — zavzemajo za čimprejšnjo rešitev krize, vendar je njihov tajnik Piccoli včeraj dejal, da KD ne pristaja na začasne rešitve, iz česar je bilo mogoče sklepati, da so tudi demokristjani pripravljeni čakati do upravnih volitev. Pač pa je reakcija komunistov na to odločanje povsem negativna in zelo odločna. Tajnik KPI Enrico Berlinguer, ki je včeraj govoril v Genovi, je dejal, da gre za pravo izzivanje države. 0-menil je, da Craxi verjetno upa na uspeh levice na francoskih parlamentarnih volitvah, ki bodo 14. junija, k temu pa je pripomnil, da si ni mogoče zamišljati izkoriščanja uspeha levice v Franciji za politiko, ki bi bila osnovana na vladnem zavezništvu z demokristjani v Italiji. Napovedi napredovanja komunistične partije na bližnjih volitvah RIM — Dve raziskavi javnega mnenja, ki so ju izvedli v Rimu in Bariju, napovedujeta, da bo komunistična partija na prihodnjih volitvah napredovala, krščanska demokracija pa nazadovala, glede na lanske deželne volitve. V Rimu naj bi KPI prejela 33,9 odstotka glasov, lani 31,7, KD pa naj bi padla od 31,7 na 25.9. V Bariju naj bi si KPI zagotovila 22 odstotkov, lani 21,1, KD pa naj bi prejela 35 odstotkov, 0,5 odstotka manj kot lani. PRI, PSDI in PLI naj bi se rahlo okrepile, socialistična stranka pa naj bi ohranila svoj odstotek glasov. za priključitev k Avstriji. To zahtevo je utemeljila z oceno, da italijanske oblasti ne spoštujejo mednarodnih sporazumov in »paketa«, ki urejajo položaj nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Pogovori SZ-ZDA o omejevanju raket NEW YORK - Iz ameriških vladnih krogov se je izvedelo, da sta se velesili sporazumeli za začetek pripravljalnih pogovorov o omejevna.ju števila srednjedomet-nih raket v Evropi. Ameriški sekretar Haig in sovjetski veleposlanik v Washingtonu Dobrinin sta se dogovorila, da se bodo poleti sestajali strokovnjaki obeh držav, ki bodo za september pripravili srečanje med Haigom in Dobrininom PO DVEH DNEH POGLOBLJENE RAZPRAVE V Vidmu se je včeraj končala deželna konferenca o urbanistiki V razpravo je posegel v imenu SKGZ Suadam Kapic, poseg Kmečke zveze pa bodo objavili med akti konference - Reakcionaren nastop tržaškega občinskega odbornika Gambassinija VIDEM — V Vidmu se je včeraj končala deželna konferenca o prostorskem načrtovanju in urbanističnem planiranju, ki jo je priredila deželna uprava Furlanije - Julijske krajine. Zbrano gradivo in zaključki konference naj bi služili za pospešeno in široko usklajeno akcijo med političnimi in upravnimi dejavniki dežele, ki naj pripelje do realizacije še manjkajočih zakonskih in upravnih inštrumentov na področju planiranja. Medtem ko so v petek svoja poročila brali deželni odborniki in krajevni upravitelji, so včeraj posegli številni predstavniki združenj in organizacij. Spregovoril pa je tudi predsednik deželnega odbora Comelli, ki je obravnavani temi dal širši okvir, saj je podčrtal pomembnost tudi mednarodnega dogovarjanja v zvezi s prostorskim in razvojnim načrtovanjem obmejnih dežel ter se pri tem navezal na vsebino osimskega sporazuma o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. O pomenu načrtovanja pravilne prostorske in urbanistične politike za zagotovitev obstoja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti je bil govor v posegu, ki ga je imel Suadam Kapič v imenu Slovenske kulturno- gospodarske zveze (njegov poseg objavljamo na drugem mestu). Naj omenimo, da je lahko prebral svoj poseg kljub temu, da so se morali številni najavljeni govorniki — zaradi časovne stiske — odreči nastopu. Med temi tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, čigar poročilo o stališču slovenskih kmetovalcev s Tržaškega glede uporabe teritorija. bo objavljeno med akti konference. Tehten prispevek o prostorskem načrtovanju v odnosu do kmetijstva je pripravil, v imenu deželnega združenja kmetijskih zadrug, Renato Ouaglia, priznani slovenski družbeni delavec iz Rezije. Kot kronisti ne moremo ne opozoriti na izredno reakcionaren nastop listarskega odbornika tržaške občinske uprave Gambassinija, ki je tribuno izkoristil za nesramen napad na osimski sporazum, ki da je »dokončno zadavil tržaško pokrajino« in trdil, da se mora Trst boriti za avtonomijo, še posebno zaradi obrambe svojega italijanstva. Tudi ni pozabil jamrati po izgubi velike tržaške province iz leta 1939! Povedati pa moramo, da sta tak nastop odločno zavrnila deželna odbornika Coloni in Biasutti (o-ba KD), ki sta zaključila zasedanje konference. Coloni je ožigosal zahteve po pretirani avtonomiji in težnje po izolaciji, podčrtal pa je pomembnost odprtosti do sosedov preko meje. (lj) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiMiiiiiiiHiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiiiinmni« JUŽNA METROPOLA ZOPET V SREDIŠČU TERORISTIČNE DEJAVNOSTI RDEČE BRIGADE SO RANILE NEAPELJSKEGA OBČINSKEGA KOMUNISTIČNEGA ODBORNIKA Žrtev je 43-letni odbornik za gradbeništvo Uberto Siola, kateremu šo teroristi po kratkem zasliševanju-prestrelili noge ŽENEVA — Konferenca organizacije združenih narodov o plovbi se je izrekla proti izkoriščanju zastav nekaterih držav, ki so na tem področju najbolj popustljive. Za resolucijo so glasovale socialistične in nerazvite države, proti pa zahodne in seveda tu ti Liberija in Panama, ki dajejo najboljše pogoje tujim brodarjem. BOČEN — Južnotiroiska nacionalistična organizacija «Siidtiroler Heimatbund« je zahtevala od juž-notirolske ljudske stranke, naj postane glasnik zahtev po plebiscitu NEAPELJ — »Nevaren in barbarski teroristični atentat Je skupno z dvema drugima atentatoma, ki so ju zagrešili v prejšnjih tednih ter t ugrabitvijo Cirilla, Taliercia in Sandruccija najboljši pokazatelj, da smo priča ponovnemu izbruhu nasilja proti demokratičnim inštitucijam« .— komentira uradna nota tiskovnega urada KPI včerajšnji napad na svojega neapeljskega občinskega odbornika za gradbeništvo Uberta Siole, ki ga je «komandos» rdečih brigad ranil v noge. »Napad, piše še v sporočilu Ranjeni Uberto Siola po prenosu v bolnišnico (Telefoto AP) KPI, so sprožili v trenutku, ko država preživlja težko obdobje z vladno krizo in vznemirljivimi in nevarnimi pojavi onesnaženja pomembnih organov države in je usmerjen proti demokraciji in tistim silam, ki si prizadevajo obnoviti inštitucije«. 43-letni Uberto Siola je bil žrtev tričlanskega »komandosa« RB. Kot vsako jutro se je občinski odbornik in ravnatelj fakultete za arhitekturo pri neapeljski nniverzi odpravljal na delo v spremstvu neke sodelavke in njenega moža na krovu avtomobila, ki ga je u-pravljal občinski uslužbenec. Brigadisti so jim zasedo postavili v neki stranski ulici: pot je Sioleje-vemu avtomobilu zapiral fiat 500. Ko je šofer ustavil, so se iz ozadja pojavili brigadisti. Siolo so prisilili naj se usede na desni prednji sedež, potnika in šoferja pa so privezali in posedli na zadnji sedež, kamor sta sedla tudi dva brigadi-sta, medtem ko je tretji upravljal avtomobil. Brigadisti in njihove žrtve so se nato odpeljali proti nekemu zapuščenemu polju v mestni četrti Fuorigrotta. Med potjo so teroristi «zaslišali» občinskega odbornika in njegova »pričevanja« posneli na magnetofonski trak. Ko ...................................................................................mMimiiiiii/iiiimiiiiiiiniiimiiMiiiiMim-niiiimliiHiiiHiiiiiiiiiniiimMiiiiiiiiiiitMHMiHiii mimiHHmHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiNHiiiiiimimiiiNiiiitmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimi ZATIŠJE V PRIČAKOVANJU ZASEDANJA ARABSKIH MINISTROV Razvozlavanje libanonskega vozla pred arabskim nadzornim odborom V dveh mesecih so v Libanonu našteli 644 mrtvih Težka naloga za ameriškega odposlanca Habiba BEJRUT — Po noči topovskega obstreljevanja v Bejrutu je včeraj po vsem Libanonu zavladalo zatišje. Vse vojskujoče se strani z največjo pozornostjo pričakujejo rezultate današnjega zasedanja »arabskega nadzornega odbora«. Zunanji minister Libanona, Saudske Arabije, Kuvvaita in Sirije, bi se morali sicer sestati že včeraj, vendar so na zahtevo Saudske Arabije in Kuwaita srečanje preložili za 24 ur. »Arabski nadzorni odbor« je bil ustanovljen leta 1978, ko so se v Libanonu začeli spopadi med Arabci, ki so jih podprle Sirske vojaške enote, in falangistt. Odbor si je zadal nalogo, da bo posredoval za ureditev položaja v Libanonu, vendar rezultati njegovega dela so bili doslej pičli. Izjave nekaterih sirskih predstavnikov napovedujejo, da tudi tokrat arabski zunanji ministri ne bodo dobili prave rešitve za državljansko vojno v Libanonu. Sirski zunanji minister Abdel Ha-lim Khaddam je izjavil, da bodo sirske vojaške enote še naprej o-stale v Libanonu. Sirija tudi ne namerava umakniti svojih enot, ki obkoljujejo mesto Zahle. Khaddam meni, da bi to pomenilo začetek razkosavanja Libanona in zato namerava zahtevati, naj vse arabske države, ki se bodo udeležile današnjega zasedanja, odobrijo delovanje njegove države v Libanonu. Da se odnosi na Bližnjem vzhodu zaostrujejo je mogoče razbrati tudi iz zaskrbljenosti ameriškega zunanjega ministrstva. Ko opisuje namen potovanja posebnega odpo- slanca Habiba pravi, da je njegova naloga preprečiti, da bi se »napetost med Sirijo in Libanonom izrodila v oborožen spopad«. Samo aprila in maja je v spopadih v Libanonu izgubilo življenje 644 ljudi, ranjenih pa jo. bilo 2673. Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Habib se je na poti na Bližnji vzhod včeraj ustavil v Parizu od koder bo odpotoval da nes zjutraj. Napetost se krepi tudi v samem Izraelu in sicer na območjih, kjer prebivajo Arabci. V Cisjordaniji .je izrae'ska policija razgnala več skupin demonstrantov, ki so poskušali obeležiti štirinaistletnico Jzral-ske zasedbe tega območja. V Nab lusu je neznance vrgel ročno bombo v poln avtobus, ki pa ni eksplodirala. S[ VCDN0 RAIPKA VA 0 SOVRAŽNI DCJA VNOSTI Mestna konferenca ZK o dogodkih v Prištini Potrebna je kapilarna politična in ideološka akti-ja, predvsem med mladino in med delavstvom PRIŠTINA — Mestna .konferenca zveze komunistov Prištine je včeraj obširno razpravljala o zadnjih dogodkih na Kosovu. Na seji je bilo poudarjeno, da niso nekateri člani ZK z zadostno odločnostjo in doslednostjo krepali, ko .je prišlo do nemirov. To stanje so izkoriščali nacionalisti, šovinistični in protirevolucionarni elementi, ki skušajo zlivati sovraštvo in nestrpnost med narode in narodnosti Kosova pri tem pa so uživali podporo sovražnikov jugoslovanskega družbenopolitičnega sistema v Jugoslaviji in v tu jini. Naloga Zveze komunistov je. da izvede kapilarno politično in ideološko akcijo, predvsem med mladino ih med delavstvom. Na seji so med drugim ugotovili. da je prišlo do skrunitve nagrobnikov na srbskem pokopa- lišču v Stimlju pri Prištini, kjer so med drugim sovražni elementi v četrtek oskrunili devet nagrobnikov partizanov, ki so sodelovati v narodnoosvobodilnem boju. Ta primer je bil naveden kot poudarek, da sovražnik ponekod še vedno deluje, kljub velikim naporom družbenopolitičnih organizacij. Na seji .je bilo tudi rečeno, da skuša sovražnik oddaljiti otroke od šole, da širi protijugoslovanska gesla in objavlja neresnične informacije. Na seji so tudi sporočili, da so v Prištini doslej izključili iz ZK 57 članov, proti 33 pa so uvedli disciplinski postopek. Suspendirali so tudi 10 profesorjev, 33 dijakov pa so izključili iz zavodov, ki so jih obiskovati. Vsekakor pa je bilo poudarjeno, da redno poteka pouk na vseh šolah. so prispeli na cilj, so potnike prisilili, naj izstopijo, Siolo pa so ■ petimi streli ranili v noge, mu o-besili za vrat običajni transparent in ga fotografirali. Kmalu nato so se oddaljili z odbornikovim avtomobilom. Sioli so kmalu priskočili na pomoč in ga odpeljali v mestno bolnišnico. Zdravniki so na srečo ugotovili, da poškodbe le niso tako hude, da bo kmalu okreval. Ranjeni odbornik je dejal, da je eden od teroristov govoril s tipičnim neapeljskim naglasom, drugi, visok po postavi, pa je bil severnjak. Odgovornost za atentat so s telefonskim pozivom nekemu neapeljskemu dnevniku prevzele RB: »Ugrabili, zaslišali in pohabiti smo odbornika Siolo« so bile kratke besede neznanca, ki je tudi napovedal objavo običajnega komunikeja. Atentat na Uberta Siolo pravzaprav ne preseneča. Komunistični odbornik je bil namreč zadolžen za stanovanjsko vprašanje v Neaplju, ki je po potresu 23. novembra postalo še posebej pereče in povzročilo precej slabe krvi med prebivalstvom, s čimer se skušajo sedaj okoristiti brigadisti. 15. maja je namreč v podobnih okoliščinah bil ranjen demokristjan-ski svetovalec Roberto Giovine, ki je bil, po mnenju teroristov, odgovoren »za stratifikacijo brezposelnih proletarcev«. Ponovno odprtje preiskave o umoru Alda Mora? RIM — Skupina odvetnikov, ki bodo zastopali zasebne stranke na procesu v zvezi s pokolom v Ulici Fani in umorom predsednika KD Alda Mora, je včeraj izročila rimskemu pravdništvu spomenico, s katero zahteva ponovno odprtje preiskave, zlasti na račun Tonija Negrija, ki so ga oprostili ter Lanfranca Paceja in Franca Piperna, proti katerima niso u-krepali, ker francoske oblasti, ki so ju izročile italijanskim, niso izdale ustreznega dovoljenja. Po mnenju skupine odvetnikov so kasnejša pričevanja «skesanih» teroristov Donat - Cattina, Sandala in Barboneja pokazala, da so bili Negri, Piperno in Pace posredno ali neposredno vpleteni v afero o ugrabitvi in umoru znanega državnika. VIDEM — Dvajsetletni univerzitetni študent iz Vidma. Andrea Bizzaro je včeraj izgubil življenje na gori Coglians. Padel je v 300 metrov globok prepad. Pnmor?Ja"nevTi1k: TRŽAŠKI DNEVNIK 7. junija 1981 NA SEJI STRANKINEGA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA Slovenska skupnost pozitivno ocenila razpravo na deželi o zaščiti Slovencev Obžaluje pa, da večina deželnega sveta ni hotela razpravljati o posameznih členih njenega zakonskega osnutka Deželno tajništvo SSk je v petek na izredni seji razpravljalo o tridnevni razpravi v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine o manjšinski zaščiti, ki se je končala z izglasovanjem resolucije v korist globalne zaščite Slovencev in v podporo zakonskemu osnutku SSk o tem vprašanju. Kot je rečeno v tiskovnem poročilu, SSk jemlje z zadoščenjem na znanje, da so njena vztrajna prizadevanja po dolgih letih dosegla, da se je deželni svet poglobljeno soočil s slovensko problematiko, kot se to ni zgodilo v 17 letih njegovega dosedanjega življenja. Pri tem obžaluje, da večina deželnega sveta ni hotela razpravljati o posameznih členih zakonskega osnutka SSk o globalni zaščiti in torej ni izglasovala besedila in ga poslala v rimski parlament kot osnutek vsedržavnega zakona na deželno pobudo, kot predvideva 26. člen deželnega statuta. Vendar pa je izredno dejstvo, se nadaljuje tiskovno poročilo, da je končni sklep deželnega sveta ta, da poudari nujnost celovite in popolne zaščite slovenske narodne manjšine v deželi in da prizna, da je zakonski osnutek SSk pomemben prispevek za sestavitev in odobritev vsedržavnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki naj ga parlament primerno upošteva. Tiskovno poročilo nadalje pravi, da se je z glasovanjem, ki je bilo 4. junija v deželnem svetu F-JK, končala akcija, ki jo je SSk začela že 7. julija 1973. ko je deželni svetovalec SSk prvič predložil deželnemu svetu osnutek vsedržavnega zakona o globalni zaščiti Slovencev; v vseh nadaljnjih mandatnih dobah je SSk ponovno predložila osnutke o globalni zaščiti, zadnjič 17. julija 1978, ko je osnutek Draga Štoke dobil številko 1. Vedno pa so besedila obtičala v arhivu deželnega sveta, ker ni bilo politične volje, da bi o njih razpravljali. Novembra lani je osnutek na zahtevo svetovalca SSk prišel na dnevni red zbornice, večina v deželnem svetu pa ga je poslala v pristojne komisije, MiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiim V PRIREDBI Z SKD, ARCI IN ZSŠDI Na «1. maju» včeraj začetek praznika «Ringa ringa raja» Na stadionu «1. maj* se je včeraj začel otroški praznik «Ringa ringa raja*, ki ga že drugič prirejajo Zveza slovenskih kulturnih društev, italijanska napredna organizacija ARCI in Združenje slovenskih športnih društev. Prireditev bi se morala, kot znano, začeti na Trgu Goldoni, od koder naj bi po kratkem programu sprevod otrok krenil do Sv. Ivana; melonarska občinska uprava pa je pod neutemeljenimi pretvezami prepovedala uporabo tega mestnega trga. Tako šovinistično zadržanje občinskih upraviteljev so prireditelji o-stro obsodili, včeraj popoldne pa so s protestno manifestacijo prav na tem trgu opozorili javnost na «ob-čutljivost* mestnih upraviteljev do pobude, ki ima med nameni zbli-žanje med tu živečima narodnostnima skupnostima.' Prireditev še je zato začela na stadionu «1. maj*. Vreme, ki je dopoldne nagajalo,' je onemogočilo prirediteljem, da bi pravočasno pripravili kioškč.tider in še posebej jedačo. Vendar je bilo proti večeru vse pripravljeno. Popoldne se je v Dolini začel odbojkarski turnir, katerega finale je Spored prireditve «Riiiga ringa raja» DANES, 7. JUNIJA: 10.00 — pohod s proseško godbo s Trga Goldoni na stadion «1. maj* 11.30 — do večera: risanje, animacija in glasba za otroke 16.00 — mladinska folklora in godba 18.30 — folklorna skupina TINE ROŽANC iz Ljubljane z južnimi plesi 19.30 —nastop rezijanskega kantavtorja RINA CHI-NESEJA 20.30 — nastop skupine CAN-ZONIERE TRIESTINO s pesmimi Paola Privitere 21.30 — 23.30 glasba in ples s skupino I BARONI DEL FOLK bil približno od 19. ure dalje na stadionu. Naenkrat je postalo vse živahno. Poleg športnikov in občinstva, ki se je počasi začelo zbirati, .je vzdušje še posebno zaživelo ob zvokih ansambla »Rhjtem and blues ensemble* iz Čedada, ki .je z enournim sporedom posredoval prisotnim serijo živahnih ritmov v peti. ali orkestralni izvedbi. Nekatere .je morda motilo preglasno izvajanje ansambla, vendar misli- mo, da .je bilo, še posebej mladim gledalcem, zelo všeč. Nastopali so v zasedbi 14 godcev; gre za skupino, ki z velikim navdušenjem deluje v Čedadu že nekaj časa. Medtem ko se .je zaključeval odbojkarski turnir in je bilo na vrsti nagrajevanje, so v dvorani nastopali slušatelji akademije za gledališče, radio in televizijo iz Ljubljane z »Žabami* Gregorja Strniše v režiji Sergija Verča. Ta predstava je v Arezzu na mednarodnem srečanju enodejank prejela prvo nagrado. Vendar moramo reči, da razen pravih ljubiteljev gledališča, ki so si jo ogledali in jo pozdravili z navdušenim ploskanjem, predstava sama ni privabila v dvorano siceršnjih obiskovalcev praznika, ki so raje posedali v hladu dvorišča in dalje kramljali. Začela se n? Krmenki Včeraj popoldne se'je, z odprtjem kioskov začela šagra na Krmenki, ki jo prirejajo PD Fran Venturini ter mladina od Domja in s Krmen-ke. Danes bodo kioske odprli že ob 10. uri, ob 17. uri pa bo kulturni spored s koncertom ansambla Hlede iz Števerjana in z nastopom pevskih zborov celodnevne šole Domjo - Ricmanje, F. Venturini, Slovenec in V. Vodnik. Zvečer bo igral ansambel Pomlad; šagra se bo nadaljevala tudi jutri. češ, da ga je treba še poglobiti. To pa se v jem času spet ni zgodilo, se nadaljuje tiskovno poročilo, tako da je osnutek na osnovi določil notranjega pravilnika spet prišel v zbornico 2. junija letos, ravno na dan 35. obletnice italijanske republike, kar je sicer slučajno, vendar samo po sebi zelo zgovorno. SSk se ni strinjala, da se je istočasno razpravljalo o njenem osnutku o globalni zaščiti Slovencev, o osnutku FG in DP za zaščito nemške, slovenske in furlanske manjšine v severno-vzhodni Italiji, o osnutku FG o globalni zaščiti Furlanov ter o sedmih resolucijah o manjšinskih vprašanjih. Z veseljem pa je treba priznati, pravi nadalje tiskovno poročilo, da je bila razprava vse tri dni na visoki ravni, ko so bila vsekakor v ospredju življenjska vprašanja Slovencev. To pa ne pomeni, da SSk ne ocenjuje tudi zelo kritično nekatere posege in da se je svet odpovedal možnosti, da bi se izrazil tudi o konkretnih vprašanjih s tem da bi razpravljal o posameznih členih. Tako se obso-lutno ne strinja s posegi tistih svetovalcev, ki so zanikali temeljne pravice Slovencev v videmski pokrajini ter so vztrajali pri ločevanju Slovencev na kategorije po pokrajinah, kjer žive. Ob koncu izraža deželno vodstvo SSk vse priznanje svojemu deželnemu svetovalcu Dragu Štoki za naporno delo s tem v zvezi. Prejeli smo tudi poročili pokrajinskega izvršnega odbora SSk in tajništva devinsko - nabrežinske sekcije SSk. Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročila objavili v prihodnjih dneh. V DVORANI KD IGO GRUDEN» V NABREŽINI Slovesnost ob podelitvi odlikovanj NOB 40 občanom devinsko-nabrežinske občine Odlikovance in goste sta pozdravila Ado Vižintin v imenu VZPI-ANPI in župan Albin Skerk - Odlikovanja slovesno izročil generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj Včeraj so v dvorani kulturnega društva «Igo Gruden* v Nabrežini slovesno podelili odlikovanja Štiridesetim občanom iz devinsko - nabrežinske občine za njihove zasluge v NOB Jugoslavije. Pomembna odlikovanja je podelilo predsedstvo SFRJ z odobritvijo vlade republike Italije. Nekdanjim borcem jih je izročil generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. _ Včerajšnja slovesnost se .je pri čela z nastopom moškega pevskega zbora «Vasilij Mirk* iz Proseka in Kontovela, ki je ubrano zapel nekaj pesmi iz časov narodnoosvobodilne borbe. Nato je prisotne pozdravil v imenu krajevne sekci.je VZPI - ANPI predsednik Ado Vižintin - Slavec. Pozdrav devinsko -nabrežinske občine je odlikovancem in gostom, med njimi naj omenimo predstavnike civilnih, političnih in vojaških oblasti, delegacije ZZB in SZDL Kraško-obalne regije in KO ZZB iz Komna, ter delegacijo jugoslovanskega konzulata v Trstu, ki jo je vodil generalni konzul, prinesel župan Albin škerk. Slednji je poudaril pomen odlikovanj in v skopih obrisih orisal velik delež, ki so ga dali v antifašističnem boju prebivalci občine. Zavzetost in borba ljudi za svobodo in pravičnejšo družbo je terjala tudi visok krvni davek, saj je na območju devinsko - nabrežinske občine padlo nad sto borcev. Veliko ljudi je bilo interniranih, 13 pa jih je umrlo v nemških taboriščih. Nacisti so v uničevalnem besu požgali Mačkolje, Cerovlje in Mavhinje. Župan Škerk je nato omenil nekatere občane, ki so bili v prvi vrsti v boju proti fašizmu in ustvarjali pogoje za široko vstajo. Govornik je nato poudaril sedanje prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo, kot dokaz tega, pa je omenil osimske sporazume. Ob zaključku se je zavzel za to. da bi bili Slovenci v Italiji čimprej deležni ustrezne in globalne zakonske zaščite. Po županu je spregovoril generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj. Najprej se je zahvalil občin- iiuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiifiii VČERAJ V ZGONIKU OTROŠKA FOLKLORNA REVIJA V OKVIRU VINSKE RAZSTAVE Glasbeni večer v društvu Slovenec Prosvetno društvo Slovenec iz Boršta - Zabrežca je priredilo sinoči v srenjski dvorani glasbeni večer. Društvo .je namreč kupilo nov klavir, ob katerem .je sinoči nastopil prof. Aleksander Rojc Poleg njega so nastopili še violinist Igor Kuret in čelist Peter Filipčič. Izvajali so skladbe Vivaldija. Ba-,cha, Mozarta in Viottija. Priložnostni nagovor je imel predsednik društva Jordan Zahar, na koncu pa ,ie spregovoril še Miran Kuret, ki je pohvalil pobudo odbornikov kulturnega društva Slovenec. Pokrajinska uprava obvešča, da bo v ponedeljek — ko naj bi se seje pokrajinskega sveta udeležilo več občinstva kot običajno — vstop v dvorano omejen na 60 ljudi. Kdor bi se rad udeležil seje, naj pred njenim začetkom dvigne listek ob vhodu s Trga Vittorio Veneto. To prakso namerava pokrajinska u-prava uvesti-vsakič, ko bo pričakovati večji obisk občinstva. tiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiHinimmnHiMiiiiiiiiHiiiuiiiMmtimiiiniiiiiiiiiiiiiiimMfiiiiiiiitmimiiiiiiHiiiiiiiiiit VČERAJ ZJUTRAJ V UL CRISPI Smetar tržaške občine žrtev zelo hude nesreče Včeraj zjutraj se je na delu spet pripetila huda nesreča, čeprav je ne gre v popolnosti pripisati nepazljivosti ali pomanjkanju varnostnih ukrepov. Dejstvo je, da leži sedaj 44-letni smetar Romano Battiston iz Ul. Di Vittorio 10 s pridržano prognozo v tržaški bolnišnici in je njegovo zdravstveno stanje zaskrbljujoče. Do nesreče je prišlo včeraj ob 8.25, ko je Battiston bil s svojimi tovariši zaposlen v Ul. Crispi (na vogalu z Ul. Brunner) ter opravljal svoje delo. Z vozičkom je prevažal smeti v kamion. Ko je tako nastavil svoj voziček, da bi stresel smeti v kamion, se je vanj zaletela 32-letna plesalka Elisabetta Frantoni iz Ul. Ginnastica 21. Frantonijeva očitno ni videla kamiona, še manj Battistona, tako da je bilo trčenje med njenim oplom in smetarjem neizbežno. Posledice nesreče so bile takoj razvidne. Battiston je zletel v smetarski kamion in se močno ranil, tako da mu je dobesedno odprlo trebuh. V bolnišnici, kamor so ga nemudoma prepeljali z rešilcam, so ugotovili, da ima poleg izjemno hude rane na trebuhu najbrž zlomljeno tudi hrbtenico in so si zdravniki zato pridržali prognozo. Tudi Frantonijeva je utrpela lažje poškodbe po roki, zdravniki pa so ji ugotovili »psihični šok*, vendar se kljub temu ni hotela zadržati v bolnici. Drugi dan 17. občinske razstave vin v Zgoniku je včeraj potekal v znamenju množičnega obiska gostov iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev, ki so povsem prišli na svoj račun. Poleg pokušnje raznih vzorcev vin in jedi, so lahko sledili tudi pestremu programu. Že od jutranjih ur se je odvijal mednarodni balinarski turnir za 8. kraški pokal, na katerem je nastopilo 12 ekip, od teh kar 8 iz matične domovine. Popoldne pa je po zabavnem koncertnem nastopu Veselih godcev iz Boljunca v osrednji točki nastopilo 5 otroških folklornih skupin v okviru prireditve «Zaplešimo, zapojmo*. Občinstvu so se predstavile mlajša in starejša skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža, s spletom belokranjskih in prekmurskih plesov, ki jo vodi Neva Ferluga, skupina osnovnih šol iz Cerovelj in Mavhinjj' s spletom gorenjskih plesov, ki jo vodi Anka Kocjančič, starejša skupina osnovne šole »Stanislav* “Gruden* 'iž šempolaja, ki jo vodi Norka Raubar, s spletom gorenjskih plesov in mešana skupina osnovne šole «Bazoviški junaki* iz Rojana, ki je pod vodstvom Damjane Fabjan izvajala štajerske plese. Zvečer pa so se pari urno zavrteli ob poskočnih melodijah ansambla »Veseli šentviščani* iz Ljubljane. Znani so tudi letošnji nagrajenci. Za belo vino dobi prvo nagrado Miro Žigon (Zgonik 36), drugo Srečko Štolfa (Salež 46) in tretje Joško Obad (Salež 14). Za teran pa prvo Miro Žigon (Zgonik 36) in drugo Stanko Milič (Zgonik 34). Danes bodo kioske odprli ob 10. uri. Ob 11. uri bo v prostorih osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku slovesna podelitev odlikovanj SFRJ bivšim borcem, od 18. ure dalje pa bodo v kulturnem sporedu nastopili godba na pihala iz Nabrežine, otroška telovadba skupina ŠK Kras in mladinska folklorna skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki bo imela svoj krstni nastop. Večer bo sklenila zabava ob zvokih ansambla Iga Radoviča. B. S. Slovesnost na tržaški univerzi Častni doktorat Vitu Levlju V prostorih pravne fakultete na tržaški univerzi je bila včeraj dopoldne krajša slovesnost, med katero je rektor univerze prof. Giam-paolo De Ferra podelil muzikologu in dolgoletnemu docentu zgodovine glasbe na našem vseučilišču Vitu Leviju častni doktorat iz filozofskih ved. Slovesnosti so se udeležile številne osebnosti iz tržaškega javnega ............ mi 1111(111111111111111 ........................ ODKRILI SO TOLPO TIHOTAPCEV S TOBAKOM VREDNOST TO VORO V VEČ STO MILUARD LIR Tržaški finančni stražniki so te dni zadali še en močan udarec davčnim utajevalcem in tihotapcem s cigaretami. V zapleteni in zelo razširjeni akciji, ki je trajala več kot leto dni, so v svoje mreže ujeli devetnajst nepridipravov, ki je sedaj dobilo svoje domovanje v zaporu, tri osebe pa so prijavili sodnim oblastem. Vsi so obtoženi združevanja v kriminalne namene z ob-težilnimi okoliščinami, carinskega tihotapstva in utaje, saj so s svojim delom pretihotapili v Italijo 304 tone tujih cigaret, na obmejnih carinah utajili takse za 13 milijard in 496 milijonov lir, poleg tega pa so napravili še prestopek zaradi prekupčevanja s tujo valuto za 367 milijonov. Finančni stražniki so poleg tega zaplenili še pet kamionov s prikolicami ter najmodernejše radijske in telefonske aparature za avtomobile, s katerimi so bili tihotapci neposredno povezani med seboj, tudi na mednarodni ravni. Pri tem gre pripomniti, da je bila akcija taliko bolj uspešna, ker v nastavljeno mrežo niso padle samo majhne ribice, ampak vsi organizatorji nečednega posla. Vse se je začelo aprila lani, ko Silvio Bel Ioni, Francesco Rossi in Enrico Magni je jugoslovanska policija na meji z Romunijo zaplenila dva italijanska kamiona s prikolico, ki sta prevažala pretihotapljene cigarete. Cigarete so bile skrite za kartoni, v katerih, naj bi bile nekatere stolice in pa zaboji solne kisline. Ta tovor je bil namenjen dvema tvrd-koma v Italijo, in sicer samozvani tvrdki »Silvio Belloni* iz Parme in »Labo Peel* iz Milana, katere lastnik je Francesco Rossi iz Torto-ne. Finančni stražniki so na podlagi tega začeli s preiskavo in prišli do pomembnih zaključkov, saj sta obe tvrdki naročili pred časom že več takih pošiljk stolic in solne kisline. Počasi je slika postala jasna. Tihotapci so prevažali cigarete . iz Romunije, preko Jugoslavije v Italijo pod kamuflažo drugačnega tovora in še pod oznako TIR (seveda s ponarejenimi dokumenti), da so prej opravili na carini ob • meji. Ugotovili so tudi, da je bila organizacija lastnik . tobaka, • ki so ga vozili iz Romunije. Tihotapci so namreč tobak kupili v ZDA, ga pretovorili v Belgijo, od tu pa preko Avice, Avstrije in Jugoslavije v Romunijo, kjer so imeli skladišče. Ta dolgi krog je bil potreben, da so zabrisali vsakršno sled za seboj. Nadalje so ugotovili, da je tihotapska organizacije od oktobra 1979 do aprila lani pretovorila okrog 300 ton tobaka s 25 kamioni. Pred dnevi pa so finančni stražniki, po dolgem molku, da ne bi izdali akcije, aretirali organizatorje tihotapljenja, in sicer Virgilija Zadra, Giuseppa Zaydenzsradta, En-rica Magnija iz Vareseja, Romana Severina iz Coma in Lorenza Bar-zana iz Mester. Omenjeni so razpolagali z znatnimi denarnimi sredstvi, čeprav so bili uradno brezposelni. Poleg zapora jih sedaj čaka znatna denarna kazen, saj bo moral vsak plačati najbrž sto milijard globe. Uspešno akcijo je začetka koordiniral namestnik državnega pravdnika iz Trsta dr. Coassin, potem preiskovalni sodnik dr. Grassi, vse pa je s svojimi sodelavci vodil poveljnik finančnik stražnikov polkovnik Mittiga. in kulturnega življenja. Po pozdravnem nagovoru rektorja De Ferre je motivacijo za podelitev častnega doktorata prebral dekan filozofske fakultete prof. Petronio, ki je tudi kratko povzel zasluge, ki si jih je maestro Vito Levi nabral na raznih področjih svojega večstranskega kulturnega udejstvovanja. Vito Levi se je rodil v Trstu 10. avgusta 1899 in je torej že krepko presegel o-semdesetletnico. V letih 1923-35 je učil kompozicijo na konservatoriju Tartini, leta 1946 pa je prevzel eno izmed prvih stolic zgodovine glasbe v Italiji, in sicer na filozofski fakulteti tukajšnje univerze. Že zgodaj se je uveljavil tudi kot komponist, glasbeni kritik (sodeloval je pri raznih časopisih in revijah) in kot esejist. Njegova glavna zasluga pa je, da je na Tartiniju in pozneje H V1?iver?i -vzg°jjk V6'!'!)« mladrh privržencev. glasbene, umetnosti. »Sodobne elektronske muzike pa ne razumem in. pe..maram*..^ je dejal včeraj v zahvalnem odgovoru po prevzemu častnega doktorata. • V Ul. Flavia se tudi danes nadaljuje festival Unita in Dela. V dopoldanskih urah bo rekreacijski pohod, popoldne pa nastop godbe Refolo ter ob 19.30 zborovanje o sedanjem političnem položaju. ski upravi in vsem, ki so omogočili slovesno podeljevanje odlikovanj. Omenil je nato hvaležnost SFRJ do vseh prebivalcev občine, ki so se borili, ali na katerikoli način odločno sodelovali v NOB. Govornik je omenil nato velik delež italijanskih partizanov, ki so se borili z ramo ob rami z jugoslovanskimi. V boju proti skupnemu sovražniku so bili postavljeni temelji prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Govorom je sledilo podeljevanje odlikovanj 40. zaslužnim občanom iz vseh vasi devinsko - nabrežinske občine. • Odbor zveze upokojencev iz Nabrežine prireja danes ob 9.30 v dvorani občinske čitalnice v Nabrežini predkongresni sestanek. Mlada mopedistka v smrtni nevarnosti Sinoči okrog 22.15 je spet prišlo do izredno hude prometne nesreče, katere žrtev je bila komaj 16-letna (rodila se je 3. 9. 1965) Gabriella Wurzinger iz Čampo Marzio 4. Mlada deklica se je peljala z mopedom ciao po Ul. Tagliaferro, ko je prišlo v višini Trga Carlo Alberto do trčenja z avtom fiat 127. Dinamika nesreče je zaenkrat še nepojasnjena. Trčenje je bilo tako silovito, da so VVurzingerjevo prepeljali z re-šilcem v glavno bolnišnico, kjer so ji ugotovili veliko poškodb in krvavitev. Wurzingerjeva je v globoki komi. njeno stanje pa izjemno kritično. Prevrnjen tovornjak v Ul. Flavia Zelo prometna Ul. Flavia je bila včeraj popoldne za več ur popolnoma ustavljena za promet. Zgodilo se je namreč, da se je kamion TIR z avstrijsko registracijo, ki ga je upravljal 28 letni Thomas Hofbau-ser, prevrnil na bok in tako zaustavil. ves promet. Avstrijski šofeD >je> vozil po Ul. Brigata Casale proti Ul,-Flavia, ko so mu na blagem.'bvihku popustile zavore. Zaradi velike hitrosti se je kamion prevrnil in z njim ves tovor manjših baterij za radio, ma: gnetofone in podobno. Na srečo ni prišlo do hujših posledic, saj je Hofbauser utrpel le udarce po desnem ramenu in roki. Na kraj nesreče so prihiteli tudi gasilci in delavci ACEGA, ki so morali popraviti cestno razsvetljavo, saj jo je kamion močno načel. ZAHVALA Ob izgubi naše drage ŠTEFANIJE STEFANI roj. SANCIN se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Trst, 7. junija 1981 INCIN I n počastili njen SVOJCI ZAHVALA Ob izgubi naše drage FRANCKE GRGIČ se toplo zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njen spomin. žalujoči svojci Padriče, Vicenza, 7. junija 1981 5. 6. 1978 5. 6. 1981 Ob 3. obletnici smrti naše drage in ljubljene ANI VODOPIVEC se jo z žalostjo v srcih vedno spominjajo mož Ladi, sinova Ladi in Jurij z družinama ter vsi ostali r -ram 4. 6. 1977 7. 6. 1981 Ob 4. obletnici smrti predragega moža in očeta STANKA MILIČA ga ljubeznijo spominjajo žena Ida, hčeri Stana in Milka ter sin Stanko s družinami Zgonik, Repen, 7. junija 1981 Sporočamo, da bo pogreb naše drage FRANCKE RESINOVIČ v torek, 9. junija, ob 17. uri po jugoslovanskem času na domačem pokopališču v Hrpeljah. Žalujoči svojci Trst, Hrpelje, 7. junija 1981 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame, sestre in tašče MARIJE MARC roj. SCHVVARZ (POGRJANOVE) Posebna zalivala domačemu župniku M. Živcu, dr. F. Križ-mančiču, zdravnikom in pomožnemu osebju I. kirurškega oddelka tržaške glavne bolnice, sosedom in prijateljem za izražena sožalja, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so prispevali v dobrodelne namene ter vsem, ki so drago pokojnico pospremili na zadnji poti. SVOJCI Bazovica, Cognac, 7. junija 1981 ZAHVALA Ob izgubi naše nepozabne mame in babice MILKE GERD0L se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkem trenutku stali ob strani. Žalujoči družini Kuret in Zakonjšek Trst, 7. junija 1981 '■ : idol 7 A H Vi AfT- A‘m' i in, bi se tOB& .iiiJiKum i ni 40 •viirnoK Ganjeni ob tolikšnem sočustvovanju, ki sva ga bili deležni, ko naju je za vedno zapustil naš dragi mož in oče DANILO BAŠA se najprisrčneje zahvaljujeva vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin in nama lajšali veliko bolečino. Posebno se zahvaljujeva župniku Zupančiču za lepe slovenske besede, kolektivu Indules ter družinam Majevski, Milocchi in Pellegrini. Žena Lucia in hči Annamaria Trst, 7. junija 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega LUDVIKA MAVERJA se iskreno zahvaljujemo pevcem in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Iskrena zahvala dr. Spetiču in dr. Salviju. Žena in svojci Dolina, 7. junija 1981 ZAHVALA V počastitev vzornega lika nepozabne žene, mame in none FANI JERKIČ por. BENČINA se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Mož Mirko, hči Dorina in vnuk Franko Trst, 7. junija 1981 ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete ANTONIJE GRGIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Pošebna zahvala zdravniku Franku Križmančiču, g. župniku Živcu, nosilcem krste in vencev ter darovalcem cvetja. Družine Marc, Rebula in Zabrič Bazovica, Opčine, Šepulje, Sesljan, 7. junija 1981 S ČETRTKOVEGA OBČNEGA ZBORA V MAČKOLJAH S pomočjo mladih sil je KD Primorsko že zabeležilo razveseljive rezultate • Primorsko iz Mačkolj je 4. | V razgovoru, ki je sledil, je padel junija podalo obračun prvega leta predlog za dvodnevni izlet in za delovanja. Za to priložnost je ma-čkoljansko srenjsko hišo napolnilo lepo število aktivnih članov društva Prišli pa so tudi gostje in predstavniki sosednjih kulturnih in športnih organizacij. Za ZSKD je zborovanje pozdravil Vojko Slavec, za dolinsko občinsko upravo je spregovoril Darjo Kraljič, za ŠD Breg je bil prisoten Silvan Klabjan, v imenu PD Mačkolje je pozdravila Oti-nja Štrajn, za KD Jože Rapotec iz Prebenega Boris Bandi in za PD Slovenec iz Boršta Sergij Pe-taros. Uvodno poročilo je imel predsed nik društva Primorsko Robert Smot lak, ki je poudaril, da se takšnega uspeha v enoletnem delovanju mladega društva ni nihče nadejal. Danes šteje društvo preko 200 članov, ki, z velikim zanimanjem in voljo dp dela aktivno sodelujejo, zato je bilo mogoče izpeljati toliko pobud in toliko akcij, posebno tiste, ki zahtevajo množično udeležbo, kot na primer organizacijo pokrajinske razstave vin, čiščenje vasi, organizacijo proslave 60-letnice požiga Mačkolj in podobno. Ob pregledu uspehov pa se je Smotlak ustavil tudi ob neuspehih in pomanjkljivostih, ki jih bo moral novi odbor odpraviti. Smernice bodočega delovanja pa nuj bi bile sledeče: v društvu naj ni se še naprej povezovala celotna vas, ustanovili naj bi komisijo za kulturno - rekreacijske dejavnosti in mladinski krožek ter nadaljevali Pp uspešni poti kulturnega osveščanja kot v minulem letu. Predsednikovo poročilo je dopolnilo podrobno tajniško poročilo, ki 84 je podal Emil Salvi in ki je v vsej polnosti in bogatosti pokazalo razvejano delovanje, ki ga je v pretekli sezoni imelo KD Primorsko. Naštevanje vseh pobud, akcij, kulturnih večerov, razstav in družabnih večerov bi bilo predolgo. Toda spomniti moramo bralce na dejstvo, da se je kulturno društvo Primorsko obnovilo v privatni hiši ln je do odprtja srenjske hiše 9. novembra lani delovalo v kletnih prostorih Riharda Šturmana. Društvo je redno in pogosto vzdrževalo tesne stike z okoliškimi društvi, bodisi v dolinski občini, kot tudi drugod. Plodne stike pa ima z mladinci iz Ankarana. Med najvažnejše pobude pretekla leta prav gotovo spadajo: u-deležba na proslavah 35-letnice o-svoboditve, organizacija pokrajinske razstave vin. silvestrovanje, števil-r gostovanja ’dramskFTWPWPBf »rtizanskim mitingom, k rej yysa njrg, Partizanskim mitingom, kresna Pilu v počastitev obletnice OF m organizacija spominske svečanosti °b 60-letnici požiga Mačkolj in prve obletnice Titove smrti. Ob teh so se zvrstile še številne manjše, a ravno tako pomembne prireditve. fctMiiitniiiiiiiimiiiuiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiitiuiiiiiiiiiiminniMMiuiifiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiHiiniiii IZJEMEN ULOV ustanovitev mladinskega krožka. Prisotni so izrekli željo, da bi namenili več pozornosti rekreacijskim dejavnostim, da bi v vasi zgradili avtobusno čakalnico, plesišče, skladišče in podobno. Občni zbor pa je sprejel tudi spremembo statuta in sicer, da bo skupščina članov vsaki dve leti in ne vsako leto, kot je bil dosedanji namen. Po volitvah, ki so sledile diskusiji, so bili v novi odbor sprejeti naslednji člani: Albert Olenik, Zoran Parovel, Vesna Purger, Emil Salvi, Danica, Iztok, Saša in Robert Smotlak, Bernardo Sancin, David Stepančič, Albert Stefančič, Rihard Šturman, Igor, Jordan, Nevenka, Radojka in Rafael Tul, Marino Zobin, Mitja Zonta, Letizia Zobin, Lucijan šturman, Mauro Soban, Armando Furlan, Maja Zonta, Gina Tul in Sergij Slavec. Gornji seznam bodo v kratkem dopolnila še nekatera imena. Nadzorni odbor pa sestavljajo: Pavel Kozlovič, Aleksander Smotlak, Idle Tul; kot namestnici pa Valerija Smotlak in Natalija Tul. Občnemu zboru je sledila obilna zakuska, ki se je ob veselem razpoloženju zavlekla pozno v noč. RIS Pismo uredništvu Obujanje starih tradicij ali njih izkrivljanje? Inštitucija Pro-loco ima namen, da ohranja in proučuje zgodovinsko preteklost v vseh svojih zna-čilnostih in pojavih, v osebnih dogodkih, ustanovah, nošah, običajih itd. Žal pa ima v Skednju odbor Pro-loca izredno čudne pojme o tem, kaj so njegove naloge, in zato se tu dogajajo čisto svojstvene stvari. Prav preteklo nedeljo smo opazili, kako je krajevna Pro-loco čisto po svoje prikazala del naše preteklosti. «Oživelai> je nekdanjega krajevnega župana ali «kapovilo». Vendar je vse izpadlo čisto na pustni način, tako da je razdražilo, žalilo in ponižalo Ške-denjce in našo preteklost, m katero smo tako ponosni. Naj povemo, da je škedenjska narodna noša čisto svojstvena in . um,.......m..ni. 11Mlnuu JUBILEJ DIRIGENTA PROSEŠKE GODBE Slavko Luxa se je srečal z Abrahamom V torek, 2. junija, je praznoval Slavko Luxa s Proseka v krogu svojih dragih častitljiv jubilej — 50-letnico. Kdor ga pozna — in Slavko je zaradi svojega dolgoletnega udejstvovanja pri proseški godbi na pihala znan pe samo v rodni vasi in na Kontovelu temveč širom po našem Krasu — skoraj ne bi verjel, da se je že srečal z Abrahamom, saj izžarevata iz njega še vedno in ob vsaki priložnosti mladostniški duh in zanos. Slavko se je rodil v zavedni slovenski družini, Njegova otroška Je-ojevalo težko predvojno in P v do- jr^čjjogi debi prištedilo z vojnimj grozotami. Sam se še včasih z bolečino v srcu spominja obešenja desetih talcev na proseški postaji konec maja 1944. leta, ko so ga fašisti skupaj s številnimi njegovimi vrstniki prjsilili, da prisostvuje zloči- nu. Takrat mu je bilo 13 let. Z osvoboditvijo se je v njem prebudila ljubezen do glasbe in tej ljubezni je ostal zvest z vse večjo vnemo vse do danes. Bilo mu je šestnajst let, ko je začel vaditi klarinet. Njega in skupino drugih mladih fantov, ki so postali in še o-stajajo jedro proseške godbe, je vadil eden od tedanjih stebrov godbe Franc Kapun. Slavko je pridno glasbeno zorel, skupaj z vrstniki je u-stanovil tudi ansambel zabavne glasbe. Nastopal pa je tudi v mladinskem pevskem zboru in nato še vrsto let tudi v pevskem zboru Vasilij Mirk. Ob 25-letnici nastopanja pri proseški godbi je bil odlikovan z zlato Gallusovo značko. V zadnjih letih je njegovo ime še tesneje povezano z razvojem Godbenega društva Prosek, že prej je bil več let v odboru društva, leta 1978 pa je prevzel dirigentsko mesto z velikim bremenom na ramenih: učenjem mladih godbenikov za pomladitev nekoliko že ostarelega orkestra. Zadano nalogo je izpeljal Slavko brezhibno, o čemer najbolj zgovorno priča več kot trideset mladincev, ki jih je izučil in ki sedaj stalno nastopajo. Ure in trud, ki jih je vložil v to delo, so bili poplačani le z zadoščenjem, ki ga je prevzelo ob poslušanju mladih, katerim je posredoval vse veselje do glasbe. Mladi so ga zato vzljubili; Slavko, ki ima za seboj že pol stoletja, je postal njihov dirigent. Tako je bilo od tistega prvega koncerta ob 75-letnici Godbenega društva leta 1979 vse doslej in bo še naprej. Tudi danes, ko bo Slavko Luxa, vedno mlad med mladimi, vodil svoje mlade godbenike v Trstu na otroški prireditvi »Ringa ringa raja». ZAKLJUČNI VEČER SLOVENSKEGA KLUBA Nastopila bo Milena Muhičeva z uspešno monodramo Lizika Večer bo v sredo - Predstava je v Sloveniji zabeležila več kot 170 ponovitev V sredo bo Slovenski klub v Trstu zaključil svojo letošnjo sezono gledališkim, večerom. V Gregorčičevi dvorani, borne lahko gledali monodratfio . Lizika, ki jo izvaja igralka SNG ' v "Mariboru Milena Muhičeva. Večer se bo pričel ob 20.30. Monodrama, ki jo je napisal Milenko Vučetič, govori o preprosti delavki, ki odhaja in se v tem trenutku srečuje s številnimi vsakdanjimi problemi, težavami in čustvi, ki so značilna a hkrati pomembna za posameznika. Igralka Milena Muhič je o svoji Liziki povedala med drugim naslednje: «To predstavo delam z doslej največjim veseljem, čeprav lahko rečem, da sem vedno delala z veseljem. Toda Lizika je moja. . . Ne želim imeti su flerke. ne lektorja, sreča, da i se z režiserjem tako ujela. Sploh me v tem primeru ne zanima premierska publika, ne tako imeno vana elita, ne kritika. . . Verjamete ali ne, toda res me ne zanima. Želim pa, da bi dosegla to, da bi mi delavke med predstavo verjele, da sem prava Lizika, da sem ena izmed njih in da sploh ne igram, da bi bila ena izmed njih. . .» Predstavo je režiral Voja Soldato-vič, tekst pa je prevedel in priredil Tone Partljič. Kostume je izdelala Vlasta Hegedušičeva. Ob zaključku naj zapišemo, da je monodrama Lizika doživela v Sloveniji izjemen uspeh, saj jo bo Milena Muhičeva v Trstu odigrala že sto sedem-in sedemdesetič. jriemna jegulja, ki jo gospa Licia drži v rokah, je dolga cel meter, **bta pa dobra dva kilograma in pol. Ujel jo je njen brat v vodah Tržaškega žaliva kar s samim trnkom. Tako izreden ulov je bilo seveda ovekovečiti tudi s fotografijo KD Lipa iz Bazovice pripravlja proslavo OF Štiridesetletnico ustanovitve OF smo zamejski Slovenci že proslavljali z osrednjo veličastno proslavo v Kulturnem domu. Prav pa je, da o tem nadvse pomembnem dogodku spregovorimo v vsaki vasi, v vsakem še tako zakotnem kraju, saj je bila takratna odločitev za nas življenjske važnosti. Marsikje pa si družbeno - kulturni delavci zastavljajo vprašanje, kako čim zgodo-so si bolj primerno proslaviti ta vinski jubilej. To vprašanje zastavili tudi v Bazovici, kjer bo v soboto in nedeljo., 13. in 14. junija proslava. V sbboto bodo odprli razstavo/"^' nedeljo pa bo kulturna pri-1 reditev. Toda ta manifestacija bo le nekakšen vidnejši izraz zavzetosti bazovskih kulturnih delavcev, medtem ko dejansko proslavljanje 40-letnice ustanovitve OF poteka že dalj časa že ob samih vajah pevskega zbora in recitatorjev. Večeri, ki jih mlajši in starejši ljudje, tisti, ki so rojeni po vojni in tisti, ki so v prvi osebi šli skozi vojno vihro, preživijo skupaj na vajah, so priložnost za poglabljanje znanja o OF in zavesti o njenem zgodovinskem pomenu. Baletni večer sinoči v Križu V kulturnem domu Albert Sirk v Križu je sinoči baletna skupina domačega športnega društva Mladina predstavila številnemu občinstvu svoj nov iznajdljiv program. Koreografijo je izdelala neutrudna Anka Kocjančič, ki vodi kriško skupino že od vsega začetka, pri izvedbi celotnega sporeda pa so sodelovali tudi številni odborniki društva ter tudi starši nastopajočih. Nov program bodo kriške baletke predstavile tudi danes zvečer vedno v kulturnem domu Albert Sirk. O prireditvi bomo še poročali. S. T. GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI priredi danes LJUDSKO ZABAVO S PLESOM Igra ansambel P U F Za jedačo in pijačo obilno poskrbljeno. (^Čestitke Oancs praznujeta 1. obletnico po-!T“ke VESNA in SERGIJ GLAV1NA. Mnogo sreče in zdravja jima želijo 8<*rodniki in prijatelji. ] Folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane nastopi danes na prireditvi «Ringa ringa raja* ^ torek ob 20.30 se bo v Dolini sestal občinski svet. Na sporedu, poleg drugih točk, tudi odobritev Proračuna za finančno leto 1981. Celodnevna osnovna šola Ivan Trinko Zamejski - Ricmanjc, Mara Samsa - Donijo in otroška Vl'toa iz Ritmanj in od Domja vabijo na zaključno šolsko prireditev {ji bo na šolskem dvorišču pri Uomju v sredo, 10. junija, ob ~ - U1'i- — Sodeluje pevski zbor Fran Venturini od Domja. Folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane je star znanec tržaškega občinstva, saj so njeni člani pred nekaj leti nastopili s celovečernim sporedom v tržaškem Kulturnem domu, večkrat pa je že bila skupina gost nabrežinskega kulturnega društva Igo Gruden. Za tiste, ki skupine Se ne poznajo, naj povemo, da so «Rožanci» pred dvema letoma proslavili tridesetletnico delovanja, kai priča, da pot, ki jo je skupina prehodila, oziroma «preplesala», ni prav kratka. Verjetno tudi vedno lahka ni bila, čeprav bi lahko uspehi, ki jih skupina žanje po svetu, dokazali nasprotno. Skupina Tine Rožanc je, poleg akademske folklorne skupine France Marolt, najbolj znana v Sloveniji; to je reproduktivna folklorna skupina, v katero se vključujejo delovci in študentje in ki deluje v okviru železničarskega društva. Med največje odlike skupine spada prav gotovo skrb za noše, ki so pri vsakem posameznem plesu izredno bogate. Skupina Tine Rožanc se redno u-dejstvuje mednarodnih festivalov in folklornih srečanj v Evropi in drugje, kjer redno žanje velike u-spehe. To je nedvomno mogoče pripisati tudi izredno bogatemu ljudskemu izročilu jugoslovanskih narodov in narodnosti, katerih plese in skupina predstavlja. Naj še rečemo, da se z razliko od nekaterih drugih slovenskih skupin, f.s. Tine Rožanc pri odrskih postavitvah plesov se ne izogiba raznih koreografskih. in scenskih pripomočkov ki močno učinkujejo na gledalca. Danes bo skupina predstavila tržaškemu občinstvu cjužni» spored. Na sporedu bodo plesi iz Povar-darja, splet iz Šumadije. Šota, pleti iz Vrgnja, slovanska kola m splet «starogradskih splitskih plesov», ki spadajo med novejše postavitve. Spored je bil določen na željo prireditelja, ker je «eksotični» spored pri našem občistvu vedno zelo zaželen. To pa še ne pomeni, da skupina ne razpolaga tudi t bogatim in razkošnim slovenskim sporedom, s katerim se po navadi predstavlja v tujini. Mislimo, da ni potrebno, da bi posebej predstavljali posamezne točke sporeda, ker jih ljubitelji slovenske in jugoslovanske folklore poznajo, pravo učinkovitost pa dosežejo ob zvokih glasbe, ob veselem petju in barvitosti noš na odru, ne pa v besednem opisu na .časopisnem papirju. Mislimo vsekakor, da je to priložnost, ki je ne bo zamudil nihče, ki ima rad ljudsko izročilo nam sorodnih narodov. nak kdor jo ima, jo skrbno čuva kot svetinje. Obleče jo le redkokdaj in samo takrat, ko so resnično svečani trenutki. Odbor Pro-loco, pa je iz noše naredil prav pustno šemo. Neke ženske so našemili z nekimi o-blekami, ki sploh niso bile podobne oblačilom naših starih Skedenjk ter jih imenovali — škedenjska narodiia noša. To je bila za nas prava žalitev. Sprašujemo se, ali sploh ti ljudje poznajo dele oblačila in sploh vedno, kako izgledajo. Dalje se sprašujemo, če ima sploh smisel, da si nadevajo ta oblačila ljudje, ki s starim Skednjem in njegovo tradicijo nimajo nobene afinitete. čeprav hočejo na vse načine v Skednju zabrisati kakršenkoli pečat slovenstva, naj se odborniki Pro-loca in razni priseljenci sprijaznijo s tem. da je bil. Skedenj nekoč samo slovenski, da so naše krušarice. ■ ki jim danes tako ši-rokoustno pravijo «pancogole», bile Slovenke in da so našo prekrasno nošo nosile predvsem slovenske žene. Z a zaključek pa naj dodamo še to, da obisk manifestacije nikakor ni bil tako masoven, kot so poročali italiianski tisk in lokalna radijska in televizijska postaja. Velika večina škedencev je temu postopanju odgovorila s tem, da se ni odzvala tej manifestaciji. A. K. Tudi danes praznik Skupnosti družine Opčine V «naselju» Skupnosti - družine Opčine je včeraj vladalo veselo vzdušje. Člani skupnosti so namreč včeraj začeli svoj praznik, v okviru katerega so poskrbeli za pester kulturni spored. V popoldanskih u-rah je bila na sporedu okrogla miza o vprašanju handikapiranih, pri kateri so sodelovali italijanski in jugoslovanski predstavniki; nastopila je tudi godba Refolo iz Milj, ki je v «naselje» prišla kar peš z Opčin, sodelovala pa sta še pevski zbor Val Rosandra in godba Filar-monica od Korošcev; včerajšnji dan se je končal z nastopom folklornih skupin in plesom. Danes se bodo prireditve začele že ob 10.30 s košarkarskim srečanjem med dvema ekipama paraplegikov iz Ljubljane; tekma bo na igrišču Prosvetnega doma. Ob 12. uri bo na istem mestu dvojezična maša, ob 17.30 pa bo koncert ric-manjske godbe na pihala; sledila bosta nastopa pevskih zborov Ala-barda in Tabor z Opčin, praznik pa bo zaključil ples. irtv. Praznik pri Korošcih Pri Korošcih feb'daneš' jfrazritfva-nje ob sedmi obletnici postavitve spomenika padlim. Ob 18. uri bo nastop domače godbe, ob 19. uri bo imel koncert miljski pevski zbor Jadran. Ob 20. uri bodo polagali vence pred spomenik. Govorila bost ažupan Bordon in slovenski odbornik Vodopivec. Odlikovanja SFRJ za zasluge v boju proti nacifašizmu Poleg slovesnih podelitev o-dlikovanj, ki so že bile v Pordenonu, Vidmu in Tržiču (za goriško pokrajino), so v teh dneh na vrsti slovesne podelitve še na Tržaškem v naslednjih krajih. Danes, ob 11. uri v Šoli «Prvi maj 1945» v Zgoniku za zgoniško občino (27 odlikovancev). Danes, ob 16. uri v Križu v dvorani Kulturnega doma «Albert Sirk» (88 odlikovancev). 12. t.m. ob 19.30 na Opčinah v dvorani Prosvetnega doma (180 odlikovancev). 13. t.m. ob 20. uri v Lonjer-ju v kulturnem krožku Lonjer ■ Katinara (23 odlikovancev). 14. t.m. ob 10.30 v Repnu v Kulturnem domu «Albin Bubnič* (11 odlikovancev). Gledališča avditorij Danes ob 17. uri v Avditoriju Jole Silvani in Witz Orkestra z delom «Un baul pien de ricordb. Rezervacija pri glavni blagajni. Za abonente popust. Kino Ariston 17.30—21.00 «Stalker». Režija Andrei Tarkovski. Eden 16.30 «Agente 007: Licenza di uceidere». Sean Connery, Uršula AnHrp?? Jutri isti film ob 18.00. Ritz 16.30 «Caceia selvaggia*. Charles Bronson, Lee Marvin. Jutri isti film ob 17.00. Grattacielo 16.00 «Passione d’amo-re». L. Antonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 17.00 «In amore si cambia*. Shirley McLaine. Aurora 16.30 «Gigolo». D. Hemming-sa. D. Bowie, S. Rome. Jutri isti film ob 16.45. Capitol 16.30 «Dalle 9 alle 5... orario continuato». Jutri isti film ob 18.00. Cristallo 16.00 «Gente Comune*. Režija Robert Redford. D. Suther-land. Jutri isti film ob 17.30. Vittorio Veneto 16.15 «Mi faccio la barca». L. Antonelli, J. Dorelli. Jutri isti film ob 16.30. Moderno 16.00—22.00 «Rock’n roli high school». Lumiere 15.00 «11 colpo maestro di Bruce Lee». Jutri: 16.30 «La grande sfide di Bruce Lee». Mignon 15.00 «1 guerrieri della not-te». Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 16.30. Nazionale 15.30 «Porno segretaria particolare*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30—22 00 «Super porno actions. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Le ninfomani». Prepovedan mladini pod 18. letom. ŠD MLADINA prireja danes, 7. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu Albert Sirk v Križu BALETNI NASTOP Vabljeni SPDT prireja v dneh /SPDT\ 26., 27. in 28. junija, tridnevni IZLET ZA SREDNJEŠOLCE Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11, tel. 040/767304). Izlet je avtobusni, stane pa 20.000 lir (vožnja in prenočišče). Izlet poteka po območju Storžiča, po slovenski transverzali od Preddvora do koče na Dobrči. Slovenski taborniki v Italiji ROD MODREGA VALA obveščajo svoje člane, da bo dvodnevno taborjenje 13. in 14. junija 1981 na Colu. Zborno mesto pred osnovno šolo na Colu v soboto, 13. 6., ob 16. uri. Prosvetno društvo Slovenec iz Boršta in Zabrežca se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k u-spešnemu poteku 11. praznika vina. GLASBENA MATICA TRST V sredo, 10. junija 1981, ob 20.30 v dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Trstu, Ul. S. Carlo 2 KONCERT Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice Dirigent STOJAN KURET GH GLASBENA MATICA TRST SKLICUJE v ponedeljek, 15. junija 1981, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju, na sedežu GM v Trstu, Ul. R. Manna 29, redni občni zbor Dnevni red: otvoritev; poročila; razprava; razrešnica staremu odboru; volitve novega odbora; razno. PD «FRAN VENTURINI« MLADINA OD DOMJA IN S KRMENKE priredita 7. in 8. junija SAGRO DANES, 7. JUNIJA: ob 10. uri odprtje kioskov ob 17. uri kulturni program: koncert ansambla «HLEDE» iz števerjana — nastop pevskih zborov: celodnevne šole Domjo-Ricmanje, F. Venturini, Slovenec in V. Vodnik JUTRI, 8. JUNIJA: ob 14. uri odprtje kioskov ■ Vse tri večere bo igral ansambel «POMLAD» Šolske vesti _ V prostorih šempolajske osnovne šole «S. Gruden« bo danes, 7. t.m., od 9. do 12. in od 16. do 19. ure razstava ročnih del. Na osnovni šoli Prežihovega Vo ra“c» T »riini . bo./dajpes, od 9. do 13, in od 17, ;do> 29./ ure razstava ročnih delv„ Kf> »4 ‘ •» Izleti * Društvo slovenskih upokojencev priredi 25. t.m., izlet v Dražgoše nad Škofjo Loko. Vpisovanje 11. in 12. t.m., (prvi dan za člane društva in drugi dan za prijatelje) od 10. do 12. ure na sedežu Ul. Cice-rone 8/b. Razna obvestila Sekcija KPI iz Križa vabi vse izletnike v Sovjetsko zvezo na skupni sestanek, ki bo v sredo, 10. t.m„ ob 20.30 v kriškem ljudskem domu. Ob tej priliki morajo izletniki poravnati vpisnino. KD Vesna in ŠD Mladina obveščata, da bar, ki deluje v domu A. Sirk v Križu ima za svoje člane nov urnik: od 20. do 23. ure. 13. in 14. junija bo v šempolaju praznik ZKMI. KD LIPA BAZOVICA priredi 13. in 14. junija 1981 PROSLAVO 40-LETNICE USTANOVITVE OF •>/. SLOVENSKI, KLUB • •■(•>'! zaključuje sezono svojih večerov v sredo, 10. junija 1981, ob 20.30 v Ulici sv. Frančiška 20/11 MILENA MUHIČEVA, igralka SNG v Mariboru, bo nastopila t MONODRAMI LIZIKA Predstava sodi med najuspešnejše v Sloveniji, saj jo bo Milena Muhičeva v Trstu odigrala že stosedeminsedemdesetič. SLOVENSKI KLUB V TRSTU SKD TABOR - OPČINE KD RDEČA ZVEZDA SALEŽ pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev ZAPLEŠIMO, ZAPOJMO... 4. revija otroških folklornih skupin V nedeljo, 14. junija, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah ARCI — ZSKD — ZSŠDI RINGA - RINGA - RAJA - GHIRI - GHIRI - GAIA PRAZNIK ZA OTROKE IN ODRASLE Gledališče, folklora, glasba, ples, odbojka, animacija - dobro založeni kioski in domače vino DANES, 7. JUNIJA 1981, OD TRGA GOLDONI DO STADIONA «1. MAJ* ..."H"""1".",“,"",""""""""ii""i""""'.»'ti"»»»ii.""»»»»i»i""ii.i"niiT'».iiiMrii»"i»»iifii»»iim.niiiiiniiiniiii.iiiiiiiMiiiiiiitiiiHi.iimlm4HMlt«M.,i,iiii.iimiHiiiiii.■lll■l"l■"lll•tllU"llll■■ Danes, NEDELJA, 7. junija BINKOŠTI, ZORICA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51 — Dolžina dneva 15.35 — Luna vzide ob 10.32 in zatone ob 1.00. Jutri, PONEDELJEK, 8. junija MEDARD Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,5 stopinje,, najnižja 15,5, ob 18. uri 22,5 stopinje, zračni tlak 1005,5 mb nestanovitno ustaljen, veter zahodnik 12 km na uro, padlo je 0,4 mm dežja, vlaga 70-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Morena D’Ago-stino, Massimo Guercio, Sara Moli-nari, Mattia Ferrero, Stefano Mari. UMRLI SO: 58-letni Gildo Racher, 76-letna Anna Micolich por. Maccar-rona, 79-letna Stefania Sanzin por. Stefani, 26-letna Fulvia Facchinet-ti, 83-letna Ida Detoni, 56-letni Silvano D’Agostini, 69-letni Bruno Ro-smini, 78-letna Maria Placer vd. Obersnel. 75-letna Rosa Ugolini vd. Sagelli, 53-letni Angelo Latona, 94-letni Giuseppe Pitacco, 79-letni Glistavo Nauta, 80-letni Antonio Pu-ric. 86-letni Giuseppe Zupancich, 88-letna Anna Morsani vd. Raus, 56-letni Guido Ciriello, 57-letni Antonio Mejak. OKLICI: uradnik Enzo Callegari in trg. pomočnica Emanuela Deani, zastopnik Vincenzo Roberto in trgovka Gabriella Klun, trg. pomočnik Riccardo Gherdol in trg pomočnica Rosanna Bruschina, šofer Giampaolo Ielussig in frizerka Patrizia Bambich, uradnik Paolo Martinuzzi in univerzitetna študentka Mariateresa Pipolo, geolog Gior-gio Lizzi ir. učiteljica Rossana Mil-lo, žel. vodja Gianni Busechian in uradnica Vittoriana Pez, uradnik Luigi Casalino in trg. pomočnica Lucia Chermaz, delavec Giampaolo Canciani in frizerka Liliana Siro-tich, upokojenec Elvino Furlan in gospodinja Liliana Stebel, uradnik Paolo Maietta in učiteljica Gabriella Ciriello, bolničar Flavio Tonda-to in uradnica Laura Pitton, upokojenec Antonio Bercari in upokojenka Catharina Maria Salamon, mehanik Bruno Benci in študentka Roberta Kozlovič, strojnik France sco Rubino in točajka Sonia Lat-tanzio, finančni stražnik Giuseppe Prete in trg. pomočnica Fulvia Dra-scich, biolog Walter Micheli in u-radnica Patrizia Lippi, šofer Gior-gio Frausin in gospodinja Marija Vitulic, uradnik Lorenzo Furlani in univerzitetna študentka Barbara di Majo, delavec Maurizio Pacori in študentka Loredana Leghissa, inženir Silvano Bembich in računovodkinja Maria Anna Stabile, tehnični uradnik Paolo - Silvio Puppin in trg. pomočnica Tiziana Donata Zuccon, podčastnik vojske Giancar-lo De Rosa in bolničarka Marinel-la Pianina, delavec Sergio Vežna-ver in uradnica Daniela Pockay, avtoličar Remigio Callegaris in trg. pomočnica Francesca Carrino, u-radnik Boris Jogan in univerzitetna študentka Mara Žerjal, uradnik Ci-ro Marano in uradnica Rosanna Valente, uradnik Giuseppe De Stefani in uradnica Silvia Pueri, uradnik Roberto Cook in univerzitetna študentka Daniela Picoi, uradnik Antonio Micco in uradnica Clara Bozzolan, DNEVNA SLU2B4 LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Via-le Miramare 117, Ul. Combi 9. Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35., NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. LEKARNE V OKOLIC) Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: cel 226-165; Opčine: tel. 2114)01; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina; tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel. 213137; Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. 20. ure, tel 68 441. LOTERIJA BARI 7 90 67 88 47 CAGLIARI 85 9 70 16 54 FIRENCE 58 74 73 45 30 GENOVA 5 3 72 43 40 MILAN 24 4 63 26 71 NEAPELJ 84 64 38 6 87 PALERMO 5 4 30 2 23 RIM 21 67 12 76 10 TURIN 83 38 80 33 5 BENETKE 5 6 80 14 48 ENALOTTO 1 * X 11 2 I 1 2 1 2 2 KVOTE : 12 — 11.770.000 lir 11 — 322.400 lir 10 -s 32.200 lir PrTmoršltilSdnevnik GORIŠKI DNEVNIK 7. junija 1981 NADVSE HVALEVREDNA POBUDA V novem šolskem letu v Krmim prvič slovenski otroški vrtec Sedaj je v teku vpisovanje • Vzgojiteljico bo občina plačala iz sklada deželnega zakona V teh dneh imajo člani kulturno-šolske komisije SSk v Krminu veliko dela z zbiranjem imen otrok, ki bodo septembra letos začeli obiskovati slovenski otroški vrtec. Gre za nadvse pomembno odločitev, saj v Krminu doslej niso še nikoli imeli šole za najmlajše. Priložnost se ponuja letos, ker je občinska uprava v Krminu iz sklada deželnega zakona št. 10. ki zadeva šolstvo, sklenila plačevati učno moč na podlagi predhodne konvencije z njo. Slovensko sekcijo bodo odprli v italijanskem otroškem vrtcu, ki ga vodijo šolske sestre. Zaradi padca Števila italijanskih otrok so namreč eno italijansko sekcijo zaprli, namesto nje pa bodo odprli slovensko, v katero se vpisujejo za vrtec godni otroci iz Krmina in iz okoliških slovenskih vasi. Toda pobudniki in voditelji akcije že sedaj razmišljajo o tem, da v naslednjem letu odprejo državni vrtec. Da bi to dosegli,bodo že sedaj vložili z vsemi potrebnimi dokumenti opremljeno prošnjo. Odločitev je nadvse pomembna, saj dokazuje stopnjo osveščenosti krminskih Slovencev, dokazuje pa tudi njihovo spoznanje, da je potrebno že v najmlajših letih slovenske otroke vzgajati v njihovem jeziku. Pri zbiranju otrok, obiskovanju družin po hišah, včasih tudi prepričevanju, jih spremljajo simpatije celotne slovenske narodnostne skupnosti. Kar se našega dnevnika tiče, gremo še dalje in pozivamo slovenske starše, tudi starše v mešanih zakonih, naj vpišejo svojega otroka v vrtec. Sploh pa se nam vidi, da bi problem šolstva v Krminu kazalo preučiti v širših sredinah, da bi premagali vse težave, ki se pojavljajo tudi na osnovnošolski in srednješolski ravni. Slovenska šola kot osnovni vzgojni in narodnostni trenutek v naši skupnosti je vedno bolj globoko prisotna v zavesti ljudi. To je mogoče sklepati tudi po tem. da se je število otrok v osnovni šoli na Plešivem povečalo in da so zato postavljeni temelji za njeno večjo razvejanost. Bolnišnica v Šempetru dograjena Splošna bolnišnica dr. Franca. Derganca v Šempetru pri Novi Gorici, ponos občanov treh severnoprimorskih občin, je dograjena. Z zidanjem so pričeli pred desetimi leti. Takrat je predračun stroškov za hospitalni del znašal okoli 58 milijonov lir. V naslednjih fazah so program izboljševali in spreminjali, tako da so v končnem izračunu stroški narasli na 409 milijonov dinarjev. Sklad, ki je skoraj enajst let vodil finansiranje, je sedaj končal svoje delo. Vanj so na podlagi samoprispevka ogromna sredstva prispevali delovni ljudje občin Nova Gorica. Ajdovščina in Tolmin. S tem objektom, ki so ga pravzaprav gradili brez zastoja, so pridobili 350 bolniških postelj. V bolnišnici so usposobljeni za diagno- stično in terapevtsko delo z bolniki. Razpolagajo s 34 posteljami v porodniškem oddelku, z osrednjim o-operacijskim oddelkom, oddelkom za intenzivno nego bolnikov in he-modializo, polikliniko, rentgenskim oddelkom in prostorom za zdravstveno osebje. Poleg tega so zgradili in opremili osrednji medicinski arhiv, jedilnice za zdravstveno o-sebje, osrednjo pralnico in številne druge prostore za tehnično dejavnost bolnišnice. Predstavniki socialistične stranke v rajonskih svetih so te dni na skupnem sestanku razpravljali o delovanju teh periferičnih organov krajevne uprave. Svetovalci so opozorili na nekatere ovire in zamude pri izpolnjevanju obveznosti. Tako izgleda, da občinska uprava ne posveča dovolj pozornosti temu vprašanju, kar se tudi odraža v zamudi gled izvajanja pravilnika. Svetovalci so zahtevali da predstavniki socialistične stranke v občinskem svetu in odboru storijo potrebne korake, da se pomanjkljivosti in zamude odpravijo. V okviru manifestacij ob 1600-letnici koncila v Ogleju, bo drevi, ob 21.15 v oglejski baziliki koncert beljaškega simfoničnega orkestra ter zbora cerkve sv. Ignacija v Gorici, ki ga vodi Stanko Jericijo. ZA HITREJŠI RZŠEVANJC PZRCČIH VPRAŠANJ Triurna splošna stavka v četrtek na Goriškem Stavkali bodo industrijski delavci, najbrž pa se bodo manifestaciji pridružili tudi obrtniki in trgovci ter dijaki - Sindikalni shod ob 10. uri v Tržiču O alkoholizmu, tokrat javno Vodstvo pokrajinske sindikalne federacije CGIL - CISL - U1L je na zasedanju, ki je bilo 4. t.m. v Tržiču, kjer so podrobno preučili splošni gospodarski položaj na Goriškem. predvsem pa neugoden potek krize, sklenilo oklicati splošno stavko. Izvedli jo bodo v četrtek. 11. t.m. od 9. do 12. ure v vsej pokrajini. S stavko nameravajo sindikati pospešiti reševanje treh osnovnih vprašanj krize goriškega gospodarstva: dežela naj čimprej izdela in izvede načrt za poživitev goriškega gospodarstva, pri tem pa naj se upoštevajo jamstva za ohranitev dosedanje ravni zaposlovanja in NA NIŽJI SREDNJI ŠOU V SORICI Gojenci slovenskega tečaja 150 ur te dni opravljajo «malo maturo» Pouk je obiskovalo 28 slušateljev, na preizkušnjo se jih je prijavilo 26 Šolsko leto se izteka in kmalu bodo na vrsti izpiti, oziroma mature. Pravzaprav se je zadnja preizkušnja za določeno skupino dijakov že pričela. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici namreč poteka te dni zaključni izpit za gojence posebnega tečaja 150 ur za odrasle. Tečaj so letos priredili prvič v slovenščini, obiskovalo pa ga je 28 odraslih oseb, v glavnem iz okolice Gorice, ki bodo po uspešno prestanem izpitu prišle do diplome nižje srednje šole, ki jo iz takih ali drugačnih razlogov niso opravile v rednem času šolanja. Z lekcijami so pričeli novembra lani. pouk pa se je zaključil zadnje dni maja in priznati je treba, da so si tečajniki prevzeli res pre cejšnje breme ter ga tudi vestno prenašali do konca. Lekcije so namreč potekale vsak večer in to po tri ure, enkrat tedensko pa celo po štiri ure. »Skozi vse leto so udeleženci pokazali precej zanimanja za pouk in so kljub številnim-žrtvam rednn4 obiskovali lekcije*, nam je povedal V Štandrežu se nadaljuje TRADICIONALNI PRAZNIK ŠPARGI.JEV Danes ob 19. uri nagrajevanje udeležencev natečaja ex tempo-re, nastop moškega zbora Hrast iz Doberdoba, zbora Rupa-Peč in moškega zbora iz štmavra. Sledi veseloigra »Podlaga zakonske sreče* v izvedbi članov PD Štandrež in režiji M. štrukelj. — Ples. Na voljo odlični šparglji, do mača pijača in jedača. predsednik izpitne komisije, prof. Slavko Bratina. Od 28 tečajnikov se jih je k izpitom prijavilo 26, eden ni bil pri-puščen, eden pa se ni predstavil. Tako so nam povedali včeraj, ko smo se pozanimali o poteku izpita. Pismeni del preizkušnje je obsegal naloge iz italijanščine, slovenščine in računstva in se je že zaključil prejšnji teden. V petek se je pričel ustni del izpita, ki se bo predvidoma zaključil sredi prihodnjega tedna. Kandidati odgovarjajo na vprašanja iz vseh predmetov, ki so jih obravnavali med letom, to je iz slovenščine, italijanščine, srbohrvaščine, zemljepisa, zgodovine, računstva in prirodopisa. Uspeh bodo objavili takoj po zaključku izpraševanja, po vsej verjetnosti že v sredo zvečer. k SEKCIJA VZP1 - ANPI V PODGORI VABI NA POLETNI PRAZNIK na parkirišču pred športno halo pri Madonnini PROGRAM: danes ob 14. uri odprtje kioskov — ob 18. uri PARTIZANSKO SREČANJE: pozdravna nagovora, nastop pevskega zbora in godbe na pihala iz Anhovega — Postregli bodo tudi s pravim PARTIZANSKIM GOLAŽEM. Za ples bo igral Zamejski instrumentalni ansambel — Bogat srečolov — Kioski z odličnimi jedmi na žaru, dobrim vinom in drugimi pijačami. Poletni praznik se bo nadaljeval v soboto, 13., in v nedeljo, 14. junija, ko bodo izvolili najlepšo mladenko. V deželnem avditoriju v Gorici bo jutri,, s pričetkom ob 17. uri, posvet o kmetijstvu na področju goričke občine, na podlagi izsledkov in ugotovitev pred dvema letoma izpeljane ankete. Glavno poročilo bo imel profesor Cesare Got-tardo: "ki poučaje na videmski univerzi, medtem ko bo dr. Mario Gregori govoril o stanju kmetijstva na področju občine, kakor izhaja iz osnovnih podatkov ankete. Spominska plošča Janezu Svelokriškemu Klub starih goriških študentov iz Nove Gorice in Kulturna skupnost Ajdovščina, bosta v nedeljo. 14. junija ob 14. uri (po jug. času) od krila v Vipavskem križu spominsko ploščo Janezu Svetokriškemu, najimenitnejšemu slovenskemu pisatelju sedemnajstega stoletja. Slavnost- TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR nudi informacije in napotke glede vaših poletnih počitnic Turistična agencija Gotour Gorica, Korzo Italija 205, telefon 33-019. ni govornik bo Stane Bačar, predsednik ajdovske kulturne skupnosti. Slovesnost bo združena s kratkim kulturnim sporedom, ki ga bodo izvedli učenci osnovne šole Dobravlje ter z nastopom gledališkega umetnika Staneta Raztresena. Janez Svetokriški (1647-1714) je bil frančiškan, odličen pridigar, ki je svoje govore dal natisniti v petih knjigah, (po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi jih bilo celo šest) ped naslovom «Sacrum promp-tuarium*. Izšle so ob koncu sedemnajstega ter v začetku osemnajstega stoletja. f Čestitke delovnih mest in končno naj tako dežela, poldržavna podjetja in zasebni podjetniki dejansko prevzamejo aktivno vlogo v procesu oživljanja gospodarstva. Napovedi o splošni stavki so se pojavile že pred časom, spričo zaostrovanja gospodarskega položaja predvsem pa spričo zavlačevanja glede reševanja najbolj perečih vprašanj, je bila odločitev zdaj slejkoprej nujna. Četrtkovi splošni stavki se bodo poleg delavcev v vseh vejah industrije po vsej verjetnosti pridružili tudi trgovci in obrtniki ter dijaki. Sindikalni shod bo na Trgu Republike v Tržiču, s pričetkom ob 10. uri. Ob podelitvi visokega odlikovanja jugoslovanske vlade, zlate kolajne za bratstvo in enotnost z zlatim ven cem ter priznanja za hrabrost in zasluge za narod Eriki Paulin ter priznanja za hrabrost in zasluge za narod Milanu Paulinu, iskreno čestitajo Nadja in Nataša z družinama ter Uršula In Angela. Odbor ŠZ Dom in sekcija orodne telovadbe čestitata svojemu trenerju MILOŠU FIGLJU ob rojstvu hčerke. Danes slavijo pri Mjetnih v Jam-Ijah. Sladkali se bodo na račun MIR1AM PAHOR, ki danes praznuje 16. obletnico rojstva. Ob priliki naj prejme tudi voščila vseh Miklevih. ......................................... Obisk Gorenjcev na gabrskem področju Iz Gabrij smo dobili naslednji za pis, ki ga radevolje objavljamo: Lepo nedeljsko jutro nas je še z večjim veseljem zvabilo, da smo se odpravili trije člani Prosvetnega društva «Ska!a» iz Gabrij in sicer Pahor Klavdija, Pahor Leopold in Černič Branko, mimo Čedada v Benečijo do mejnega prehoda Robič, kjer smo prisrčno sprejeli vaščane Sovodenj iz pobratene občine Škofja Loka. Že na mejnem prehodu smo jih pričakali zato, da bi jim pokazali čim več zanimivosti krajev tu v zamejstvu, kjer žive Slovenci. Zgo-vorjeno je bilo, da nas bo čakal tudi vodič iz Benečije, da bi nam lahko še kaj več povedal o beneških Slovencih in pokazal zanimivosti a ga žal ni bilo in smo hočeš nočeš morali sami prevzeti vodstvo. Ni nam bilo lahko, saj tudi mi šmo skupaj z gosti iz matične domovine prvič videli gotove kraje in zanimivosti. Znašli smo se in s pomočjo prospektov in lastnega zna nja izpolnjevali želje gostov in tako nas je pot vodila do ogleda Lan-derske jame, nato na Staro goro in mimo Čedada po Furlanski nižini čez Sočo v Gradiščudo spomenika, postavljenega v Redipulju padlim italijanskim vojakom. Po ogledu muzeja smo se mimo Ronk in Tržiča skozi Doberdob in čez Vrh peljali do Debele griže na ogled muzeja in zanimivih rovov in topov, is I. svetovne vojne. Pot se je nadaljevale do končne ga cilja obiska Sovodenjcev iz (Poljnske) Poljanske doline do Ga brij. Tu smo se ustavili pred se dežem društva, kjer je goste pričakalo že nekaj domačinov in smo skupaj odšli pokazati zanimivost našega kraja — spomenik, postavljen v čast padlim borcem proti nacifa šizmu — simbol naše vasi in simbol slovenskega življenja v njej. V čast našim padlim so Sovodenj ci iz Slovenije zapeli nekaj pesmi in nato smo prisluhnili pripovedi do mačina Julka, ki je pripovedoval, kako je kamen, ki je sedaj glavni sestavni del spomenika našel slu čajno malo više nad vasjo. Povedal je vaščanom in ko so se odločali za postavitev spomenika padlim so izbrali prav ta čudežni ka men, da bo ponazarjal nekoč živeče borce, vaščane, ki jih ni več med nami. Nato so naši borci in med izletniki je bilo tudi nekaj borcev iz Slovenije, obujali spomine na medvojne čase. Za spomin pa smo se vsi skupaj slikali in nato smo šli na sedež društva. Tu je naše goste, kot so sami izjavili, čakalo pravo presenečenje. Na vrtu za stavbo, kjer je sedež društva, so bile nameščene mize z 51 sedeži, toliko kolikor je bilo udeležencev izleta. Goste iz matične domovine je prisrčno pozdravil v svojem imenu, imenu občine So- vodnje in v imenu Prosvetnega društva Skala iz Gabrij naš župan Vid Primožič. Spregovoril je o zgodovini tukaj živečih Slovencev njihovem delu in njihovem nenehne: i boju za pravice. Med drugim je tu di omenil, da so se pravice Sloven cev v Italiji z osimskim sporazu mom izboljšale. Spregovoril je tudi o nastanku našega društva in njegovem delovanju. Poudaril je, da smo mi Slovenci takih srečanj zelo veseli in upamo, da bomo to tradicijo nadaljevali. Za prisrčen sprejem in celodnevno spremstvo se je zahvalil tudi vodja skupine iz Sovodenj v Sloveniji. Ob dobri kapljici domačega vina in nekaj prigrizka smo se še dolgo pogovarjali o življenju in delu nas Slovencev na tej in oni strai meje. Pred odhodom smo jim podelili značke, ki ponazarjajo naš spomenik padlim borcem. Ko so se zvečer vračali domov v rodno domovino, smo jih še pospremili do mejnega prehoda v Rožni dolini. Ob slovesu so se nam prisrčno zahvalili za vse in povedali, da so bili res presenečeni nad sprejemom in gostoljubjem. Obljubili so, da se bodo še radi vrnili k nam na obisk in nas vabili k njim v Slovenijo Dan srečanja s Slovenci v matični domovini je bil res srečen dan za vse nas in vsi si želimo še ve liko takih srečanj. Goriški gostinski večeri prirejeni na pobudo in s pokroviteljstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja GOSTILNA «PRI MIROTU MARA MUŽ1NA SOVODNJE OB SOČI TEL. 882017 Sreda, 10. junija 1981 menu: domači pršut rižota in domači rezanci z beluši telečja pečenka s pečenim krompirjem beluši z jajci polmrzla domača sladica jagode s črnim vinom kava — vino AL MERCATINO pri MAX1 SHOP Ul. del Carso 9/11 - Tel. 83 770 GORICA O Bogata izbira oblek in pletenin za moške, ženske in otroke O Casuals jeans O Sportsvvear V Krminu pokopali Cirila Sirka Včeraj popoldne so v Krminu pokopali Cirila Sirka, zavednega briškega Slovenca. Na zadnji poti ga jt spremila množica domačinov ter znancev iz Goriških Brd. Pokojnik se je pred 61 leti rodil v Višnjevi-ku, pozneje se je preselil v Montono pri Subidi. Med vojno so ga kot italijanskega vojaka zajeli zavezniki. že zelo hitro s je pridružil prekomorskim edinicam in postal pilot jugoslovanske narodnoosvobodilne vojne. Eil je na Vise, po vojni pa v Beogradu. 1917. leta se je vrnil v Kirni n" kjer se je ves posvetil vinogradništvu. V tem delu je dosegel velike uspehe, saj je bil eden izmed treh največjih slovenskih vinogradnikov v krminski občini. Sirkovi vinogradi se razprostirajo po vzhodnih pobočjih Kr-minske gore. Na njih prideluje družina izvrstna, po Italije ih tudi v inozemstvu poznana vina, Lansko leto si je Ciril Sirk začel graditi novo hišo in klet, toda smrt, ki je prišla nenadoma in kot posledica neozdravljive bolezni, mu je preprečila, da bi dočakal njuno dograditev. Zapustil je ženo in dva poročena otroka. Družini izrekamo naše globoko sožalje. 8Hli888i»8il8lili88llie88i,»i8,ii»i"ii",ii88iii,ii,M|8«iM,MM,i,,i»,,8»»8Hi8,,,,*ii>,,iHMi,M,i*MHiiM,iii8**8»»88iiHiMii,l RAZPRAVA V POKRAJINSKIM VODSTVUJTRANKC OSTRO STALIŠČE GORIŠKE KD DO ČLANOV PRIPADNIKOV LOŽE P2 Zahteva se izključitev iz stranke za tiste, ki so priznali povezanost z Oellijevo tajno organizacijo - Nujnost razpusta tajne lože P2 Pokrajinski odbor krščanske demokracije za Goriško je v petek razpravljal o kočljivem vprašanju, ki je že nekaj dni v ospredju ita-Iranskega političnega dogajanja. Razpravljal je namreč o morebitni pripadnosti predstavnikov stranke tajni Gellijevi organizaciji P2 ter zavzel ostro stališče, objavljeno v posebnem dokumentu, ki je bil soglasno odobren. Pokrajinski odbor KD ugotavlja, da je članstvo v KD nezdružljivo s pripadnostjo tajnim prostozidarskim ložam ter smatra, da je prekinitev vsakršne politične dejavnosti članov stranke, ki so kakorkoli vpleteni v afero nujen korak, v pričakovanju razjasnitve. Za tiste člane, ki so sami priznali članstvo, ali pa so bili, oziroma bodo proti njim zbrani dokazi o pripadnosti k organizaciji P2 ali drugim prostozidarskim ložam pa goriška krščanska demokracija zahteva izključitev. Istočasno pa dokument izraža obžalovanje, da ni o-sredn 'e vodstvo stranke pravočasno in odločno ukrepalo. Goriški krščanski demokKati nadalje predlagajo osrednjemu vod-*Št*U nujnost razpuftitve-tajrfe orga- SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE V GORICI bo odprto od 29. junija do 17. julija. Starše obveščamo, da je vpisovanje že v teku in sicer v dijaškem domu, Sveto-gorska 82, tel. 83495, kjer nudijo tudi vsa pojasnila. OTROCI, OPOZORITE STARŠE! nizacije P2, kajti njeno delovanje je v nasprotju z ustavo ter nujnost odstranitve iz javne uprave in drugih odgovornih mest oseb, ki so članice lože P2. Dokument so na zasedanju vodstva odobrili soglasno. Posvetovalna komisija za vpra šanja slovenske manjšine pri Javnem večnamenskem kulturnem središču s sedežem v Ronkab Učenci slovenskih otroških vrtcev in 1. razreda osnovnih šol iz Ronk in Doberdoba, starši, prijatelji in vzgojitelji, se bomo dobili na 2. SREČANJU UČENČEV IZ RONK danes, 7. junija, v prostorih Excelsior ob 10. uri. Vabljeni! ■lll*IIM»llllll8IMMI8lll8l»IIIIIIMMIIIIIIMIIH»88l8M8l»IH8t8B8lllllll8IIIIMIII8,8SIII,,,IIIIIM,HIHMII,l*,BI,IHII,,ll,IM SLOVO OD ŽRTEV NESREČE AVTOBUSA VSA DOMAČA VAS NA POGREBU DVEH PONESREČENIH DIJAKINJ V Šempetru ob Soči so včeraj pokopali Uri-stino Furlan in Derno Ballaminu! - V (>ra. dežu in Ogleju pogreba oslal‘h dveh žrtev Na cesti med Krminom in Villanovo se je včeraj, okrog 12.30 ponesrečil ravnatelj goriškega občinskega podjetja, 55-letni inženir Quirino Ri-gonat. Blizu mosta čez Idrijco je z avtom, najbrž zaradi mokrega cestišča, zapeljal s ceste, pri tem pa se je precej resno poškodoval. Zdraviti se bo moral 20 dni. V razstavni galeriji v palači Lan-tieri, na Trgu sv. Antona v Gorjci so sinoči odprli dokumentarno razstavo o avstrijskem skladatelju Gustavu Mahlerju. Letos namreč poteka 70 let od skladateljeve smrti. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela goriška pokrajinska uprava. Včeraj- danes Iz goriškega ma|jčitega urada RODILI SO SE: Michele Menghini, Laura Gelmini, Eva Kristan tič, I-laria Rizzatto, Andrea Paola Por-cari, Mattia Sinicco, Elena Bres-san, Elisa Santillo. UMRLI SO: 84-letna Antonia Da miani vdova Flamin, 59-letni Fran-cesco Bevilacqua, 60-letni Luigi Gallio, 93-letna Laura Vecchiet, 68-letna Ida Perini. OKLICI: Germano Lusnig in Ma-rialuisa Cecere, Francesco Velišček in Danila Cumari, Domenico Zoccali in Maria Calligaro, Loren-zo Furlani in Barbara Majo, Angelo Boschi in Irene Scarabot, Ser-gio Bacchetti in Anna Salerno. POROKE: Giorgio Davi in Isa-bella Zanette. Carlo Kufahl in Pa-trizia Delich, Claudio Davi in An-tonella Mastrorillo, Antonio Francesco Grasso in Giovanna Moras-sutti. Alkoholizem kot bolezen, tretja na svetu po številu žrtev, takoj za obolenji srca in ožilja in za rakom, je bil predmet seminarja, ki : '. je v sodelovanju s profesorjem na zagrebški univerzi «Stojanovič» dr. Vladimirom Hudolinom priredila u-prava goriške splošne bolnišnice. Po predavanjih zr. socialne asistente in zdravstveno osebje (podobne pobude so že zelo dorečene zlasti v Vidmu) je bolnišnica v sodelovanju s pokrajinsko in goriško občinsko upravo priredila javno predavanje dr. Hudolina, ki se ga je, kot vidimo na sliki, udeležilo veliko za to vprašanje zanimajočih se občanov. Razna obvestila Zaključna večerja goriških rekreativcev bo v petek, 19. t.m., ob 21. uri pri Mirkotu v Grojni. V posoškem fotografskem krožku (CIFI) v Ulici sv. Klare 15 v Gorici, se nadaljuje tečaj fotografiranja. Jutri, ob 21. uri bo na vrsti osmo predavanje, posvečeno snemanju in pripravi barvnih diapozitivov po sistemu ciba chrome. •Kino (i vrtcu VERDI 15.30-22.00 »I mastini della guerra*. K. Walcher, T. Berenger. Barvni film. Jutri isti film 18.00-22.00. CORSO 15.30-22.00 «1 carabbinieri*. J. Brancardi. Barvni film. Jutri isti film 18.00-22.00. VITTORIA 15.30-22.00 «Lo specchio del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri zaprto. EXGELSIOR 14.00 - 22.00 «Saranno fambsi*. Jutri 18.00—22.00. PRINCIPE 14.00-22.00 »Gente co-mune». Jutri 18.00—22.00. A«ivz tiorico in okolica SOČA 16.00-18.00-20.00 »Štirje potepuhi*. Ameriški film. Jutri 18.00—20.00 »Nisem jaz — on ne*. Francoski film. SVOBODA 18.00- 20.00 «Šerif iz vse-mirja*. Italijanski film. Jutri 18.00—20.00 »Mojstri šaolina*. Hongkonški film. DESKLE 17.00—19.30 »Letališče 20 Concorde*. Ameriški film. Jutri 19.30 «Dama s kameliami*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORIC! Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4. Več kot tisočglava množica se je včeraj popoldne v Šempetru ob Soči poslovila od dveh dijakinj, ki sta se smrtno ponesrečili v četrtek v tragičnem trčenju avtbbusa na cesti med Foljanom in Šempetrom. Že precej časa pred 17. uro, ko je krenil pogrebni sprevod, je bil trg pred cerkvijo poln ljudi, še posebno številni so bili mladi, vrstniki 17-letne Cristine Furlan in 19-letne Derne Ballaminut in pa sošolci in sošolke nesrečnih deklet. Prisotna sta bila tudi ravnatelja učiteljišča »Scipio Slataper*, kjer je Cristina Furlan obiskovala tretji razred in trgovske šole za tajnico podjetij, kjer je Derna Ballaminut obiskovala prav tako tretji razred. Po verskem obredu v vaški cerkvi je dolg sprevod z občinskim grbom n čelu in številnimi venci krenil proti domačemu pokopališču. Pogreb je bil na občinske stroške, po zidovih pa so žalni lepaki naznanjali dan splošnega žalovanja v vasi. Včeraj se je ves Šempeter za nekaj ur ustavil in v nemi tišini brez posebnih slovesnosti a z globoko ganjenim srcem spremil k zadnjemu počitku prerano umrli dekleti. Včeraj sta bila tudi pogreba ostalih dveh žrtev četrtkove nesreče. V Gradežu so pokopali 54 letnega šoferja avtobusa Giacoma Corbatta, v Ogleju pa 29-letno natakarico Lio Zucchetto. POHIŠTVO serijsko in |iu meri . IOaaŠL T=f Sadež: 8TEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tel. 31148 Skladišče: GORICA, Ul. Foecolo 24 — Tel. 31087 Stilno in moderno pohištvo — spalne sobe — otroške mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture kuhinie — opreme za kopalnice — pohištvo za urade vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE Možnosti začasne zaposlitve na pokrajini Pri pokrajinski uprav, v Gorici nameravajo zaposliti za omejen čas (največ tri mesece) vešče strojepisce, oziroma strojepiske ter nekaj drugega osebja. Prošnje je treba predložiti na kol-kovanem papirju, najkasneje do 12. ure 20. junija letos. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje predvidene za zaposlitev v javnih ustanovah, za podrobnejša pojasnila pa lahko zaprosijo v tajništvu pokrajine. PRIZNANO MEDNARODNO * rs- PODJETJE La Goriziana S. R. L. GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 84-845. 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga L- d GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 3 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA-KORZO VERDI 51 TELEFON: 84206 - 84207 - 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI U liT* 7. |uni|a 1981 OB IZIDU PRVE ŠTEVILKE^ INFORMACIJ, IN DRUGE *VESTNIKA> Raziskovalno delo SLORI in OZE v dveh informativnih publikacijah Pregled že opravljenih raziskovalnih pobud in tistih, ki so še v teku ter pregled ostalih dejavnosti teh dveh naših zamejskih ustanov Slovenski raziskovalni inštitut in odsek za zgodovino1 pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu sta te'dni izdala prvi zvezek «lnfor-Macij*. že sam naslov pove, da gre za biitep, ki o, širšo slovensko javnost, zamejsko u. matično, seznanjal z delovanjem teh *S»h naših, inšUthčij. Izdajatelja sta i zid prve šleviike z mesečno oznako «april 1981» pospremila z na-‘ slednjo uvodno besedo: »Slovenski raziskovalni inštitut je prišel do zaključka, da bi bilo treba obveščati članstvo in slovenske organizacije o njegovi dejavnosti. Ker čuti isto potrebo tudi Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, sta se obe ustanovi odločili za smotrno združitev sredstev in skupno objavo ciklostiliranih «Informacij» kar omogoča večjo preglednost dela. ki ga opravljata na področju družbenih ved. Seznanjenost z dejavnostjo Slovenskega raziskovalnega inštituta in Odseka za zgodovino pri NŠK. bo omogočila članstvu obeh ustanov in slovenskim organizacijam pregled nad tekočimi in zaključenimi raziskavami, to pa bo prispevalo k,, obveščenosti vše slovenske narodnostne javnosti, ki bo lahko bolje prispevala in vzpodbujala razširjeno dejavnost obeh ustanov. Upamo, da bodo «Informacije» dobrodošle in da bodo sredstvo, preko katerega se bo pretakala boljša obveščenost v vrstah naše narodnostne skupnosti. Po zamisli obeh ustanov naj bi-»Informaeije* izhajale dva do štirikrat letno in bi bile dopolnilo ostalim izdajam Slovenskega raziskovalnega inštituta in Odseka za j zgodovino pri NSK.» < Uredniški odbor »Informacij* sestavljajo Tamara Blažina, Milan Pahor in Pavel Stranj, med sodelavci prve številke pa so poleg njih še Ferruccio Clavora, Marta Ivašič, Dragica Maver, Pavle Merku in Karel šiškovič. Ker gre za prvo številko, je naravno in tudi prav, da posega s. svojo vsebino časovno tudi nekoliko nazaj, saj je tako pregled delovanja obeh inštitucij bolj zaokrožen. Zato naj tudi v tem pregledu vsebine navedemo najprej' tisto, kar je objavljeno v drugleftf iril/ delku pod naslovom »Opravljene’ naloge*. Publikacija «Geografska analiza Lonjerja* vsebuje socio geografsko študijo, izdelano na podlagi ankete, ki sta jo med prebivalci Lo-njerja izvedla profesorja Ksenija Levak in Gojmir Budal med decembrom 1976 in januarjem 1977. Slika, ki jo daje publikacija o Lo-njerju, je temeljita in. ima za Slovence pomen predvsem v tem, da kot izhodišče upošteva narodn pripadnost, torej prav tisto, česar navadno pogrešamo v italijanskih študijah. Analiza Lonjerja se vključuje v širši načrt podrobnejših raziskav na slovenskem poselitvenem območju in prva publikacija bi lahko bila zasnova za dalj šo serijo podobnih monografij Socio - geografska analiza občine števerjan je rezultat ankete Med prebivalstvom, ki jo je gorički sedež SLORI izvedel skupno z domačim prosvetnim društvom. Skupaj s kartografskim gradivom, uradnimi statističnimi podatki in specifičnimi kmetijskimi statistikami, daje zbrano gradivo zanimivo sliko o položaju občine Števe-rjan »Raziskava o izseljencih« se nanaša na Beneško Slovenijo in je rezultat 241 opravljenih intervjujev med delavci - družinskimi poglavarji od 18. do 50. leta starosti, ki prihajajo iz občin obeh gorskih skupnosti (Terske in Ngdi-ške) in ki so zaposleni v Belgiji, Franciji, Švici in Nemčiji. Rezultati ražiškave nedvomno nudijo u-pr-ai-tlpijem osnovo za razmišljanje, ko bodo izdelovali razvojne načrte. Izseljenec, ki se bo vrnil, ne bo več upokojenec ali invalid, temveč družinski poglavar z vsem, kar prinaša prelomne kakovostne spremembe, ki nastanejo pri vključevanju mladih, dinamičnih sil, u-smerjenih v drugačno prihodnost, v ostrelo skupnost. Pod ta razdelek so vključeni «Spominski datumi za leto 1981», ki jih pripravlja Odsek za zgodovino. Seznam teh datumov obsega kar 26 tipkanih strani in gre za neke vrste zelo koristnega servisa za naše ustanove in tudi za tisk. Prav tako je v ta razdelek vključena objava ((Italijanska zakonodaja v obdobju fašizma«. Gre za izbor predvsem tistih zakonov, ki so jih italijanske fašistične oblasti največkrat uporabi iale proti Slovencem. Dn zdaj so zbrani civilni zakoni in odloki, sedaj pa je v teku še zbiranie odlokov, ki so urejali cerkveno življenie. saj je znano, da so posamezne škofije izdale več odredb, ki so krat.;'e rabo materinega jezika pri versk;b obredih. V prvem razdelku »Informacij* pa so navedena tista raziskovalna dela, ki šo v teku in sicer: 1. Infoimacijske osnove za raziskovalni projekt ((Razvojne spremembe in položaj Slovencev v obmejnih občinah v Italiji* — Priprava sistema za formiranje in is-korišcanje podatkov in pr,prave fonda podatkov za območje, kjer živi slovenska narodna skupnost v Italiji. Delo je bilo zastavljeno v sodelovanju z Raziskovalnim inštitutom fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, nanaša pa se na 60 občin (84 v videmski pokrajini, 20 v goriški pokrajini in 6 v tržaški), ki so bile razdeljene na tri območja: 1. Tradicionalno območ'e sloven-i m"1,n iimimm v večini * ! žj>Wh'digfi)1/»^^bnfs'dahdjSlečto'' “ gledališču 'alptc ,^d ko^niri, jansli^v,,. i-rifoeater im-toer MB&aHti sprej-— f.io - • ' me kakih 1000 gledalcev in da !je pri številnem občinstvu doživela zelo velik uspeh, kar je potrdila tudi soglasna. laskava kritika v dunajskem tisku. Klavdiju Palčiču k nori pomembni mednarodni afirmaeii’ i-skreno čestitamo. jk ........................................................ PRETEKLO SREDO V DVORANI PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH Recital pianistke Ksenije Brass absolventke šole Glasbene matice Zaključni nastop gojencev baletne šole SSG V nedeljo zvečer se je zadnjikrat v letošnji gledališki sezoni dvignil zastor na odru slovenskega Kulturnega doma v Trstu. Baletna šola, ki je del Slovenskega stalnega gledališča, je pripravila zaključni nastop. Približno 60 gojenk in gojencev je na koncertu, ki sta ga pripravila mentorja Nada Križmančič in Janez Mejač, plesalca in diplomanta ljubljanske baletne šole, predstavila svoje pridobljeno znanje v treh točkah večera. V pr-vem delu so se nam pod vodstvom prof. Križmančičeve in ob klavirski spremljavi pianistke Nataše Valant, predstavili najmlajši z najosnovnejšim znanjem plesno-baletne umetnosti. Skladnost ritma in gibov se je lepo odražala v koreografski obdelavi. Male balerine pa so se zelo potrudile. Predstavile so se z lepo držo telesa in lahkotno izvedbo. Tudi v drugem delu večera je bila koreografija v rokah prof. Križmančičeve. Pod naslovom «0-, troške igre* in ob spremljavi glasbe, ki jo je napisal George Bizet, so se predstavile deklice, ki jim odrske deske niso več tuje. Sproščeno in zavzeto so pokazale, da so počasi, toda vztrajno, v nenehnem vzponu. V teh nekaj letih, ko zasledujemo delo baletne šole, saj je bil ta nastop že kar 7. po vrsti, ugotavljamo in to prav pri tistih gojencih, ki učne ure redno obiskujejo že nekaj let, da je sistematično delo doseglo in še dosega svoj namen. Popolnoma jasno je dejstvo, da po nekaj letih obiskovanja šole ne moremo pričakovati kadrov poklicnih plesalcev, kajti pouk je le dvakrat tedensko. Brez dvoma pa je dosežen cilj že s plesno razgledanostjo mladega človeka in kultiviranostjo telesa, s katerim, če že govorimo o telesu kot instrumentu izražanja se lahko naši mladi z dovolj solidnim pridobljenim znanjem vključujejo v kakršne koli ljubiteljske ple-snobaletne dejavnosti. Imeniten je bil tudi treta del koncerta pod naslovom «Baletna šolo* Na glasbo, ki jo je narisal L. Boccherini. je napravi prisrčno koreografijo prof. Janez Mejač. ki je svoje delo prilagodil sposobnostim mladih plesalk. Sam se nam je predstavil kot baletni učitelj in pri tem dajal še posebno poanto izvedbi, ki je pred nabito polnim avditorijem zaživela v vsej svoji ljubkosti in mladostni svežini. V drugem in tretjem delu večera je baletno gibanje v veliki' meri in 'želo uspešno dopolnjeval dramski izraz in pantomima. Vsalcq%to znova se razveselimo novih dosežkov mladih umetnikov, ki so, otroci naših zamejskih Slovencev. Upajmo, da nas razve/ šele tudi drugo leto. MARJETA ŠROT da je celoten program izvajala na pamet. S svojo doživete igro je uspela ustvariti tesen kontakt z občinstvom, ki ni štedilo z o-dobravanjem. Prepričam smo, da bomo Uidi po opravljeni diplomi, mri kateri jt želimo čim boljši uspeh, mlado pianistko kmalu zopet slišali. dg Na knjižni polici Preteklo sredo se je v dvorani i javljala na odru. izredno zahte-Prosvetnega doma na Opčinah ■ ven korak, kateremu nujno bo-predstavila s samostojnim> kla- |' trnje občasno tudi manjša nesi-virskim recitalom Ksenija Brass, j gurnost, ki pa v- njenem tokrat absolventka šole Glasbene mati- j nem razvoju ni bistvena. V po-ce iz razreda prof. Janeza Lev- j sebno zaslugo bi. šteli Bras sovi, šeta. Javni nastopi mladega pianističnega rodu so za ljubitelje glasbene umetnosti vselej privlačen kulturni dogodek, posebno še če gre za dijakinjo Glasbene matice, ki bo v kratkem opravila diplomski izpit. Obenem pa je tako glasbeno srečanje zanimiv prikaz uspešnosti pedagoškega dela naše centralne glasbene ustanove. Za svoj diplomski nastop si je Brassova izbrala dokaj zahteven program, ki je obsegal Sonato v Es duru op. 81 L. van Beethovna, Chopinovo Mazurko op. 17 št. 4, Nokturno op 37 št. 2 v G duru ter istega skladatelja Balado op. 38 v Fduru. dalje dve Etudi ap. 111 Saint-Saensa ter Sona-tino M. Ravela. Beethovnova Sonata op. 81, i-menovana tudi «Das Lebeuichh je eno redkih programskih del velikega mojstra, skladba ki zahteva od izvajalca dobršno mero zrelosti. Brassova. ki bi ji mestoma svetovali znanj uporabe desnega pedala, je ob zanesljivi tehniki pridružila svoji interpretaciji te sonate dokaj zrelo muzikalno podajanje, ki je prišla posebno do izraza v drugem stavku. Bolj sproščeno klavirsko igro je Brassova pokazala pri izvedbi Chopinovega Nokturna in Mazurke, pri Baladi, ki je bila o celoti lepo zajeta pa bi si mestoma želeli izrazitejših kontrastov med intimnimi razpoloženji in bravuroznimi mesti. V drugem delu recitala je poleg Saint-Saensanovih etud. izvedenih tehnično zanesljivo in mestoma kar z virtuoztiim zamahom, pritegnila pozornost Rave-’— Sonatina. Morda je bila lava prav v lem zahtevnem delu klavirska igra mlade pianistke najbolj prepričljiva in stilno lepo podana. Razumljivo je, da pomeni izvajanje celovečernega klavirskega koncerta za pianistko, ki se je doslej le s posameznimi deli po- SVETOVNA ZGODOVINA Leta 1976 je pri Cankarjevi založbi izšla slovenska izdaja Svetovne zgodovine, ki je nekaj let prej v nemškem originalu izšla pri založbi Herder v Freiburgu. Ta svetovna zgodovina sicer ni bila izvirno slovensko delo, pomembna pa je bila zato prav tako. Prvič zato, ker je bila to prva slovenska celovita zgodovina človeštva v eni knjigi. Drugič pa zato, ker so pri njej imeli velik delež tudi slovenski in jugoslovanski zgodovinarji, ki so delo ne le prevedli temveč tudi ponašili. Svetovna zgodovina nemških avtorjev je za slovensko izdajo doživela bistveno dopolnitev, primerno za nas Te dopolnitve so se tikale zgodovine jugoslovanskih, narodov, predvsem nas Slovencev. Tikale pa so se tudi nekaterih družbenopolitičnih sprememb, neuvrščenega gibanja, narodnoosvobodilnega boja, zgodovine krščanstva, umetnosti naših narodov in še česa. Tako je bilo mogoče govoriti o zgodovini, ki se je bistveno razlikovala od nemškega originala in ki je bila prirejena za naše potrebe. Da knjiga ni zgrešila svojega namena dokazuje dejstvo, da smo pred kratkim dobili drugo izdajo Svetovne zgodovine, izdajo, ki je sicer v bistvu enaka prvi, je pa dopolnjena. Gre za nebistvene dopolnitve, ki so bile potrebne in za katere je nova izdaja predstavljala ugodno priložnost. Strokovne preglede nemške izdaje, spremem- be in nova besedila so prispevali vsi eminentni slovenski zgodovinarji: Bogo Grafenauer, Metod Mikuž, 'Jože Kastelic, Ingacij Voje, Janko Prunk, Marko Kerševan, Franc Rozman, Slavko Kremen-šek, Franc Osole in še nekateri drugi. V slovenski izdaji so tudi nov« karte, vsaj nekatere, ki se nanašajo na naše kraje. Ker je Svetovna zgodovina v izdaji Cankarjeve založbe napisana na podlagi najnovejših ‘znanstvenih odkritij, ker je bistveno dopolnjena z dodatki, ki so jih prispevali slovenski zgodovinarji, ker nam na 700 straneh dvokolonskega tiska v knjigi leksikalnega formata posreduje pregled zgodovine vsega človeštva, smo ob novi izdaji lahko samo veseli: ne samo pojava te knjig«, temveč velikega uspeha na slovenskem knjižnem trgu. Naklada prve izdaje in naklada druge izdaje to samo potrjuje. John Hedgecoe: VSE O FOTOGRAFIJI 2e naslov knjige nam pove, da gre za priročnik, ki naj pove vse, kar naj bi fotograf amater vedel o fotografiranju. Pri tem pa ne gre zgolj za suhoparno delo, temveč za izredno živahno, moderno zasnovano knjigo, ki naj bolj, ali manj izkušenemu ali neizkušenemu začetniku pomaga pri ustvarjanju dobrih fotografskih podob. Na začetek je avtor uvrsti! poglavje o zgodovini fotografije. Potem sledi opis fotografskega aparata. Slikovne prvine in motiv je naslov posebnega poglavja. Osrednji del knjige zavzema najdaljše poglavje Kako posnamemo dobro sliko. Seveda mora znati fotograf sliko tudi razviti. To pa nam pove poglavje o izdelovanju fotografij. Za zaključek so še napotki o izbiraniu opreme in uporabi svetil, luči. filtrov, filmov, papirja in tistega, kar potrebujemo pri tej umetnosti ali veščini. Ker daje knjiga predvsem praktične napotje, je na vsaki strani knjige velikega formata polno čr-nobelih in barvnih fotografij s spremnimi pojasnili. Knjigo je izdala v slovenščini Državna založba Slovenije, prevedel jo je Srečko Balent s strokovno pomočjo Vlastje Simončiča. Sl. R«. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA - ODBOR ZA GOSPODARSTVO Nekaj aktualnih misli o prostorskem planiranju v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini V Vidmu se je včeraj zaključila dvodnevna prva deželna konferenca o prostorski problematiki in še posebej o urbanističnem načrtovanju in upravljanju. Kot smo že včeraj poročali, so na konferenci sodelovale tudi nekatere slovenske ustanove in posamezniki, ki se bavijo s tovrstno problematiko. Danes objavljamo v celoti prispevek gospodarskega odbornika Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki ga je na konferenci prebral Suadam Kapič, v prihodnjih dneh pa bomo objavili še druge posege slovenskih predstavnikov v razpravo. Pobuda deželnega odbora, da se ponovno spodbudi razprava o vprašanju teritorija v deželi Furlaniji-Julijski krajini, nedvomno zasluži veliko pozornost. Ta pobuda je še posebej zanimiva, če upoštevamo dejstvo, da se na vsedržavni ravni zaključuje obdobje kulturne, politične in upravne dejavnosti, ki je že dalo prve rezultate, katerih znake ni težko razumeti. Dovolj je, da pomislimo na nedavna zelo u-gledna ustavna tolmačenja inštituta «jus aedificandi* ter na sicer manj ugledne in opazne, a vendar bolj praktične in prav gotovo bolj realistične odmike od težnje, da postanejo lokalne ustanove (oziroma v širšem smislu javne ustanove) odločujoči dejavniki pri izbirah teritorialnega razvoja. Vendar ni dvoma, da so še potrebna primerna razglabljanja o nekaterih konceptih italijanske urbanistične kulture. ki še niso našli dovolj jasne-, ga formalnega in inštitucionalnega tnesta. Le tedaj se bo mogoče spoprijeti z urbanističnim vprašanjem na deželni ravni, v zvezi z izbirami, ki zadevajo celotno državno skupnost. Smatramo, da je ta uvod potreben, ker želimo vključiti naša razmišljanja o deželnih izkušnjah v širši okvir, ki pa ni brez odprtih vprašanj. Ko danes ponovno načenjamo vprašanja prostorske in urbanistične politike na deželni ravni, ne bi želeli ponavljati dober del tistega, kar smo že povedali ob različnih priložnostih, ki tudi niso več tako blizu. Vse to lahko na kratko obnovimo s tem. da opozorimo, da do danes deželni skupnosti še ni bil dan v pregled in pretres niti en celovit in zaključen predlog o gospodarskem, družbenem in teritorialnem razvoju, deželnega območja in da zato danes še zmeraj manjka določena dovolj točna hipoteza o družbeni politiki, ki bi lahko predstavljala osnutek za izbire teritorialne politike. Ob pomanjkanju točnejše opredelitve o političnem in programskem delovanju deželne vlade so najbpl tudi razmišljanja o inštittretonalnib in instrumentalnih izbirah prav tako neopredeljena: zato ntr^dibst ni možno drugo kot ponovna predstavitev nekaterih sicer že poznanih osnovnih misli o deželnem urbanističnem načrtu, o deželnem razvojnem načrtu ter o juridično institucionalnih aspektih urbanistike v deželi. Od odobritve DUN jo minilo že pet let in zdi se nam. da so ocene še zmeraj dokaj protislovne in da se teži k zamešavanju pozitivnih značilnosti z negativnimi. Pozitivne aspekte nedvomno najdemo v usmeritvi, ki je bila dana temu načrtu, glede zaščite urbanega in izvenurbanega okolja. Določitev urbanističnih standardov,, posebnih območij in normative je z ene strani zapolnila zakonsko vrzel v deželi F-JK, z druge pa pomenila predlog ureditvenega modela ali bolje predlog za nadzor teritorialne ureditve: ta predlog je bil v začetku shematičen in enostaven, vendar bi se ga dalo v času dopolniti in razviti. Negativne aspekte lahko le delno pripišemo propadu hipoteze o vmesni nadobčinski upravni ustanovi: le ti so v zvezi z neprilagajanjem originalnega modela zelo diferencirani razvojni krajevni dinamiki, oziroma v zvezi s pomanjkanjem splošnega preverjanja prostorskega plana z ekonomsko politiko. Nazadnje jih lahko pripišemo tudi pomanjkanju bolj podrobnega preverjanja celotnega sistema urbanističnih določb S krajevnimi potrebami. Obdobje od odobritve DUN do danes je sicer pripomoglo k temu, da so bili v določeni meri omiljeni (zmanjšam) nekateri aspekti usmerjeni predvsem v penalizira-n.je obrobnih območij; vendar to obdobje ni bilo zadostno, da bi začetno zamisel razvili v smeri bolj tesnih vezi s krajevnimi potrebami; niti ni prineslo razjasnitev glede razvojnih trendov deželne ureditve in sicer z ozirom na posege deželne uprave. Vprašanja, ki so jih v obdobju posvetovanj postavile slovenske organizacije, posebej pa Slovenska kulturno gospodarska zveza in to predvsem v zvezi s politiko za obrobna območja, na katerih živi in dela pretežno slovenska narodnostna skupnost, niso dobila odgovora. Zato se danes kot v preteklosti postavljajo problemi odnosa med podeželjem ter mestom, ki še zmeraj preveč zasega produktivne prvine podeželja. Zdi se nam torej, da ni več mogoče odlašati s problemom bolj dosledne in bolj točne opredelitve DUN in da morajo' dosedanje izkušnje služiti za okrepitev in za uvedbo izbir, ki imajo značaj tako teritorialnih kot programskih sklopov, ki jih danes kot kaže v načrtu ni. V drugih besedah, potrebno se je vprašati, na kakšen način je možno vključiti politične izbire deželnega gospodarskega načrtovanja v urbanistične načrte. Vsem so znane težave, da se določeni ekonomski model, četudi enostaven, prenese v teritorialni model. Razmerja med ekonomskimi in teritorialnimi spremenljivkami so na splošno netočna in tudi razmerja med vzroki oziroma posledicami niso tako linearna, kot bi se zdelo. Zato lahko mirno rečemo, da mora imeti določen ekonomski model, da lahko prehaja v prostorski model, kot predpogoj prosojnost (prozornost) in enostavnost: ob tem pa si moramo postaviti vprašanje, če izpolnjuje deželni razvojni načrt, ki je bil predstavljen sočasno z reformo o postopku za pačrtovajije, te pogrne. Ker sintetična 'bcetlA ^i 'Vrtčgot#; je tudi 'v'1trn'prfmdHi^tJoErebrkt razmišljanje itrraztiktivailje glMte pozitivnih tč? 'Bolj"'dvomiJvffi “a-spektov. Brez dvoma pomeni deželni razvojni načrt precejšen nacor, da se v enotno podobo poveže realnost, ki je zelo razpršena. Ugodne posledice so predvsem v zvezi z večjo prozornostjo strukture deželne porabe in rokov izvajanja posameznih programov: to pa prinaša večjo učinkovitost in hitrost posegov. Vendar to ne pomeni, da je bil dan dovolj jasen odgovor vprašanju planiranja. V deželnem razvojnem načrtu ni težko opaziti občutnega razlikovanja ■ med tehničnim in političnim nivc-sm. Pomanjkanje hipoteze o razdelitvi družbenega dohodka, ki ne bi bila le naglašena, temveč tudi formalizirana na strokovni podlagi; istočasna prisotnost protislovnih ciljev razvoja in zaščite brez tehničnega sistema preverjanja njihove združljivosti; nekoliko vsiljena podoba tudi ob porabi dokaj običajnih podatkov celovitosti deželnega gospodarstva v razvoju, vse to so elementi, ki dajejo misliti. da gre v bistvu za odpoved tehnični vsebini v prid izjavam političnega značaja, katerih nedoslednost je težko prikrivati. V tem smislu je pot v smeri opredeljevanja sistema deželnin posegov v zvezi z zaželenimi učinki na teritorij še dolga. Ta pot ne more mimo splošnejšega govora o uporabi in upravi finančnih i:i nefinančnih sredstev ter ne more ne upoštevati omejitev ter združljivosti načrtovanja, ki izvirajo iz ob- stoječih neravnovesij v sedanjem razvojnem modelu, o katerem še premalo vemo. Vendar lahko razvojni načrt upoštevamo še drugače. Če je z ene strani programski uvod k opredelitvi urbanističnega načrta, lahko z druge strani vsebuje specifične ukrepe za uresničenje ciljev DUN. Realizacija mestnih storitev in torej upoštevanje standardov, konkretna zaščita okolja s spodbujanjem primarnih dejavnosti, ki so edine, ki lahko zagotovijo pozitivno uporabo norm o varstvu okolja, so samo nekatere izmed možnih povezav med gospodarskim načrtom in teritorialnim planom. Da se lahko uresničujejo, je potrebno priskrbeti inštrumente, ki bedo boli občutljivi za krajevne potrebe. Končno se nam zdi. da obstajajo na področju prostorskega planiranja logične povezave, katerih celo- vitost je potrebno obdržati in okrepiti tako na političnem kot institucionalnem nivoju in sicer preko bolj tesne povezanosti med raznimi institucionalnimi postopki in nivoji. Čeravno še ne moremo obstoječi okvir inštrumentov oceniti kot zadovoljiv, je le ta v stalnem razvoju in prav gotovo prinaša določene zanimive tehnične rešitve. Zaradi tega imamo vtis, da je tehnični in strokovni nivo naprednejši od političnega. Menimo, da je čas, da se ta vrzel zapolni z ukrepi primerne politične teže. SKGZ že dolgo zahteva priznanje ustavnih pravic slovenske narodnostne skupnosti. Te pravice je potrebno zaščititi z zakonskimi ukrepi in tudi z izvajanjem take prostorske politike, ki bi naši skupnosti omogočila, da se kolektivno razvije, ne da bi se ob tem morala odpovedati svoji zgo- dovini. Mi ne zahtevamo posebnih privilegijev; kar hočemo, je pravilno mesto znotraj deželne skupnosti, kar naj omogoča nam in drugim, da lahko računamo na lastne sile, brez stalne skrbi, da se bo potrebno soočati s konfliktno in sovražno resničnostjo. Za to pa so potrebne drugačne izbire teritorialne politike, izbire, ki bodo peljale k odpravi diskriminacij in krivic, ki se neobhodno uveljavljajo v sistemu, ki ga označujejo neravnovesja. Ta hotenja nastajajo iz potrebe, da dobi naša skupnost bolj primerno mesto v deželnem okviru, a predstavljajo obenem zahtevo po večjem gospodarskem povezovanju z bližnjimi družbenopolitičnimi stvarnostmi in zaledjem. pri čemer mora tudi prostorski pristop odigrati svojo pomembno vlogo. Videm, 5. — 6. junija 1981 ORGANIZIRALE SO JIH NABREŽINSKA, ŠENTJAKOBSKA IN DOLINSKA ŠOLA Povsem zadovoljiv obračun ob zaključku letošnjih tečajev 150 ur v slovenščini Konec maja so se zaključili eksperimentalni tečaji za delavce, bolj znani kot tečaji 150 ur. Letošnje tečaje za Slovence so organizirale tri šole: srednja šola Igo Gruden iz Nabrežine, srednja šola Ivan Cankar od Sv. Jakoba in srednja šola Simon Gregorčič iz Dclin^. Začetni vpis je zajemal nekaj desetin tečajnikov, vendar se je končno število, oz. število tistih, ki so bili pripuščeni k _zaključnemu izpitu, nekoliko skrčilo. Nekateri tečajniki so opustili pouk zaradi zadržanosti na delu, drugi pa iz družinskih ali zdravstvenih razlogov. Tečaj je trajal pet dni tedensko od 20. oktobra 1980 do 22. maja letos. Pouk je trajal tri ure dnevno, vsi trije tečaji so se odvijali v večernih urah, predmetnik pa je obsegal naslednje predmete: slovenščino, italijanščino, nemščino, . matematiko, prirodopis, zgodovino in zemljepis. Po opravljenem zaključnem izpitu imajo . tečajniki V IZ GOVORA SVETOVALCA ŠTOKE NA SEJI DEŽELNEGA SVETA Kaj predvideva zakonski osnutek SSk o globalni zaščiti Slovencev v Italiji Kot smo poročali prejšnje dni, je deželni svet minuli teden posvetil tri seje vprašanju zakonske zaščite manjšin. V ospredju, razprave je bil poleg drugih doli; jmento v, predlog Slovenske skupnosti o globalni zaščiti. Kot znano, se je razprava zaključila s priporočilom parlamentu, naj predlog SSk upošteva v okviru drugih pobud za globalno zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Iz govora, s katerim je deželni svetovalec Drago Štoka v deželnem svetu orisal predlog SSk, povzemamo za naše pralce nekatere točke, predvsem pa one. ki se nanašajo na vsebino zakonskega predloga. V uvodnem delu, je Štoka predvsem utemeljil nujnost zaščite in ožigosal zamude, pri urejanju vprašanja slp^paske skupnosti. Štoka je tudi rradrhbuo orisal vsa notranja pravna in mednarodna določila, zaradi katerih je italijanska repulika dolžna, da sproži ustrezen zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Glede pristojnosti dežele v tem pogledu se je, Štoka skliceval na člen 26 deželnega statuta, po katerem deželni svet lahko izdela predloge parlamentu o vprašanjih, ki sicer niso v deželni pristojnosti,* imajo pa za deželo posebno važnost. Glede same zahteve po globalni zaščjti, pa je predstavnik SSk o-pozoril, da so jo slovenski predstavniki enotno postavili že leta 1870 v pismu takratnemu ministrskemu predsedniku Emiliu Co-lombu. Potem ko je omenil obstoječe zakonske osnutke o globalni zaščiti, se pravi predloge KPI, PSI in PSDI, peticijo SSk in predlog SKGZ, se je Štoka skliceval tudi na zaključke mednarodne konference o manjšinah, ki je bila julija 1974 v Trstu in ki je o-pozorila na hude nerešene probleme, glede zaščite Slovencev v Italiji. Deželni svetovalec SSk je na koncu svojega uvoda poudaril tudi, da so se v zadnjih letih stva- ri spremenile v smislu izboljšanja ozračja med italijansko večino in slovensko manjšino, da je bil tudi uradno priznan slovenski etnični značaj prebivalcev dolin videmske pokrajine, še posebno pa, da je prišlo do sklenitve in ratifikacije osimskih sporazumov. Prav te novosti so narekovale Slovenski skupnosti, da je pripravila novo in ažurnirano zakonsko besedilo, ki ga je Štoka orisal deželni skupščini. Novi osnutek, kot je dejal Štoka in kot smo na kratko že'poro-čali, šteje 24 členov ter se nekako deli na 6 poglavij: 1. formalno priznanje slovenske etnične skupnosti kot pravnega subjekta, ki je zaščiten po členu 6. ustave: 2. raba slovenskega jezika v javnih uradih in javnih napisih; 3. državne šole s slovenskim učnim jezi-. kom; 4. kulturni razvoj, zaščita zgodovinskega .'in ^kulturnega bogastva ter ljudskih izročil, kulturne izmenjave; 5. zaščita socio-ekonomskih in ambienlalnih interesov: 6. izvršilna in zaključna določila. Prvi člen priznava torej slovensko prebivalstvo tržaške, gori-ške in videmske pokrajine kot etnično skupino, ki ima pravico do zaščite v smislu člena 6 u-stave, člena 3 deželnega statuta in člena 8 osimskega sporazuma. Naslednji člen jamči popolno u-živanje osnovnih pravic, to jamstvo pa je še okrepljeno s kazenskimi sankcijami na račun kršiteljev omenjenih pravic. Osnutek v nadaljevanju izrecno določa pravico pripadnikom manjšine. da zahtevajo, da so njihova imena in priimki zapisana v javnih dokumentih v pravilni obliki in v slovenski pisavi. Prav tako je zajamčena pravica do uporabe slovenskega jezika v pismih in ustnih odnosih z javnimi uradi in sodnimi oblastmi. Zakonski osnutek SSk posveča posebno pozornost vprašanju slovenskega šolstva in njegove avtonomije. Predlog najprej predvideva raztegnitev določil o slovenskih šolah v goriški in tržaški pokrajini tudi na videmsko pokrajino, člen 13 pa predvideva ustanovitev avtonomnega šolskega o-kraja za državne šole s slovenskim učnim jezikom. Štoka je v svoji obrazložitvi osnutka poudaril, da je bila z vseh strani občutena in poudarjena nujnost po takem kolegialnem organu, ki naj bi v okviru ukrepov za demokra- tizacijo šole in v tesnem sodelovanju z drugimi šolskimi organi, ki jih predvidevajo pooblaščeni odloki, skrbel za posebne potrebe slovenskih šol in deloval za reševanje njihovih specifičnih problemov. V tej zvezi je bilo predlaganih več rešitev, ki jih je SSk poglobljeno proučila ter se nato odločila za predlog o ustanovitvi avtonomnega šolskega okraja, ki naj bi zaobjel vse slovenske šole v deželi. V osnutku je poudarjena tudi važnost razvoja kulture slovenske narodnostne skupnosti, še posebno glede na njihovo vlogo mostu med različnimi kulturami. Posamezni členi osnutka obravnavajo med drugim kulturno izmenjavo in stike s kulturnimi ustanovami Slovenije, jivtgiRitffo, slovenskih radijskih in televizijskih (programov, materialno'pomoč slo-1 venskim kulturnim, znanstvenim, vzgojnim in drugim ustanovam ter končno zaščito zgodovinskega ■ in umetniškega bogastva. i Pravna zaščita etnične skupine, j je med drugim dejal Štoka, mora J zaobjeti tudi gospodarske, social-> ne in ambientalne interese prebivalstva. Jasno je .namreč, da pomenijo ti interesi bistveni pogoj , za sam obstoj in ohranitev et-! nične skupine ter za njen razvoj in napredek. Zakonski osnutek ' tu potrjuje predvsem dve načeli: prvič načelo, ki ga je že vsebo-' val Londonski memorandum, ki • prepoveduje vsakršno spremembo i v sestavi temeljnih upravnih enot, katere namen bi bil škodovati etnični sestavi enot samih; in drugič načelo, da so Slovenci za- ■ stopani v vseh tistih forumih, i ki delujejo na teritoriju, kjer živi etnična skupina, in katerih delovanje se lahko križa z družbeno - gospodarskimi interesi prebivalstva. Tako mora biti etnična skupina pravično zastopana v trgovinskih zbornicah, v vseh organih in uradih, ki se bavijo s kmetijstvom, v upravi Ustanove za tržaško pristanišče, v upravljanju gorskih skupnosti, v šolskih patronatih itd. Vprašanje zase predstavljajo razlastitve nepremičninske imo-vine. Kot je dejal Štoka, je slovenska zemlja, še posebno v tržaški in goriški pokrajini, doživela že preveč razlastitev zaradi javnih koristi (na primer tovarna Velikih motorjev, naftovod, me-tanovod, avtoceste, avtoporti itd.). druge razlastitve pa so na vidiku tudi v zvezi z realizacijo industrijske proste cone, ki jo predvideva osimski sporazum. Pri vseh teh javnih delih, ki koristijo celotni skupnosti, mora najhujše breme prenesti slovenska etnična skupina. Zato je prav, da se, poleg jamstva pravične odškodnine, določijo tudi norme za omejevanje razlaščanja samo na najnujnejše primere. Ko pa gre za razlaščanje nepremičnin za gradnjo novih industrijskih ali trgovskih obratov ali z-, nova stanovanja. je treba razlaščenim lastnikom in prebivalcem zainteresiranega območja zajamčiti prednostno pravico do novih delovnih mest ali do novih stanovanj-. Zakonski osnutek priznava pripadnikom slovenski t etjučm skupnosti, ki so bili preganjani za časa fašističnega feŽiina,' pravico do odškodnine, ter v ta namen predvideva ponovno odprtje rokov za vlaganje prošenj in ustrezne dokumentacije. Zadnji del osnutka vsebuje izvršilne norme, med drugim pa predvideva tudi možnost, da država pooblasti avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino, da zakonsko ureja razna vprašanja, ki zadevajo konkretne aspekte uresničevanja zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti. priznan tretji razred nižje srednje | ril in Metod» od Sv. Ivana in s šole, ali, kot temu pravimo, malo Katinare, v okviru dopolnilne?! pouka, kviz prireditev v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Mehanizem igre je bil preprost: učenci posameznih razredov, razdeljeni v ekipe po šest članov so morali, po branju vprašanja, pritisniti na gumb. Tisti, ki so pozvonili prvi, so imeli minuto časa, nakar je predstavnik moral odgovoriti na vprašanje v mikrofon. Če je bil odgovor točen, je ekipa dobila e-no točko, če pa je bil zgrešen, so ekipi odvzeli točko. Vprašanj je bilo devet, vsa iz šolske snovi in iz spretnosti. Publika, sestavljena iz ostalih učencev, staršev in profesorjev je živahno spremljala dogajanje na odru. Zmagali so A-jevci prvih in drugih razredov, za tretje razrede pa so se izkazali B-jevci. Na koncu prireditve je bila na vrsti zakuska in nagrajevanje zmagovalcev s... tortami. Tudi letošnja prireditev sveto-ivanske nižje srednje šole je lepo uspela. Upajmo, da bo tudi v bodoče žela take in, "kdo ve, še boljše uspehe. PETER RUSTJA dijak III. B razreda šole «Sv. Ciril in Metoda - Sv. Ivan maturo, kajti tečaj je državnega značaja. Letos je na vseh treh tečajih učilo pet profesorjev, v Nabrežini Jana Ban in Marija Brecelj, v Dolini in pri Sv. Jakobu pa Radoj-ka Tul, Janko Žgur hi Boris Pangerc. Tečaje so vodili ravnatelji: Ivana Antonini-Milič v Nabrežini, Vera Bedendo na šoli I. Cankar in Aldo Štefančič v Dolini. Letošnji tečaj 150 ur je na vseh omenjenih šolah potekal zelo v redu. Tečajniki, tisti, ki so vztrajali do konca, so redno in vestno obiskovali pouk in se široko in poglobljeno seznanjali z vsebino predavanih predmetov. Pravilnik tečaja pa je takšen, da dopušča precejšnje število ur za poučne ekskurzije in obiske objektov in ustanov splošnega zanimanja. Nabrežinski tečajniki so imeli predavanje o ekologiji, dvakrat pa so obiskali slovensko gledališče v Trstu. Zelo razgibano šolsko leto pa so imeli obiskovalci tečaja v Dolini in pri Sv. Jakobu. Decembra so si ogledali kamnoseško razstavo v Nabrežini in staro torklo v Dolini ter moderno torklo v Boljun-cu. Nato je tečajnikom predavala Damjana Ota o svojem potovanju v Nepal in Sri Lanko, dvakrat so tečajniki obiskali Kulturni dom v Trstu, doživeli so prijetno srečanje s Tržaškim oktetom, nepozaben je bil recital Staneta Raztresena, lepi spomini vezejo tečajnike na obisk Kosovelove domačije v Tomaju in ha srečanje s pesnikovo sestro. Višek izvenšolske dejavnosti pa je predstavljala poučna ekskurzija v Ljubljano, kjer so si tečajniki ogledali vse najpomembnejše kulturne objekte, povezane predvsem s slovenskim jezikoslovjem in književnostjo. Izvenšolsko dejavnost je sklenil obisk tiskarne Primorskega dnevnika. Med šolskim letom so tečajniki tesno sodelovali s svojimi profesorji in skoro vsi pokazali veliko zanimanja in dobro voljo, kar se je poznalo potem tudi na zaključnem izpitu. V Nabrežini in Dolini so izdelali vsi, medtem ko je na šoli Ivan Cankar izpitna komisija dva odklonila. Danica Smotlak, Mario Ota, Jožef Sigoni. Anton Golemac, Marija Mikša-Ciuk so izdelali z odličnim uspehom, veliko tečajnikov pa se je na zaključnem izpitu prav dobro izkazalo. Tečajniki, ki so skupaj prebili več mesedeV.^sd^šb^thfUltioim^žtlli v zelo sklenjeno in povezano druščino, kar pomeni, da je bilo tudi po tej plati zanje lepo in koristno doživetje, (ris) SvelohmM in katinarski rrciinjcšoki so s« pomerili v kvizu V soboto, 30. maja. smo imeli dijaki nižje srednje šole «Sv. Ci- • Raziskovalno delo (Nadaljevanje s 5. strani) talijanščini, srbohrvaščini in angleščini. Poleg podatkov o upravnem delovanju inštituta (poročila z občnih zborov, imena novih članov ter vodstvenih organov), vsebuje druga številka dva daljša prispevka. Prvi, ki ga je napisala Norina Bogateč, obravnava analizo ankete o maturantih, ki jo SLORI izvaja že vrsto let. Analiza zajema petletno obdobje 1973/74 — 1978/79 in daje jasno sliko o naših maturantih iz najrazličnejših zornih kotov, cd družinskih podatkov tja do podatkov o družbeni angažiranosti posameznika. Dejansko predstavlja ta prispevek nadaljevanje oziroma poglabljanje posameznih tem v okviru šolske problematike, ki je eno osnovnih vprašanj, s katerimi se inštitut ukvarja. Drug prispevek je iz Benečije in vsebuje analizo tamkajšnjih občin Sovodnje in Srednje. Tudi to je korak naprej pri sistematični obdelavi slovenskih in mešanih občin v Videmski 'pdkrajini, od katerih s6 bile nekatere že obdelane. Rezulta-, ti te raziskave so predvsem sad ankete ki jo je čedajska podružnica SLORI izvedla v omenjenih občinah. Npdi se nam torej zelo verodostojna slika o njihovem sociogo-spodarskem položaju, posebna pozornost pa je posvečena vprašanju jezika. Skratka, pred nami sta publikaciji »Informacije* in «Vestnik», ki sta zelo pomembni in ki pričata o resnem, strokovno zasnovanem študijskem delu, ki je nova kvaliteta za naša narodnostno skupnost. PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. MARJAN TOMŠIČ: 4. 0ŠTRIGETA -Ali sem ga sploh imel? Pri babi Stafuri sem ga imel! Saj se mi je vendar motal okoli nog, ko sem hodil za njo in gledal, kako meša tiste svoje copmije. Zdaj pa, glej, ga ni več! Se pravi: če repa ni, hudiča ni. Malora, kdo pa trdi, da sem bil kdaj hudič! Nič. Prav naredim, če grem kar takoj k babi Stafuri in ji rečem: Tako in tako stoje te stvari... mislim, da si me osleparila in zahtevam, da mi vrneš, kar ni tvojega. Ce ne... če ne... kaj pa potem, če mi ga ne vrne? Zdajle že ne bom šel tja, drugič. Nebo je črno in bliska se. Kadar pa je takšno vreme, imajo preveliko moč. In spjoh, kaj mi če! Naj bo, kjer hoče biti. Je že tako. Seveda bi bilo bolje, kajti zadnje pomagalo je pač zadnje pomagalo. Brez njega se težko razpletajo težave. Oh, kaj bom umrl brez njega!« Cof, čof, čof mu je cmokalo pod škornji. Spet je bil na poti. «Kam neki ga vrag goni zdaj, ob takem vremenu?« je pomislila Mica. ki ga je videla, ko je nekaj rogovilila na svojem vrtu. In ga je poklicala: «Marinič, kam pa zdaj, kam?» *Eee,* je zategnil potepuh, »grem, kamor me pot vleče. Gremoča, eee!» »Poslušaj,« se je tedaj zavzela Mica in se je približala vrtni ograji ter se naslonila na deske. Počakala je, da se je starec dovolj približal, potem pa ga je vprašala s pomenljivim glasom: »Marinič, kaj je res, da si ozdravil Maršičevo kravo, ki je imela crknit?« Gledala ga je, kot da imata nekaj skupnega, nekaj, kar lahko zaupa samo njej. Nekakšno veliko skrivnost. «Be!» je potepuh jezno sunil z roko predse, kot da bi hotel odgnati vsiljivko. Potem pa je le rekel: »Sama se je ozdravila, jaz sem ji le pomagal.« In je hotel mimo, pa ga je Mica ujela za rokav in ga potegnila k sebi. Mehko je dahnila vanj: «Daj, stopi no k meni, boš jedel pršuta in pil refoška! Anka jajca ti bom spekla, ki vem, da si lačen.« Zdaj se je Marinič malo obotavljal. Nekaj ga je vleklo dalje, nekaj drugega pa mu je govorilo, da naj kar stopi k Mici. Razen tega mu je prav močno zadišal pršut, še bolj pa ga je zažejalo, saj že od sinoči ni zmočil jezika. Žeja pa je bila za Boškina vedno hujša od lakote in sploh nekaj najhujšega na svetu. Bil je sicer namenjen v Lopar, toda do tja je bilo-še dobre pol ure pešačenja, zatorej ne bo nič narobe, če malo popije tu in malo tam. Dvakrat bolje kot enkrat, in je kar hitro stopil za žensko. Mica je bila še vedno ženska in pol, vredna vražjega greha. Pred dobrim letom ji je umrl mož. Dolgo je bolehal, dolgo se je borila za njegovo življenje, nazadnje pa ga je le pobralo. Zdaj je kmetovala sama, na samem, na posestvu, daleč iz vasi. Edina hčerka se je omožila v Trst in pride le ob praznikih ali kakšno nedeljo, ko si meščanska družina zaželi svežega zraka in dobrot iz kašče ter kleti. In tako se Mica bori z njivami, vinogradom in travniki ter z boškom sama, čisto sama. Gara od jutra do noči, kar naprej se žene brez nehanja in še potem, ko pozno ponoči leže, razmišlja, kaj je storila in česa ni in kaj bo treba jutri narediti. Tako jo žene življenje iz dneva v dan in ji ne da počitka, čeprav si ga je zaslužila in bi si ga lahko tudi privoščila. Vesela pa je vsakogar, ki pride mimo in ki je voljan se ustaviti pri njej: za kozarček dobrega vina, za skodelico kofeta. Nemirno ji begajo oči. Nikoli nima miru ta ženska. Nemirne so roke, nemirna hoja. Nekaj zaletavega, trzajočega je v njej. Kot da mora koga prehiteti, kot da se ji kam neznansko mudi ali: kot da ji je kdo na sledi in se boji, da jo bo zdaj zdaj ujel in jo kaznoval za ne vem kakšne grehe. Večni popotnik in potepuh Marinič je popil liter dobrega refoška in zgrizel kar precej pršuta. Potem se je udobno naslonil na zid in se zagledal v Mico. Gledal jo je nekako drugače kot običajno. Kot da bi v njej kaj iskal, kot da bi za nečim tipal v njene globine. Potem pa je nenadoma vprašal: »Mica, povej no, kako si se borila za Toneta, za svojega moža,« Ženska ga ie začudeno pogledala, tudi prizadelo jo je, ker pa je to vprašal Marinič, njemu pa itak ne moreš nič zameriti in od njega lahko pričakuješ čisto vse — se je zbrala in ga je ogovorila: »Zakaj pa hočeš to vedeti?« »Eh, kar tako, ne, pač tako. Sem se spomnil na pokojnega Toniča in sem slišal, da si se borila za njegovo življenje. Povej no!». Mica se je zresnila, sedla k peči, precej časa molčala,-potem pa začela: «Tebi poveri, ki si drugačen človek. Če bi pravila njim, bi se smejali in bi' rekli, da ri res. Moj mo-, Tonin, saj S9 ga Fobro snorrmiš... in veš, da ie M h"do bolan... je ležal tamle, na tisti postelji. Sem ga dala v kuhinjo, ker j« bila zima in je zunaj pihala burja, peč v oni sobi pa ni dobro vlekla in se je kadilo. Ben, zato je ležal tam. Kuhala sem mu čaje. kapljala noter zdravila, ampak je bil vedno slabši. Ko bi ti takrat prišel mimo, bi se mogoče zgodil čudež, pa tebe ni bilo in je šel v nebšsa... Če je šel tja, ja! C« ga ni zvlekla kam drugam. Alora, poslušaj, kaj Se je dogajalo tisti večer. Zunaj je pihala burja, tulilo in zavijalo je okoli vogalov, da me je mraz stresal po kosteh. Pričakovala sem hčerko Rozeto, bi morala priti z avtobusom, pa je ni bilo. Tako sem sedela ob njem, ki je sopel, se dušil in bil čisto bled. Ne in ne, sem si rekla, ne bo ga vzelo nocoj, kajti naslednji dan je imela biti nedelja in sem si rekla: nedeljo mora dočakat. Božala sem ga po čelu, ko je vsenaenkrat, kar tako, kar reklo nekaj, z močnim in črnim glasom jo reklo, tam, pred vrati: »Je vse zastonj, Mical Zdaj ga boš morala meni dati! Tako je reklo, glasno in j^asno. Tonin j« to slišal, vrglo ga je pokonci, strašansko je zakričal, padel nazaj na posteljo in tako umrl. Revež. Vidiš, Marinič, tako je.bilo. Prišla je ponj, ni bilo pomoči. Vzela ipi ga je, vzela. Vem, kdo je stal tam,’pred vrati. Vsi mislijo, da je bila smrt. Jaz pa vem, da ni bila. čakala je nanj vse življenje. Ti ne veš. Ma kaj bi ti to pravila, ki si sam en tak revež kot jaz. Vseeno ti bom povedala: Tonina sem ukradla, Mariji sem ga vzela, saj jo poznaš: Marija z Vršiča. Kriški bivši partizani v Hišo cvetja v Beograd Od 21. do 24, maja je sekcija VZPI iz Križa priredila izlet po Jugoslaviji z obiskom spomenikov padlih v pomembnih krajih iz II. svetovne vojne do Titovega groba V Beogradu. Pot je bila dolga in program izleta zelo intenziven. Iz Križa smo odpotovali v četrtek, 21. maja, ob 6. uri z dvema Kompasovima avtobusoma preko mejnega prehoda na Pesku mimo Reke in Crikve-nice do Senja, kjer smo si ogledali izvirek pitne vode, katerega je poznal že Franc Jožef. Dan je bil čudovit in razgled na morje ter bližnje otoke prekrasen. Pot nas je peljala mimo Otočca, nacionalnega parka Plitvic do Bihača, kjer je bil predviden prvi daljši postanek. Po predhodnem obvestilu nas je v Bihaču sprejel predstavnik odbora Zveze borcev. Skupaj smo si ogledali muzej in obnovljeno dvorano, kjer se je v času Bihaške republike od 2.11.42 do 28.1.43, vršilo dne 27.11.42 prvo zasedanje AVNOJ. Poklonili smo se pred spomenikom padlih borcev. Žal zaradi časovne stiske nismo mogli postati pred spomenikom žrtvam ustaškega terorja, ko je v 24 urah bilo ubitih 12.500 civilistov. Pot nas je vodila preko prelepe Bosne po cesti AVNOJ do Drvarja, kjer smo si ogledali muzej iz NOB in Titovo pečino, ki je na udeležence izleta napravila velik vtis. Med nami so bili trije invalidi — med katerimi Feliks Košuta — borec I. prekomorske brigade, komandir čete n. bataljona I. proleterske brigade. Prvič je bil ranjen v Dalmaciji. Po zdravljenju se je udeležil borb kot komandir čete v Drvarju pri pečini, kjer je bil drugič ranjen. Ob njem je padel Drago Sedmak, za katerega se še danes ne ve, kje počiva. Košuta pa je bil tretjič hudo ranjen pred Ljubljano in je po vojni v Invalidskem domu osebno prejel odlikovanje maršala Tita. Bližala se je noč, ko smo z avtobusi hiteli proti Jajcu, kjer smo prenočili v prelepem hotelu ob jezeru. Naslednjega dne zjutraj smo si ogledali v dvorcu dvorano, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ, muzej in se pred spomenikom z vencem poklonili spominu padlih, skupno s krajevnimi predstavniki Zveze borcev. Mimo Travnika nas je pot vodila v Sarajevo. Po kosilu smo si ogledali mesto z vodiči. Naslednjega dne smo imeli zjutraj prosto, nakar je sledilo slavnostno kosilo v hotelu, ki so ga nam v čast priredili predstavniki Zveze borcev mesta Sarajeva. Sledil je odhod proti Titovemu U-iicu, kjer smo imeli krajši>jppsta^ nek. Žal nas je čas preganjal in nismo obiskali kraja, kjer je bila med II. svetovno vojno tovarna o-rožja in kjer so prvič odkrito sodelovali četniki z Nemci. Partizanske enote so toliko časa branile položaje, da so se lahko ranjenci in Vrhovni štab po hudih bojih izvlekli iz obroča. Kraj, kjer so se odvijali ti boji, se imenuje Ka-dinjača, tam je zdaj krasen spomenik, ki ga zaradi pozne ure nismo mogli videti, smo pa zato položili venec v Titovem Užicu, pod spomenik tovariša Tita. Končno smo pod večer prispeli v Beograd, v nedeljo pa smo točno ob 9. uri že bili v Spominskem centru in se v Hiši cvetja poklonili na grobu tovariša Tita in položili venec. Marsikateremu se je o-rosilo oko ob tem ganljivem obisku. Ogledali smo si še muzej, kjer so razstavljena darila, ki jih je tovariš Tito prejel na svojih o-biskih po svetu, darila visokih državnikov, ki so znali ceniti mišljenje in delo pokojnega predsednika. Na Avali smo se poklonili spominu neznanega junaka iz prve svetovne vojne. Poklonili smo se tudi žrtvam sovjetskega aviona, v katerem je bila delegacija višjih političnih in vojaških predstavnikov, ki se je udeležila bojev za osvoboditev Beograda in se je po 20 letih vrnila v Beograd na proslavo obletnice. Bežno smo si še ogledali Kalemegdan in postali ob spomeniku Velikanov, kjer počivajo Moša Pijade, Lola Ribar in drugi. Pot domov je bila dolga in na- " s Križani pred Meštrovičevim »Zmagovalcem* na Kalemegdanu poma, a polna veselja. Naj se ob koncu tega zapisa i-skreno zahvalimo vsem, ki so pri- pomogli, da je naš izlet popolnoma uspel. Izletniki uiiiinmiiiiimiiiniiMiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiNiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMmiiiMiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiimiiiia Spominski koncert zborov KD «1. Gruden» (Nadaljevanje s 5. strani) čno čistostjo zvoka in Pavčiče-vo poznoromantično osladnostjo, vendar do tu še nismo doživeli nič hudega. Moški zbor se je predstavil z lahkotno, duhovito Vilharjevo pesmijo Po jezeru: ta je tako lepa, da je hitro ponarodela. Prav so imeli Nabrežinci, da so nam dali po dolgi dobi. kar smo to pesem pogrešali, izvirno skladbo. Ostale skladbe (Vrabec, Škoberne, Srebotnjak) spadajo v železni repertoar naših zborov in jih je zbor zapel v redu. Najboljši del sporeda, in ne samo izvedbe, je oni del, ki ga je po premoru zapel ženski zbor. Novost Stopinje v snegu Alojza Kumarja je sugestivna, solidno na vil?šsaj^i$nftoyita, skladba in zbor je z njo pokazal, kako ga je delo s Kogojevimi pesmimi usposobilo za najtrše orehe. Tudi o Ši-vičevi V pozni noči velja, da spada med solidna dela slovenskega zborovskega repertoarja. Posamezne pesmi so bile torej v redu, le vrstni red je bil nesprejemljiv: prav tako je težko članu zbora kakor poslušalcu preskakovati nenehno od take govorice do oddaljenega sloga, od tega stilnega obdobja do oddaljenega obdobja. Zato je bilo težko, vživeti se 'kdaj pa kdaj v čudovite, s pravim kulturnim posluhom izbrane priredbe ljudskih pesmi (Matzove Žeteli-lice v izvedbi ženskega zbora, Žgančeve Tri medžimurske v izvedbi mešanega zbora) in poslušati vmes Foersterjevo Planinsko: ta skladba, solidna (in robata) glasbena izjava naših Čitalnic, kakor še katera^- ki jo je zbor za- /fiktkiii a* L I W1\S tl« si ah .iitsatou pel v dodatek, ne bi smela najti prostora v drugače skrbno izbranem sporedu: take skladbe poslušaš lahko le pri kaki veselici ali v cerkvi, v prostoru pač, kjer ni mesta za dvom v njihovo ka kovost. Spored je zbor končal s Simonitijevo pesmijo Preproste besede, ki je v neorgansko urejenem sporedu prinesla še večjo zmedo. Skratka: nabrežinski spored je odličen primer, kako ne smemo sestavljati sporedov. Zanj bi moral odgovarjati izključno zborovodja, ki bi ga moral sestavljati izključno po glasbenih vidikih. Temu to pot gotovo ni bilo tako. Za sklep naj ponovno podčrtam odlične zmogljivosti in sposobnosti obeh nabrežinskih zborov in njihovega novega mladega dirigenta. To- je - porok za lep napredek disiižHJ, * •! •_01 • . - crfTT"->’T 1 ir *rtv i -OIH DOiHCKjf OHi‘ Banka “Potrebuješ pomoč ? » Na Tržaško hranilnico se lahko vedno zaneseš, tudi ko potrebuješ pomoč. Z NOVIM DELAVSKIM KREDITOM, pobudo, ki je namenjena avtonomnim in odvisnim delavcem ter upokojencem, ti lahko odobri do 8 milijonov kredita v nekaj dneh in to po ugodni obrestni meri. Za večje nakupe (pohištva, avtomobila itd.) ali za znatnejše stroške (popravilo hiše, zdravniško oskrbo). CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA n!7 g y///////£ Nedelja, 7. junija 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.25 Maša 11.15 Nabožna oddaja 11.45 Koncert za jutrišnji dan 12.15 Zelena črta, ali kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK 1 - Ob 13.00 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje... 14 20 in 17.45 Športne vesti 15.15 Kolesarske dirke 16.50 Discoring — glasb, oddaja 18.05 Vsi skupaj burno — TV priredba 18.45 90. minuta Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Šola grobih — 4. del 21.45 športna nedelja 22.45 Pregled programov za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Risanke 10.30 Motor '80, tedenska rubrika 11.00 Solist in orkester 11.45 Programi tedna 12.00 DNEVNIK 2 - Atlas 12.30 Zdravo, Debbie — TV film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Daurija — TV nadaljevanka 15.00 En glas... ena ženska 16.15 DNEVNIK 2 - Neposredni športni prenosi: Monza: motociklizem Tenis 18.05 Planet opic — TV film; 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme B-lige 19 50 DNEVNIK 2 20:00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint 22.10 Dnevnik 2 — Dossier 23.05 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 23.20 Solist in orkester Tretji kanal 14.00 DNEVNIK 3 - Neposredni športni prenosi 16.50 Koncert: poje Rircardo Cocciante 17 50 Secret a”my — 8. in zad nia epizcda 18.45 Programi tedna 20.40 Dnevnik 3 - Športne vesti 21.25 Dnevnik 3 — Deželne športne vesti 21.45 Cinecitta 22 15 DNEVNIK 3 22.35 Zgodbe in legende italijanskega juga 23.05 64. «Giro dTtalia* JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.05 Poročila 10.10 Sezamova.ulica sr .ote,,serija 11.10 Tale — TV nadaljevanka 12.10 TV kažipot 12.30 Narodna glasba 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Poročila 14.05 Pariz: tenis — finale 16.45 Atletika za pokal evropskih prvakov 19 00 Snemaiec — film 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 'Vreme 21.00 Tobačna pot — TV nadalj. Nadaljevanka »Tobačna pot* spremlja nekaj strahotnih let pred vojno in med vojno do osvoboditve. V širšem časovnem razponu so zajete vse bistvene družbene in politične spremembe, kot razpad sveta, države in družine, posameznik je v razcepu, sledi izbruh revolucije in osvoboditev. Vsaka cd teh generacij neke družine sodi v svoje obdobje, vsako obdobje pa predstavlja ena e-pizoda: obdobje pred vojno, vojna in revolucija in v zadnje, tretje — osvoboditev. Junaki beograjske nadaljevanke živijo v času, ko človek ni smel kaditi svoj tobak, svoj lastni proizvod, do takrat, ko je o sadovih svojega truda začel sam odločati. Tobak pa je slikovito o-zad.ie drami o osvobajanju ljudi, je le prispodoba o mejah svobode, ki nikoli ne morejo biti dokončne; «Tobačna pot* pripoveduje o dozorevanju mladih ljudi v protislovnem svetu odraslih, zato je čisto naravno, da se istočasno Pojavita ljubezen in vojna, politika in mir in da 'nikoli ni le to... 22.25 V znamenju 22.50 Športni pregled Koper 17.30 Film — ponovitev 19 00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.30 Jack London — film 22 00 27. kanal — programi tedna 22.15 Velika dolina — TV film 23.05 Glasbeni nokturno Zagreti 18.30 Bratje Marx na dirkah * 20.00 Animirani film 21.00 Tobačna pot — TV nadalj. 22.00 Dokumentarna reportaža ŠVICA 19 20 Glasbena odda;a 20.35 TV nadaljevanka 21.35 Športna nedelja t -. . • ;;n>» o TRST A - 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »O čarovnici iz Brezovega gozda*. 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 «220 Volt — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 8.50 Detajli; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.30 Glasbeni odmor; 10.35 Horoskop; 10.45 Mozaik glasba in nasveti; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba za željah; 13.40 Pike na i; 14.33 Marlboro; 15.15 Stisk roke; 15.30 Naša diskoteka; 16.00 Free show; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Najlepše popevke tedna; 17.30 Crash; 18.00 Disko hits; 18.45 Koncert; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.05 Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 9.33 Iz našega življenja; 14.00 Najava sporeda; — Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes: 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 15’s skupino Džejbi; 16.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba; 17.00 Primorska poje; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Poje Neda Ukraden; 18.00 Nedelja na športnih igriščih. 8.40, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba na praznični dan; 8.50 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.15 «Maledetta domenica*; 11.05 Black-out; 11.48 Moj glas za tvojo nedeljo; 12.30 Pisan spored; 13.15 Med ljudmi; 14.00 Radio 1 za vsakogar; 14.35 Pisan program; 17.07 64. «Giro dTtalia*; 17.17 Razno; 17 50 Nogomet: od minute do minute: 19.35 Sončni mrk; 19.55 Melodrama; 22.10 Glasba; 22.25 Glasbeni grehi. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.55, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 — 8.00 Glasbeno prebujanje; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 II baraccone; 11.35 Koncert; 12.00 Shavouth: 12.10 Tisoč pesmi; 12.45 Hit parade; 13.41 Sound-Track, glasba in kino; 14.30, 17.50 in 18.32 Nedelja z nami; 17.00 Športna nedelja; 19.50 Nova zgodovina Italije: 20.10 «Iskalec biserov*; 21.10 Turin ponoči; 22.50 Lahko noč, Evropa. LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00 20.00 Poročila; 8 30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke — Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Nedeljska matineja — Kar znaš to veljaš; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna: 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža: 16,55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije: 18 50 Zabavna radijska igra; 19.36 Na zgornji poklici; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer: 23.20 Glasbena tribuna mladih: 0.05 Lirični utrinki; 0.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. Ponedeljek, 8. junija 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Vzgojna oddaja 13.00 Knjižne novosti 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 1 14.00 «Politična tribuna*, sledi Giuseppe Balsamo 14.45 Dokumentarec «Markusi in Tamusi* 15.00 Vzgojna oddaja 15.30 Športni ponedeljek 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Risanke 17.05 Kako se pa spomniš? 17.30 Shirab, deček iz Bagdada — risani film 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Vlakec 18.50 Osmi dan 19.20 Zdravniki ponoči — TV film 19.45 Almanah in vremenske raz mere 20.00 DNEVNIK 1 20.40 «11 graude coltello* — film 22.35 Velike razstave Ob koncu DNEVNIK 1, Danes v parlamentu. Drugi kanal 12.30 Prehrana v tem letnem času 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13 30 Vzgojna oddaja 14.00 Popoldan — 1. del 14.30 Nočni program — TV film 15.15 »La carretta dei comici* 16.00 Povej svojo žgodbo 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Popoldan — 2. del Mnenje Antonia Ghirellija 17.15 Kadar ja pesem poezija Program za mladino 17.30 Capitan Harlock — risani film 18.00 Vzgojna oddaje 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s... Paolom Ferrarijem vmes TV film iz serije »Rhoda* 19.45 DNEVNIK 2 20.40 »Politična tribuna* 91 Mjvpr 22A5 Moški doma - TV film 23.15 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 17.55 Koncert 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželne športne vesti 20.05 Vzgojna oddaja 20.45 «11 tempo delle stelle filanti* 21.45 Vzgojna cddaja 22.15 DNEVNIK 3 22.50 DNEVNIK 3 - športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.15 Poročila 18 20 Minigcdci v glasbeni deželi 18 30 Mroži 18.55 Človek in duševna stiska: Poti iz stiske .Po nepopolnih statistikah je v Jugoslaviji približno mili jon 200.000 telesno prizadetih oseb "seh vrst in stopenj. In o vseh ni mogoče spregovoriti, saj pravzaprav ne gre za vrsto invalidnosti ali bolezni — gre za spoznavanje problematike in za vzgojo okolja, da bo pripravljeno in sposobno vključiti invalida v normalno življenje in da bi vsaj v nekaterih pri merih dosegli večjo stopnjo zaooslovaoja in večjo pro duktivnost. 19.20 Na rehabilitaciji 19.35 Obzornik 19.45 Pop godba 20.15 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 Potovanja na konec pomladi — TV drama 22.30 Kulturne diagonale 22.10 V znamenju Koper 17 30 Narodna glasba 18.00 Film — ponovitev 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 TVD - stičišče Dve minuti 20.30 Rapsodija — film 22.20 TVD — Danes 21.30 Uboj v sili — film Zagreb 18.45 Gledališče strička Brane 19.25 Kronika občine Sisak 19.45 Pcp glasba 21.00 Smrt polkovnika Kuzmanov! ča — TV drama ŠVICA 18.50 Svet, v katerem živimo 19 15 Športne vesti 21.35 Pomlad na Dunaju — 2. del TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Kozmetika in dobro počutje; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Skladbe slovenskih in »ih jugošTpvahskjh avtorjev; 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije; 12.00.Kttlturni dogodki; 12.30 Melodije od vsepovsod; 12-40 Slovenska imena naših krajev; 13.20 Zborovska glasba: Letošnja revija «Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih — «Spopad s pomladjo* — d. del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba: Violinist Črtomir šiškovič in pianist Comelius Frovvein v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Kulturno pismo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30,10.30,11.30,12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Skupina Los Pobrecitos; 10.32 Glasbeni odmor; 10.25 Horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Do-re-mi; 11.10 Življenje v šoli; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Glasbena oddaja; 15.00 Popevke; 15.33 V veseli družbi; 16.00 Življenje v šoli (ponovitev); 16.20 Glasbeni trenutek; 16.45 Edig Gal-letti; 17.00 Stadioni in telovadnice; 17.10 Dalmacija in njene pesmi; 17.32 Crash: 17.55 Pismo iz...; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.32 Opera; 19.00 Diskoteka sound; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Stoji, stoji lipica; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes — objave in reklame; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Pogovor o jeziku; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Za bavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00, 7.25 in 8.3 Glasbena kombinacija; 9.00 — 10.05 Radio anclTio, glasbeno govorni program; 11.00 Jutranji variete; 12.05 «Mala foemi-na»; 12,30 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Einstein in znanost; 15.05 Popoldanska, srečanja; 16.10 Demi-Sexe; 17.05 Patchvvork; 18.35 Vzgojna oddaja; 19.30 Zgodovina jazz glasbe; 20.00 Srečanje z gledališčem; 20.40 Poje Frank Sinatra; 21.05 Uporniki, sanjači, utopisti; 21.30 Mali koncert; 22.00 Objektiv Evropa; 22.35 Življenje in šport; 23.05 Danes v parlamentu. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevni; 9.05 Radijska nadaljevanka; 9.32 - 10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Radijski portreti; 13.41, Sound-Track, glasba in kino; 15.00 — 15 42 Radio 2 - 3131; 16.32 Disko klub; 17.32 Rdaijskra priredba; 18 32 Bili smo prihodnost; 19.57 Prostor X, glasba za vse okuse; 21.00 Glasba; 22.10 Igra pianistka Elisso Virsa-lade; 22 50 Prostor X, glasba za vse okuse. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9 00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20 00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Ringaraja; 9.40 Izberite pesnico; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.35 Znano in priljubljeno: 1310 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski na sveti: 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru: 14.00 Iz naših kra jev — Iz naših sporedov; 14 30 priporočajo vam...; 15.05 V gosteh pri zborih jug. radijskih postaj; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi: 16 30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, rad'o jutri!; 17.00 VrtiHak; 18.00 Studio: 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, otroci!: 20.45 Minute z ansamblom Franca Flereta: 21.00 Iz naše diskoteke: 22 05 Poletni divertimen-to: 23 25 Iz naših sporedov: 23 30 Popevke z jug. studiov; 0.05 Lirični utrinki. TEDENSKI PREGLED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 9. junija LJUBLJANA 18.30 Poročila; 18.35 Kapitan Kuk; 18.45 Gorska folklora: Norveška; 19.00 Ko utihne šolski zvonec; 19.30 Obzornik; 19.40 Mostovi - Hidak; 19.55 Knjiga; 20.10 Risanka; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Skupno; 22.05 Bojni tovariš Hans Beimler; 23.25 V znamenju. KOPER 17.10 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.30 Otroški koti ček; 20.00 Risanke; 20.15 TV D -Stičišče in Dve minuti; 20.30 Rde če ustnice — film; 22.10 TV D — Danes; 22.20 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — d.k. oddaja; 23.20 Trnova pot, TV nadalj. SREDA, 10. junija LJUBLJANA 18.35 Poročila; 18.40 Moje akcije; 18.50 Umetnost v revoluciji, H. del; 19.15 Okrogli svet; 19.25 Obzornik; 19:40 Republiška revija MPZ Zagorje, 5. del; 20.10 Risan- ka; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Film tedna; Zbiralci perja, film; 22.20 Miniature: Te mna vrata; 22.45 V znamenj. KOPER 17.20 Ponovitev filma; 19.00 Vse je rock’ n’ roli, glasbena oddaja; 19 30 Aktualna tema; 20.00 Risan ke; 20.15 TV D - Stičišče in D-e minuti; 20.30 Sonce na koži, filnv 22.00 TV D — Danes; 22.10 Do kumentama oddaja. ČETRTEK, 11. junija LJUBLJANA 18.25 Poročila; 18.30 Deklica, ki ni znala niti krave pomolsti; 19.00 Mozaik kratkega filma; «Krog», »Nepremični*, jug. filma; 19.30 Ob zornik; 19.40 Na sedmi stezi; 20.10 Risanka; 20.22 TV nocoj; 20 24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik: 20.55 Vreme; 21.00 Studio 2; 22.30 Baletni umetniki: Metod Jaras; 23.00 V znamenju. KOPER 17.25 Nogomet: Zagreb - Saraje- vo; 19.00 Odprta meja; 19.30 Ju go rock, glasbena oddaja; 20.00 Risanke; 20.15 TVD - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Zadnja bomba, film; 2200 TV D - Danes; 22.10 Sedem orhidej, film. PETEK, 12. junija LJUBLJANA 18.15 Poročila; 18.20 Družina Smola; 18.45 Jugo rock; 19.15 Obzornik; 19.25 Vidiki socialnega dela: Center za socialno delo; 19.55 Ne prezrite; 20.' Risanka; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Ustvarjanje TiUve Jugoslavije, dok. serija; 21.55 Stanovanjska o-prema za jutri; 22.00 T. Mann: Buddenbrookovi, nemška nadalj.; 23.00 V znamenju; 23.15 Nočni kino: Jaz, Pierre Riviere, film. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški ko tiček; 20.00 27 kanal — programi tedna: 20.15 TV D — Stičišča in Dve minuti; 20.30 Kmoamater. film; 22 20 TV D - Danes; 22.31; Velike zarote, TV nadalj.; 23.20 Baletna oddaja. SOBOTA, 13. junija LJUBLJANA 10.05 Poročila; 10.10 Sezamova ulica; H. 10 Tale, TV nadalj.; 12.10 TV kažipot; 12 30 Narodna glas ba; 13.00 Kmetijska oddaja; 14.00 Poročila; 14.05 Tenis; 16.45 Atle uka za pokal evropskih prvakov 19.00 Snemalec, ameriški film 20.10 Risanka; 20.-2 TV nocoj 20,24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnev nik; 20.55 Vreme; 21.00 Tobačm pot, TV nadalj.; 21.55 Dve himni za eno srce, deV. oddaja; 22.25 V znamenju; 22 50 šrortni pregled. KOPER 17.00 športno popoldne: lahka a tletika in nogomet; 19.00 Odprta meja; 18.30 Vse je rock’ n' roli, glasbena oddaja; 20.00 Risanke: 20.15 TV D — Stičišče in Dve minuti; 20.30 Flipper proti morskim roparjem, film; 22.05 TV D — Danes; 22.15 Prepovedan Dekame-ron, film. VOZNI RED VLAKOV TRST - BENETKE - BOLOGNA - RIM - REGGIO CA-LABRIA - CATANIA - SIRA-KUZE - PALERMO - MILAN - TURIN - GENOVA -VENTIMIGLIA Odhodi 4.25 D Benetke 5.45 R Milan - Genova Brignole (preko Mester) (*) 6.00 R Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk) (*) 6.22 L Portogruaro (1) (2) 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana) - Spalni vagoni Moskva -Rim (3); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta - Rim in Zagreb -Rim; Spalni vagoni Moskva - Turin (samo ob petkih od 5.6. do 25.9.) pogradi 2. razred Varšava - Rim (ponedeljek, četrtek in sobota od 4.6. do 24.9.). 8.02 E Benetke 8.50 R Benetke - Rim (*) 8.55 E (Benetke Express) Benetke 10.04 L Benetke 12.35 E Benetke - Bologna - Firence - Rim Termini -Neapelj - Catania - Sira-kuze - Palermo - Reggio Calabria (pogradi 1. in 2. razred. Catania, pogradi 2. razreda Palermo - Reggio Calabria) 13.20 D Benetke - Milan - Turin 13.40 L Portogruaro 14.38 E Benetke 17.06 R Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova Brignole (*) (5) 17.13 D Benetke - Bologna - Bari - Lecce (spalni vagoni in pogradi 7. razred Trst -Lecce) 17.30 .L Benetke 18.14 L Portogruaro 19.08 E (Simplon F iress) Benet- ke • Rim - Milan Lam-brate - Domodossola - Pa-' riz (pogradi 1. in 2. razred Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke Pariz; pogradi 2. razred Beograd - Pariz, Zagreb -Pariz in Benetke - Pariz) 19.23 L Portagruarr 20 28 D Benetke 22.08 D Benetke - Milan - Turin, Genova - Ventimiglia -Marseille (pogradi 1. in 2. razred Trst Turin; Spalni vagoni Trst - Genova in od 27.9. tudi pogradi 2. razred Trst -Genova) 22.20 E Mestre - Bologna • Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst -Rim) Prihodi 247 D Benetke 6.03 L Portogruaro (2) 7.10 L Portogruaro ' 7.28 D Marseille - Ventimiglia -Genova - Turin - Milan -Mestre (spalni vagoni Genova - Trst in od 27.9. tudi pogradi 2. razred ' Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razred Turin -Trst) 7.48 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Rim • Tr.etkih in sobotah - ne vozi 15.8., 3.11., 8.12., 25.12., 26.12., 1.1. in 1.5.) 16.48 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 17.48 D Opčine - Ljubljana (2) (3) 18.28 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 18.48 D Opčine - Ljubljana - Za- greb - Beograd (4) 19 28 D Opčine - Ljubljana (2) (3) 20.08 E (Benetke Express) Opčine - Ljubljana - Beograd - Skopje - Atene - Istanbul (spalni vagoni pogradi 2. razred Benetke -Beograd; {»gradi 2. razred Benetke - Skopje, Benetke - Istanbul) ({»gradi 2. razred Benetke - Atene razen c’ četrtkih in nedeljah od 4.6. do 23.9.); spalni vagoni Benetke -Atene (samo ob četrtkih in nedeljah od 4.6. do 27.9. ) 20.20 L Opčine 23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta - Varšava (pogradi 2. razred Rim - Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah od 5.6. do 25.9.) spalni vagoni Rim - Moskva (5) - spalni vagoni Turin - Moskva (samo ob sobotah od 6.6. do 26.9.) Prihodi 5.01 D Varšava - Budimpešta -Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Turin samo ob petkih od 5.6. do 25.9.) spalni vagoni Moskva -Rim (6) - pogradi 2. razred Varšava - Rim (samo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 4.6. do 24.9. ) 5.40 D Novi Sad - Subotica - Zagreb - Ljubljana - Opčine (ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah - ne vozi 15.8., 3.11., 8.12., 25.12., 26.12., 1.1. in 1.5.) 6.28 D Beograd - Zagreb - Ljub- ljana - Opčine (4) 8.05 E (Benetke Express) Istanbul - Skopje - Atene .-Beograd ■- Ljubljantc1 j* Opčine"-• •■o -9.46 D Ljubljana* Opeinei(l) <(&>« 10.34 D Ljubljana'-'Opčine (2) (3) 13.35 L Ljubljana - Opčine (1) (3) 14.35 L Ljubljana - Opčine (2) (3) 16.38 D Ljubljana - Opčine (1) (3) 17.38 D Ljubljana - Opčine (2) (3) 18.48 E (Simplon Express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razred Beograd - Pariz in Zagreb - Pariz) 21.30 L Opčine (1) vozi od 28.9. 1981 do 27.3.1982 (2) vozi od 1.6. do 26.9. 1981 in od 29.3. do 22.5.1982 (3) ne vozi ob praznikih (4) vozi ob torkih, četrtkih in sobotah od 2.6. do 26.9.; ne vozi 15.8. (5) ne vozi ob sobotah (od 31.5. do 24.9.), četrtkih in sobotah (od 25.9.) (6) ne vozi ob oetkih (od 31.5. do 23.9. ), četrtnih in petkih (od 24.9. ) TRST - VIDEM - TRBIt -DUNAJ - SALZBURG • MONCHEN Odhodi 5.12 L Videm 6.10 D Videm • Trbiž 6.16 L Videm 7.15 D Videm - Trbiž - Dunaj -Miinchen (samo od 31.5. do 26.9.) 9.38 L Videm - Benetke 12.22 D Videm - Trbiž 13.10 L Videm • Kamija 14.00 D Videm 14.28 L Videm 16.55 L Videm - Trbiž 17.43 D Videm - Benetke (1) 18.00 L Videm 19.18 D Videm 20.02 L Videm 20.42 D (Italien Osterreicti Ex- press) Videm - Trbiž -> Dunaj - Miinchen (pogradi 1. in 2. razred Trst -Dunaj) 23.00 L Videm Prihodi 0.56 L Videm 6.35 L Videm (ne vozi od 9. do 16.8.) (1) 7.18 L Videm 7.57 D Benetke - Videm (1) 8.461. Videm 9.00 D (Osterreich Italien Ex-press) Miinchen - Dunaj -Trbiž - Videm (pogradi 1. in 2. razred Dunaj - Trst) • ! 10.16 D Videm 11.44 L Videm 11.57 R Milan - Vicenza • Tre- viso - Videm (2) 14.29 D Videm 15.33 L Videm 16.43 D Videm 18.03 L Videm 19.30 L Videm 19.55 E Trbiž - Videm 20.55 L Videm 22.30 L Videm 22.50 D Miinchen (samo od 31.5 do 26.9.) - Dunaj - Trbiž - Videm (1) le vozi ob praznikih (2) ne vozi 15.8., 25.12., 26.12., 1.1, 2.1 in 1.1.) NACIST FRANCO FREDA BO JUTRI SEDEL PRED TRŽAŠKIMI SODNIKI Proces zaradi «rdeče knjižice pomemben člen v odkrivanju resnice o črnem terorizmu v Italiji Razpravo so zaceli že v letu 1975, a so jo odložili zaradi «nenadne obolelosti» Franca Frede - Na zatožni klopi bi moral sedeti tudi Giovanni Ventura, ki pa je zbežal v Argentino - Srhljiv spomin na tržaški proces proti Fredi leta 1973, ko je sodni zbor mirno prenašal nacistične izbruhe v dvorani Jutri bo pred tržaškimi sodniki ponovno sedel Franco Freda. Sedeti bi moral tudi Giovanni Ventura, če bi ne pobegnil iz Catan-zara v Južno Ameriko. Neofaši-sta, glavna obtoženca za pokol na Trgu Fontana v Milanu 12. decembra 1969 sta, skupno z Ven-turovim bratom Angelom, obtožena grobe žalitve sodstva z izdajo brošure «Pravica je kot krmilo, kamor jo obrneš, tja gre*. Proces se je formalno začel že 17. marca 1975, tedaj pa so ga odložili za «nedolcčen čas». Franco Freda je namreč takrat nenadoma »zbolel* in ga niso mogli prepeljati v Trst (šušljalo pa se je, da je med pripadniki varnostnih sil prevladal strah pred begom in da so si zato izmislili bolezen); zaradi njegove odsotnosti so razpravo odložili. Običajno take odložitve ne trajajo več kot šest mesecev, do prvega naslednjega zasedanja porotnega sodišča; tokrat je odložitev trajala šest let. Franco Freda je bil medtem obsojen na dosmrtno ječo, nato je zbežal v tujino, aretirali so ga in pripeljali nazaj v Italijo, nakar so ga catanzarski sodniki z razsodbo, o kateri lahko rečemo le, da je škandalozna, o- prostili zaradi pomanjkanja doka-zov(!). Proces zaradi «rdeče knjižice*, tako namreč — in videli bomo zakaj — nosi naziv omenjena brošura, je zelo pomemben. Predstavlja namreč enega izmed začetkov umetnega uveljavljanja teorije o nasprotujočih si ekstremizmih. Brošura namreč vsebuje vrsto namigov, ki naj bi dali razumeti, da so bili njeni avtorji levičarji. Sodstvo je dejansko ugotovilo, da sta jo izdala Freda in Ventura, v okviru preiskav^ pa je prišlo neizpodbitno do izraza dejstvo, da je bila napisana z namenom, da bi odgovornost za prevratniško vsebino naprtili levičarjem. V Trst je proces priromal zaradi običajne sodne prakse. Zadevo so namreč odkrili v Padovi, to je na območju beneškega prizivnega sodišča; ker so bili vanjo vpleteni tudi sodniki, pa čeprav le kot predmet žalitve in obrekovanja, na osnovi še veljavne zakonodaje Fredi in Venturi niso smeli soditi v Padovi oziroma v Benetkah. Ka-sacijsko sodišče je tako odločilo, da sodi zadeva v pristojnost najbližjega prizivnega sodišča, to je tržaškega. V Trstu je preiskavo vodil sodnik dr. Sergio Serbo, ki je tudi sestavil obtožnico. Sam je zaslišal Fredo in Venturo malo po njuni aretaciji zaradi pokola na Trgu Fontana, ena njegovih ključnih prič pa je bil Guido Loren-zon, profesor iz Trevisa, sicer desničar, vendar pa miroljuben človek, prav tisti Lorenzon, ki je pripeljal sodnika Stiza in Calogera na pravo pot o pokolu na Trgu Fontana v Milanu. Procesa pa ni bilo. Takrat so celo govorili o tem, da bodo vso preiskavo o pokolu na Trgu Fontana v Milanu premestili v Trst. Ugodno vzdušje na tržaškem sodišču je prijalo še zlasti zagovornikom neofašističnih obtožencev. Praksa je pokazala, da je bil za njih tudi catanzarski zrak enako čist. Franco Freda in Giovanni Ventura imata tako sedaj «na grbi* samo eno 'obsodbo, na 15 let zapora zaradi združevanja v prevratniške namene. Oproščena sta bila obtožbe pokola na Trgu Fontana, tako da je Giovanniju Venturi v argentinskih zaporih morda celo žal, da je pobegnil iz rodne Italije. Jutri bo torej pred tržaškimi sodniki fizično prisoten samo Franco Freda. Njegov ciničen nastop za tržaške sodne dvorane ni novost, prikazal ga je že leta 1973, 29. januarja. Približno leto dni po a-retaciji pod obtožbo atentata v Kmečki banki v Milanu. Pravijo, da to ni bilo povsem naključno: njegovi zagovorniki so hoteli baje preizkusiti vzdušje v tržaški sodni palači, za primer, če bi prenesli preiskavo o pokolu na Trgu Fontana iz Milana kam drugam... Koliko časa je že preteklo od tistega dne? Franco Freda se je predstavil v sodni palači v spremstvu karabinjerjev. Oblečen v dolg usnjen plašč rjave barve, kot gestapovci med drugo svetovno vojno, je obstal pred kletko in se namrščil. Tedaj se je iz občinstva dvignilo deset, petnajst stegnjenih rok v nacistični pozdrav. Iz grl Fredovih prijateljev se je trikrat oglasilo «Sieg heil! Sieg heil! Sieg heill*. Predsednik sodišča dr. Egone Cor-si pa je mimo sedel na svojem mestu in pripomnil: «Dali ste si duška, odslej bodite mirni...* Tako se je začelo. In proces je bil uglašen na to struno, šlo je za majhno obtožbo: Freda je bil obtožen, da je iz zapora v Monzi pisal svojemu tržaškemu «kame-ratu* Manliu Portolanu v Trst, naj gre k misovcu dr. Forziatiju in izsili od njega 500 tisoč lir, v nasprotnem primeru pa bo že sam poskrbel, da bo Forziati vpleten v preiskavo o «črnih mrežah*. Res majhna zadeva, v primerjavi z drugimi obtožbami, ki so bremenile Fredo. In nadaljevalo se je tako, kot se je začelo. Tako, kot se je potem nadaljevalo vsa ta leta, do nezaslišane razsodbe v Catanzaru. Pričal je karabinjerski kapetan Lem-bo; iz njegovih izjav je izhajalo, da ga vse ozadje političnih stikov med Fredo in tržaškimi fašisti ni zanimalo. Pričala je Forziatijeva žena (ki je medtem zapustila moža in se začela družiti s Portola-nom), ki je predstavila svojega moža za psihopata; pričala je neka Edda Dalla Toffola, za katero je tržaški fašistični »federale* Giacomelli takrat dejal, da je «ka-meradka* in da je v službi na prefekturi, kjer da nadzoruje »jugoslovanski* tisk. Tu naj bi imela stike z agenti SID. Vse to se je dogajalo 29. januarja. Naslednjega dne, 30. januarja, je bilo razburjenje v sodni dvorani še večje. Zagovorniki Franca Frede so ves čas napadali prisotne časnikarje, ki so iz protesta celo za nekaj časa za- pustili dvorano. V njej sta ostala le poročevalka tržaškega italijanskega dnevnika in fašist Ugo Fab-bri, ki je ves čas dobesedno »navijal* za svojega pajdaša. - Prišlo je do kričanja in prerekanja, predsednik sodišča pa ni posegel s potrebno odločnostjo. In v trenutku razsodbe, ko je bil Franco Freda oproščen, je začelo občinstvo vzklikati k izpustitvi Frede iz zapora in izobesili so celo transparent z napisom «Freda na svobodo*, kot da bi bilo vse zrežirano že od začetka... Fredovi zagovorniki so ob koncu procesa izjavili, da je tržaško sodišče «drugačno* in da radi nastopajo v takih sodnih dvoranah. Z grenkobo lahko ugotovimo, da je tudi sodišče v Catanzaru na enak način «drugačno». Upati je treba le, da sodni zbor tudi jutri ne bo potrdil te »drugačnosti*. Proces zaradi «rdeče knjižice* je pomemben člen v sodni verigi iskanja resnice o črnem terorju. Tu niso potrebne priče, saj je dokaz natisnjen «čmo na belem*. Sodni zbor mora le dokazati, da ni res, da je «sodstvo kot krmilo, kamor ga obrneš, tja gre-» (bbr) . ; '' '' TRIM ' ' I ŠPORT ŠPORT ŠPORT 7. junija 1981 KOLESARSTVO 21. ETAPA «GIRA D’ ITALIA» DANES ODLOČITEV NA KRONOMETER V borbi za končno zmago še vedno trije tekmovalci: Batta-glin, Saronni in Prim - Včerajšnjo etapo osvojil Pierino Gavazzi ARZIGNANO (Vicenza) — Vče rajšnjo, 21. in predzadnjo etapo letošnjega «Gira» je osvojil Italijan Pierino Gavazzi, ki je v končnem sprintu premagal Saronnija in Mostja ter vso glavnino. Kot je bilo pričakovati, se je Saronnijevo moštvo GIS na vse kripte borilo, da bi «pripeljalo» svojega kapetana na ciljno ravnino, kjer bi seveda Saronni imel velike možnosti za osvojitev etapne zmage in s tem tudi za pridobitev 30 sekund odbitka, s čimer bi popularni «Bep-pe» še znatno zmanjšal razliko glede na vodečega na skupni lestvici, Gio-vannija Battaglina. Saronniju pa se je le za las iz-nniznila zmaga, pri tem pa moramo todi dodati, da je med samim sprintom Moser nekoliko oškodoval svojega «velikega rivala». Tako ali drugače, končnega zmagovalca bomo dobili šele po današnji dirki na kronometer. V borbi za končno slavje so teoretsko še vedno trije kolesarji: Battaglin, Sa-r°nni in Šved Prim. Verjetno nihče od teh treh ne bo na današnji dirki na kronometer posegel po prvem mestu (favorit je seveda Knudsen, pa tudi Moser je zopet v veliki formi, nevarna pa utegneta biti še Italijan Visentini in Švicar Gisiger). Kaže torej, da nih-Ce od velikih favoritov za končno zmago ne bo mogel danes računati na odbitke. Bo Battaglin obdržal 39 sekund Prednosti pred Saronnijem in 50 sekund pred Primom? Vrstni red 21. etape (Auronzo di Vadore - Arzignano, 197 km) 1- Pierino Gavazzi (Italija) 4.15’22” s poprečno hitrostjo 46.286 km na uro 2- Saronni (It.) 3. Moser (It.) A Mantovani (It.) 5. Shepmans in vsa glavnina z zmagovalčevim časom , SKUPNA LESTVICA J- Battaglin (It.) 103.57’32” 2. Saronni (It.) po 39” 3- Saron Prim (Šve.) po 50” A Fuchs (Švi.) Contini (It.) Visentini (It.) I Vahdi (It.) Breu (švi.) *■ Bortolotto (If.) Tržaška enajsterica torej tudi v tem prvenstvu ni uresničila zastavljenega cilja, napredovanja. Zato bi tudi današnja morebitna zmaga proti Reggiani kaj slabo zadoščenje za zveste navijače, ki so svojo navezanost dokazovali skozi vse prvenstvo, tržaška enajsterica pa take zvestobe marsikdaj ni upravičila. DANAŠNJI SPORED C 1 LIGA Fano - Empoli, Forli - Casale, Mantova - Prato, Piacenza - Nova-ra, Reggiana - Triestina, Sanreme-se - Spezia, S. Angelo - - Parma, Trento - Cremonese, Treviso - Mo-dena. KVALIFIKACIJE ZA SP Anglija le uspešna MADŽARSKA - ANGLIJA 1:3 (1:1) BUDIMPEŠTA — Anglija, ki je v zadnjih nastopih povsem razočarala, je včeraj v kvalifikacijskem srečanju za SP skupine 4 osvojila izredno pomembno zmago. Kar sredi Budimpešte je namreč premagala Madžarsko s 3:1 (1:1). STRELCI: v 19. in 60. min. Broo-king ter Keegan v 73. min. iz e-najstmetrovke za Anglijo; Gera-ba v 44. min. za Madžarsko. LESTVICA SKUPINE 4 Anglija 6 3 1 2 11:6 Romunija Madžarska Švica Norveška 5 2 2 1 4 2 11 4 112 5 113 4:3 6:6 6:7 4:9 LIGNANO — Od 14. do 21. junija bo v Lignanu svetovno madinsko prvenstvo v dviganju uteži. Nastopilo bo 250 tekmovalcev iz 40 držav, z vseh petih celin. Glavni favoriti za kolajne so Sovjeti, Bolgari in Čehoslovaki. Na tem tekmovanju lahko nastopajo le tekmovalci pod 21. letom starosti. KOŠARKA MEDNARODNI TURNIR PRIJATELJSTVA K0NT0VEL IN BRANIK ZA 1. MESTO Kontovelci premagali Nabrežince, Mariborčani pa borovce Sinoči so na Kontovelu igrali kvalifikacijske tekme tradicionalnega turnirja prijateljstva. Na letošnjem turnirju, 18. po vrsti, sodelujejo e-kipe Sokola, Bora in Kontovela ter mariborskega Branika. Letos je turnir za igralce letnikov 1966 - 67. Po prvih dveh tekmah sta se za današnji finale za 3. in 4. mesto u-vrstila Bor in Sokol, za prvo mesto pa bosta danes igrala Branik in Kontovel. BRANIK - BOR 90:76 (47:30) BRANIK: Ritlop 9, Dvoršak 10, Krumpak, Nedeljko 7, Fras 10, Mi-hajlovič 18, Jure 9, Novak 2, Pajet 2, Kozar 23, Lestvičar, Filo. BOR: Kovačič 7, Volk 18, Smotlak 3, Taučar, Krapež 1, Pupulin 2, Gruden, Korošec 16, Pieri, Vascotto 15, Tremul 14. SODNIKA: Perini in Giacomi V prvi kvalifikacijski tekmi je mariborski Branik gladko in zasluženo premagal požrtvovalno Borovo vrsto. Mariborčani so si priborili odločilno prednost na račun hitre igre in tudi zaradi višine. Kljub temu je Borova ekipa povsem zadovoljila. KONTOVEL - SOKOL 99:78 (47:40) KONTOVEL: Gulič 47, Grilanc 4, Emili 10, Škabar 8, Danieli, Gruden 7, Sedmak 9, Starc 10, Piras, Terčič 2, Brischia 2, Pertot. SOKOL: Bandelli 6, Ušaj 38, F. Pahor 12, M. Pahor, Pertot 17, Gruden 10, Bagozzi. SODNIKA: Lukša in Zavadlal. Po zelo izenačenem prvem polčasu je Kontovelcem le uspelo streti trdoživ odpor Sokolove ekipe. Igra je bila hitra, saj so ekipe napadale pretežno s protinapadi. Igra obeh peterk je navdušila gledalce, ki so v polnem številu sledili turnirju. Pri Kontovelu moramo pohvaliti poleg običajno odličnega Guliča še mlada Škabarja in Starca. Pri Sokolu pa sta se odlično odrezala Ušaj in Pahor. Luksa niiiiiiiiiiiiiitiiriiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ORGANIZACIJI KOMISIJE ZA PORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ Včeraj na stadionu «1. maj» v Trstu revija naših najmlajših telovadcev Polčg več skupin otrok iz vrtcev s Tržaškega so nastopili tudi goriški malčki po 110” po 1’44” po 5’22” po 613” po 6’53” po 718” G. B. Baronchelli (It.) po 8’43’ nogomet V 3. ITALIJANSKI LIGI k zadnje S. -ti: _* w- • ■■P* pum—is za iriestino Pred časom so domnevali, da bo današnje zadnje srečanje prvenstva 'ded Triestino in Reggiano odločalo 0 samem vrhu lestvice in torej o napredovanju v višjo ligo. Zato so tudi igralcem Reggiane obljubili mi-hjon ^ lir nagrade, če zmagajo. Za 'ržačane pa se je zatem prvenstvo slabo zasukalo, tako da jim tudi da-dasnji morebitni dve točki ne moreta več pomagati, nasprotno pa si Je Reggiana s solidno igro priborila pravico do nastopa v višji ligi, ne Slede na izid današnje tekme. Otroški šport doživlja med zamejskimi Slovenci pravi razcvit. Zato ni čudno, če je danes telovadba razširjena tudi med otroci iz vrtcev. Takih skupin je precej v Trstu, ,pa tudi v . okolici in na Goriškem. Da bi te skupine ob zaključku celoletne vadbe podale prikaz svoje aktivnosti je kopiisija za dorašča-jočo mladino pri SKGZ priredila ppsebno srečanje teh minitelovad-cev, ki je bilo na sporedu včeraj na stadionu «1. maj» pri Sv. ‘Ivanu. Po kratkem pozdravnem govoru predsednice komisije Nadje Pahor so se zvrstile skupine, mladih telovadcev druga za drugo. Najprej je bil prikaz vadbe mamic z otroci, ki vadijo v okviru Športne šole Trst, za njimi pa so prišli na vrsto še Trstu, Ivanu in v Ul. Conti. Pogled na nastopajoče otroke je bil izredno prisrčen in pester. Svoje vaje so prikazali v obliki razne tematike, tako jutranjega prebujanja, vadbene ure. pravljice «Čaobna piščal* itd. Izvajanje otrok je dopolnila še glasbena spremljava, tako da so bili gledalci, ki so prihiteli na to prireditev v velikem številu, res zadovoljni. Po zaključku prireditve se je predsednica KDM SKGZ Nadja Pahor zahvalila za udeležbo, izrekla »iiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin nogomet «POK A L ALTIPIANO ZMAGOSLAVJE KRASA P° enajstmetrovkah je premagal še moštvo Do-nia in tako osvojil na tem turnirju prvo mesto K'US — DOMIO 5:4 po enajstme- ,r<>vkah (1:0, 1:1, 1:1, 1:1) jKRAS: Paulin, Darko Škabar, »Uuesan, Puntar, Dilic, Terčon (k), »hloš Milič (v 106. min. Tavčar), mzina, Lanza, Gabrijel Ferfolja, ^hglia. STRELCI: v 42. min. Guglia, v ■ ' m‘n. Majorano, strelci za Kras Jl-metrovke: Terčon, Puntar, bari a *n zgrešH Darko Ška- J finalni tekmi turnirja za «Po-. Altipiano*. ki ga .je letos že zaporedoma izvedla Poli-.POrtiva Opicina, sta se včeraj zve-jn r Pomerili enajsterici Krasa in °mja. Igralci obeh ekip so zbra-v ,stoRili na igrišče, ker so se za-orni pomembnosti tega srečanja. . ? Se Je izkazalo v prvi polovici . , toe, ko je bila igra precej raz-gana jn se je odvijala predvsem a sredini igrišča. Vseeno nekoliko od igre so imeli «zeleno-beli» 30 si ustvarili nekaj ugodnili pri-p^osti, a so jih nerodno zapravili, v^.totoma pa s0 Kraševci prevzeli tol^i igre in zagospodarili na igri- j.m. Do začasnega vodstva so pri-J 42. min. p.p. Lanza je prodrl jr oesni strani, podal odlično viso-. ”, žogo pred vrata, tako da jo je jj 'Sobni Guglia z glavo neubranlji-Baveslal za ^bet presenečenega ,y nadaljevanju so igralci Domia ^Kiiočneje pritisnili in v deseti mi-» 1!l prišli do zasluženega remija, z Prostega strela iz kakih 20 me-ov je streljal Majorano, žoga se rj.Pred vratarjem Paulinom slabo y “Pa in končala na dnu mreže. 2 določitev zmagovalca sedmega okala Altipiano* sta bila potreb-a Podaljška. V 5. min. prvega po- •••»lili. OBVESTILO ŠPORTNO DRUŠTVO kontovel sklicuje v sredo, 10. junija, ob fO.30 v dvorani športnega dru-,va on Kmiiovelu redni letni obč-■* *b«r. Vabljeni. daljška sta tako Lanza s protinapadom kot Guglia za las zgrešila vrata. Tudi po 120 min. igre nismo dobili zmagovalca, odločitev je padla po 11-metrovkah, pri čemer so bili igralci Krasa točnejši in so tako osvojili «Pokal Altipiana*. Z. S. HOKEJ RIM — V drugem dnevu turnirja za pokal prvakov v hokeju na travi je včeraj jugoslovanska ekipa Jedinstvo premagala AVithchurch z 2:1. je željo, da bi se srečali tudi prihodnje leto, nato pa je razdelila posameznim skupinam simbolična darila in posebne spominske nalepke. Za celotno prireditev lahko rečemo, da je izredno uspela, malčki so s svojo prisrčnostjo in1 neposrednostjo pripravili izredno ljubko predstavo, ki je bila vsekakor najprimernejši zaključek «šolskega le-1 ta» za posamezne telovadbe skupine. Prepričani smo, da bo imela ta prireditev prihodnje leto še večji uspeh, zlasti če bodo nastopile še vse tiste skupine, ki se letošnjega srečanja niso udeležile. ODBOJKA Mednarodni turnir v Trstu Zaslužena zmaga moštva Izole Ob priliki, velikega kulturnega praznika «Ringa - ringa - raja* je bil na stadionu «1. maj* tudi mednarodni moški odbojkarski turnir. Poleg dveh tržaških ekip in sicer ŠZ Bor in La Talpe sta nastopila še dva slovenska ligaša, Izola in Brezovica. Prvi dve popoldanski izločilni tekmi so namreč odigrali v dolinski občinski telovadnici, ker je bila velika dvorana na stadionu «1. maj* zasedena. V prvi tekmi sta se srečala Brezovica in Bor. Gostje so bili boljši nasprotnik in zmagali s 3:0, pa čeprav so mladi borovci v drugem setu pokazali veliko boljšo igro in na koncu izgubili po nepotrebnem. V drugi izločilni tekmi pa je Izola odpravila moštvo La Talpe, toda ne tako lahko, kot je bilo pričakovati. V malem finalu so mladi borovci odpravili La Talpo, ki je v preteklem prvenstvu igrala v D ligi in tako povsem zasluženo osvojili tretje mesto na tem turnirju. Sklepno srečanje za prvo mesto je bilo nedvomno najbolj zanimivo in tudi kakovostno. Obe ekipi sta pokazali dobro igro in na koncu je Izola povsem zasluženo osvojila pokal, saj je pokazala najboljšo igro in to predvsem v napadu. Ne glede na to, da je odbojkarska sezona že povsem končarla, so vse štiri šesterke s prikazano igro na tem mednarodnem turnirju zadovoljile. IZIDI Izločilni tekmi Brezovica - Bor 3:0 (15:5, 17:15, 15:4) Izola - La Talpa 2:1 (15:11, 10:15, 15:4) Finale za 3. mesto Bor - La Talpa 2:1 (15:11, 12:15, 16:14) Finale za 1. mesto Izola - Brezovica 2:1 (15:9, 7:15, 15:9) '■ KONČNI VRSTNI RED 1. Izola; 2. Brezovica, 3. Bor, 4. La Talpa. G. F. «8. KRAŠKI POKAL« Ljubljanski Slovan osvojil prvo mesto Včeraj se je odvijal v Zgoniku 8. mednarodni balinarski turnir za «8. kraški pokat*. ' S Zmagal je Slovan iz Ljubljane, ki je po ogorčeni1 borbi skoraj treh ur ftjfctmtgahns^pninimalno razliko ; Zarjo iz. Ljubljane. jfiHEVENIRE ..»kip se je posebno izkazal 'Sokol. Ki je v ostri konkurenci osvojil 3. mesto. Četrto mesto je osvojila ekipa Kobjeglave. Na turnirju je sodelovalo 12 moštev.' KADETSKA INTERLIGA V torek na «1. maju» sklepna srečanja V torek se bo na stadionu «1. maj» v Trstu končala letošnja prva kadetska košarkarska interliga. Na tem tekmovanju je nastopilo pet e-kip: Polet, In ter Milje, Kontovel, Kraški zidar Sežana in Bor. Žal, je zadnji trenutek odpadla zaradi organizacijskih težav ekipa iz Kopra. Prvi del tekmovanja je potekal po sistemu vsak proti vsakemu. V tem delu je bil prvi Polet (14 točk), drugi Inter Milje (12), tretji Kontovel (10), četrti Kraški zidar (2’točki, ampak boljši količnik v medsebojnih srečanjih z Borom), peti pa Bor (2 točki). V finalnem delu naj bi se pomerile, po prvotni zamisli, prvo- in drugouvrščena ekipa (za prvo mesto). drugo- in tretjeuvrščena (za tretje mesto) in peto- ter šestouvr-ščena (za peto mesto). Ker pa se je ekipa Kopra odrekla tekmovanju,' se bosta najprej pomerila četrto- in petouvrščena ekipa, zmagovalec tega srečanja pa bo igral še s Konto-velom za tretje mesto. Prvo in drugouvrščena ekipa pa se bosta potegovali za prvo mesto. SPORED: TOREK, 9.6. 17.30: Kraški zidar - Bor 19.00: Kontovel - zmagovalec srečanja Kraški zidar - Bor 20,30; Polet - Inter Milje Sledilo bo nagrajevanje. Marko 1 .■ MOŠKA • DIVIZIJA* / 1 BOR aa:49 (26:2$i BALINANJE TOKIO — Na azijskih atletskih igrah v Tokiu je postavil Kitajec Zhu Janhua nov azijski kontinentalni rekord v skoku v višino z znamko 230 cm. Nov azijski rekord je postavil tudi njegov rojak Zou Zhenxian v troskoku z daljavo 17,05 m. ZAMEJSKO PRVENSTVO Sokol presenetil diti za zmago. Prvo prvenstveno zmago je osvojil Kraški dom, ki je strl odpor Poleta. Najbolj izenačen dvoboj pa je bil v Zgoniku, kjer je Kras odpravil Gajo po petih urah enakovredne igre. IZIDI 7. KOLA Kraški dom - Polet 2:0 (13:13, 13:4); Zarja - Sokol 0:2 (3:13, 0:13); Kras - Gaja 2:0 (13:11. 13:9); Opčine - Gradina 2:0 (13:0, 13:10). LESTVICA Opčine 170:81) 12; Sokol (151:105) 10; Kras (142:132) 9; Gradina (123 proti 118) in Zarja (122:132) 7; Gaja (138:121) 6; Kraški dom (125:160) 4; Polet (65:177) 1. PRIHODNJE KOLO (10. 6.) Polet - Opčine; Zarja - Kraški dom; Kras - Sokol; Gradina - Gaja. ROKOMET V prijateljskem mednarodnem ženskem rokometnem srečanju v Chiancianu Terme je Sovjetska zveza premagala Italijo s 27:10. NA IZREDNI SEJI ODBORA ŠZ JADRAN \ V prvenstvu C-1 lige večje finančno breme Nujno bo treba dobiti nova finančna sredstva V sredo so je sestal na izredni seji odbor ŠZ Jadran, na kateri je prvenstveno razpravljal o bodočem delovanju združenja ter še posebej o sodelovanju ekipe Jadrana na prihodnjem košarkarskem prvenstvu C-l lige. Po izčrpnem poročilu predsednika dr. Draga Gantarja, ki je orisal delovanje v pravkar zaključeni sezoni in nakazal smernice za naslednjo sezono, se je razvila živahna razprava, v katero so posegli domala vsi odborniki. Ugotovljeno je bilo, da ima ekipa Jadrana vse možnosti, da se tudi v prihodnjem prvenstvu — pa čeprav v višji ligi — lepo uveljavi in na dostojni ravni predstavi našo zamejsko košarko. Za sodelovanje v C-l ligi pa je potrebna rešitev nekaterih, ključnih vprašanj, med katerimi je trenutno najvažnejše vprašanj^ finansiranja ekipe. Odborniki so v tej zvezi ugotovili, aiitMiiiiitiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiaiuiatiiiiiaiiBaiiiiiiiiiiciaiiiiimiiiiiiiaiiiiitaiiiiiiiiiiiiiticiiBiaaitaiii^mii ODBOJKA « REVI VAL 81» SINOČI NA SPOREDU PRVI FINALNI TEKMI «Piprje» šele po petih setih strlo odpor izredno žilavih domovcev V 7. kolu prvega zamejskega balinarskega prvenstva je veliko presenečenje pripravil Sokol, ki je kar sredi Bazovice' zadal Zarji pekoč poraz po manj kot dveh urah igre. Tudi Opčine so proti Gradini odlično začele in pustile Doberdobce kar na ničli. V drugem srečanju pa so se morali domačini pošteno potru- PIPRJE - DOM 3:2 (15:4, 6:15, 14:16, 15:13, 15:7) PIPRJE: Branko Marc, Boris, Darko, Mauro in Bruno Kralj, Fa-bio Bona, Valter Nemaz, Milan Čuk. DOM: Igor Komel, Jožef Cej, Rudi Pavšič, Ivo Devetak, Stano Ci-jan, Ferruccio Mužič, Roberto Ter-pin, Borut Spacal. Iz uvodnih potez je kazalo, da bodo domovci doživeli hud poraz, saj jih je Piprje nadigralo v vseh elementih igre ter z veliko lahkoto osvojilo set. V nadaljevanju pa se je podoba na igrišču bistveno spremenila. Goričani so v 2. setu pokazali večjo uigranost, zbranost, u-činkovitejši so bili tako v napadu kot v obrambi. Povedli so od vsega začetka in visoko prednost ohranili do kraja. V tretjem nizu je kazalo, d* še bo ponovila podoba, iiuprvega išelai Piprje je zaigralo odločneje ja,.že vodilo s 6:1, -kti so-Goričam znižali na 6:5. Domača šesterka pa jih je znova pustila za sabo. Domovci pa niso položili orožja, vztrajno in požrtvovalno so nadoknadili zamujeno ter niz zaključili v svojo korist. Četrti set je bil vseskozi izredno borben in izenačen, ob koncu pa se je pri Goričanih začela poznati u-trujenost, saj niso imeli dovolj zamenjav. Borbena in' dopadljiva igra se je nadaljevala tudi v petem odločilnem setu. Kazalo je, da so Goričani preboleli krizo, povedli so s 4:0, kma- iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiitiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaliiiiiiitiiiiiiiiiiaiiialaB TURNIRJI GORIŠKEGA MLADINSKEGA CENTRA TUDI V TEM TEDNU VEČ TEKEM V 3. podskupini goriške skupine so odigrali samo eno tekmo, in sicer med Kmečko banko in SPDG. Moštvo Ljubljanske banke se namreč ni predstavilo na igrišču. KMEČKA BANKA - SPDG 2:0 (15:6. 15:7) KMEČKA BANKA: Figelj, Klanjšček, Černič, Baša, Devetak, Leban, Berdon. SPDG: Rupel, Hlede. Nanut, Mar-vin. Z. in L. Kuštrin. Kmečka banka je torej tretji polfinalist goriške skupine. Polfinalne tekme sovodenjske in goriške skupine bodo potekale po sledečem sporedu: SOVODNJE, torek. 9. t.m. 19.15 Sovodnje A - Mladi odbojkarji 20.15 štandrež A - Mladi odbojkarji 21.15 štandrež A - Sovodnje A Na telovadnem srečanju otrok iz otroških vrtcev so mladi telovadci pokazali včeraj tudi sestavo z obroči, • katero so se predstavili i vso svojo neposrednostjo in prisrčnostjo GORICA, sreda, ,10. ‘t.m. 19.30 Mladinski krožek A -Kmečka banka 20.15 Kmečka banka - Naš prapor 21.15 Mladinski krožek A -Naš prapor V moški odbojki so igrali tekme v tretji podskupini v Sovod-njali. Po pričakovanju so prvo mesto v tej podskupini zasedli domačini z moštvom Sovodnje A, ki so s precejšnjo lahkoto odpravili Štandrež B ter z nekoliko več težave še moštvo Brda iz števerjana. Naj omenimo, da so ekipo Štandreža A sestavljali sami petnajstletniki, zato se tudi niso mogli upirati bolj izkušenim nasprotnikom. IZIDI Sovodnje A - Štandrež B 2:0 (15:8, 15:0);'Brda - Štandrež B 2:0 (15:2, 15:3); Sovodnje A - Brda 2:0 (16:14, 15:8).. LESTVICA Sovodnje A 4 točke; Brda 2; Štandrež BO. POSTAVE EKIP SOVODNJE A: Prinčič. Butkovič, Cijan, Cotič, Malič, Pete jan. BRDA: Terpin D:, Cotič, Terpin A., Maraž, Terpin S., Fattore. ŠTANDREŽ B: Bensa, Lutman E., Nanut, Grendene, Bastiani, Lutman D., Mučič, Brajnik, Grinover, Pavlin, Zavadlav. KOŠARKA Nadaljuje se tudi turnir v košarki. V četrtek zvečer so bile na sporedu tri tekme. ZSMS NOVA GORICA - DOM REKREACIJA 103:92 (59:48) ZSMS: Reljič 2. Sluga 8, Žefran 4, Jurkas 8, Kikl 28, Blažej 24, Zavrtanik 29. DOM REKREACIJA: Hvalič 35, Pahor, Peric 4, Lutman, Ziani 8, Vogrič, Kogoj 30, Košuta 6, Vi-j .'.intin 6. MLADINSKI KROŽEK B - MLADINSKI KROŽEK A 66:49 (30:30) MLADINSKI KROŽEK B: Dornik U. 12, Waltritsch I. 2, Košuta 16, i Komel 6, Mermolja 10, Sancin 6, Vižintin 15, VValtritsch A. MLADINSKI KROŽEK A: Lutman 3,. Dornik M., 16„ Mužič 20, Feri, Vogrič, Peric 10, Pahor. ZSMS - NAŠ PRAPOR 63:56 (32:23) ZSMS: Sluga, Žefran 2, Jurkas 8, Kikl 28, Blažej 2, Reljič 2, Zavrtanik 21. NAŠ PRAPOR: Semolič 23, Prinčič, Gravner, Furlan, Figelj 2, Sošol 12, Terčič 21. V sredo zvečer pa so na košarkarskem turnirju dosegli naslednje izide: MLADINSKI KROŽEK B - ŠTAN DREŽ 70:54 (38:34) MLADINSKI KROŽEK B: Dornik U. 8, Sancin 4, VValtritsch L, Košuta 4, VValtritsch A 6, Vižintin 10, Komel 2, VValtritsch D. 4, Mermolja 10, Klanjšček 24. ŠTANDREŽ: Cantelli 7, Plesničar 5, Faganel 4, Nanut 14, Devetak 24, Cingerli. MLADINSKI KROŽEK A - SOVOD NJE 74:56 (22:24) MLADINSKI KROŽEK A: Komel 25, Pavšič, Prinčič 6, Dornik M 29, Cotič 4, Mužič 10. LESTVICA Skupina A: ZSMS 4; Skavti in Dom rekreacija 2; Naš prapor 0. Skupina B: Mladinski krožek B 4; Mladinski krožek A 2; Sovodnje in Štandrež 0. Vili Prinčič Delovanje ZSŠDI REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR ZSŠDI Izvršni odbor ZSŠDI je določil, da bo v petek, 12. junija, v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju izredni in 11. redni občni zbor ZSŠDI. Na izrednem občnem zboru bodo spremenili statut združenja. Dnevni red občnega zbora pa je naslednji; 1. Izvolitev volilne komisije 2. Predsedniško poročilo 3. Pozdravi in diskusija na poročilo 4. Izvolitev predsednika in članov izvršnega odbora 5. Izvolitev nadzornega odUdrk in razsodišča 6. Razno > iu pa so jim pošle moči in niso zbrali več kot sedem točk. SLOGA BAR ALEX - DOM 3:1 (15:9, 15:13, 9:15, 15:12) SLOGA: Bras, Peterlin, Sosič, P. in B. Grgič, Košuta, Drasič, Mor-purgo. DOM: Komel, Cej,' Pavšič, Devetak, Cijan, Mužič, Terpin, Spacal. Tudi druga tekma večera je bila izredno živa in napeta, skratka, agonistično na vrhuncu. To pa je izredno zanimivo, če pomislimo, da je Dom odigral v prejšnjem srečanju kar pet setov, kar pa se na tekmi s Slogo, resnici na ljubo, ni veliko poznalo. O tem pričajo tudi tesni izidi posameznih setov, ki dokazujejo, da je bila borba za vsako žogo zelo. zagrj^ena. V današnjem srečanji*; tarDosta lakp Sloga Bar Alex in Piprji potegovala za prvo mesto, ' medfom1 •keo^pi>,Goričanom oddand' tretje-. Tinka) DANAŠNJI1 SPORED 15.00 v Bazovici: Breg - Sloga (ženske) 16.45 v Bazovici: Sloga Bar Alex - Piprje (moški) V ORGANIZACIJI ZSŠDI V torek v Trebčah večer zamejske odbojke V organizaciji odbojkarske komisije ZSŠDI bo v torek ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah večer zamejske odbojke. Ob tej priložnosti bodo nagradili vse tiste trenerje in igralce iz tržaške in goriške pokrajine, ki vsaj deset let vzgajajo, oziroma branijo barve slovenskih društev. Na prazniku bo o svetovni odbojki po olimpijskih igrah spregovoril in tudi zavrtel film docent na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in bivši trener jugoslovanske reprezentance Viktor Krevsel. Vsi ljubitelji odbojke so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo te zanimive prireditve. B S. da zahteva nastopanje v C-l ligi dosti več truda in finančnih sredstev kot v pretekli sezoni. Čeprav so v sezoni 1980-81 štedili, kolikor se je le dalo, je društvena blagajna prazna in so morali posamezniki antici-pirati večje zneske denarja, da je Jadran lahko zadostil sprejetim obveznostim. Za prihodnjo sezono pa bo položaj nedvomno mnogo slabši, zaradi česar se postavlja vprašanje, ali naj Jadran sodeluje na prihodnjem prvenstvu ali ne. Glede tega sta- se v odboru Jadrana pojavili dve mnenji: del odbornikov zagovarja stališče, da je treba na prvenstvu sodelovati, drugi pa menijo, da bi bilo bolje ekipo razpustiti sedaj, kot pa nekje sredi prvenstva. Prvi navajajo, da se Jadran ne sme razpustiti, ker je vprašanje prestižnega značaja v smislu ugleda, ki si ga je pridobila slovenska košarka tudi v italijanskih krogih — da ne govorimo o ostalih pozitivnih faktorjih — medtem ko o-stali menijo, da nima smisla zavajati igralce, trenerja in občinstvo, ko pa računica jasno kaže, da se brez podpore ali sponsorizacije prvenstvo ne more izpeljati do konca. Odbor Jadrana na seji ni prišel do zaključka in bo o tem vprašanju razpravljal spet čez dober teden, ko bo treba sprejeti dokončno odločitev. V kratkem namreč zapade rok za predložitev prošnje za najem dvorane v tržaški športni palači, podpisati je treba pogodbo s trenerjem, določiti čas in kraj za skupne priprave pred začetkom prvenstva itd. Vse to mora biti dokončno rešeno pred koncem meseca, kar pomeni, da mora biti tudi finančno vprašanje . dotlej rešeno. Odbor je tudi sklenil, da o položaju v Jadranu obvesti javno mnenje, in sicer z namenom, da bi tudi od zunaj prišle pobude, ki naj pripomorejo, da bo sprejeta odločitev odraz sodelovanja in skupnih naporov za čim boljšo rešitev tega vprašanja. (en) NAMIZNI TENIS ŠE ENO PRIZNANJE KRASU Sonja Doljak v državni reprezentanci Italijanska namiznoteniška zvez* je vključila mladinko Krasa Sonjo Doljak, a; državno reprezentanco, ki bo čez teden dni nastopila na mednarodnem prvenstvu Avstrije. To priznanje ni prišlo nepričakovano, saj je Doljakova po odličnih nastopih na italijanskem prvenstvu ■ še znatno popravila svojo kotacijo in utrdila svoj položaj v sklopu reprezentance. B. S. TENIS Mednarodno prvenstvo Francije Pariz Mandiikovi PARIZ — Čehoslovakinja Hana Mandlikova je dobila žensko mednarodno prvenstvo Francije. Madlikova je v finalu premagala zahodno Nemko Sylvio Haniko s 6:2, 6:4. V moških dvojicah pa sta v finalu Madžar Balasz Taroczy in Švicar Heinz Hunthardt premagala A-meričana Terryja Moora in Eliota Teltscherja s 6:2, 7:6, 6:3. Danes bo pričakovani dvoboj v moškem finalu med Švedom Borgom in Čehoslovakom Lendlom. GIMNASTIKA MASTER EVROPA MILAN — V Milanu je bi' včeraj prvi «Master Evropa* v moški in ženski gimnastiki. V moški konkurenci je zmagal Sovjet Korolev (Italijan Amboni .je bil na odličnem tretjem mestu), med ženskami pa je zmagala Sov-jetinja Najmušina. Italijanka Bor-tolaso je osvojila zelo dobro 7. mesto. TURIN — V drugem polfinalnem | srečanju je Torino premagal Bologno s 3:2 šele po podaljških. Izid po regularnem času je bil 2:2 (1:1). STRELCI: Pulici. DAmico (e-najstmetrovka) in Graziarj za Torino; Eneas in Benedetti za Bologno. Torino je tako prvi finalist italijanskega nogometnega pokala. Dingi finalist bo znan v torek, ko se bosta v Rimu spoprijela Roma in Juventus. V Turinu je zmagala Roma z 1:0. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI vse za Šport in prosti čas i VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B DANES NEDELJA, 7. junija 1981 NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA 1. AL 17.00 v Zagraju: Julia - Vesna TURNIR PRIJATELJSTVA 16.00 v Sovodnjah: Podgora - A-dria; 18.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Capriva KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.30 v Trstu, «1. maj*: Bor D -La Talpa TURNIR PRIJATELJSTVA 9.30 in 11.00 na Kontovelu: finalni tekmi ODBOJKA TURNIR MC GORICA V Gorici ob 9.00 Sovodnje - Groj-na; 9.45 Naš prapor - Doberdob; 10.30 Doberdob - Grojna; i2.00 Naš prapor - Sovodnje REVJVAL 81 16.45 v Bazovici: Sloga Bar A!ex-Piperje (moški); 15.00 v Bazovici: Breg - Sloga (ženske) ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO 15 00 v Trstu, G.ezai : nastopajo tudi dečki in deklice Bora in Adrie JUTRI PONEDELJEK, 8. junija t?"l ODBOJKA TURNIR MC GORICA v Sovodnjah: 19.15 Štandrež - Danica; 20.00 Danica - Ljubljanska banka; 20.45 Ljubljanska banka -štandrež; 21.30 Sovodnje Doberdob KOŠARKA TURNIR MC GORICA V Gorici, Dijaški dom: 19.00 Skavti - Naš prapor: 20.00 Sovodnje -štandrež; 21.00 Mladinski krožek B -Sovodnje Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5.50 din, ob nedel|ah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 PRIMORSKI DNEVNIK 7. junija 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADII> DZS 61000 L|ubi|ano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja | In tiska F iZTT | Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 83 Darovi in prispevki ZA /POMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE V poča;isLev spomina pok. Silvestra Ražma daruje Srečko Schvvam berger 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Marc roj. Schwarz (Pogrjanova) daruje družina Ljubič in Milka 40.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SAMATORCE Namesto cvetja na grob Janka Kralja daruje Marija Furlan - Ru-stja 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GROČANE Namesto cvetja na grob Alojza Racmana darujeta Milena in Mario (Boršt 99) 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomin na Vanko in Ladislava Sirka daruje sin Duško 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Davida Sirka darujejo Ida in Drago Purič 10.000 ter Srečko Orel (Prosek) 10 tisoč lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V BARKOVUAH PO FR. S. FINŽGARJU V počastitev spomina Marije Ko-nestabo pcr. Suban darujejo Justina Guštin, Ljudmila Pertot in Ferdinanda Pertot 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Danila Baše daruje V. B. Štoka 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V počastitev spomina bratranca Ludvika Maverja daruje Damjan Maver z družino 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Albine Škilan daruje Marija Malalan (Ka-tinara) 10.000 lir. V spomin na pok Francko Grgič daruje Marija Malalan (Katinara) 10.000 Ur. V spomin na pok. Marijo Marc (Pogrjanova) darujejo sosedje (Bazovica) 15.000 Ur. Namesto cvetja na grob Emila Švaglja daruje družina Škabar (Repen 1) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ludvika Maverja darujeta Drago in Cveto Čok 10.000 Ur. ZA VZDRŽEVANJE LJUDSKEGA DOMA »PADLIM ZA SVOBODO* V KRIŽU Namesto cvetja na grob Davida darujejo nečaki Sirk 40.000 lir. V spomin na pok. strica Davida darujeta Zofi in Odon 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Albine Tence por. Štefančič in Davida Sirka daruje Dušan Košuta z družino 10.000 za KD Vesna, 10.000 za ŠD Mladina, 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Križa, 10.000 za vzdrževanje doma Albert Sirk in 10.000 Ur za Skdanc. Namesto cvetja na grob Francke Grgič daruje svak Matija z družino 20.000 Ur za osnovno šolo K. D. Kajuh. V spomin na Francko Grgič daruje svakinja Štefanija 20.000 lir za osnovno šolo K. D Kajuh. V spomin na teto Francko darujejo Lojze in Milka 20.000, Mirko in Pepka 20.000, Marta in Karlo 20.000 ter Karlo in Marija 10.000 Ur za o-snovno šolo K. D. Kajuh. Namesto cvetja na grob Francke Grgič darujejo Just in Amalija Grgič 20.000 ter Erminija Kalc 5.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh Namesto cvetja na grob Milke Gerdol daruje Albin Sancin 15.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Milke Gerdol darujeta Rudi in Neva Pahor 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Francke Grgič daruje družina Grgič (Kapitanovi - Padriče 42) 10.000 Ur za PD Slovan. V počastitev spomine pok. brata Franca Schwambergeria daruje brat Srečko 3.000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina pok. Nacko-ta Metlike (gostilničarja) daruje Srečko Schvvamberger 3.000 lir za TP PZ Pinko Tomažič. Namesto cvetia na grob Marije Schvvarz por. Marc daruje Srečko Schwamberger 3.000 lir za dijaško matico. V spomin na dragega tovariša Toneta Abrama daruje Mirko Kapelj 10 riscč Ur za nastajajočo knjižnico «P. Tomažič in tovariši* SKD Tabor. bor PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI CESTA NABREŽINA-ŠEMPOLAJ 100m PO ŽELEZNIŠKEM PREHODU TEL. 200282 Ob 8. obletnici smrti dragega Lu-čkota daruje žena Zmaga 20.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Marije Gerdol daruje Grozdana čebohin 10 tisoč Ur za PD Slovenec Boršt - Za brežec — kot prispevek za nakup klavirja. V počastitev spomina Eme Tomažič darujeta Viktor Bogateč 5.000 in Ljubo Susič 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V spomin na Milko Gerdol daruje Inči Pečar 10.000 Ur za atletsko sekcijo ŠZ Bor. V spomin na drago nono Štefanijo darujejo Nereo in Štefka ter Jana in Igor 30.000 za šentjakobsko kulturno društvo, 30.000 za mladinski pevski zbor Glasbene matice. 20.000 za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju in 20 000 lir za TPK Sirena. Nosilci krste Marije Kralj vd. Čuk darujejo 30.000 za ŠD Primorec, 10 tisoč za KD Primorec in 10 000 lir za godbo na pihala iz Trebč. Za ŠD Primorec darujejo Albert Carli 15.000 in Dragica ter Gina Kralj 10.000 Ur. V počastitev spomina naše drage mame in babice Milke Gerdol daruje družina Kuret 500.000 za planinski dom Mangart in 500.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na Milko Gerdol roj. Kosovelj daruje Roza Guštin 20.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Danila Baše darujejo za TPK Sirena: Berta in MiUca Kalc 8000, Majda in Danilo Gerdol 5000, družina Jankovič 10.000, Rita in Mito Pertot 5.000 ter Mitja in Ivanka Pertot 10.000 Ur. V spomin na Ludvika Maverja iz Boljunca daruje družina Bolčič 10 tisoč Ur za sekcijo Zveze borcev -Boljunec. V spomin na Ljudmilo - Milko Hrvatič vd. Zuljan darujeta družini Kuret in Palčič 20 000 lir za Vido Hrvatič iz Ricmanj. V počastitev spomina Eme Tomažič darujejo učiteljice v Trebčah 30.000 Ur za osnovno šolo Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob dragega Ludvika Maverja darujeta družini Izidorja Zobca in Bogomila Zobca 20.000 lir za izgradnjo doma parti zanov v Bol juncu. V spomin na dragega prijatelja Danila Bašo darujejo za TPK Sirena: Karla Maracchi 10.000, družina Majovski 20.000 in družina Obad 20 tisoč Ur. _ , u V spomin na bratranca Ludvika Maverja darujeta Marija in Elvira 20.000 Ur za PD Koionkovec. Namesto cvetja na grob Francke Gerdol daruje Boris Zahar 10.000 lir za KD Slavec. V spomin na Marijo Marc in Antonijo Grgič daruje Herman Križman 10.000 lir za KD Lipa. Namesto cvetja na grob Francke Grgič iz Padrič daruje družina Grgič (Bazovica 13) 10.000 Ur za sklad narodnih noš v Bazovici. V spomin na pok. Milko Gerdol roj. Kosovelj darujeta družini Kodrič - šiškovič 30.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na Danila Bašo darujeta Iva in Mario Pipan 15.000 za TPK Sirena in 15.000 lir za poimenovanje -no v ne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. V spomin na Emo Tomažič daruje Saša Kosovel 5.000 za Tončičev sklad in 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ludvika Maverja daruje družina Karmela Maverja 10.000 Ur za zgraditev doma partizanov v Boljuncu. V spomin na Danila Bašo darujeta družini Danila Pilata in Sonje Pivk 30.000 lir za TPK Sirena. V spomin na drago Emo Tomažič darujeta Albina Bavčar in družina 50.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. V isti namen daruje Bogomila Furlani 10 000 lir za TPPZ Pinko To mažič. V spomin na Milko Gerdol darujeta Meri in Drago 30.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na Ludvika Maverja daruje Bernarda Ota 10.000 za ŠD Breg in 10.000 Ur za KD F. Prešeren. Ob pogrebu Ludvika Maverja da rujejo pevci 00.000 Ur za KD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob Milke Gerdol roj. Kosovelj daruje družina Cej 10.000 za Glasbeno matico in 10.000 lir za PD Slavec. V spomin na Ludvika Maverja da ruje družina Rada Žerjala 20.000 lir za KD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob Danila Baše darujeta Milojka in Marjan z družino 10.000 Ur za ŠD Jadran. V spomin na drago Milko Gerdol darujeta Vesna in Jordan 10.000 Ur za Glasbeno matico. Za harmonikarski odsek Glasbene matice na Proseku darujejo starši 20 000 lir. Namesto cvetja na grob Frančiške Grgič (Padriče 49) daruje Marija Grgič (57) 5.000 za Skupnost družina Opčine in 5.000 Ur za Dijaško matico. Mario Magajna daruje 10.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. Ob svoji 80-letnici daruje Justina štubelj 3.000 za ŠK Kras in 3.000 lir za KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na erob Maria Daneua darujejo sestrične Modra, Mareella in Norma ter bratranec Carlo 50.000 lir za ŠD Kontovel. Ob smrti Marije Marc darujejo sosedje iz Bazovice Milka Fonda (42), Gizela Grgič (72), Ida Grgič (119), Anica Grgič (73), Ivanka Mljač (118) Pina Grgič (47), Vida Ražem (12) Pierina Žagar (162), Štefanija Metlika (32), Angela Ber-.netič (16), Marija Križmančič (15), Pierina Pečar (291), Dorica Ban (22), Marija Grgič (13), Marija Grgič (191), Vida Bemetič (16) ter družini čač (131) 40.000 Ur za nakup cvetja, 15.000 za Pogrebno podporno društvo, 15.000 za Skupnost' družina Opčine, 10.000 za ŠD Zarja, 10.000 za KD Lipa in 10.000 Ur za osnovno šolo P. Trubar. V spomin na drago Emo Tomažič darujeta sestri Bizjak 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina tovariša Antona Abrama daruje Dora Caharija 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V počastitev spomina drage Eme Tomažič daruje Dora Caharija 20.000 lir za Dijaški dom v Trstu. Sestre in nečaki z družinami da rujejo v spomin na sestro oziroma teto Francko 20.000 za šoloi Kajuh, 20.000 za Skupnost družina Opčine. 20.000 za TPPZ Pinko Tomažič, 20 tisoč za KD Slovan, 20.000 za ŠD Gaja, 20.000 za Dijaško matico in 20.000 Ur za Glasbeno matico. V isti namen darujeta Rudolf in Marija Kalc 5.000 Ur za šolo Kajuh in 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. Za obnovo slačilnic ob nogometnem igrišču v Trebčah daruje Mario Sosič (trgovina električnega materiala - Opčine) 10.000 Ur. Ob poravnavi letne članarine darujejo za ŠK Kras: Josip Kocman (Salež 19) 7.000, Stano Škrk (56/a) 1.000, Peter Grilanc (90) 4.000 in Josip Pegan (7) 4.000 Ur. V počastitev, spomina Eme Tomažič- daruje Š. F. 20.000 Ur za Dijaško matico. Za TPPZ Pinko Tomažič darujejo podporni člani: iz Bazovice Franc Križmančič 5.000, Vinko Križmančič 5.000, Ivan Drmovšek 10.000, Anton Pečar 15.000, Josip Grgič 10.000, Vincenc Ražem 5.000, Nevio Kovač 5.000, Edvard Debenjak 3.000, Silvester Križmančič 15.000, Andrej Pečar 5.000, Rudi Marc 20.000, Anton Marc 10.000, Marij Kosmač (Za-brežec) 5.000. Iz Lonjerja: Riko Lorenzi 10.000, Zvonko Lorenzi 10 tisoč, Silvester Čok 10.000, Ljubo Čok 5.000 in Diamante Čok 5.000 Ur. V počastitev spomina Milke Gerdol darujejo učiteljice šole K. Širok 40.000 Ur za šolo K. Širok. Za FK Primorje darujejo Adriano Bogateč 50.000, Vittorio Keber 50 tisoč in Miro Strekelj 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Milke Gerdol darujejo Jože in Pavla Vodopivec 10.000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 Ur za Glasbeno matico, ter Dario in Miranda Bensi 16.000 za Skupnost družina Opčine (ji Jp.QG0 Ur zg ,Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Marije Čuk daruje učiteljica Ljuba Košuta 5.000 Ur za KD Primorec. V spomin na šantlo Marijo darujeta Renata in Mario 10.000 Ur za KD Primorec. V počastitev spomir.a Milke Gerdol darujeta Meri in Pino Rojc 20 tisoč Ur za Mladinski pevski zbor Glasbene matice. Namesto cvetja na grob Francke Grgič daruje družina Rismondo 10 tisoč Ur za šolo K. D. Kajuh. Namesto cvetja na grob Francke Grgič darujeta Just in Silvestra 10.000 Ur za ŠD Gaja. V spomin na Marijo Pipan (šem-polaj) daruje Josip Gruden 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Francke Grgič darujejo za šolo K. D. Kajuh: Grgič - Tagurnjevi 5.000, Marija Kralj 5.000, Ivanka Grgič (Padriče 62) 10 000, družina Kalc 7.000, Tončka in Boris 5.000, Nataša Kalc 5:000, Stanka Grgič (Padriče 66) 10.000, Vera Kozina 10.000, Romano Grgič (50) 5.000, družina Sandra Grgiča (25) 5.000 in družina Franca Kalca (51) 5.000 Ur. V spomin na Francko Grgič da ruje družina Drejcevi 10.000 lir. Namesti cvetja na grob Line Gruden - Grobiša darujejo za šolo K. D. Kajuh: Darko Grgič 10.000, Sonja Palčič 5.000, družina Ane Grgič (Padriče 61) 5.000 in družina Kalc (63 ) 5.000 Ur. Za šolo K. D. Kajuh darujejo: Rafael Grgič 10.000, Ivanka Grgič (Padriče 50) 3.000, Rismondo lo.rioo. družina Bak 5.000 in Paula Grgič 6.000 Ur. * • • POPRAVKI Prispevek objavljen 28. junija bi se moral glasiti takole: V počastitev spomina Eme Tomažič darujeta. družini Kodrič - šiškovič 50.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. 31. maja je bilo pomotoma objavljeno, da sta družini Kuret in Maver darovali 10.000 namesto 100.000 Ur za KD Slavec. Erminija Kalc daruje 10.000 lir za Dijaško matico v spomin na Emo Tomažič in ne ob L obletnici smrti moža Ivana Kalca. tiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinitiiiiitiiiiimiiHiiii Prihodnji mesec v Nabrežini razstava domačih vin V Nabrežini bo 4. in 5. julija XX. razstava in pokušnja domačih vin, ki jo prirejajo občinska uprava in pridelovalci vin občine Devin-Nabrežina. Kot poroča županstvo, lahko sodelujejo vsi pridelovalci v občini, ki so v zadnji letini pridelali najmanj 1.000 litrov vina s svojega posestva. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki bodo pripuščena na razstavo. Pridelovalci, ki bi želeli razstavljati, naj prinesejo svoje vzorce na občinski sedež (soba štev. 16 -g. Gruden) v uradnih urah do 10. 6. 1981. 2. SLIKARSKI EX TEMPORE PODOBE NADIŠKIH DOLIN 1. člen — 2. člen — 3. člen — 4. člen — 5. člen — 6. člen — 7. člen - 8. člen — 9. člen — 10. člen — Pravilnik Društvo beneških likovnih umetnikov prireja pod pokroviteljstvom gorske skupnosti Nadiških dolin in občine Špeter slikarski ex tempore na temo »Podobe Nadiških dolin*, ki bo potekal od 6. do 21. junija 1981. Udeležba je brezplačna. Interpretacija teme je povsem prosta, prav tako tudi tehnika. Dela ne smejo biti večja kot 100 cm vključno z okvirjem. Ex tempore se lahko udeležijo umetniki iz naše dežele, iz Slovenije in iz Koroške z enim ah več deli, izdelanimi v omenjenem času. Žigosanje platen bo v Beneški galeriji v Špetru od 8. do 12. in od 16. do 20. ure ob sobotah in nedeljah, to je 6. in 7. junija, 13. in 14. junija ter 20. in 21. junija. Isti urnik velja tudi za oddajo del, za kar zapade rok 21. junija 1981 ob 20. uri. Dela morajo biti uokvirjena oziroma opremljena s kaveljčkom za obešanje (steklo je neobvezno). Na hrbtni strani dela mora biti ime, priimek in naslov avtorja ter naslov dela. V Nagraditev najboljših del, ki bodo razstavljena na skupni razstavi, bo v soboto, 27. junija 1981, ob 18. uri v Beneški galeriji v Špetru ob prisotnosti predstavnikov dežele, gorske skupnosti in občine. Najzanimivejša dela, ki jih bo izbrala kvalificirana žirija umetnikov, bodo dobila priznanja (trofeje, pokale, plakete, kolajne), ki jih v ta namen podelujejo deželne, pokrajinske in občinske javne ustanove, kulturna društva in druga kvaUficirana združenja. Umetniki, ki se bodo po mnenju žirije uvrstih na prva tri mesta, bodo dobili še posebno nagrado. Vsi udeleženci bodo prejeU diplomo o udeležbi. Posebej se ex tempore lahko udeležijo tudi otroci, ki obiskujejo vrtce, osnovno šob ah nižjo srednjo šolo. Pravila so ista kot za udeležbo umetnikov. Del razstave bo obsegal dela otrok; prav tako bodo tudi otroci dobiU diplome, priznanja in nagrade. Društvo bo s prejetimi deli ravnalo nadvse skrbno, jih vestno hranilo in varovalo, vendar ne prevzema odgovornosti za izgube, kraje, poškodbe, do katerih bi prišlo v vseh fazah prireditve brez krivde organizatorja. Razstava se bo zaključila 5. julija ob 20. uri. Avtorji ali njih pooblaščenci bodo morali prevzeti dela do 18. ure 12. julija. V nasprotnem primeru jih bo prevzel v last organizator. umiitHiiimmiiiiiiiiiiMtiiiiiiiimiiiiiiiiiiimMMiifiiMtiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiHiiiiiiiiiiii BAZ0VSKI ŠOLARJI SO SE ZARES IZKAZALI Na osnovni šoli Primož Trubar so razdelili bralne značke Že več kot mesec dni so se u-čenci osnovne šole Primož Trubar iz Bazovice navdušeno pripravljali na prireditev ob zaključku šolskega leta. Kaj bi se ne, saj sd mdral! dokšzati, da so zaslužili bralne značke, ki so jim bile ob tej priložnosti podeljene. Ni da bi trud učencev in učiteljev ocenjevali samo po tej prireditvi, če pa bi bilo tako, potem moramo reči, da so se naši otroci in učiteljice zares trudili vse šolsko leto. Učenci petega razreda so s prizorom, ki so ga sami pripravili, zares dokazali, da so zreli za vstop v nižjo srednjo šolo. U-čenci prvega razreda so jim pripeli rdeče nageljne in jim povedali, da jim bo žal za njimi, pa saj bodo tudi sami kmalu odrasli. Kar nismo mogli verjeti, da še pred nekaj meseci niso znali držati peresa v roki, sedaj pa so tako ponosni prejemali cicibanove bralne značke, seveda zaslužene, saj že vsi prav lepo in veliko berejo. In še nečesa se učijo — to so dokazali s svojim prizorčkom — ljubiti svoj domek, svojo malo domovino, svoj materin jezik. Pa ne samo učenci prvega razreda, vsi so nam dokazali, da bodo, ko odrastejo, vredni nasledniki svojih dedov in pradedov, ki so nam za ceno krvi izbojevali lepše življenje, saj nam je bilo na današnji prireditvi dokazano, da je naša šola nanje ponosna. Lepo in ubrano so peli, plesali igrali. Čestitamo učencem in učiteljem. Težko pričakovani trenutek, podelitev bralnih značk je nastopil: Mladinski pisatelj Miha Mate in ilustratorka Irena Majcen sta se predstavila učencem in občinstvu. V očeh otrok je bilo opaziti nestrpno pričakovanje. Pisatelj jim je prebral dve svoji zgodbici, ilustratorka pa jim je nekaj narisala. Končno so bile na vrsti bralne značke. Učenci prvega in drugega razreda so dobili cicibanove, učenci tretjega razreda bronaste in učenci četrtega in petega raz- reda bronaste, nekateri pa tudi srebrne bralne značke. Dobili so jih vsi učenci in vsi so bili zadovoljni. Predstavnica staršev Podelitev bralnih značk na openski šoli «France Bevk» Na šoli «France Bevk» posvečajo letos pozornost, poleg šolskim obveznostim, tudi drugim izvenšolskim pobudam. K temu spadajo prireditve, obletnice, gostovanja, pevski nastopi in tekmovanja za bralno značko. Na openski šoli dajejo prav temu tekmovanju posebno pozornost. S tovrstno dejavnostjo so začeli že pred leti. posebno zaslugo ima pri tem učiteljica, gospa Draga Lupine, ki je letos postala koordinator te ga tekmovanja tudi na Goriškem. Tekmovanje za Bevkovo bralno značko so na openski šoli skleniU 3. junija s slovesno podelitvijo priznanj in bralnih značk. Letos je tekmovalo nad sto openskih učencev. Cicibanovo značko, bronasto, srebrno in zlato Bevkovo značko sta letos podeljevala umetnika iz Slovenije, in sicer pesnik Niko Gra-februar, katerega vsi otroci poznajo preko pesmi o Pedempedu, ter pisatelj ter urednik otroške revije »Kurirček* Janez Kajzer. Po prisrčnem pozdravu učencev openske šole sta oba gosta nekaj povedala o sebi in delu, ki ga opravljata. Nato je Niko Grafenauer podal o-trokom nekaj svojih najbolj uspelih pesmi, kot so Kaj je na koncu sveta, Sraka, Žaba in še veliko drugih. Janez Kajzer pa je obrazložil. v kateri namen je napisal knjigo oštirje srčni možje*. Sledila je podelitev značk. Nedvomno je tako delovanje, oziroma tekmovanje zelo pomembno, saj nas tesno povezuje z lepo slovensko besedo in njenimi ustvarjalci v matični -domovini. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ZASTOPNICA zavarovalnice RAS Vida Giuliani, Ricmanje 55. obvešča, da ne posluje več. Zainteresirani se lahko javijo v Trstu, Ul. Revoltella 6, tel. 040/767-284 ali na Trgu republike 1, tel. 040/7692. PRODAM vikend na Lokvah. 130 kvadratnih metrov uporabne površine, 1200 kvadratnih metrov zemljišča. Informacije: Nova Gorica, tel. 22-872 od 19. ure dalje. OBČINA Devin - Nabrežina išče šoferje. Pogoji: 1. starost do 35 let razen poviškov, ki jih predvideva zakon; 2. italijansko državljanstvo; 3. diploma nižje srednje šole; 4. vozniško dovoljenje C in D kategorije. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti dostaviti občini Devin - Nabrežina do 30. 6. 1981 uradu za stike z javnostjo in prevajanje - soba št. 20. PRODAM frezo NDBBI 100 cm za traktor nibbi 24 ks. Peter Perko Zg. Bela 10, 64205 Predvor pri Kranju, tel. 003864 - 45-241. IŠČEM vrtnarja za vzdrževanje vrta Božje polje (Gabrovec). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Vrtnar». OSMICO je odprl Silvester Komar -Ricmanje 70. Toči belo in črno vino. >TUC mr DARV/IL KUPUJE TUDI RABLJENO ZLATO In plača do 14.000 lir za gram karati - na|več|a resnost -odkup polic TRST Trg Sv. Antona 4 (2. nadstropje) KUPIM prenosni šivalni stroj. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico, PRODAM fiat 500 L, letnik 1972 v dobrem stanju. Telefonirati na št. 040/422128 ob večernih urah. PRODAM prikolico znamke «roller» (3.80 m) v dobrem stanju, s šotorom. Ugodna cena. Tel. (0481) 82-779, v večernih urah. IŠČEM 18-letnega vajenca za mizarsko delo. Tel. (040) 54-390 ob delovnem urniku. OSMICO je odprl Silvester Švara (Trnovca 14). Toči belo in črno vino. PRODAM »fiat 128 CL» - letnik 1976, 60.000 prevoženih km v dobrem stanju. Tel. (040 ) 227-284. PRODAM »citroen LN> kub. 600 letnik 1978, v odličnem stanju. Tel. v uradnih urah 827 231 ali 231-833 zvečer. Wi-i IŠČEM hišno pomočnico za temeljito čiščenje stanovanja v Barkovljah. Tel. (040) 412 507 vsak dan od 13.30 do 14.30. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20 03 71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE OSMICO je odprl Pepi Sancin-Sar-nek (Dolina 112). Toči pristno belo in črno vino. VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel. (040) 52-277 v večernih urah. ODDAM dva lepa psička. Oglejte si ju na Repentabru 51. Hrovatič, tei. 227-262. DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag-gio 1/1). telefon 833-82. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika kontaktne leče Ulica Bunnarotti b (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 «mehi m mpori SESLJAN (Trst) IGRAČE ŠPORTNA OBLAČILA OPREMA ZA NA PLAŽO CASIO Computer watch digital quartz Najmodernejši računalniki na tekoče kristale LCD. M - 1200 MELODY ALARM 12 melodl|, od teh se jih 5 lahko programira ura kronometer do 1/100’ LA - 550 LADY ALARM Koledar programiran do leta 199g V prodaji pri: URARNA IN ZLATARNA MALALAN Proseška ul. 6 Tel. 211465 POPRAVILA IN SERVIS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SRA. TRST Ul. Filzi 10-Tel.: centrala 61446/68881 Menjalni urad 68727 mm.m 'jm* UČINKOVITOST V POSLOVNOSTI >A'./ ilSilK: Oprema stanovanja je stvar okusa. Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami in široko izbiro pohištva. edi mili TRST Ul. Baiamontl 3 — telefon: 820766 Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301 Zastopnik sedežne garniture BUSNELLI &