OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne liskovine
ENAKOPRAVN O
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
NOVI GROBOVI
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 26, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 145
mary velikaz
Kakor smo včeraj poročali, je preminila po dolgi bolezni na svojem domu Mary Velikaz, rojena Bencina, stara 66 let. Stanovala je na 1007 E. 64 St. Doma je bila iz vasi Travnik, fara Loški potok, odkoder je prišla v Ameriko pred 50 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in podr. št. 25 SŽZ.
Tukaj zapušča soproga Alberta, sina Alberta ml., hčer Mrs. Antonijo Struna v Joliet, 111., ter sestro Johano v West Vir-giniji.
Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
anton kozel
Dne 15. junija ob 7:05 uri zvečer je nagloma umrl za možgansko kapjo Anton Kozel, star 79 let, bivajoč v Collier, (Union-town), Pa. Bil je član Greater Beneficial Union Distrcit 79. V okolici Uniontown, Pa., je živel nad 41 let ter je delal po pre-mogorovih. Zdaj je bil v pokoju. Imel je mnogo znancev in prijateljev v naselbini.
Tamkaj zapušča žalujočo soprogo Gertrude, tri hčere: Mrs. Catherine Streeter in Mrs. Anna Mae Nypaver, obe v Cleve-landu, in Mrs. Gertrude Rosko-vensky v Fairchance, Pa., štiri sinove: Joseph F. v Clevelandu, John E. v Rockford, 111. Capt. Anthony R. v Boston, Mass., in Frank J. v Baltimore, Md., 12 vnukov in polbrata Joseph Yartz v Clevelandu. Pogreb se je vršil v nedeljo, 18. junija ob 2:30 uri popoldne iz Wagner pogrebnega zavoda v Fairchance, Pa., in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Cirila in Metoda je bil pokopan v družinsko grobnico na pokopališču Oak Grove v Uniontownu.
V zadnje slovo
članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da pridejo nocoj bb osmih v Želetov pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Velikaz, v četrtek zjutraj pa, da se po možnosti udeleže njenega pogreba.
Roparja pobegnila po streljanju
V ponedeljek zvečer sta dva oborožena roparja ukradla $350 v trgovini Gilles Food Market na 6403 Euclid Ave. in malo je manjkalo, da nista bila zajeta, ko sta pobegnila v avtu, katerega sta ukradla pred pol ure.
Lastnik ukradenega avta, William Orr iz 10320 Empire Ave. se je vozil z prijatelji po Cedar Ave. iskoč svoj avto, ko ga nenadoma vidi prihajati iz E. 75 St. na Cedar Ave!. Takoj se je s prijatelji podal na lov za voznikom in ga prisilil k obcestnemu robu pri 5709 Thack-ery Ave., kjer pa se je ropar zaletel v drog in avto razbil.
Oba bandita sta skočila iz avta in pričela streljati, vsled česar ju ni mogel Orr več zasledovati.
AFL in CIO v vzajemni akciji glede zakonodaje in politike
WASHINGTON, 25. julija—Vodvsto AFL in CIO se je danes prvič v zgodovini sporazumelo za vzajemen nastop v-vseh vprašanjih, ki se nanašajo na delavsko zakonodajo, kakor tudi glede politične taktike.
V vseh dosedanjih razgovorih
so voditelji AFL vztrajali, da je aktivno sodelovanje med obema organizacijama nemogoče, dokler ne pride do dejanskega združenja.
Trajen odbor za vzajemno delo
Vse to se je danes spremenilo.
Na skupni konferenci voditeljev obeh organizacij je bil osnovan trajen skupni odbor, ki se bo jutri iznova sešel in potem obdržaval seje od časa do časa, kakor bodo zahtevale potrebe.
V	skupni izjavi je med ostalim rečeno;
"Delali bomo roka v roki na polju zakonodaje in politične akcije, da za jamčimo nadaljno jačanje naših ameriških demokratičnih institucij. Delali bomo roka v roki tudi na polju mednarodnih vprašanj potom Mednarodne konference svobodnih delavskih unij kot sredstvo za jačenje demokracije po vsem svetu."
V	AFL in CIO je včlanjenih vsega skupaj 141 delavskih unij, katerih članstvo šteje 14 milijonov.
PREIZKUŠNJA ZRAČNE RAKETE
COCOA, Fla.—Tu se je včeraj napravilo prvo vodoravno preizkušnjo takozvane "bumper" rakete. Po preizkušnji so ar-madni uradniki za te vrste vojskovanje, izjavili, da seje pre-iskušnja prav dobro obnesla.
V svrho te preizkušnje se je pripravilo prostor 250 milj daleč od obrežja.
AMERIŠKI LETALCI IN MORNARJI V ANGLIJI
LONDON — Po poročilu armade, imajo Z edin j ene države sedaj 11,5000 članov mornarice in letalske sile nastanjenih v Angliji.
Prestala operacijo
V Hanna House University bolnišnice se nahaja Mrs. Mary Ogrinc iz 429 E. 158 St., ki je prošli teden srečno prestala operacijo. Prijateljice jo sedaj la- Pravi, da so ti produkti povzro-hko obiščejo. Želimo ji, da bi čili že mnogo nezaposlenosti čim preje okrevala!	važnih ameriških industrijah.
PARNELL THOMASU ZAVRNJENA PROŠNJA ZA POMILOSTITEV
WASHINGTON — Odbor za pomilostitev je včeraj zavrnil prošnjo bivšega republikanskega poslanca države New Jersey, Parnell Thomasa, za pomilostitev iz zapora, kamor je bil obsojen na šest do 18 mesecev, ko je bil spoznan krivim, da je goljufal ameriško vlado z predložen jem nepravičnih računov, za katere je prejemal plačilo.
Znano je, da je bil Parnell Thomas tisti, pod čigar neizprosnim bojem je odbor za neameriške aktivnosti tiral na stotine ljudi na zagovor zaradi sub-verzivnosti in nelojalnosti napram ameriški vladi.
novi davki bodo baje naloženi letos na
dohodke
WASHINGTON, 25. julija — Kongresniki so danes dali administraciji proste roke, da zahteva uzakonitev novih davkov, ki bi prizadeli letošnje dohodke posameznikov in korporacij.
Zahteve po višjih davkih, da se krije stroške v vsoti $10,500,-000,000 v zvezi z vojno na Koreji, in (|a se ustavi inflacija z cmejitvAnr na kupovalno moč, so vidno vplivale na pritisk od znotraj in zunaj kongresa.
URGIRA UKINITEV TRGOVINSKIH ODNOŠAJEV MED AMERIKO IN RUSIJO
WASHINGTON, 25. julija — J. Anthony Marcus, predsednik instituta za zunanjo trgovino^ pravi, da bi morale Zedinjene države prekiniti trgovske odno-šaje z Rusijo in njenimi sateliti, da se prepreči uvažanje produktov "suženjskega dela" v to deželo.
V svojem članku v reviji American Legion obtožuje Marcus Rusijo, da premišljeno skuša spraviti svetovni trg v "komunistično mošnjo" s tem, da s svojimi nizko cenenimi produkti poplavlja svetovne trge.
Baptisti svarijo pred nevarnostjo, ki preti svetu od strani totalitarskih sil
Na svetovnem kongresu protestantov baptisti čne sekte je govoril včeraj v Clevelandu dr. Cul-bert G. Rutenber, profesor v Eastern Theological Seminary v Filadelfiji, ki je dejal, da krščanstvo ne more ostati nevtralno v zvezi z grožnjo, ki preti svetu od totalitarne države.
Totalitarna država, je rekel dr. Rutenber, zahteva, da se posameznik odpove svoji vesti, kar pomeni, da je posameznik oropan svoje človečnosti.
Dostavil je, da se taka nečlovečnost očituje v krvoločnosti, s katero se komunisti borijo proti ameriškim silam na Koreji.
Govornik je dalje dejal, da ako bi se cerkve vsepovsod posvetile borbi za zaščito posameznikove vesti, tedaj bi bilo še vedno upanje, da svet ostane zvest idealom krščanstva.
Baptistični kongres je včeraj med ostalim naslovil apel na or-
ganizacijo Združenih narodov, da deluje na to, da se načela, ki so bila podana v Univerzalni deklaraciji človeških pravic, uveljavijo med vsemi narodi in po vseh teritorijih, ki se nahajajo pod dominacijo katerekoli veroizpovedi, islama, rimskega kato-ličanstva ali protestantovstva.
Dalje se je naslovil apel na države, v katerih je protestan-tizem priznan od države, da dovolijo popolno versko svobodo vsem manjšinjskim verskim skupinam.
' Na rimsko-katoliško cerkev pa je bil naslovljen apel, da v takih deželah kot Italija, Španija, Portugalska in Mehika opusti diskriminacijo in ustavi preganjanje protestantovskih in evangelijskih verskih sekt.
Obenem šo bile pozvane komunistične države, da nehajo s strahovanjem krščanskih cerkva.
SVARILO VOJNIM POROČEVALCEM V KOREJI
TOKIO, 25. Julija—Ameriška osma armada je posvarila vojne poročevalce v Koreji, da se ne bo trpelo nikakršne kritike njenih določb ali obnašanja zavezniških vojakov na bojnih frontah.
Obenem je vodstvo obvestilo poročevalce, da bodo disciplinirani, če se ne bodo držali varnostnih regulacij ali pa če bodo kaj pisali, "kar bi dalo pomoč in tolažbo sovražniku ali pa oviralo prizadevanja sil Združenih narodov."
Domače vesti
Na oddihu
Stanley Zakrajšek iz 76 St. in Elmer Kuhar iz Bonna Ave. sta se podala v soboto na počitnice v Colorado.
V bolnišjnici
V Glenville bolnišnici se nahaja Mr. Andrew Verlič iz 23050 Ivan Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo v sobi št. 301, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja !
Tajnik se preselil
Mr. John Zupančič, tajnik Kluba društev AJC na Recher Ave. sporoča, da se je preselil na 460 E. 270 St., kamor se naj članstvo v klubovih zadevah obrne.
Otrok zastrupljen s praški
Mala Patricia Shively, stara tri leta in pol, se je igrala s sosedovim fantkom, ki ji je dal spalne praške, katere je našel doma v steklenici. Deklica jih je zavžila in malo pred večerjo je postala tako omotična, da so starši poklicali zdravnika, ki jo je takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so ji izprali želodček. Malo je manjkalo, da ni podlegla zastrupljen ju.
Prevzela gostilno
Dobro poznana Al in Pep Flaisman sta prevzela gostilno od Frank in Mary Kopina na vogalu Bishop in Highland Rd., katero bosta poslej vodila pod imenom Highland-Bishop Tavern. Al je sin poznane Flais-manove družine, ki ima gostilno na E. 64 St. in St. Clair Ave., ter je pred tem služil sedem let pri clevelandski policiji, njegova žena Pepca (Josephine) je pa hče poznane družine Mihevc iz E. 60 St. Priporočata se znancem in prijateljem za poset, ker bosta vedno prijazno in zadovoljivo postregla.
Paketi še vedno gredo v domovino
_ Mr. Steve F. Pirnat, ki ima svojo pisarno na 6516 St. Clair Ave., sporoča, da še vedno sprejema pakete in naročila za moko, itd. za pošiljke v staro domovino. Vprašalo ga je že več rojakov, če je kaj na govoricah, da je pošta prenehala sprejemati pakete za evropske države, toda ni nič resnice na tem. Pošta še vedno sprejema pakete in druge pošiljke. Če pride do kake spremembe bo pa poštni urad to zadevno ob času naznanil.
Zadušnica
Jutri zjutraj ob 7:15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv Vida ob 30-dnevnici smrti Jo seph Kalister. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže
Človek je važnejši kot pa dolar,
pravi vodja unije
NEW BRUNSWICK, N. J., 24. julija—Tu se je zaključila dvodnevna konferenca organizacije CIO v državi New Jersey, na kateri so se razmotrivali sodobni problemi. Konferenca seje vršila na kampasu univerze Rutgers.
Eden od glavnih govornikov je bil George Boldanzi, podpredsednik unije Textile Workers of Amerike, kije med ostalim izjavil:
"Edini način za rešitev vprašanja brezposelnosti je ta, da se služi temeljnim potrebam ljudstva, ne pa višjim dobičkom. Ako se bo še nadalje visoke dobičke smatralo za glavni cilj in-dii^strije, potem sem za to, da monopolistične industrije stanejo državna last."
Boldanzi je poudaril, da našnja ekonomija zahteva manjkanje namesto obilice, in da se v svrho vzdrževanja umetnih cen uničuje produkte, ki so vredni milijone dolarjev, potem pa je pristavil:
"Brezposelnost bo ostala problem tako dolgo, dokler bomo smatrali, da so dobički bolj važni kot pa blagostanje posameznega človeka."
poda-po-
STALIŠČE NEMŠKIH "UPORNIH" KOMUNISTOV
DUSSELDORF, 24. julija — Josef Schappe, vodja okoli sto nemških komunistov v zapadni Nemčiji, ki so bili .izključeni iz stranke radi "titostva," je časnikarjem rekel, da nova stranka še vedno smatra Sovjetsko zvezo "za ideal in domovino delavskega razreda," potem pa je pristavil, da komunisti v žapadni Nemčiji ne bi smeli slediti Moskvi v zadevah, tikaj očih se zunanje politike, pač pa bi se morali prilagoditi "posebnim razmeram, ki vladajo v zapadni Nemčiji."
Schappe je dalje dejal, da nova stranka ne priznava sporazuma, s katerim so se nemški komunisti v vzhodni Nemčiji odpovedali vsemu vzhodnemu ozemlju, ki je bilo po vojni priključeno Poljski.
VOJNE NEVESTE DOMA Z OBISKA V ANGLIJI
CHICAGO, 22. julija—V začetku maja je 25 vojnih nevest, ki so vzele s seboj 30 otrok, šlo na obisk v Anglijo, kjer so bile rojene. Ko so se danes vrnile, so vse brez izjeme rekle, da je bil obisk sicer prijeten, da pa sedaj bolj čutijo kot kdaj prej, da je Amerika njih dom.
Večina jih je rekla, da so v Angliji najbolj pogrešale dobro hrano, sadežne soke za otroke, in razne druge ugodnosti.
10,000 MANJ TEDENSKIH VOZNIH KART PRODANIH
Prošli ponedeljek se je cena tedenskih voznih kart na ulični železnici CTS zvišala iz $1.80 na $2.00. Posledica tega je bila, da je prodaja kart padla iz 81,923 na 71,403. Če pa se bodo dohodki prevoznega sistema vsled tega znižali, se bo moglo ugotoviti šele koncem tedna.
TRUMAN NAROČIL FBI NAJ IZTAKNE ŠPIJONE
WASHINGTON — Predsednik Harry Truman je včeraj odredil, da mora federalni preiskovalni odbor (FBI) napeti vse sile, da uvede močan program proti "špijonaži, sabotaži in sub varzivnim aktivnostim." Pozval je državljane, da nudijo FBI vso možno pomoč.
Čete severne Koreje v bliskoviti ofennvi
Prednji oddelki komunistične vojske so samo 70 milj od glavne luke, na katero so Amerikanci odvisni za potrebščine
TOKIO, 26. julija—Korejski komunisti so začeli bliskovito ofenzivo na korejski južni obali, tekom katere so prednji oddelki njene vojske dospeli do točke, ki je samo 70 milj od pristanišča Pusan, odkoder dobivajo ameriške čete vse blago in potrebščine.
Istočasno izvajajo komunisti močan protisk na vseh sektorjih fronte. Zavzeli so strategično važno mesto Yongdon in pognali Amerikance dve milji vzhodno od mesta.
Komunistična kolona, ki napreduje proti Pusanu, se je v svoji ofenzivi izognila Suncho-nu, važnemu železniškemu križišču, ki ima zvezo z luko Yosu na južni korejski obali.
Pri Hadongu so komunisti 15 milj severovzhodno od Suncho-na in 75 milj južno od ameriških postojank v bližini Yong-dona. Druga kolona komunistične četrte divizije se je po zadnjih poročilih nahajala sedem milj južnozapadno od Sunchona.
Turčija ponudila 4,500 mož vojaštva
ANKARA, 25. julija—Turčija je nocoj obvestfla organizacijo Združenih narodov, da je pripravljena poslati 4,500 polno opremljenih mož v boj proti komunistom na Koreji. Sklep je bil sprejet na izredni kabinetni seji.
Vse podrobnosti glede prevoza in odpreme vojaštva se je prepustilo Združenim narodom.
kitajski komunisti obsodili rebele na smrt
HONG KONG, 25. julija—Kitajski komunisti so uvedli smrtno kazen in druge drastične mere proti upornikom, da se zatre proti-komunistične aktivnosti, ki so se baje zelo razširile po vsej Kitajski.
Komunistična poročila priznavajo, da se sabotaža, špijonaža in oboroženo uporništvo stalno večajo od Mandžurije na skrajnem severu do province Kwang-tung na jugu.
Iz bolnišnice
prijatelji sedaj lahko obiščejo,
Električni obrati pripravljeni za vojno produkcijo
PITTSBURGH, 24. julija — Gwilym Price, predsednik West-inghouse Electric Co., je izjavil, da je 68 tovarn omenjene družbe pripravljenih, da takoj začno s produkcijo več kot 35$ predmetov, ki so potrebni v vojni.
Po načrtu, ki je bil pripravljen pred dvema letoma, bi mogle tovarne takoj začeti izdelovanje radarskih in elektroničnih pro<iuktov, kakor tudi vsakovrstnih tajnih iznajdb, ki so bile napravljene, odkar se je končala druga svetovna vojna, je rekel Price.
Program za nujnostno spremembo iz mirovne v vojno produkcijo je bil napravljen v novembru 1948 na konferenci z zastopniki vseh oboroženih sil vojnega oddelka.
bernard shaw je star 94 let
LONDON, 24. julija—George Bernard Shaw je danes obhajal svoj 94. rojstni dan z delom na svoji novi igri. Slavni pisatelj je prepričan, da bo dočakal 108 let. gozdni požar ogroža mesto v kanadi
LILLOET, B. C., 25. julija— Gozdni požar, ki divja tu, ogroža celo mesto, ker je odrezal več kot pol milje poti, ki vodi skozi gozd ob bližnjem gorovju.
mož dobi dediščino pogojno
GREENVILLE, S. C., 25. julija—Mrs. Myrtle L. Penland je pred nedavnim umrla in v oporoki je določila, da je dedič njen soprog pod pogojem, da izpolni dve zahtevi, namreč: družinskemu psu mora preskrbeti toplo sobo pozimi in za družinsko mu-
Iz St. Alexis bolnišnice se je, lo mora skrbeti toliko časa, da vrnil na svoj dom John Brod- ne postane nerabna, nakar se jo nik, 1324 Giddings Rd., kjer ga mora ustreliti na najbolj usmi-
ljen način.
NAKLADALCI, UNIJE NA ZAPADNI OBALI PODALI LOJALNOSTNE IZJAVE
WASHINGTON, 25. julija — Lojalnost delavcev ob obali za časa vojne na Koreji—da se ne bo oviralo odpremljenje pošiljk z vojaškimi potrebami—se je baje zajamčilo tu potom prostovoljnega dovovora med lastniki ladilj in proti-komunističnimi pomorskimi unijami.
Delavski tajnik Maurice J. Tobin je podvzel takojšnje korake, ko se je culo o nevarnosti komunističnih simpatičarjev na zapadni obali, da bi ovirali odpremljenje orožja in vojaških potrebščin ameriškim vojakom na Daljnem vzhodu.
V Washington je poklical nad 70 predstavnikov pomorskih unij v deželi, organizacij nakla-dalcev in parobrodnih družb. V manj kot šestih urah'je včeraj
dobil od njih enoglasno zagotovilo, ki odstranjuje komplicirane delavske probleme te industrije, v kolikor se tiče narodne obrambe.
Pogodba, katero so podpisali predstavniki vseh važnejših delodajalcev ob obali in za vse delavske unije ob obali razen dveh, jamči "popolno ko-operacijo Ze-dinjenim državam skozi vso dobo nujnosti."
Omenjene pogodbe ni podpisal predstavnik International Longshoremen's and Warehousemen's unije, kateri načeljuje Harry Bridges, in Marine Cooks and Stewards unija, katere predsednik Hugh Bryson, je poznan kot simpatičar Bridgesa v njegovih konfliktih z ameriško vlado in delavskimi organizacijaipi.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
26. julija 1950
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
._$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 . 6.00 _ 3.50
wintered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Jugoslavija na mednarodnem velesejmu v Chicagu
Konflikt med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo z liberalnega vidika
To je nadaljevanje člankov iz napredne revije "The Nation,"
ki jih je napisal njen evropski korespondent Alexander Werth,
ki se je v zadnjih letih ponovno mudil na daljših obiskih v
Jugoslaviji.
(3)
Dne 15. maja je bil odsek jugoslovanskega parlamenta za vnanje zadeve nenadoma pozvan na javno sejo, kateri je bilo povedano, da je živčna vojna proti Jugoslaviji zopet v polnem razmahu.- V Romuniji, nedaleč od jugoslovanske meje, so ruske čete polagale zasilne mostove preko Donave in gradile zrakoplovna polja. Na ulicah Sofije je odmeval ropot ruskih tankov; bolgarske čete so na paradi nosile grozeče napise proti Jugoslaviji. Predsednik odbora, Deijer, ki je o tem poročal odboru, je pripomnil, da je vse to v Čudnem nasprotju z izjavami ruskega propagandists Ilije Ehrenburga in drugimi zatrdili o miroljubnosti Rusije, s katerimi se pita zapadni svet. Dejal je, da vprašanje sedaj je, ali se bo Zapad pustil uspavati od raz nih Ehrenburgov in se dal prepričati, da je spor med Moskvo in Beogradom družinska zadeva, v katero se on ne sme vmešavati.
Medtem ko jugoslovanski voditelji sodijo, da do invazije najbrže ne pride, pa so mišljenja, da Rusija utegne napasti, ako se izjalovijo vs/ drugi poizkusi za strmoglav-Ijenje Titovega režima. Kajti u ver j eni so, ali vsaj taka je njih želja, da bodo prej ali slej v idejnem smislu postali nevarni možem, ki sedijo v Kremlinu. Notranji minister Djilas je v svojem sedaj slovitem govoru (neki učitelj v Sarajevu mi je o tem govoru rekel, da je ena od "zgodovinskih izjav o vprašanju marksističnega leni-nizma"), katerega je imel o priliki volitev pred dijaki Beograjske univerze, izjavil naslednje:
"Sovjetska zveza je bila dolgo obkoljena od kapitalizma, in to, kar se je razvilo tam, je bila birokracija in centralizem, in država je postala 'sila nad družbo . . Upravni aparat si ne more prilastiti ideološkega monopola, ne da bi pri tem uničil temeljna načela socialistične demokra cije . . . Nič ni bolj nevarnega, kakor uporabljanje birokratskih metod na polju človeške misli ... V Rusiji vidimo danes izkoriščanje šibkejših socialističnih držav, docela ne-marksistično malikovalstvo Voditelja, večje razlike v plačah kot pa obstojajo v meščanskih demokracijah, pod-žiganje veliko-ruskega šovinizma, preziranje kulture in zgodovine drugih narodov, prilaščanje monopola v tolmačenju marksistične ideologije in odločevanja, kakšno taktiko naj zavzema svetovni delavski pokret, cinično rabo obrekovanja in laži, prpziranje vloge, katero naj igra ljudska zavest v borbi za novo družbo, zatiranje nesoglašanja, in dušenje vsake intelektualne inicijative med ljudstvom."
Potem pa je Djilas udartl na "misijonsko" noto:
"Mi smo hegelijska negacija v sedanjem stanju svetovnega socializma, in. kakor tudi smo kvas, iskra, ki je potrebna za bodoči napredek socializma. Naša jugoslovanska revolucija je postal dogodek mednarodne značilnosti. . Samo nedemokratična in diktatorska politika sovjetskih voditeljev in ideološka onemoglost njihove direkcije je.preprečila, da razredna borba- ni postala dnevna ispiracija svetovnega delavstva."
Potem pa je zaključil:
"Mi smo pionirji v nalogi ojačanja in razvijanja socialistične demokracije . . . Naša borba proti sovjetski hegemoniji je pokazala drugim narodom pot. Šele zgodovina bo v stanju polno oceniti značilnost tega drznega in še nepriznanega napora od strani sorazmerno nerazvite dežele."
Nobenega dvoma ne more biti, da jugoslovanski voditelji vodijo neizprosno ideološko vojno proti Moskvi—sedaj se gradi močna radijska postaja z izrecnim namenom, da se ponesejo njihove ideje na Vzhod. Djilas in drugi šo formulirali v marksističnem jeziku natančno iste vrste srd proti sovjetskemu dogmatizmu—proti nezmotljivosti Stalina in stranke—katerega čutijo oni kritiki v zapadnih deželah, v drugih ozirih sicer nesovražni napram Sovjetski .zvezi, ki protestirajo proti tiranstvu stranke nad človeškim duhom, bodisi na polju znanosti, zgodovine, filozofije, umetnosti, književnosti in kjerkoli.
Prvi mednarodni trgovski ve-lesejem v Ameriki se bo vršil v Chicagu od 7. do 20. avgusta. In prvikrat v Ameriki bo na tem sejmu bogato zastopana tudi Jugoslavija. Imela bo okrog deset paviljonov v Navy Pier-u in International Amfiteatru, v katerih bodo razstavljeni jugoslovanski izdelki, ki so namenjeni za izvoz.. Američani jugoslovanskega porekla se bodo posebno zanimali za ta velesejem. širši javnosti bo dostopen ob torkih in četrtkih zvečer ter ob sobotah in nedeljah ves dan. Ostali čas je namenjen le trgovcem. Sobota 12. avgusta pa je posebno posvečena Jugoslaviji in je uradno določena kot "Jugoslovanski dan."
Kakor je bilo objavljeno že prej, bo Jugoslavija imela v izložbi veliko število produktov, ki so namenjeni zunanji trgovini ali izvozu. Naj navedemo v naslednjih člankih le nekaj opisa jugoslovanske izložbe, ki bo vključevala od slovenske suhe robe, čipk, vina in lesa različne izdelke vseh republik FLR Jugoslavije—od preprostih zdravil-zelišč do neželeznih kovin.
Alkoholne pijače
Jugoslavija izvaža veliko ko ličino domačih alkoholnih pijač, zlasti sadnega žganja, vina in likerjev. Pridelovanje teh pijač bazira v prvi vrsti na surovinah, ki so produkt posebne karakteristike podnebja in zemlje jugoslovanskih republik. Že mnogo časa uživajo ta žganja in likerji svetovni sloves in so zahteve po njih na številnih trgih izvanrednega obsega.
Posebno dobro poznane jugoslovanske žgane pijače so slivo-vica, klekovača, komovica, tra-varica in vinjak. Slivovica se izdeluje iz svežih sliv in je kot kle-koVača dvakrat prekuhana. Razlika med njima je ta, da je v pre-kuhi dodano klekovači nekaj zelišč, ki ji dajejo neki svojsten okus. Značilnost obeh teh žganj pa je, da vsebujeta nad 50'/ alkohola. Komovica se prideluje iz pre vre tega mošta, medtem ko je travarica podobna slivovici z razliko, da se producira po posebnem receptu in so ji dodana različna zelišča, ki dajejo pijači poseben okus in kakovost.. Vinjak je dvakrat žgan iz čistega vina. Ker je brezbarven in ne vpliva na okus, je izvrstna tekočina za izdelavo najboljših likerjev.
V slučaju jugoslovanskih likerjev, katerih visoka kvaliteta je poznana po vsem svetu, pa pridejo do večjega izraza kot pri žganju gotove surovine, iz katerih se izdelujejo. To velja v prvi vrsti za likerje z imeni "marašino," "sherry brandy," "kirš" ter pelinovec, ki so nekaj enotnega. Prvi trije se izdelujejo v Zadru, Dalmacija, in sicer iz posebnih kiselkastih čre-šenj, ki jim pravijo "maraša" in ki rastejo le v notranjih delih Dalmacije in do gotove mere na Japonskem. Pelinovec pa je še druga jugoslovanska posebnost in je žgan iz posebnih vrst aro-matičnih rastlin.
Marašino se izdeluje v Dalmaciji že zadnjih 200 let. Zaradi svojstvenega okusa in kvalitete, ki sta mu dala sloves po vsem svetu, so ga pričele posnemati tudi nekatere druge dežele, toda brez uspeha. S "sherry brandy-jem" je marašino dobil posebno nagrado na osemindvajsetih mednarodnih razstavah. Ne dosti manj poznan je tudi "kirš," ki ni sladak in je zaradi tega povpraševanja po njem na tujih trgih.
Med ostalimi jugoslovanskimi likerji je potrebno omeniti še "hruškovec," "benediktinec" in zdravilno žganje.
Vsi ti kvalitetni likerji in žganja se izdelujejo v veliki količini za izvoz. Cešpljevo žganje in zlasti slivovica se izvaža v posebno izdelanih prevoznih sodih in kadeh, ali pa v privlačnih litrskih steklenicah, likerji se pa dovažajo v posebno pripravljenih močnih zabojih, zaviti v razkošnih ovojih.
Vina
Leta 1939 je bila Jugoslavija med prvimi na svetu v produkciji vina. Sedaj pa ima v vinogradništvu nad 540,000 akrov zemlje. V produkciji vina drži deveto mesto na svetu. To je precej, ako se upošteva velikost jugoslovanskega ozemlja.
Vinogradni nasadi in njihovo obdelovanje zahtevajo tradicijo in' izkušnje. Jugoslavija ima oboje v zelo veliki meri. Znanstveno je dokazano, da sega doba najstarejšega vinogradništva v Evropi nazaj približno 1700 let pred Kristom. Pričelo se je v južnem delu balkanskega polotoka, v Traciji, odkoder se je razširilo po vsem Balkanu in je tako doseglo tudi vse jugoslovansko ozemlje.
Produkcija vina v Jugoslaviji je še bolj važna zaradi njegc&e kakovosti in raznovrstnosti kot pa količine. Že dolgo nazaj so jugoslovanska vina prišla do svojega mesta ne samo na mednarodnih razstavah (Paris, Bordeaux, Marseilles, Brusseles, Barcelona, Dunaj, Berlin, London itd.), temveč tudi na marsikaterem inozemskem trgu, kar je še važnejše.
Dalmatinska vina. Na podlagi produkcije vina je Dalmacija najvažnejši vinorodni del Jugoslavije. Posebno zanimanje inozemskih tržišč zlasti za črna, težka dalmatinska vina sega nazaj v preteklo stoletje. Po prvi svetovni vojni so ta dalmatinska vina stalno na trgu mnogih evropskih držav. Poleg tega se uspešno izvažajo še razna bela ter pojedna vina. Največ povpraševanja je po plavcu (12 do 14%), ki je temnordeče vino ter izredno podobno francoskemu "bordeaux;" za njim pride vi-
soko kvalitetni dingač (14 do 15'/o), ki ima poseben duh, venec in okus. Maraština (do 15%) je izvrstno belo pojedno vino ter "vugava" (13 do 14%), ki je tudi prvovrstno mizno vino. Drugo zelo sloveče dalmatinsko vino je "prošek." To izredno sladko vino posebnega okusa in kvalitete je delano iz posebne vrste grozdja, ki ga puste na vinski trti, da se posuši.
Istrska vina. Istrija je drugi del Jugoslavije, kjer je vinogradništvo zelo važen del poljedelstva. Tu so presajene trte iz najboljših vinorodnih krajev Evrope: Champagne, Bourgoin itd. Istrska vina so bogata v vsebini kislikastih snovi, ki pa vina ne ogrenčijo.. Zelo poznani "kraški teran" predstavlja velik del produkcije istrskih vin Med raznimi istrskimi vini je treba orrieniti pinaud, ki je zlate barve, kot je tudi pinaud gris; traminec je vino rožnate barve, kaberna rdeče, burgundijc pa temnordeče. Za njimi pride sladko pojedno vino malvazija, mu škat in semjon, končno pa vermouth in mistel.
Slovenska vina. Slovenska se precej razlikujejo od drugih vrst jugoslovanskih vin. Njihova posebnost je fin duh ter rezek okus in pa krasen venec. Vsebuje od 12 do 14 odstotkov alkohola. Fi na slovenska vina lahko uspešno tekmujejo z najboljšimi renskimi, madžarskimi in mozelskimi, upoštevajoč njihove vrline. Slovenski rizling (14 do 15%) je krasno vino zelenkaste barve, z prijetnim duhom in okusom ter izvrstnim vencem. Ima svetovni sloves. Poleg rizlinga je prvovrstne kvalitete štajerski šipon, ki je ugledno in drago(<eno belo vino in po sodbi izkušencev nad-kriljuje ogrskega tokajca. Druga dobroznana slovenska vina so silvanec, šovinjon in rulan-dec, kakor tudi razna rdeča in bela mizna vina. Zelo sloveče slovensko vino je tudi muškatov teran, ki je pridelan v Kamnici, ima zdravilni sloves in je splošno priznan za najboljšega v Evropi.	M. G. K.
PRIMORSKE VESTI
Med naših ljudstvom
Standreški igralci so z lepim uspehom ponovili Župančičevo "Veroniko Deseniško". K razumevanju drame je pripomogla posebna razlaga.
Mladina goriških slovenskih vasi je pohitela na izlet v Kar-nijo. Izleta se je udeležilo tudi veliko število mladincev iz Slovenske Benečije.
V	sovodenjski občini in sicer v Zgornji in Spodnji Barci imajo na razpolago samo eno šolsko sobo, kjer mora imeti pouk vseh pet osnovnih šolskih razredov. Lahko si predstavljamo, kakšni so učni uspehi, če pomislimo, da pride za vsak razred dnevnega pouka komaj po dobre tri četrt ure.
V	Gorici so umrli: 52 letna zasebnica Marija Medvešček, 63 letna gospodinja Marija Kova-čič, 81 letna gospodinja Anna Bregant in 50 letni delavec Jožef Strain.
Apelacijsko sodišče v Trstu je oprostilo bivša tržaška partizana Stojana Prešla, Danila Pe-tarosa in 6 drugih soobtoženih partizanov, ki so se morali zagovarjati zaradi obtožbe, da so leta 1§45 aretirali fašističnega agenta Marija Fabjana, in ga na podlagi smrtne obsodbe vojaškega sodišča usmrtiti.
Zbor • tržaških pevcev "Milan Matjašič" iz Barkovelj se je vrnil s svoje uspešne turneje po
slovenske nižje šole in razstavo slovenske obrtne šole na Opči-nah.
V	Skednju je doživela velik uspeh predstava Kreftove komedije "Veleizdajalec". Priprave za predstavo je vodil avtor in režiser dr. Bratko Kraft.
Zveza slovenske mladine v Italiji pripravlja za avgust izlet naše mladine k Vrbskemu jezeru.
V	Podgori so osnovnošolski učenci odprli svojo razstavo, na kateri s o učenci razstavljali svoje najlppše -vezenine, učenci pa različne okrasne predmete.
Na izredni protestni konfe renči v Trstu je sprejela Zveza protifašistične mladine reso lucijo, ki vsebuje protest zaradi odloka predsednika anglo-ameriške cone STO-ja, ki prepoveduje II. kongres navedene Zveze, in zahtevo po preklicu odloka.
še zmerom je v veljavi 32 letna praksa
Štiri in štirideset letni Izidor Klavčič se je vračal s svojim prijateljem Fortunatom Dole-som iz Gorice domov v Podgo-ro. Nenadno se je prikradel iz ozadja znani nasilnež Luigi Bu-sata, ki je razvpit zaradi preganjanja Slovencev v septembru 1947. S kolom je udafil od zadaj Dolesa po glavi in ga hudo ranil. Precej časa po dogodku se je pojavila orožniška patro-
Slovenski Koroški, ki je tržaške | la, ki je odpeljala Klavčiča in brate navdušeno sprejela. I napadalca na orožniško posta-v Trstu so odprli razstavo jo, medtem ko je Dolesa spra-
vila v bolnišnico. Orožniki so rešili zadevo na način, ki je že 32 Tet v "preizkušeni" praksi italijanskih oblastev: Napadalca so izpustili, napadeni Klavčič pa bo moral podpisati izjavo, da je žalil orožnike in se jim upiral, ker je odklonil podpis izjave, češ da je bil pijan in da je kalil nočni mir. Značilno je, da je
nasilni napadalec Busata svoje dejanje priznal z izgovorom, češ da je Klavčiča in Dolesa napadel, ker sta mu očitala nečedna fašistična dejanja. Dan na dan moramo Slovenci prenašati takšne in podobne krivice, ki pa ne morejo — o tem smo prepričani — trajati brez konca.
UREDNIKOVA POSTA
Piknik društva Naprej št. 5 SNPJ
Cleveland, O. — V nedeljo, 6. avgusta bo dan društva Naprej št. 5, katerega bo društvo praznovalo v obliki piknika, kateri se bo vršil na farmi SNPJ. Prostor je znan skoro vsem Slovencem v Clevelandu in okolici, zato ni potrebno opisovati kažipota. V teh lepih prostorih bo prirejen piknik s vso postrežbo, ki pripada k pikniku; za to bodo skrbeli pridni natakarji in kuha,rice. Enaka postrežba bo na razpolago poset-nikom, posebno tem mlajšim, kateri se radi zavrtijo, in tudi odraslim b o igral priljubljen Tomšičev orkester, ki jim bo nudil poskočne polke.
Posebnih govornikov ne bomo imeli, kajti to bomo lahko napravili sami. Pri baru bomo lahko vsi diplomati in razpravljali bomo o vseh svetovnih in domačih zadevah, točaji pa bodo pridno prilivali, da nam bo govorica bolj tekla. Pevskih zborov tudi nismo povabili, ker smatramo, da lahko tudi sami katero vrežemo, da bo odmevalo na vse strani, kljub temu so pa tudi pevci dobrodošli. Da smo se odločili za prireditev piknika je v prvi vrsti zato, da se po dolgem času spet snidemo skupaj kot bratje in sestre ter prijatelji v prijetni družbi, da se bolj spoznamo kot pravi društveniki, ki z našimi prispevki podpiramo drug drugega v slučaju bolezni ali nesreče.
Odbor je pridno na delu, da pripravi vse potrebno za dobro postrežbo. Zato apelira na vse članstvo kakor tudi na splošno publiko, da se navdušeno od-* zovejo za poset piknika, na katerem se bomo bratsko zabavali v hladni senci. V slučaju slabega vremena se ni treba bati, ker strehe je dovolj za vse. Za one, ki nimajo svojih vozil, je odbor najel bus, ki odpelje izpred Slov. nar. doma na St. Clairju točno ob dveh popoldne in se spotoma ustavi pred delavskim domom na Waterloo Rd. Apeliramo tudi na starše, ki imajo svoje otroke, da jih vzamejo s seboj, da se bodo tudi oni zabavali na igrišču, katerega poseduje farma. Tbrej na svidenje 6. avgusta na farmi SNPJ.
Tajnik.
Poslovilni večer našim gostom
Cleveland, O. — Naši častni gostje dr. Franja Bidovec, Drago, šega in Anton Seliškar se vračajo v domovino. Med nas jih je, poslala ljudska vlada Slovenije, da prisostvujejo konvenciji SANSa in to pa iz hvaležnosti in v priznanje za pomoč, katero smo jim tukaj nudili.
Prijetno se je bilo srečati s temi narodnimi reprezentanti, kateri so sami že toliko doživeli in izkusili in se v kritičnem času herojsko borili na strani partizanov in je vsak od teh igral značilno vlogo, katera ostane zapisana za vedno. Značilne vloge pa igrajo tudi danes, v današnjem narodnem ustroju, Šega kot odrski veščak in kritik, Franja, veščakinja v zdravstveni stroki in Seliškar kot pisatelj in pesnik.
Čeravno zavzemajo v svojem poklicnem življenju odlična mesta, so v svojem občevanju pre-
prosti in prisrčni. Nič niso visoki in nedostopni in se ne natikajo, kot je bilo to običajno pri takih ljudeh v prejšnjih dneh. Njih preprostost in prisrčnost jih Je pa povedla med naše ljudi, da so od bliže spoznali nas in način našega življenja.
Njih način izražanja in jezik je lep in bogat. To se zdi še posebno dobro, ki smo .že toliko let ven iz okvirja rojstne domovine in nam je radi tega jezik že nekoliko neokreten in zastarel. Ti ljudje pa imajo pravi izraz v našem jeziku za vsak predmet.
V petek večer 28. julija, bo za te naše goste poslovilni večer, vršil se bo v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Cl.air Ave. Pričetek ob 8. zvečer. Sodelovali bodo solisti "Zarje", "Jadrana" in "Slovana". Odgovorno mesto v ospredju bo imel Frank Česen, predsednik SANSa. Vstopnice za to zakus-ko se dobe pri "Enakopravnosti", pri John Taučarju v S. N. Domu in vseh SANSovih zaupnikih. Slovenska napredna javnost je pozivana, da seže po vstopnicah in s tem izkažemo gostom čast in jim stisnemo roke v slovo.
Rezervirajte si ta večer!
Leo. J Poljšak.
ameriška in evropska
označba mer
Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
V
ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
v
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št, 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
»
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
v
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute"
milje oziroma dolžina milje,
sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini
je 0.5369 'nautical" milje.
74 milijonov za
popravilo cest
COLUMBUS, O., 22. julija— Državni direktor cest je danes naznanil, da se bo v tekoč.en" letu potrošila vsota 74 milijonov dolarjev za popravilo najbolj izrabljenih cest.
26. julija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
DR. VLADIMIR BREZOVNIK;
antibiotiki
revolucionarji sodobne medicine
Ustna izročila, ki krožijo o zdravilni moči mnogih višjih '■^stlin med ljudmi pa vsej zem-in prenekatera dobra, sto in tisočletna izkustva so bila po-vod, da so začeli znanstveniki tudi pri zeliščih, cvetlicah, gr-grmih in drevesih is-^ati podobne antibiotične snovi,
kakor pri nižjih in najnižjih
rastlinah.
•Angleži so bili posebno marljivi. že leta 1943 so objavili 2300 rastlinskih rodov, katerih jzvlečke so preizkušali pri raz-iČnih mikrobih. Sto štiri in tri-deset rodov iz tri in šestdesetih družin jih je poškodovalo uničilo. Angleškim znanstvenikom so sledili raziskovalci ^^ogih narodov. Tudi naš ro-Vlajkovič je med njimi. Vsi začeli iskati antibiotične sno-šokih, ki peljejo po ceveh tišjih rastlin.
Od zlatičnic so raziskani gla-®'lci prve pomladi: jetrnik, ka-^Jiica, teloh, podlesna vetrni-dalje ripeča zlatica, pogači-Potonika, srobot.
y njih steblih, pecljih in li-®tih, So našli močno učinkujočo Antibiotično snov anemonin, ki Silno učinkuje na bacile, griže ^ legarja; uničuje koke, ki povzročajo gnojenje, črevesne akterije, mikrobe davice ter J^Uučnice.
rastline, kakor zlatičnice ®Ploh, so večji del strupene, ne-atere hudo strupene. Zato ne Moremo preizkušati, kaj šele porabljati anemonina pri človeku.
Preiskali so košarnice, križ-*^^6, razhudnike, lilije, vresni-gcozdičnice, rožnice in peč-
nike, da naštejem le znane rodove.
Med lilijami je posebno znamenit česen, ki ga kot zdravilno rastlino oddavnaj po vsem svetu častijo in cenijo. Naše ljudstvo ga upošteva pri različnih, posebno črevesnih boleznih.
Njegova antibiotična snov učinkuje na mikrobe gnojenja, bacile legarja, paratifusa in griže. Česnovo antibiotično snov so osamili in jo imenovali aU-cin.
Indijski narodi že od nekdaj upoštevajo česen kot zdravilo proti jetiki. Zaradi tega so začeli indijski znanstveniki proučevati učinek alicina na to nadlogo. Našli so, da učinkuje že slaba raztopina alicina na bacile tuberkuloze. Vbrizgavali so ga tudi jetičnim morskim prašičkom. Objavljeni izsledki so pomembni. Učenjaki raziskujejo dalje.
Čebulo proučujejo največ francoski učenjaki. Iz nje so osamili antibiotično snov z imenom fitoncid.
Med razhudniki prednjači paradižnik. Njegova antibiotična snov je dobila ime tomatin. To-matin imata v sebi tudi raz-hudnika krompir in paprika. Med križnicami pa ohrovt.
Tomatin ugonablja mikrobe, posebno pa neko glivico, ki povzroča nevarno, neozdravljivo, včasih tudi smrtno kožno bolezen mikozo. Na mnogih kožnih klinikah že z velikim uspehom zdravijo to bolezen s to-matinom.
Kdo bi mislil, da sta tudi borovnica in brusnica tovarišici antibiotičnih snovi? V ceveh
Use Dad's Tools in the Kitchen
-Singeing chickens'is just one of the household tasks ably and easily handled with a new hand torch made originally for the work bench or Slobby shop of the man of tKe house. By making use of a new type of fuel in a handy container which is thrown away when empty, the new "Prp.po" torch lights instantly without pouring, pumping or priming. Other home uses include lighting coal, wood and briquet fires in fireplace or outdoor grills and removing paint from furniture. The 2200 degree flame quickly lights sUih fires without kindling or paper. The torch is so safe and easy to use that r"' - i-an light it with a match — as simple as lighting a gas sto-
^^^šihov Vorane:
NAGRADA
teh pohlevnih grmičkov poljejo soki, ki uničujejo mikrobe gnojenja in črevesne bakterije.
Kresno grozdičje ali ribez in z njim kosmulja hudo napadata bakterije v črevju.
Med pečniki so Francozi odkrili znamenite antibiotične snovi. Najpomembnejša zdravilna rastlina med njimi je konopnik ali olovica. Že davni narodi so ga cenili kot zdravilnega.
Njegovo antibiotično snov so imenovali plumbagol. Ta snov silno učinkuje na mikrobe gnojenja in na povzročitelja navadne pljučnice. Bacile tuberkuloze zaustavlja v rasti in razmnoževanju. Izkazal se je pri poskusnih živalih in nato pri človeku. Človeku so ga brez najmanjše škode vbrizgali v žilo. Neverjetno hitro ozdravlja fu-runkulozo ali tvoravost. Tisti, ki je trpel zaradi te bolezni, bo dojel, kakšno dobroto pomeni to zdravilo.
Tudi dve gobi iz rodu lija-karjev imata v sebi antibiotično snov klitocibin, ki uničuje mikrobe gnojenja, bacile legarja in tuberkuloze.
Današnje znanje antibiotikov pri višjih rastlinah je šele na začetku svoje poti. Večina njih je strupenih, zato za človeka ne-porabnih. Med dolgo vrsto preiskanih snovi pa so našli peščico znamenitih in dragocenih zdravil (alicin, plumbagol in tomatin). Znanost bo skušala napraviti strupene antibiotike neškodljive ali pa bo iskala dalje in odkrila rastline, ki bodo človeku poklonile zdravilno snov v taki obliki, kakor je to storila plesen s svojim penicilinom.
Revolucionarjem, ki so jih že in ki jih bodo različne ponižne plesni še spočele, se bodo pridružili spočetki gibkih bilk, sočnih listov in veselih cvetov iz širnih poljan; v globoke misli zatopljeni gozdovi bodo privedli svoje otročičjte: grme, grmiče, drevesa. Vedno več zdravilnih antibiotičnih sokov bo dobival človek od njih; vedno bogatejša bo zakladnica zdravstva.
Že 1. 1877 sta popisala Louis Pasteur in Joubert silen učinek nekaterih mikrobov na rast zarodkov, ki povzročajo navadne tvore. V naravi srečujemo mnogo podobnih primerov. Imamo rastline, ki uspevajo le, če uničuje jo druge rastline, imajo zopet mikrobe, ki živijo od drugih mikrobov. To je pojav nasprotovanja, antagonizma med raznimi organizmi v naravi. Pa-steurjeve napovedi, da bo imelo človeštvo zaradi tega pojava velike koristi, pa niso niti upoštevali. Šele Fleming se je srečal s plesnijo, ki se je po naključju usedla na gojišče v njegovem laboratoriju. Ta plesen je imela presrečno priliko pokazati, da nasprotuje bakterijam gnojenja. Največjo, edinstveno srečo pa je imela, "da je lahko pokazala to svojo lastnost prav Aleksandru Fle-mingu, velikemu raziskovalcu ki je takoj zapopadel, da se ponuja človeštvu velika sreča.
Sreča te laboratorijske plesni je bila sreča vsega človeštva.
Če bi se bila srečala z raziskovalcem, ki ni imel Flemingovih bistrih in znanstveno dovzetnih možganov in njegovih velikih izkušenj, bi bila najbrž poginila med odpadki.
Odkritje penicihna pomeni novo ero v zdravstvu. Ne samo, da pomeni že njegovo odkritje samo revolucijo v zdravstvu! Njegovo odkritje je izzyalo epidemijo odkrivanja vedno novih in novih antibiotikov, ki niso slabši, temveč ga celo presegajo. Že danes smo tako daleč, da obvladamo s penicilinom in prej naštetimi antibiotiki večino najnevarnejših kužnih bolezni. Kaj pa bo po nekaj letih, ko se mu bodo pridružili še novi!
Z odkritjem in odkrivanjem antibiotikov prihaja doba, ko bo v bodočnosti prenekatera bolezen le še spomin na moro, ki je nekdaj tlačila človeštvo. Mnoga pa bo izgubila svojo strahotnost.
Prišel je čas, ko se bo izpolnilo tisto, kar živi kot rečenica med našim narodom: za vsako bolezen bo "travca rastla."
NEZAKONSKI OTROCI V NEMČIJI
Približno 10% vseh otrok v Nemčiji je nezakonskih. Največ jih je na Bavarskem, ,^jer znaša odstotek 13.5.
PRISTRANSKO RAVNA-NJE Z ŽIDI V ZAHODNI NEMČIJI
V zadnjem času so skupine mladincev večkrat oskrunile židovske grobove. Spričo tega je židovska verska občina v Frank-furtu sklenila, da bo treba kosti umrlih ali padlih odličnih Židov prenesti v kako drugo državo, kajti v Zahodni Nemčiji je nevarnost, da bi bile uničene ali oskrunjene. Prav tako bi bilo treba postaviti množične židovske grobove v Dachauu in drugod pod mednarodno zaščito. Značilni primer pristranosti nasproti Židom je metoda državne uprave v Hessenu, kjer so vse karte, nanašajoče se na Žide, označevali z "Žid" ali "Židinja" kot za časa nacistov. Šele na protest Združenja za katoliško-židovsko sodelovanje, ki je bil vložen pri deželni vladi, so opusti li to pristransko ravnanje. Do pristranskega ravnanja z Židi prihaja zlasti v zvezni državi Hessen, kjer je bilo pred prihodom Hitlerja na oblasti sorazmerno največ Židov v Nemčiji. Največji del teh Židov so uničili v Dachauu in drugih taboriščih. Antisemitizem pa se ne kaže le v uničevanju židovskih grobov, temveč tudi v pisanju protiži-dovskih gesel in razširjanju proti židovskih letakov, kar se je na primer zgodilo pred kratkim v Offenbachu.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK ^OVER
Se priporoča, da ga pokličete- vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
APARAT ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV PRED ZASTRPITVIJO V JAŠKI
Narodni svet za raziskovanje v Ottawi, Canada, je sporočil, da so izumili aparat, s katerim je mogoče ugotoviti strupene pline v rudarskih jaških. S tem bodo preprečene številne rudniške nesreče. Gre za detektor, ki tehta samo nekaj kilogramov in
s katerim se morejo z absolutno natančnostjo in hitro ugotoviti tudi najmanjše količine ogljikovega oksida, ki je doslej povzročil številne nesreče v rudnikih.
Oglašajte v Enakopravnosti
/
H"
wf
Every time you look at a clock does it reproach you for not laying aside something for the future?
Does its scowling face warn you that it's later than you think?
If that's the way a clock looks to yoti, it's high time you signed up for some United States Savings Bonds—under your firm's Payroll Savings Plan or your bank's Bond-A-Month Plan.
Soon as you do that, your clock will start to grin at you every time you give it a look. And each cheery tick will be a bright reminder that you're getting nearer your goal of financial independence.
And in the decade of progress that most economists say is just ahead, financial independence is going to be more important than ever before.
With a nice nest egg of U. S. Savings Bonds, you'll have freedom of action. You'll be able to take advantage of opportunities as they come along—to make the most of every situation.
Remember, every $3 you put into U. S. Savings Bonds becomes $4 in ten years. Better start growing money now —before that clock scowls at you again.
SAVE FOR YOUR INDEPENDENCE BUY U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement-prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council.
, ^nčkin in Anejev oče je bil 3,r. Družina je stanovala vi-o v hribih v hiši, ki je bila 5^ gospodarja, za katerega je navadno delal. V dolino je V6Č kakor uro hoda, nazaj ^ /eč kakor dve uri. Zveze z ^ho je vzdrževal oče, zakaj a.ti, jg redkokdaj prišla dol, J P& sta se komaj spominja-^^ bi bila kdaj v dolini. Cela . pa se je od hiše lepo vi-je bila kakor vehko, od-o okno. Videti je bilo bel trg hjenem spodnjem in veliko
vas na njenem gornjem koncu. Od vasi (Jo trga, torej čez celo dolino, so se po dolgem vlekle tri črte. Prva, ki je šla po sredi doline in bila najširša, je bila reka. Tekla je po belem produ med zelenimi lokami in gaji. Na njenem levem bregu, pod obronki hribov je bila speljana železnica, po kateri so vozili vlaki. Čeprav je bilo v dolino daleč, se je slišalo sopihanje dolgih vlakov sem gori do domače hiše.
Na desnem bregu reke, tudi bliže obronkov desnih hribov, je
šla bela cesta. Nad njo sta se svetila dva velika dvora, kjer je po materinem pripovedovanju živela gospoda. Na spodnjem koncu doline, blizu trga, je stala velika, črna tovarna, iz katere je štrlelo mnogo rdečkastih, visokih dimnikov. Pogled na to sajasto pošast ni bil prijazen. V W^j je noč in dan sopihalo in butalo, po noči pa je iz teh visokih dimnikov švigal plamen, ali pa so se usipale iskre na vse strani.
Lenčka in Anej sta včasih po cele ure prečepela na hribu za hišo in strmela v to čudno dolino pod seboj, ki je zanju predstavljala neznan, zagoneten svet. Bila sta vzgojena v samoti, navajena nanjo, zato ju je ob strmenju v dolino bilo včasih
strah. Včasih pa se je oglasila neka tajna sila, ki ju je vabila v svet s tremi črtami, tja, kjer je tekla reka, kjer je sopihal vlak, kjer je butalo in sopihalo in kjer je ponoči gorelo, kakor bi gorelo iz pekla. To rahlo hrepenenje je bilo vedno močnejše, čim večja sta postajala, 'in že tedaj sta se zavedala, da bosta nekdaj, kadar bosta že velika, tudi ona dva' zapustila ta hrib in odšla v dolino.
Nekega dne je prišel iz doline gospodar in dejal očetu:
"Napravil mi boš dve sto metrov drv v gozdu Pod sklepom."
"Bom!" je odgovoril oče, čeprav je ta beseda bila popolnoma odv(%č, ker drugače ni moglo biti.
Potem sta oče in gospodar
pregledala svet, ki se je imenoval Pod sklepom. Bil je silno težaven, zelo strm in še je raztezal od globoke globače do vrha hriba. Edina vozna pot je bila speljana spodaj blizu globače in zato je bilo treba vsa drva spraviti po strmini k tej poti. Včasih je Pod sklepom bila novina, to se pravi, da so tam svet požigali, nato pa na njem sejali rž. Toda tega že davno niso več delali, zato se je zaraslo grmovje. Čez in čez je bil zdaj ta svet pokrit z debelimi brezami, gabri in bukovjem. Gospodar je hotel zdaj to posekati in potem zasaditi s sadikami črnega lesa. Pod sklepom je bilo nekaj sta klafter drv, toda gospodar je začel z dv6 sto metri. Oče je bil tega naročila vesel,
ker je bilo delo pred nosom in mu ni bilo treba daleč hoditi.
Nekega dne se je družina na hribu zagnala na delo. Oče je vzel mater s seboj, da mu je pomagala podirati in razrezava-ti hlode. V gozd sta morala pa tudi lenčka in Anej, čeprav je bilo Lenčki komaj osem let, Ane-ju pa komaj šest let.
"Vidva bosta vlačila vejevje k cesti," je dejal oče in po kratkem premisleku še dodal, ko da bi se hotel opravičiti, da tako hitro sili otroke k delu: "Kar bosta napravila vidva, tega ne bo
treba meni napraviti."
• •
. Družina je hodila v les en teden, hodila je dva tedna, hodila je tri tedne. Poseka se je vsak <Jfen večala in lahko jo je bilo že od doleč opaziti. Oče in mati
sta podirala drevje, oče ga je izkleščaval, nato pa hlode spuščal po strmih drčah doli do ceste. Bobnenje hlodov je bila za vpreženo družino najlepša pesem. Doli ob cesti sta oče in mati hlode razrezala, potem je razrezane konce oče cepil, mati pa je polena zlagala v stoge.
(Dalje prihodnjič)
OVJR

k:-.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
ANTON INGOLIČ;
"SAJ JE SAMO CIGAN"
u a
i NO VBLE
(Nadaljevanje)
"Na delo, ne bom več čakal!"
Sklonjenih glav in opotekajo-čih se korakov so odšli cigani proti svojim kočam. Žene in otroci so se jokajoč potegnili za njimi. Čez čas so začeli prinašati iz koč najrazličnejše predmete. Najprej slamnjače, odeje in blazine, potem lonce, ponve i n steklenice vseh velikosti, barv in oblik, dele pohištva, orodje, kolesa od vozov, pisane cule in drugo. Otroci niso več jokali, nekateri so se že smejali in skakali ter se podili med kočami, ženske pa so še vedno ihtele in moški so stiskali pesti in preklinjali. Petkrat so prinesli, kar bi lahko enkrat, toda upirati se niso več upali. Četa stražnikov in orožnikov je še vedno stala tam ob robu ulice s pripravljenimi puškami in župan se je strog sprehajal pred njimi.
Vendar so Iliji Tasiču končno izginile trde poteze z obraza. Zavedal se je, da je v teku velika stvar in zadovoljen je bil, da gre tako hitro od rok.
Čez čas je stopil k njemu iz množice na ulici star kmet.
"Ilija, pusti jih! Privadili so se stalnemu bivališču, tudi mi smo se navadili nanje. Ne delajo nam škode!"
"Toma, ti tega ne razumeš!" ga je Ilija zavrnil. "Cigani ne spadajo v napredno mesto. Ne smemo biti sentimentalni. Zadnja leta so bili preseljeni veliki narodi in nihče ni jokal zaradi tega. Zahtevali so tako državni interesi. Preselitev te peščice ciganov pa zahtevajo mestni."
"Kam hočeš z njimi?"
"Za pokopališčem zunaj mesta je z grmičevjem zarasla močvirnata gmajna, ki ni ne pašnik ne gozd. Tam naj si postavijo šotore; če jim ni prav, pa naj gredo na vasi in v druga mesta. Tole zemljo bom pa razdelil med uradnike, prekopali jo bodo in zasadili s krompirjem in fižolom. V korist bo njim in občini."
"Tale zemlja je trda kot kamen, kdo jo bo kopal?" je kmet še ugovarjal.
"Uradniki imajo spočite roke. Boš videl, Toma, še stepli se bodo zanjo. Dal jim jo bom brezplačno v najem, vsakemu po en ar. Toda kaj je tam doli?" Hija se je jezen ozrl proti Perovi
koči, od katere je prihajalo divje kričanje. "Kaj je tam?" je vprašal debelega Miko, ki je sopihal proti njemu,
"Vsi praznijo, samo dolgi Pero pravi, da ne bo. Sam Bog pravi, ga ne more vreči iz njegove hiše."
"Bomo videli!"
Naglo sta odšla proti koči. Pred njo je uporno stal dolgi Pero, visok, a od starosti že malo upognjen cigan z leseno nogo, ob njem sta stala njegov zet, črnolas tridesetletnik z violino pod pazduho, in lepa hčerka Slava v dolgem, svetlomo drem krilu in rdečkasti bluzi, zamazan ciganček se je stiskal med njiju.
"Kaj je s teboj. Pero?" je zakričal Ilija in ošinil najprej starega cigana, potem pa njegovega zeta. Dobro ju je poznal. Pero je igral po kavarnah bas, Andro violino; često sta ga s svojo muziko raznežila do besa. "Vidva se torej upirata oblastem ?"
Pero se je prestopil z lesene na zdravo nogo.
"Državi sem dal desno," je začel mirno.
Iliju je kri zalila rejen obraz.
"Molči o nogi, ki si jo zgubil bog ve kje. Zdaj boš dal naše mu mestu kočo, drugega ne terjamo od tebe. Takoj jo izprazni! Nočeš? Mika, pripelji dva orožnika, da ukleneta pun-tarja!"
Mika se je odmajal po orožnika. Kmalu se je vrnil z njima.
Tedaj sta se cigana brez besede umaknila v kočo. Slava, pevka v boljših kavarnah, za radi katere je stiskavi Ilija pred leti zaman zapravljal velike de narje, pa se ni premaknila z mesta. Sovraštvo in prezirljivo je merila župana od nog do glave. Ob njej je ostal tudi njen šestletni sinček. Imel je kratke raztrgane hlače in bil je brez srajce. Obraz mu je bil ožgan in zdrav. Tudi on je uporno gledal izpod nizkega čela.
"Pojdi še ti!" je zavpil Ilija in se ji približal z dvignjeno pestjo.
"Jaz ne odnesem iz koče niti žlice!" je odvrnila mlada ciganka odločno. "Niti žlice, gospodar Ilija!"
"Hiša je naša!" je zaklical fantek in se spet skril za njeno ! široko krilo.
JIM BROWN WAREHOUSE STORE
2 bloka severno od St. Clair Ave. na Addison Rd.
Prinesiie la kupon In dobite BREZPLAČNO 14 čevljev dolg drog za ribolov iz bambusa
Le enega vsakemu odjemalcu
STAKICH FURNITURE CO.
Quchty at a Price — Easy Terms
NAZNANILO!
Cenjeni javnosti sporočamo, da smo prevzeli od Frank in Mary Kopiija
Highland-Bishop Tavern
na vogalu HIGHLAND RD. in BISHOP RD.
Prijazno se priporočamo vsem prijateljem in znancem za obisk.
Vedno bomo skušali postreči točno, prijazno in zadovoljivo z najboljšo pijačo in prigrizkom. AL in PEP FLAISMAN
"Pravim, pojdi na delo!" je ponovi Ilija besneje."
"Ne grem!" je ciganka odvrnila še bolj trmasto.
"Ti nam ne boš ukral hiše!" se je ciganček spet oglasil.
Ilija je izgubljal potrpežljivost. Opazil je, kako ga z ulice motre. Tudi stražniki in orožniki ga gledajo. Ali naj popusti pred tole cigansko vlačugo in njenim zamazanim paglavcem?
"Mika, daj mi puško! Bom videl, če bosta šla!"
V hipu je iztrgal stražniku puško iz rok in jo dvignil proti ciganki.
Toda ciganka je obstala na mestu, a ciganček se je ski-il za njena krila.
"Pojdi, ciganska vlačuga!"
Ker se ciganka ni niti zganila, je zamahnil z vso silo proti njej. Toda Slava je odskočila kot mačka in težko kopito je udarilo dečka naravnost po glavi. Ciganček je bolestno zakričal, se opotekel nekaj korakov proti koči in se zgrudil na prag Iz črnih razkuštranih las se mu je vlila kri. Ciganka je presunljivo kriknila in se vrgla k njemu. Njen krik je vznemiril vso cigansko naselbino. Tudi ljudje z ulice so prihiteli. Na pragu se je pokazal invalid Pero in njegov zet Andro.
Ilija je nekaj trenutkov zbegan stal med njimi s puško v rokah, potem pa kratko zauka-zal, naj orožniki in stražniki nemudoma izpraznijo kočo. Ker so od vseh strani drli ljudje in cigani, jih je velel razgnati, sam pa se je s hitrimi koraki vrnil h kočiji. Naglo je stopil vanjo in mignil kočijažu.
Komaj se je kočija preihak-nila, je pohitel Mika ves za-sopljen i n kriknil pridušeno: "Gospod predsednik, otrok je umrl!"
"Umrl?" se je Ilija za trenutek zmedel. Toda že naslednji hip je malomarno zamahnil z roko in mirno nadaljeval. "Kaj zato! Saj je samo cigan!"
Konji so potegnili in kočija je izginila za ovinkom.
Med potjo je uradnik opozoril župana, da bi utegnil imeti sitnosti.
"'Kdo se bo le zmenil za ciganskega paglavca!" ga je Ilija zavrnil.
"Cigan je cigan, človek je pa le. Dolgi Pero pozna zakone in ne bo miroval."
Ilija je nekaj časa razmišljal, potem pa odvrnil pomirjujoče: "Sporočil boš našemu zdravniku naj gre doli in ugotovi, da je otrok umrl naravne smrti. O tem se naj sestavi zapisnik!"
26. julija 1950
Uradnik, priletel človek, ga je začuden pogledal.
"Takoj zdaj boš poslal po doktorja!" je dejal Ilija tako, da uradnik ni mogel več ugovarjati.
Uro pozneje je odšla komisija v cigansko četrt, ki so jo delavci naglo podirali; ugotovila je, da je ciganček umrl naravne smrti, zaradi možganskega tvora.
Proti poldnevu se je valila mimo občinske hiše dolga procesija ciganov. Žene so nosile velike pisane cule, otroci prazno posodo in steklenice, možje pa so stopali zadaj ob vozeh, ki so bili visoko naloženi z razno ropotijo, vrhu katere so se gu-gale stare, že osivele ciganke. Na zadnjem vozu je ležal mrtvi ciganček, ki so ga stražniki pokrili z raztrgano vrečo. Za vozom je v svojem dolgem, pisanem krilu neslišno stopala Slava, ob njej je šel njen mož z violino pod pazduho, še dalje zadaj pa se je poganjal invalid Pero. Grdo je gledal predse in s svojo leseno nogo trdo in preteče udarjal. ,
Ropot vozov in vrišč otrok je zvabil Ilija Tasiča k oknu. Zavedajoč se svoje oblasti kot še nikoli prej, je smehljaje se opazoval čudno procesijo, ki se je valila počasi preko trga. Ko se je izgubila v ulico, ki je vodila' proti pokopališču, se je zadovoljen vrnil k svetlo polizani pisalni mizi in udobno sedel v mehki županski naslanjač, prepričan, da je storil veliko in koristno delo za mesto, za svoj narod in za Nedičevo Srbijo.
(Konec)
MLAD PAR,
ki se v kratkem poroči, želi dobiti
v najem 3, 4 ali 5 sob. Oba imata'stalna dela ter sta mirna in zanesljiva.
Pokličite KE 1-0136
Išče se izurjeno
slovensko kuharico za delo v restavraciji čez dan. Vpraša se pri FANNY'S LUNCH 400 E. 156 St.
Mirna in poštena dvojica
želi dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami in kopalnico. Oba stalno zaposlena. Kdor ima za od dati, naj sporoči na
HE 1-5311
Today^s Special—Log C^in Sundae!





^ < .. ..yi........




'



A soda fountain right at home is many a youngster's secret ambition. That's one reason why the young man in the picture loves to help Mother concoct delicous Log Cabin Sundaes to serve to hit pals on a summer afternoon. ■	*■- %»•»	-
Whether the ice cream is homemade or "store-bought," It turns •into an extra-special fountain feature wheW topped with a smooth, luscious maple-nut sundae sauce — a sauce so easy to, make that Junior could prepare it himself. And it's just the way he likes it — richly flavored with maple-blended syrup and lots of nuts. ■ • ■ Pour the sauce over vanilla ice cream; let Junior add his own special touch — two sugar wafers arranged to form the roof of a log cabin — and, as a result, your home soda fountain will really do a thriving business!
Mapie Nut Sundae Sauce 4 tablespoons butter	3 tablespoons cornstarch
% cup chopped nut meats , % teaspoon salt 1 cup maple-blended syrup
Melt butter in small saucepan. Add nuts and saute over low heat until nuts are lightly browned. Add cornstarch and salt and blend. Add syrup and cook over low heat 2 to 3 minutes, stirring occasionally. Serve warm on ice cream or pudding. Makes IM cups sauce.
"ECONOMIC NOTES" O STANJU AMERIŠKEGA GOSPODARSTVA
Ameriški gospodarski list "Economic Notes" razčlenjuje stanje ameriškega gospodarstva in piše, da vsebujejo kljub uradnim pomirjujočim izjavam o stanju ameriškega gospodarstva resnični podatki za prvo letošnje trimesečje številna protislovja in niso tako ugodni kot se zdijo na prvi pogled. Industrijska proizvodnja je bila v tem času za 4% nižja kot v ustreznem trimesečju lani. Brez-potrošnjo so narasli za 1%. V Čeprav so se profiti in dividende delniških družb povečali za 4%, pa zvišanega zaslužka kapitalisti niso porabili za kapitalne gradnje, ki so se v tem času celo zmanjašale za 14%. Skupna gradbena delavnost se je povečala za 19%. Izdatki za osebno potrdošnjo so narasli za 1%. V istem času je bilo po uradni cenitvi dva milijona brezposelnih, marca 1950 pa že nad štiri milijone. Znova se je pojavilo vprašanje kronične vedno večje brezposelnosti za milijone ljudi, tako da govore celo največji optimisti o brezposelnosti kot vedno
VAS MUČI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavite nai-boljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobile denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd. — IV 9611
bolj zaskrbljujočem činitelju. Realne mezde delavcev so bile leta 1949 za približno 12% nižje kot pred petimi leti.
ŽIVLJENJE SE JE PODALJŠALO
Bilten ameriškega ministrstva za zunanje zadeve poroča, da se je po najnovejših statističnih podatkih življenje človeka v Ze-di njenih državah podaljšalo povprečno na 67.2 let. V primeri z letom 1948 se je povprečna dolžina človeškega življenja podaljšala za okrog pet mesecev. Umrljivost se je od leta 1940 stalno zmanjševala za vse dobe starosti, pač pa je naglo narasla umrljivost dojenčkov pod enim letom ter znaša 35 na tisoč. Največje zmanjšanje umrljivosti od leta 1940 do sedaj, je bilo pri otrocih od enega do štirih let ter znaša 1.4 na tisoč. Najmanjša umrljivost je pri otrokih od pet do 14 let ter znaša sedem otrok na 10,000.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o aogodkih po svetu in doma!
Za točno in zanesljivo postrežbo
ako želite prodati ali kupiti hišo ali večje posfopje v vzhodnem delu mesta, se obrnite na nas. Govorimo slovensko. BEACHLAND REALTY 767 EAST 185th ST.. IV 1-1012
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
NARAŠČANJA ŠVEDSKEGA IZVOZA IN UVOZA
Po ravkar objavljenih podatkih je dosegla vrednost švedskega izvoza v letošnjem prvem četrtletju 1,184 milijonov švedskih kron nasproti 885 milijonov kron v istem razdobju v preteklem letu. V primerjavi z lanskim letom je letos švedski uvoz narasel na 1,266 milijonov švedskih kron ,torej za 267 milijonov švedskih kron več kakor lani. švedska je izvozila največ živil ter živalskih in rastlinskih produktov. Kmetijski pridelki so šli povečini v Zahodno Nemčijo. Povečal se je tudi izvoz gradbenega lesa in lesnih izdelkov, papirja, strojev, železa, jekla in železnih rud. Uvozila je Švedska v istem razdobju predvsem premog in nafto, sadje in kolonialno blago.
B. J. RADIO SERVICE'
1363 E. 45th ST.—HE 1-3028 SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Expert Repairing on all Mak**: of Radios
Tubes, Radios, Rec. Player* All Work Guaranteed

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
Prazen semi-bungalow
E. 123 St., nekaj korakov sever, no od St. Clair Ave. — 5 sob, kopalnica iri solnCna soba spodaj, 3 sobe, kopalnica in solnčna soba na 2. nadst. Plinska gorkota na vročo vodo. Garaža za 2 avta. Cena znižana na $11,000.
C. YER'TY
Realtor GL 1-4877
naznanilo in zahvala
z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminila po dolgi in mučni bolezni naša nadvse ljubljena soproga, mali, stara mali in sestra
Frances Miklavčič
rojena DULAR
Bla^opokojnica je zatisnila svoje mile oči za vedno dne 5. junija 1950. Pogreb se je vršil dne 9. junija 1950 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo položili njeno truplo k večnemu počitku na pokopališču Calvary.
Pokoj niča je bila rojena v Clevelandu, O., ter je bila stara 48 let ob času smrti. Bila je članica podr. št. 25 SŽZ in društva Carniola Hive št. 493 TM.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so položili krasne vence in cvetje h krsti blagopokojnice, kar nam je bilo v veliko tolažbo v dneh smrti.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnice, kakor tudi vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so jo spremili na pokopališče.
> Hvala lepa tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Enako lepa hvala članicam društev, ki so nosile krsto.
Lepa hvala Rev. Baragi za opravljene cerkvene pogrebne obrede v pogrebnem zavodu, in v cerkvi in za spremstvo na pokopališče. Najlepša hvala tudi pogrebnemu zavodu Mary A. Svetek za vsestransko pomoč in postrežbo ter za izvrstno urejen pogreb.
Našo zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so nam stali ob strani v bolezni, pokojnico obiskovali in bodrili v bolezni, ter nam izrazili svoje sočutje na en ali drugi način.
Predraga soproga, mati, stara mati in sestra! Prestala si trpljenje in muke tega življenja in zdaj bivaš vrh višav, kjer uživaš plačilo za vse, kar si tu dobrega storila. Britka je bila ločitev, saj smo Te vsi tako ljubili, a usoda je odločila, da moras od tu. Dom naš preje tako prijazen je zdaj tih in pust, saj zaman iščejo naše oci Tebe, ki si nam bila nadvse drage. Spomin na Tvoje dobro srce bo živel med nami do tedaj, ko se zopet snidemo tam gori nad zvezdami za vekomaj.
Počivaj v miru—siuvaj sladko!
ŽALUJOČI OSTALI:
JOHN, soprog ALBERT, sin ALBERT, vnuk
MARY CREDENCE, ROSE STUZEN, ANGELA OKICKI, SOPHIE MATULIS in MISS DOROTHY DULAR, sestre FRANK, ALOJZ. JOE in JOHN. bratje
Cleveland, Ohio, dne 26. juilija 1950