ifP^' ^^^'^ ~ ŠTEVILKA 19 — LETO XXVIII — CENA 2 DIN LiASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO. SLOVENSKE ^ KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Začeli smo, kdo bo potoval x Novim tednikom v Varšavo? Dobro prisluhnite. Danes smo objavili štiri izžrebane »obraze«. Vi glasujte s kuponom, tisti, ki bo do- bil največ glasov, zasede prvi sedei za avtobus v Varšavo. A tudi med bralci, ki bodo glasovali s kuponi, bomo v uredništvu izžrebali še drugega srečneža. Ne pozabite torej — glasujte s kuponi. Izpolnite natančno kupon. In dobro izbirajte. Ko smo odpirali pisma s fotografijami, smo se vpraševali. Kje pa je močnejši spol? Premalo korajže, možje. Komajda se je v bobnu žreba znašel predstavnik fantov in mož. Pričakujem več moških fotografij. In tudi seveda žena. Pišite o zanimivostih iz vašega kraja, dragi bralci. Vaš urednik Delavska kontrola Vse več glasov iz delovnih kolektivov opozarja — z delav- ,jto kontrolo smo dobro začeli. Sedaj smo opešali. Organi fH/notipravnega delavskega nadzora so se znašli v zagati, ^gr ne vedo, kaj bi delali. Zato ne delajo, se ne sestajajo. \]QOiavljamo tudi preskromno usposobljenost članov komi- sij. Nekoieri celo ne vidijo pravega pomena dela organa delavskega nadzora. In podobno. Ali smo se spet zaleteli se sprašujejo drugi. Ne da bi karkoli poenostavljali ali prikimavali dobro- luimerni-m in drugače uglašenim opazkam, moramo uvajanje delavske kontrole ponovno postaviti na dnevne rede sestan- kov sinuikalnih in partijskih organizacij. Preteklo je dovolj (asa vsaj za prvo oceno. Za pregled prvih izkušenj. In za dogovor o poživljanju začetnega navdušenja. Poglejrno v ustavo. Besedilo ustave je nedvoumno. Or- pon samoupravne delavske kontrole nadzira izvajanje statuta jn drugih samoupravnih in družbenih dogovorov. Nadzira 'mjanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršil- idli in poslovodskih organov organizacije. Skladnost med akti in sklepi. Ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno usposabljajo družbena sredstva. Ali so upoštevana načela delitve po delu, razporejanju dohodka in delitvi isredstev za osebne dohodke. Ugotavlja, kako so delavci ob- Iveščeni o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in^nad- ttorstvo. Ali so uresničene pravice in dolžnosti delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu. I Ta svobodna razgrnitev ustavnih opredelitev o samoup- mni delavski kontroli obenem še kaže, koliko dela bi lah- p imeli v tem trenutku organi delavskega nadzorstva. Kon- metno: predlagali bi, s pomočjo strokovnih delavcev, ali so mtuti v-skic jeni z ustavo; ali so bila sredstva po zaključ- kih računih smotrno razdeljena, ali se samoupravni spora- «umi ujemajo z napovedanimi okviri splošne in skupne po- rabe; kako so bili izvedeni sklepi organov upravljanja, iz- milnih in poslovodskih organov v zadnjih treh mesecih itd. V kolikor ne želimo potisniti uvedenih organov samo- upravne delavske kontrole na stranski tir v sistemu samou-- pravljanja, potem je zadnji trenutek, da pogledamo, kje smo. V vsaki delovni sredini. In tudi na ravni občin. Občutek, kot da je vsem vseeno, kaj delajo organi samo- upravne delavske kontrole, je lahko hudo škodljivo. Upra- vičenost delavskega nadzora smo povezovali tudi z večjo učinkovitostjo samoupravljanja. Ali nam je postala ta učin- kovitost nenadoma španska vas? Končno pa je res še to, da STOo^ delavsko kontrolo opredelili kot sestavni del sistema ^mžbene zaščite. Tudi zaščite interesov delavcev in krepi- ''^e njihove moči kot nosilcev celotne družbene reproduk- ^k- Kaj torej hočemo in česa nočemo. J. V. Ansambel bratov Skaza nas je navdušil na naši zadnji javni radijski oddaji v Zrečah. Marjan, Pavle in Avgust Skaza so skupaj z Dušanom Videčnikom pričeli igrati šele pred kratkim. Za svoja leta kljub temu dobro obvladajo instrumente. Vsi fantje so samouki, najraje igrajo narodno-zabavno glasbo. »Ker smo iz takih krajev, kjer niso moderni kot v mestih«, pravijo. Prav je, da jim zaželimo še veliko uspešnih nastopov. * Foto: B. Stamejčič DOBRODOŠLI! VVELKOMEN! Na povabilo komornega moškega zbora prihajajo v so- "Oto y goste pevci moškega zbora iz prijatelj.skega nize- Jamskega Schinvelda. Pevci k pevcem. Toda, tokrat še ne- **J več. V Celje pridejo predstavniki tistega mesta, ki je *Une celjskega zbora sprejelo prisrčno, toplo in kot no- *'lc€ prijateljstva med narodi. Celjane so sprejeli in po- J^ravili vsi prebivalci Schinvelda. In ne samo enkrat. Že *rtkrat! Zdaj prihajajo ti ljudje, ki so se izkazali z veliko go- T^Uubnostjo, k nam. Dobrodošli na vsakem koraku. Naj ^ sprejme in pozdravi Celje. Toplo in iskreno, kot zna 'e mesto ob Savinji. Svoj prvi koncert bodo imeli že v nedeljo, 19. maja " treh popoldne v cerkvi sv. Roka v Šmarju pri .Jelšah. .V torek, 21. maja se bodo že drugič predstavili. To- na Dobrni. Koncert bo v zdraviliški dvf)rani ob os- ■^■h zvečer. ^. N.jlhov nastop v Celju je določen za četrtek, 23. maja ° 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Sicer pa bodo bivanje v Celju izkoristili še zii izlete v '^stojnsko jamo, v Logarsko dolino in na Golte. Tudi člani izvršilnega odbora celjske podružnice Ljubljanske banke so podprli prizadevanja štorske železarne in z njo vred slovenske gospodarske zbor- nice in nekaterih drugih kolektivov za osvojitev pro- izvodnje traktorjev po Fiatovi licenci. Gre za izred- no pomembno odločitev, ki združuje več slovenskih proizvajalcev in jim odpira lepo perspektivo ne samo v poslovnem življenju, marveč tudi v kvalitetnejšem proizvodnem procesu. Gospodarska zbornica Slovenije se je odlooila za ta tip traktorjev in samo zanj, ker je tudi najbolj primeren za naše potrebe in zahteve. S tem so dobili pobudniki za to proizvodnjo tudi zeleno luč za na- daljnje delo in razgovore s Fiatom. Končno se je tem prizadevanjem pridružila tudi Ljubljanska banka. Gre za investicijo v znesku okoli enajst milijard starih dinarjev. Program predvideva proizvodnjo 10.000 traktorjev. Medtem ko bo polovica te proizvod- nje namenjena za evropsko tržišče, bo druga polovica za kritje domačih potreb- Vrednost realizacije proiz- vodnje je ocenjena na okoli 60 milijard starih -dinar- jev. Naložba je torej močno rentabilna. Osnovni nosilec proizvodnje bo železarna v Storah. V pro- izvodnem procesu pa bodo sodelovala tudi mnoga druga sloven- ska podjetja od trboveljskih strojnih tovarn, Save, Iskre, Satur- nusa, Opreme iz Ptuja, Izdelovalca akumulatorjev v Mežici itd. V ta krog pa se vključuje tudi kolektiv EMO, in sicer s po- membnim deležem! Pomembnost investicije je ne samo v združevanju precejšnje- ga števila slovenskih kolektivov, marveč prav tako v osvajanja višje stopnje prozivodnje, ki je tudi donosnejša. Na vidiku Je torej nov proizvodno integralni krog, ki veliko obeta ne samo zavoljo uveljavitve doma, temveč prav tako zaradi utrditve po- ložaja na tujih tržiščih. M. BOŽIČ KDO Z NAMI V VARŠAVO? 2. stran NOVI TEDNIK 16. maj 1974 — Št.^ TUDI MAJOLKA Ccludi bo zutliija beseda o pristopu k združenemu go- stinskemu podjetju izrečena šele danes, lahko vendarle po dosedanjih pripravah so- dimo, da se je tudi kolektiv gostinskega podjetja Majolka v Celju že odločil za i>ot v okviru šestih doslej ločenih enot: Na-ma, Ojstrica, Pošta, Ljudska restavracija. Zvezda in Majolka. Zadnje priprave in zadnji razgovori o pristopu Majolka k integriranemu podjetju so pokazale, da v kolektivu ven- darle ni vse tako, kot bi mo- ralo biti. Navzlic temu bi tež- ko povsem natančno rekli, kaj je tisto, kar je narobe, čeprav si iz nasprotujočih iz- jav in stališč lahko vsak ustvari svojo sodbo. Toda, kot vse kaže, je zdaj to pre- teklost. In prav je, da so te nejasnosti v ozadju, kajti med kolektivom Majolke in dru- gimi, Id so se že prej odlo- žili xa združitev so dosti bolj pomembne naloge. O vseh teh teče te dni tudi in- tenzivna razprava med člani pripravljalnega odbora in po- sameznih komisij. Dela za rojstvo in uveljavitev združe- nega gostinskega podjetja v (^Iju ne man,ika. Osnove za dober start so podane. Stič- nih točk med vsemi doslej ločenimi enotami je nič koli- ko. Odpirajo se same po se- bi. V ospredje stopa samo- upravna organiziranost, če- prav so še zanjo odločili že na referendumu. Člani vseh kolektivov so sprejeli ponu- jeno roko in s tem tudi pri- hodnjo organiziranost podjet- ja. Vrh tega se v tem času pogovarjajo o skupnih nalož- bah, o skupni nabavni službi, in seveda o skupnem reševa- nju vseh drugfih \'prašanj. MB REKLI SO AVGUST PODGORŠEK, predsednik gradbeneg:a od- bora za izgradnjo gasil- skega doma v Šmartnem ob Paki: »Znano je, da v našem kraju nujno po- trebujemo gasilski dom. Tako smo že pred časom stopili v akcijo in odku. pili zemljišče, zdaj pa zbi- ramo sredstva in urejuje- mo vse ostalo, tako da bi lahko že v maju začeli z gradnjo. Nekoliko nas skrbi, kako bomo uredili s prispevkom za komunal- no ureditev, za kar mo- ramo plačati štiri stare milijone. Upamo, da bo- mo nekje »izdrli« ta de- nar, povemo pa že zdaj, da bomo tudi sami veliko pomagali s prostovoljnim delom in materialom ali denarjem. Da moramo ga- silski dom imeti, tega se zavedajo vsi in prav za- radi tega ne gre obupava- ti. Verjamemo, da bomo še ta mesec zasadili lo- pate.« L. OJSTERSEK Predkongresni pogovor Danes dopoldne se bodo v Celju zbrali na posvetu dele- gati za X. kongres ZKJ. Pri- šli bodo s celjskega, posav- skega in zasavskega območja. Posvet organizira medobčin- ski svet ZKS Celje. Med ude- leženci posveta bodo predvi- doma tudi Franc Šetinc, An- drej Marine in Janez Barbo- rič. Na t«m predkongresnem srečanju, ki predstavlja ene- ga izmed sklepnih pogovorov pred začetkom kongresa v zadnjih dneh maja, se bodo delegati in gosti dogovorili o vsebinskem nastopu na kon- gresu. ObravnafvaJi bodo tudi predlagane kongresne doku- mente. Na pKJSvetu bo sodelovala tudi Vida Kosi, ki so jo za delegatko kongresa izvolili v Celju. Predkongresni inter- vju z Vido Kosijevo se ne more izogniti njene revoluci- onarne poti. Tistega vojnega leta 1942, ko se je kot akti-' vistka prvič srečala s partij- sko ideologijo. A tudi njeno sedanje poklicno delo, je na- mestnik okrožnega javnega tožilca v Celju, je zaradi svo- je narave postalo izjemno ak- tualno po Titovem pismu. Za- to je tonska lestvica vpra- šanj in odgovorov morala za- objeti preteklost in seda- njost, še posebej pa podatek, da so republiški kongresi ZK mimo in da nas le še nekaj dni loči od X. kongresa ZKJ. NT: Opišite začetek vašega partijskega dela. Vida Kosi: Doma sem z ma- riborskega konca. Iz Slivnice. NOB imam priznano od 1942. leta. Ob koncu leta 1942 sem bila tudi aretirana. Preživela sem mariborski zapor in ta- borišče Ravensbriick. Prav v taboriščnih dneh, kljub vsem tegobam, se je utrjevalo mo- je marksistično prepričanje. Neka ruska profesorica iz Odese nam je pripovedovala o marksizmu. Jaz sem bila dober poslušalec in zvest pre- našalec njenih misli. Po voj- ni, 21. julija 1945, bilo mi je 24 let, sem bila sprejeta v KP. Tistega občutka sreče in zmešanih čustev se ne da po- vedati. Res ne. Moje partij- sko delo je bilo seveda neloč- ljivo pjovezano z razvojem in z vsemi značilnostmi partij- skega boja po vojni. V tistih časih 1954, sem postala di- plomirana pravnica. Službo- vala sem v raznih krajih. In končno pred štirinajstimi le- ti pristala v Celju. To je v kratkih črtah vse. NT: Pa vendar — kje ste po vašem mnenju najbolj živ- ljenjsko, neposredno nastopa- li In delovali kot komunist? Vida Kosi: Praktično par- tijsko delo, to je moj po- klic. Delo v pravosodju. Sre- čujem se z ljudmi. S pro- blemi, ki vsak v sebi skriva politično in družbeno težo. Ce gre za kaznivo dejanje ali za gospodarski prestopek ali pa za pretep, ki je sad ne- urejenih sosedskih- odnosov. Ali nimam vsak dan pred oč- mi besede, ki v resničnosti drugače odmevajo kot na pa- pirju ali v glavi. Besede, kot so enotnost, razumevanje, človeški, socialistični odnosi, osebne in skupne potrebe. Ce jih le nekaj naštejem. Lju- dem moram kazati pot dru- gačnega ravnanja in življe- nja, če so se skregali z last- no vestjo in družbo. NT: Ko se srečate z kazni- vim dejanjem, kaj vas pred- vsem zanima kot tožilca. Ka- zen? Vzrok prestopka ali kaz- nivega dejanja? Vida Kosi: Kadar gre za kriminal v gospodarstvu, so njegovi nosilci »boljši« ljud- je. Vprašam se — zakaj? Kak- šni so bili odnosi, da je lah- ko vodilni delavec zlorabil svoj položaj. Skrbno moramo proučiti te odnose. Samo- upravljanje. Katere pravice delavcev so ostale le črka v statutih? Veste, kazen je dru- gotnega pomena. Glavna je krivda. Noben sodnik ali to- žilec nista v stiski glede kaz- ni, pač pa glede krivde. Kaz- ni ne moremo izreči samo v razmerju s povzročeno škodo. Ali ni razlika, če se okoristi in ogoljvtfa družbo, člo- vek, ki ima v5Tga do- vo^lj — lep poklic, vi- sok dohodek, avto, vikend, pa še krade? Ali pa. če to isto stori delavec, človek, ki nima nič. Ki živi v revščini. Kriva sta oba, to je razum- ljivo. Toda okoliščine za kriv- do so bile bistveno drugač- ne. Analiza odnosov in vzro- kov za kazniva dejanja, še posebej v gospodarstvu, ima velik vzgojni in politični f>o- men. Rada bi, da bi se ob- ravnav udeleževali delavci iz oškodovanih podjetij. Delo v pravosodju je torej politično delo. In kar mene zadeva, mo- ram reči, da sem fanatik gle- de poštenosti. NT: Kako ste .se v pravo- sodju komunisti organizirali po Titovem pismu. Ali bi lah- ko odgovorili na vprašanje o .samostojnosti, avtonomnosti delavca v pravosodju? Vemo, da p tem nekateri razmišlja- jo z* različnih izhodišč. Vida Kosi: Zgrešeno je bi- lo, ker v pravosodju nismo imeli partijske organizacije. Na terenu smo bili neboglje- ni. Ko je bila v pravosodnih ustanovah kmalu po Titovem pismu ustanovljena OZK, so se kmalu pokazali problemi, naplavljeni v času neorganizi- ranega partijskega dela v pro- daji. Bila so odstopanja od partijskih in zakonitih načel. A smo zadeve dovolj uspešno uredili. Prišlo je do nekaterih kadrovskih sprememb. Odpra- vili smo vpliv zasebnega mne- nja in stališč na delo pravo- sodnih delavcev. Kajti ne- enotnost v izvajanju partijske politike se je pokazala tudi v nekaterih sodbah. Sedaj je v pravosodnih ustanovah sko- raj 50 članov ZK. Več mo sprejeti in čudim se ' razumem, zakaj pravojL delavci, ki izpolnjujejo p>ogoje, ne vstopijo v \ Morda zaradi preteklega nja v ZK. Ne vem. O sa! stojnosti sodnika ste vpjS li. Ni avtonomnosti sodnji v tem, da bi lahko del^ nasprotju z ustavo in gramom ZKJ. Samostojnj|| zunaj družbene in partij^ politike ne more biti. Sotj^ mora upoštevati temeljne vine našega družbenega in i litičnega sistema. NT: Vsi z zanimanjem j čakujemo začetek X. kotig, sa ZKJ. Katere naloge so ZK najvažnejše, še zlasti | daj po republiških konj, sih? Vida Kosi: Po Titovem, smu smo dobro začeli. ljujemo to pot. Sprejete ^ tijske naloge moramo plinirano izvajati. Nego^i moramo resnično enottu med jugoslovanskimi na^ in narodnostmi. Delavce 5 ramo usposabljati, da bo lahko še bolje samouprav] li. Za vse nas je jjomenfti da na republiških kongre ni bilo odklonov in odmik od že začete politike. X. greš naj pokaže predva našo enotnost. Zahteva i tudi od vseh članov in nei nov kakovostno uveljavil delegatskega sistema. Nest mo dopustiti izigravanja formalizma. V ZK pa se vzemam za njeno najširšo ( prtost, ker s tem krepii njeno idejno moč in vpl Brez tega ne gre. Na koi tole — notranja enotnost Jugoslaviji je glede na la narodne razmere življenjsl ga pomena za obstoj vs skupaj in vsakega poseb Sosedski odnosi z Italijo pokazali, da smo prehitro p zabili na možnosti tako 1 ostrenih nesoglasij in pt skov. Zaupam v našo trdi in enotnost. JOŽE VOLFAJJ INFORMACIJA DAJE MOČ V kritiki nekaterih po- manjkljivosti v razvoju samo- upravljanja smo s prstom večkrat pokazali na slabo ob- veščenost delavcev in obča- nov. Misel — kdor ima mo- nopol nad informacijo, ima tudi monopol nad oblastjo — ni nova, a je še posebno sve- ža v sistemu, ki zahteva člo- vekovo tvorno sodelovanje. Subjektivno vlogo, kot reče- mo. Neodtujenost od uprav- ljanja in odločanja. Brez do- bre obveščenosti je kajpak težko odločati rn politično delovati. Ker bomo morali v izpeljavi delegatskih razmerij še bolj spodbujati pretok in- formacij in njihovo povrat- nost, smo se o obveščanju in obveščenosti pogovarjali z Ivom Potočnikom, predsedni- kom komisije za informativ- no dejavnost in politično propagando pri celjskem ko- miteju ZK. NT: Kakšna je vloga komi- sije in katere so njene te- meljne naloge? Ivo Potočnik: Vlogo komi- sije opredeljuje že njen de- lovni program. Glavna naša naloga pa je: spremljanje in razvijanje obve.ščanja znotraj ZK in v delovnih kolektivih ter analiziranje delovanja sredstev javnega obveščanja. Spomnil bi, da je resolucija VII. kongresa ZKS jasno na- kazala posledice neobveščeno- sti v organizacijah združene- ga dela in v občini. Se ve- dno imamo primere monopo- la, izključnih pravic posa- meznikov ali skupin nad in- formacijami. Zato mora do- živeti zahteva o podnižblja- nju obveščanja praktično udejanitev. A tudi zakonsko opredeljena javnost dela. In- formacijski sistem je sestav- ni del samoupravljanja. De- lavski ra7red ne bo mogel iz- raziti svoje moči, dokler ne bo dobro obveščen. Informa- cija pa daje moč. NT: Omenili ste tri te- meljne smeri dela komisije. Bi jih lahko nadrobneje op- J redelili. Ivo Potočnik: Znotraj ZK moraino predvsem zaradi po- treb osnovnih organizacij ZK poenotiti različna stališča in informacije v enoten vir in- formacij. Ljudje, ki se ama- tersko bavijo s političnim delom, ne morejo vsega pre- brati. Resolucije, sklepe in druge dokumente bi morali poenotiti v kratkih, jedrna- tih, vsebinskih informacijah. V tak cilj bo usmerjen par- tijski občinski bilten. Drugo okvirno področje so delovne organizacije. Prav v delovnih sredinah bi morali o vlogi in namenu dobrega obveščanja več govoriti. Zakon o tisku je odprl pomembno poglavje v spreminjanju družbenega od- nosa do obveščanja. Ce na osnovi ankete o statutarni urejenasti obveščanja v celj- skih delovnih organizacijah izrečem oceno, potem smo lahko s formalnih vidikov skorajda zadovoljni. Kako- vost obA^eščanja je seveda drugo vprašanje, še vedno prevladujejo tradicionalne in- formativne poti: ogla.sne de- ske, zvočniki, razne okrožni- ce. Pone"kod so že prisluhnili ustavnim možnostim. Imajo zbore delovnih ljudi, debatne razgovore, informativne sku- pine, da ne omenjam inter- nih časopisov. NT: Kaj pa ste želeli ugo- toviti z anketo o obveščanju v delovnih organizacijah? Ivo Potočnik: Z anketo smo hoteli zvedeti, kako je obve- ščanje statutarno urejeno. Dobili smo odgovore iz več kot 40 delovnih organizacij. Zanimalo nas je tudi. ali ?:e prilagajamo sistem obvešča nja novim samoupravnim or- ganizacijskim oblikam, kot so TOZD, OZD, SOZD in druge. Vprašajmo se, kako poteka informacija med prejšnjim vodstvom in temeljno orga- nizacijo. Kakšna mora biti vlioga družbenopolitčnih or- ganizacij pri izvedbi boljše obveščenosti delavcev. Ustav- ne spremembe zahtevajo tudi drugačno ja\most dela v de- lovnih organizacijah posebne- ga, širšega družbenega pome- na. V zavarovalnicah, ban- kah, v zavodih regionalnega pomena. Občani, delavci fi- nansirajo te ustanove. Vpliva- ti morajo torej na p>olitiko teh ustanov, na njihovo delo: Vplivajo pa lahko, če vedo, kaj delajo, če sklenem mi- sel o obveščanju v delovnih sredinah, potem bi povzel to- le: formalno je obveščanje dobro opredeljujejo v statu- tih. l7A-edbena plat pa je skromna. Standardna. Na drugi strani pa je res, da de- lavci nekaterih informacij ne uporabljajo dovolj. Jih ne »slišijo«. Izjema .so interni časopisi, ki so brani. Se ena stvar je pomembna. Mnoge informacije strokovnih služb so našim ljudem, delavcem nerazumljive zaradi zaplete- nega, prezahtevnega jezika. NT: Tretje področje delo- vanja vaše komisije pa seže v občinski prostor. Kako oce- njujet-e obveščenost občanov in delavcev v Celju. Kje vidi- te probleme? Ivo Potočnik: Osrednja sredstva obveščanja in oba lokalna medija. Novi tednik in Radio Celje, opravljata ve- liko vlogo. Menim pa, da bi moral biti bolj v ospredju obveščanja delovni človek. Novinarji bi morali več med ljudi v delovne kolektive. Spremeniti moramo sedanje stanje, ko pride novinar v tovarno, a se marsikdo boji kaj povedati ali pa niti noče. No\anar in delavec morata postati sodelavca, ki si zau- pata. Ki zaiata skupno obli- kovati mnenje in stališče. Pot do informacij naj bo odprta — za delavca in za novinar- ja. Nove ustavne spremembe ponujajo velike možnosti za sveže, kakovostne, množične oblike obveščanja. V delovnih kolektivih in v okviru občin- skih skupščin, kjer bo po- trebno dobro organizirati in- formativno službo. NT: Ali s tem mislite zahteve delegatskega sistem Ivo Potočnik: Da. Najpi moramo pK)gledati, kako obveščanje organizirano novih samoupravnih odna v delovnih organizacijah, so delavci v TOZD manj formirani. Ali že delujejo ( gani koordinacije, poveza med TOZD in OZD? Kako tam, kjer imajo dislocira enote. Delegate moramo 1 posobiti in dobro obveši za njihovo uspešno delo. N ni bodo stalni pogovori skupščinski problematiki, delegatskem življenju m biti zajamčena povezaW med ix>dročji združenega la. Doseči moramo usklaje nje interesov. Skupščina najbrž nadzorovala uresnJ nje sklepov in o tem pore la delegacijam. Delegatski stem pa tudi kliče k pisar. K javnemu nastopanju v sopisih in drugUi oblikah' municiranja z ljudmi vseh, so neposredno potegnjerii delegatska razmerja. Del< tov in zlasti dinižbenopoB nih delavcev. Novinarji morejo biti edini in osain- ni ustvarjalci informacij poročevalci stališč. JOŽE VOLFAi §t. 19 — 16. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 SO let UJV: VELIKO DELO osrednja prireditev za celj- območje ob 30-letnici ^y je bila ob skrbno pri- (•'.j^ljenem kulturnem pro- r^^piu (sodelovali so iz os- šole Podčetrtek in gi- JJ^je Celje) v Celju. Slav- iLjgtni govornik Janez Za- letnik je med drugim de- '»Tri desetletja dela orga- za notran.je zadeve pred- ijjvljaj«, vzeto časovno, »o- i^finerno kratko obdobje. Ce J, imamo pred očmi vsebi- dela teh organov in nji- hov ustvarjalen delež pri gra- ditvi naše družbe, potem ^ preteklih trideset let da- je vsa delovna, politična in jnoralna potrdila za pozor- nost, ki jo v teh dneh izka- pgemo temu jubileju. Cas, ^ leta 1944, ko je vrhovni komandant tovariš Tito z od- lokom ustanovil oddelek za ^čito naroda, pa do današ- jjih dni, je prežet z nepre- ^nljivimi napori in odreka- li, z mnogimi žrtvami, z bo- Latimi izkušnjami in požrtvo- Ulnim vzgledom ter pred- •vsem s težkim in odgovor- Um delom, ki so ga opravili ^lavci organov za notranje ^eve pri izpolnjevanju šte- Ivilnih pomembnih in zahtev- nih nalog v vseh obdobjih — svoje ustanovitve pa do ianes. Organi za notranje za- deve so bili vse od svojega ^Stanka neločljivo in živ- ljenjsko povezani z razredno Vsebino naše revolucije, % Igenim socialističnim znača- fem in 7. njenim nosilcem.« I Ob tej priložnosti so pode- Jlli najzaslužnejšim delavcem ^ Upravi javne varnosti pri- sflivja, s katerimi jih je za rastno in požrtvovalno delo odlikoval predsednik Tito. Red zasluge za narod s sre- brnimi žarki je prejel iMar- In Krštlnc. Red republike z ironastim vencem: Albin Co- lj», Štefan Hafner, Stanko Sajšek. .lože Jelen. Jože Me- Be, Albin Plevnik, Drago fregelj. Franc Salobir in Franc štiherl. Red zasluge za jarod s srebrno zvezdo: Ru- U Jagrič, Igor Lotrič. Ludvik Imid in Marjan šturman. Red dela s srebrnim vencem: Edravko Balog, Karlinca Ba- tistič, Anton Benigar, Silva Bogunovič. Franc Božič, Sta- ne Deisinger, Valentin Dreč- iiilf, Franc Guček, Frančiška lazbec, Vinko Jane, Alojz Kartuš. Alojz Kariž, Rudolf Kokalj, Maks Kos, Frančiška Kosi, Jože Koščak. Terezija Kralj. Anton Magrič, Albert Hetež, Stane Pečar, Martin Nrovič, Jože Rajer, Stane Judolf. Ivan Sikošek. Franc IMajda Stanič in Franc ^alokar. Medalja dela: Slav- ka Klanjšek in Viktor starej- 'i Kočevar. Delavci UJV, ki ^ zaposleni v organih za no- ^iije zadeve neprekinjeno « leta 1944 in 1945 dalje, ^ so prejeli »zvezno plake- to varnosti«: Albin Colja, Sta- Kalčič, Minka Lužar, Al- |"> Plevnik, Drago Pregelj, J«ze Jelen, Franc Salobir, ji^anc .^tiherl. Stane Rudolf, ">ton Guček, Niko Skvarča ^ Aleksander Zoreč. T. VRABL TITOVA ŠTAFETA V CELJU Sora2imerno velik prostor pred poslopjem gimnazije v Celju je bil v sredo preteki! teden docela poln mladine in starejših prebivalcev Celja, ki so pričakovali Titovo štafeto. Po krajšem programu, ki ga je izvedla celjska sredn-ešolska mladi- na, je mladim spregovoril Tone Zimšek, podpredsednik celjske obč;a>ke skupščine, in se pridružil njihovim čestitkam Titu. Dejal je, da mora mladina ohranjati vse to, za kar se je dolga leta boril njihov voditelj in njegovi najožji sodelavci, z njimi pa vse napredne sile. Nekaj minut pred" trinajsto uro je pred gimnazijsko poslopje prinesel Staietno palico Ivan Toplak, mladi delavec iz Klime, v spremstvu gimnazijcev, štafetno palico s pozdravi Titu je pozdravil predsednik občinske konference Zveze mladine Celje xVfetod Trebičnik, ki je v kratkem govoru orisal Titovo revolucionarno pot. Štafetna palica, ki je prišla iz laške občine, je nadaljevala pot proti šentjurski občini. štafetna palica s prisrčnimi in iskrenimi željami Titu je v Celju doživela lep sprejem, ki so se ga udeležili vsi vidnejši predstavniki družbeno političnega žvljenja m Jugoslovanske ljudske armade ter lepo število prebivalcev. Enako lep sprejem štafte so organizirali v vseh občinah celjskega območja. MST ...IN ŠENTJURJU Tudi delovni ljudje in mladina iz š^tjurske občine je pozdravila Titovo štafeto. ' Na območje šentjurske občine je prišla prejšnji teden dvakrat. Prvič dopoldan, ko so jO od mladincev iz Smarske občine sprejeli brigadirji delovne akcije KOZJAN- SKO 74. Ti so jo predali nosilcem štafete iz občine Sevnica. I^ugič pa je šla štafeta neposredno skoizi Šentjur, kjer jo je pozdravilo več sto občanov. Tokrat so jo nosili učenca osnovne šole ter mladinci iz delovnih orga- nizacij. Ob krajšem postanku štafete je predsednik Zveze mladine Šentjur Martin Metličar prebral pozdravno pismo tovarišu Titu, v katerem mu delovni ljudje in mladina šentjurske občine čestitajo ob rojstnem dnevu, obenem pa želijo še veliko delovnih uspehov ter zdravja. Nato je štafeta nadaljevala pot proti Šmarju. D. Mackošek Deveti maj. Dan zmage in dan veselja. Tudi za 106 družin, ki so se vselile v prva stanova- nja, ki jih je zgradil s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Celje, Po- snetek — med uvodnim govorom predsednika skupščine sklada Vlada Ramorja — na ot- voritveni svečanosti. Foto: MUan Božič OD BESED K DEJANJEM Resolucije, priporočila o odpravljanju socialnih razlik, o pospešeni graditvi stanovanj, so v Celju dobila trdno osnovo. Tudi f>o zaslugi občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. V okviru srednjeročnega načrta graditve stanovanj je našel svoje mesto tudi solidarnostni stanovanjski sklad. Z njim vred so se odprU vidiki za reševanje stanovanjskih vprašanj za delavce z najnižjimi dohodki na družinskega člana, za mlade družine in ostarele ljudi. Prvi rezultat dela tega sklada je na Lavi. To je 106 stanovanjski blok, ki je prav te dni sprejel svoje prve stanovalce. K u-spešnosti te akcije je v znatni meri pri- si>evalo celjsko stanovanjsko podjetje, svoj delež pa je dal tudi Ingrad s solidno kvaliteto del, ki je v splošno zado- voljstvo prvih stanovalcev. Seveda pa ne kaže prezreti no- silca akcije — solidarnostnega stanovanjskega sklada, ki je s samoupravnimi organa uispešno opravil oclgovorno na- logo. - MB VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠICA SLAVA VUČAJNK, PREDSEDNICA 10 SKUPŠČINE TEMELJNE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA Na podlagi petletnega programa razvoja otro- škega varstva v občini Celje si je skupnost otroškega varstva zada- la v letu 1974 uresniči- tev številnih nalog gle- de dnevnega varstva predšolskih otrok, osta- le dejavnosti v korist otrok, denarne družbe- ne p>omoči socialno ogroženim otrokom iai ostalih obvezinosti. Tovarišioa Vučajnko- va, prosimo, da odgo- vorite, kakšno bo otro- ško varstvo v letu 1974 v občini Celje po pod- pisu samoupravn^a sporazuma? Dominika Poš Območje KDO V ZBORIH v Novem tedniku bomo predstavili predsednike in na- mestnike zborov novih delegatskih občinskih skupščin. Prav tako bomo z njimi in z vodji delegacij pripravili več intervjujev o konkreinem delu delegacij in neposredni po- vezavi med občinsko skupščino, predsedniki zborov in de- legacijami. Ker smo nekatere sedanje predsednike zborov združenega dela že predstavili v času volilnih priprav, ob- javljamo tokrat samo tiste, ki jih še nismo. ŠENTJUR VIKTOR HRASTNIK — pred- sednik zbora združenega dela ŽALEC Rafko Mlakar, predsednik zbora združenega dela žal- ske občinske skupščine ŠMARJE VIKTOR LOVRE — podpred- sednik zbora združenega dela Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine Šmarje pri Jelšah, Ivan Si- tar, zaposlen v Steklarni Bo- ris Kidrič v Rogaški Slatini. LAŠKO Jože Rajh, predsednik zbora združenega dela laške ob- činske skupščine. Podpredsednik Ivan Jemej- šek Iz KORS-a. 4. stran — NOVI TEDNIK 16.ma| 1974 §t. Uspehi EMO Še nekaj dni nas loči, ko bodo v EMO zabeležili drugo leto izvajanja' sanacije v podjetju. Marsikaj sta prinesli ti dve leti, ko so v podjetju vla- gali maksimalne napore za premagovanje težav. Nasprotujoči si pogledi in; mnenja, nelikvidnost in vse, kar ob takih prilikah pač zraven sodi, je pe-j stilo kolektiv, ki ni klonil. i Letošnji proizvodni rezultati vlivajo dokajšen optimizem. Kolektiv je' ob intenziviranju klasičnega programa dosegel v prvem četrtletju dobre ^ poslovne uspehe, saj so ustvarili skoraj 6 milijonov dinarjev skladov. Ve-( selje jim greni neurejen sistem cen in težave z repromaterialom. i Kaj sta pravzaprav prine- sli dve leti izvajanja sana- cije v največjem celjskem ko- lektivu, v EMO? Odgovoriti strnjeno na to vprašanje je pravzaprav težko. Kajti pro- ces sanacije v bistvu še ni zaključen, po drugi strani pa je potrebno F>osamezne mo- mente nedvomno širše opre- deliti. Razlogi, ki so pred dvema letoma narekovali sanacijo, so biii nedvomno več kct utemeljeni. Zaostajanje v mo- dernizaciji in tehnologiji, niz- ka vlaganja ter drugi orga- nizacijsko kadrovslci proble- mi so pestili kolektiv, ki ga je močno prizadela še nelik- vidnost, saj so bili dve leti nepretrgoma blokirani in to za največ 69 milijonov dinar- jev. S sredstvi republiških ter občinskih rezerv, Ljub- ljanske banke m dobršnega dela, ki ga je prispeval ko- lektiv sam (tudi zunanji kre- dit si je kolektiv oskrbel sam) so se lotili sanacije. Med ovire, ki so negativno vplivale na petek in izvaja- nje sanacije, je nedvomno po- trebno šteti tudi dejstvo, da je čestokrat prihajalo do na- sprotujočih si mnenj in sta- lišč posameznih deja^/nikov, ki so bili v sanacijo vključe- ni. Eni so se na primer za- vzemali Za radikalno menja- vo v proizvodnem programu, drugi so vztrajali na razvija- nju le-tega in podobno. V sklopu vsesplošnih naporov je bila izvedena tudi integra- cija z Iskro, ki naj bi prav tako doprinesla .svoj delež k čimprejšnji sanaciji podjetja. Dve leti ustvarjalnih iskanj in preverjanj postavljenih programov ter odrekanj in naporov kolektiva niso osta- la brez ustreznih učinkov, če- prav morda v celoti ne takš- nih, kct so jih nekateri pri- čakovali. Spremenjene cene nekateri .TI nosilnim, proizvo- dom ter intenzivirane proiz- vodnje je omogočilo, da je podjetje lahko poslovno leto zaključilo brez izgube, kar je potrdilo, da je podjetje nedvomno sposobno rentabil- nega poslovanja, še boljše rezultate pa dosegajo v le- tošnjem letu. Prerastel je ce- lotni dohodek (indeks 134), znatno so povečali dohodek (171) in kar je najvažnejše, ustvarili so 574 starih mili- jonov dinarjev skladov, še dva podatka sta pomembna. Zmanjšali so zaloge, posluje- jo pa z manjšim obsegom kreditov za obratna sredstva, kot je bilo to v istem času lani. Za 9 odst. je pcrastla ekonomičnost, za nekajkrat pa so povečali rentabilnost in akumulativnost. Dosežki to- rej, ki se jih prav gotovo lahko vsi veselimo. Pa vendarle obstajajo tudi težave. Poleg tega, da še ni- so luredili cene nekaterim proizvodom, da stalno raste- jo cene reprodukcijskemu materialu, ki pa ga je povr- hu vsega še težko dobiti, por meni trenutno za podjetje največji problem tovarna kontejnerjev. Ta največja po- vojna naložba v EMO in ena največjih v C}elju sploh, se je sprevrgla v svoje naprot- je. Postavljena je bila, da bi z njo reševali EMO, pa mo- ra sedaj kolektiv s svojim klasičnim programom reše- vati kontejnerje. Za kaj gre? Kljub temu, da so v podjet- ju za proizvodnjo kontejner- jev tehnološko in kadrovsko v celoti pripravljeni, proiz- vodnja v predvidenem obse- gu ne bo stekla, kajti plani- ranega dohodka ni mogoče doseči. 2e letos bo. treba od- šteti prvo anuiteto preko 10 milijonov dinarjev, ki pa jo bo mcral kolektiv ustvariti z aktiviranjem nadomestne proizvodnje za izpadle kon- tejnerje. Strokovna šibkost elaborata, nekatere nedopu- stne napake, ki so bile stor- jene pri tem, ter spremembe, do katerih je med tem ča- som prišlo na svetovnem tr- žišču, so tako pač pustile svoje negativne posledice. No, tragično to vendar pravza- prav ni, saj bo moč tod or- ganizirati drugo, donosnejšo proizvodnjo, če pa se bodo spremenile tudi svetovne raz- mere, lahko v slehernem tre- nutku steče tudi načrtovana kontejnerska proizvodnja. BERNI STRMCNIK Celje Cinkarna in Železarna predstavljata malo manj kot tri. četrt skupnega izvoza. Celjski izvoz je bil na za- četku leta plansko postav- ljen zelo visoko, kljub temu pa so rezultati po prvih treh mesecih tega leta presegli vsa pričakovanja. V prvem trimesečju je izvoz po po- datkih oddelka za gospodar- stvo občine Celje z vrednost- jo 11,3 milijona dolarjev za več kot sto odstotkov pre- segel rezultate, dosežene pre- teklo leto v enakem obdob- ju. Ugodno je tudi izpolnje- vajne. letnega plana, saj je dosežen izvoz že presegel če- trtino visokih letnih obvez- nosti delovnih organizacij. Kar 72 °/o izvoza pa gre na račun Cinkarne m Železarne Štore. V Cinkarni so dosegli to- likšne rezultate predvsem s povečano proizvodnjo titano- vega belila. Povpraševanje za njihovimi proizvodi se je za- radi pomanjkanja izdelkov iz cinka, svinca in osnovnih kemičnih proizvodov na sve- tovnem tržišču izredno pc- večalo. Tako je Cinkarna "iz- vozila letos do aprila za pet milijonov dolarjev, lani v treh mesecih pa za milijon in pol. Železarna je dosegla dva- inpolkratno realizacijo izvo- za v odnosu na lansko prvo trimesečje. Izvozili so izdel- kov v vrednosti čez tri mi- lijone dolarjev, medtem, ko je letni plan nekaj čez deset milijonov. Lesno industrijski kombi- nat Savinja je z ,-)58.000 do- larji tretji cel j slu izvoznik in dosega letni plan z 22 od- stotki. Razveseljiv je opazen napredek pri prodiranju na tuje tržišče, povečano pa je povpraševanje po hrastovem žaganem lesu. EMO je izvjzila izdelkov v vrednosti 786.000 dolarjev, kar je za 20 odstotkov več kot lani v pr/em trimesečju, izredno pa se je povečal izvoz Žične, sicer ne na po- dlagi novih naročil, temveč iz pogodb, ki so bile skle- njene lani. Žična je dosegla 272.000 dolarjev, lani pa do aprila 27.000. Toper in Aero sta izvozila za preko 300.000 ^ larjev. Izvoz v Aeru je rnoj no povečan, vendar zaostaj v dinamiki. Delež prodanega blaga c^j skih delovnih organizacij 5, konvertibilno področje zngj kar 74,5 % skupnega izovo^ Po takšnih pi-vih rezultatj| je pričakovati, seveda q| normalnih pogojih, mo^ presežek že tako visokih le nih planov. M. j _ I Naš delegat: Opekarna Jožef Lipičnik je delegat v delegaciji TOZD Opekarna Ložnica. V p>odjetju je zapo- slen že od leta 1957. Najprej je bil kurjač, nato pa je opra- vil tečaj in je sedaj že 4 leta varilec. Jožef Lipičnik je tudi predsednik delavskega sveta TOZD. Povejte, kaj mislite o de- legatskem sistemu? Mislim, da dobivate na to vprašanje od vseh delavcev FKKiobne odgovore. Veseli smo, da je prišlo do takih premikov, saj bodo naše za- hteve, želje, lažje prihajale do izraza. Bistvo vidim v tem, da je sedaj veliko de- lavcev vključenih v proces odločanja. Tako bomo težave lažje reševali. Naša delegaci- ja se je že sestala in izvolila predsednika. Pred sejami občinske skupščine se bomo sestali in se dogovorili za mnenja in stališča, ki jih bo zastopal naš delegat. Po se- jah bomo s sklepi seznanjali člane kolektiva. Kako je bilo pri vas dosli s samoupravljanjem? Zelo različno. Navadno bilo sicer dobro, a dela« smo bili premalo seznanje: s tem, kar se je dogajali Problemi so se tudi prepoč si reševali. Precej je bilo o\ in zavor za razvoj saJ upravljanja. Kot TOZD taod sedaj lažje delali. Uvedli \ mo delavski nadzor in stva se morajo izboljšati. Pre vsem moramo zaostriti odg vornost. Kako gledajo v kolelitii na delegatski sistem? Delavci smo zadovoljni I veliko pričakujemo. Od tisti ki so nas izvolili v delegai jo, cesto slišimo: Le gleji da ne boste pozabili na m Izvolili smo vas zato, da 1) ste dobro delali. Skratka, kolektivu vedo, za kaj gi Politična dejavnost je požii la zanimanje in pripravi) nost za delo v kolektivu. TRI DELEGACIJE V METKI v celjski tovarni Metka so izvolili tri delegacije, in sicer v temeljni organi- zaciji združenega dela pro- izvodnja tkanin Celje, v delovni skupnosti skup- nih služb in v temeljni organizaciji združenega de- la konfekcije Kozje. V TOZD proizvodnja tkanin so bili v delegacijo izvo- ljeni: Kazimir Vodenik, Ivan Bobnar, Alojz Grum, Danijel Smole, Frida Ce- ne, Lizika Kmecl, Alojzija Jovan, Fani Svet, Valter Hojnik, AIo.)z Ratajc, Jo- že Cernezelj, Majda Bla- gotinšek, Marjan Marcius, Milica Rebernak in Anto- nija Novak. V delegaciji TOZD kon- fekcija Kozje so: Kari De- belak, Kari Vo.avšek, Ma- rija Bevc, Marija Peršl, Ivanka Bračun, Vida Gro- beške in Janez Pečnik. Člani devetčlanske dele- gacije, delovne skupnosti skupnih služb pa so Ivan ka Cmok, Irena Turnšek, Marjana Kis.inger, Marija Bobnar, Jožica Urleb, Bo- žo Herboka, Cvetka Bu- garin in Fanika Nežmah. V TT Prebold 20 DELEGATOV Jože Lubej Ing. Manja Lesjak V tekstilni tovarni Prebold so izmed 1323 članskega ko- lektiva izvolili v delegacijo 20 članov, in sicer: Jožico Bin- go, Antona Brinarja, Antona Burkeljca, Silvo Debelak, Vin- ka Drča, Nado ing. Flis, Ro- berta Gaberška, Karla Kvar- tiča, ing. Marijo Lesjak, Jo- žeta Lubej a, Norberda Mar- kona, Simona Plavčaka. Mar- to Pra.protnik, ing. Zdenko Stmad, Karla štormana, Pe- tra Tratnika, Marijo Vedenik, Roberta Vedenika in Milana Vovka. Tri izmed njih pa smo vprašali, kako bodo iz- polnjevali to pomembno • sa- moupravno nalogo. JOŽE LUBEJ — vodja de- legacije, obratovodja tkalni- ce: »Na prvi seji zbora zdru- ženega dela občinske skupšči- ne sem bil prav jaz in lahko rečem, da zaenkrat še ni vse tako, kot smo si zamislili. Sicer pa menim, da je vsak začetek težak in da bomo tudi delegatski sistem kmalu utrdili. ING, MANJ./l LESJAK — vodja priprave dela: »O vsa- ki zadevi bomo v tovarni raz- pravljali in zavzeli svoje sta- lišče. Ce bom šla na zbor Robert Gaberšek skup.ščine, bom to stališče za- govarjala in skušala z njim prcKireti, med tem ko bom našo delegacijo o sklepih zbora skupščine seznanila«. ROBERT GABERŠEK — vzdrževalec strojnice: »Trudil se bom, da bom naloge, ki jih imam kot delegat, dosled- no izpolnjeval ter tako do- prinesel svoj delež k razvi- janju samoupravnih odnosov. Seveda računam, da bomo pri svojem delu naleteli na težave in kritike.« Tekst in foto: T. TAVČAR ^9 — 16. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 Ha PA v Celju PRVI DIPLOMANTI! Pretekli teden je bila v no- , poročni dvorani v Celju 'I prisotnosti predstavnikov "j^jnske skupščine in druž- lano političnih organizacij, j^fesorjev in študentov pe- Lgoške akademije * Maribor ^ oddelka za razredni pouk r Celju, slovesna podelitev jiplom prvim učiteljem, di- jujtiantom celjskega oddel- ka. Trije izmed sedmih di- Milena Leskovšek plomantov so na vprašanja, zakaj so se odločili za študij razrednega pouka, kaj jim višja izobrazba kot razred- nim učiteljem pomeni in kje se bodo zaposlili, odgovorili MILENA LESKOVŠEK, do- ma iz Šentjurja: »Za učite- ljico na razredni stopnji sem se .odločila predvsem zato, ker imam rada majhne otro- ke. Vzpodbudila pa me je tu- di možnost študija na PA ta- korekoč doma. Ce bi morala študirati v Ljubljani ali Ma- riboru, bi bilo to zame mnogo težje, ker nisem imela štipen- dije. Da smo končali študij Dragica Lupše v najkrajšem možnem roku, se brez dvoma lahko zahvali- mo tudi izrednemu razume- vanju profesorjev in čudovi- temu sodelovanju z njimi. Za učitelja na razredni stopnji pomeni višja izobrazba mno- go večjo usposobljenost za delo. Res je, da smo imeli pri tem študiju manj prakse, vendar mislim, da nam bo teoretično znanje, ki smo si ga pridobili, pri delu še kako služilo. Trenutno sem zapo- slena v šentjurskem vrtcu. Kasneje se bom prav gotovo odločila za delo na šoli. Naj- raje bi poučevala v 4. raz- redu.« Anton Smrke • DRAGICA LUPSE, doma Iz Celja: »Pedagoški poklic je v naši družini tradicija, zato sem se že zelo zgcvdaj navdu- šila za delo z otroki. Sploh pa imam rada d(^lo z naj- mlajšimi. Zato sem se tudi odločila za razredni pouk. Ker sem že nekaj časa zapo- slena v Pionirskem domu v Celju, sem opazila, da ml kljub znanju, ki sem ga os- vojila na PA, nekaj manjka, in sicer metodika podaljšane- ga bivanja. Tega pri študiju ni. Premalo je tudi praktič- nega dela. Zelo sem vesela, ^a sem si lahko višjo izo- brazbo pridobila kar tu v Ce- lju in da smo pri profesor- jih našli toliko razumevanja in požrtvovalnosti, saj smo lahko izpite delali tudi med počitnicami. Sklenila sem, da se bom po opravljenem stro- kovnem izpitu raje zaposlila v šoli.« ANTON SMRKE, doma.iz Prebolda: »Že v osnovni šo- li sem se odločil, da bom po- stal učitelj. Ne vem, zakaj, ampak zelo rad delam z otro- ki. ZadovoUen sem, da sem lahko končal študij na PA v Celju. Vendar bi se, če ne bi bilo tu tega oddelka, izobra- ževal v Ljubljani. Štipendira- la me je žalska občina in že lani novembra sem se zapo- slil na osnovni šoli v Vran- skem. Širše znanje je danes tudi na razredni stopnji nuj- no potrebno, kajti otrokom je treba nuditi vedno več. Zato bom kasneje, če bo res mo- žen tudi študij na II. stop- nji v Mariboru, z izpopolnje- vanjem še nadaljeval. Iz pro- svete pa ne grem!« Priznanje za vestno delo Je dobil na zadnjem občnem zbor« Občinske gasilske zveiie Velenje dosedanji predsednik FRANC ŠKAItJA, ki je opravljal to odgovorno delovno mesto sedem let, prej pa je bil že enajst let podpredsednik. Istočas- no so za novega predsednika izvolili EfilDIJA PETKETICA, za podpredsednika pa IVANA GRUDNIKA. Na občnem zboru, ka- terega so se udeležiti gasilci dvanajstih prostovoljnih gasilskih društev in dveh industrijskih, so največ govorili o nujnem na- kupu težke gasilske mehanizaci,je. ki bi olajšala gašenje zlasti v modernih, visokih stolpnicah. L. OJSTERŠEK Spet na odru v Celju bo pod pokrovi- gljstvom Občinskega sindi- jainega sveta od 27. maja do junija srečanje gledaliških jjjupin Slovenije. To bodo bbrane predstave kot zak- ^u^ni del prestavitve reper- jparnega in uprizoritvenega jrizadevanja gledaliških ama- [grjev. Zaključni del bo pred- (tavljalo 6 uprizoritev odrskih ^edaliških skupin in po ena najboljša lutkovna in mladin- 1^ postavitev iz Naše bese- le, ki snio jo nedavno videli \ Celju. [ Na zaključnem srečanju ^0 sodelovale naslednje toipine: V ponedeljek, 27. ^ja bo na sporedu komedi- k Marina Držiča: TRIPČE DE UTOLCE, drugi dan se JBam bodo predstavili člani ^toaterskega gledališča iz Ve- mj& z dramo Toneta Part- [|iča »NAJ POJE ČUK«, kot retji bodo nastopili domači- u, člaai Prosvetnega društva ^rja« iz Trbovelj s kome- ijo Jožeta Javorška »MA- EVRI«, tudi v četrtek 30. baja bo na sporedu sodob- |B satirična komedija »VEC- lA LOVI.SCA« v uprizoritvi Kdališke skupine iz Prevalj p Mežice, predzadnji dan si pio lahko ogledali mlade pedališčnlke iz Horjula pri Ljubljani z delom »KORENI- fe«, zadnji dan pa bo naj- toljše ocenjena predstava imat^rskega gledališča »Sla- a Klavora« iz Maribora — prizorili bodo »SAMOMORIL- lA«. V popoldanskem delu <* 15. uri) pa bo na spore- iu lutkovna predstava Lut- »vnega gledališča iz Kranja » mladinska postavitev gle- Wiške etude v izvedbi dija- Pedagoške gimnazije iz. laribora. ŠTEFAN ŽVIŽEJ TURIZEM Ob Šmartinskem jezeru. Kdaj bosta jezer.o in nje- govo območje povsem zaživela v turističnem in rekreacijslo načelu, da bi en varnostni okoliš po- krival območje ene krajevne skupnosti. Ker pa je v šent- jurski občini več . krajevnih skupnosti, kot je delavcev na postaji milice, so se odločili, in ustanovili pet varnostnih okolišev, v katerih je združe- nih vseh enajst krajevnih skupnosti šentjurske občine. Vloga varnostnika na varr- nostnem okolišu je v tem, da dobro pozna občane v tem okolišu, prav tako oni njega, da dobro pozna vse kompo- nente varnostne situacije in F« da je zelo dobro, tesno po- vezan z odborom za sploni ljudski odpor v krajevnih skupnosti. Glavni namen ustanovitelja varnostnih oko- lišev je v tem, da pride do večje povezanosti postaje mi- lice s krajevno skupnostjo in obratno. »Z varnostnimi okoliši pri- čakujemo, da nam bodo ob- čani bolj pomagali z raznimi napotki in tako olajševali na- še delo,« pripoveduje koman- dir PM Ivan Stopinšek. »N. pr. občani nas bodo lah- ko opozarjali na primere ali Ivan Stopinšek poskuse sovražnega delovanja ali protidržavne usmeritve, opozarjali nas bodo na vzro- ke nezadovoljstva delovnih ljudi in občanov zaradi btaia- šanja posameznikov in po- dobno. Potem bodo sodelo- vali z nami, ko bo šlo za var- nost posameznika tn druž;be na lastno iniciativo ali pa na naš poziv. In neposredno bo- do lahko vplivali na odprav- ljanje nepravilnosti v odno- sih med ljudmi.« 2Jaradi katerih problemov vas boli glava? »To je varnost v cestnem prometu. V zadnjem letu smo imeli občuten porast pro- metnih nesreč v odnosu na prejšnje leto, to se pravi, da smo imeli kar sedemdeset prometnih nesreč več ali 35 %. To je velik skok, kljub temu da posvečamo temu problemu precejšnjo pozor- nost. ImeU smo 267 promet- nih nesreč, od tega 6 smrtnih primerov, 42 hudih telesnih poškodb itd. Zaradi poveča- nja prometnih nesreč smo povečali kaznovaiLno politiko in poostrili represivne ukre- pe. Kljub temu pa nismo do- segli zaželenih usipehov, zdaj pa se bodo morali v to akti- vno vključiti VSi tisti, ki so »cklicani, druigače brmo bele- žili še hujše podatke, kot j^ih- že.« Kako je s kadri? »Povedati moram, da je prav kadrovsko vprašanje v zadnjem času postalo ponov- no problem na naši ixxstaji. Pred leti je bil podoben pro- blem, potem je bilo dve leti v redu, zdaj pa je ponovno kriza kadrov. Jasno je, da problem kadrov nd samo pri nas, ampak v vsej Sloveniji, kolikor md je ta problemati- ka poznana. Pri nas smo se močno angažirali, da bi pri- dobili čimveč mladincev, ki uspešno konča osemletko in da bi se vpisaJi v kadetnice. Vendar zaželenega uspeha na bilo. Letos smo uspeli dobiti štiri, kar pa je še vedno pre- malo.« Jordan Gosar je že tri leta miličnik, drugače doma iz Na- zarij, v svojem zahtevnem po- klicu pa uživa, kar čuti do njega veliko veselje. PobaraJi smo ga, kaj misli o odnosu občan — miličnik: »Velika večina spoštuje naš ■poklic in nam p^^maga, so pa vmes, tako kot povsod, iz- jeme. Tako nas napadajo z noži, streljajo na nas in po- dobno. To so neprijetne stva- ri in težko je s človekom, ki noče razumeti, da ne more delati in odločati kar po svo- ji glavi.« Kakšne želje imate na svo- jem delovnem mestu? »želim, da bi se tako izpo- pK>lnil, da bi bil resnično do- ber miličnik in da bi izpol- njeval vse tisto, kar zabteva od mene služba.« Dela jim nifcold ne zmanj- ka. Na teren morajo v soncu in dežju, v vetru in burji, podnevi in iKmoči. Ti fantje v modrih imiformah so tisti, ki nas čuvajo iin skrbijo zato, da lahko mimo spimo. Setjurski miličniki (seveda so tudi drugi) so izredno pri- zadevni, saj so v najglobljih detajlih sprejeli in dojeli smi- sel službe, ki je bila pred dnevi »stara« 30 let — to ie služba Uprave javne varnosti. Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED Jordan Gosar pri teleprinterju VAŠ SLABA CESTA Jernej Flis je doma iz Radane vasi pri Zrečah, od koder se vozi vsak dan nekaj kilometrov do Ko- vaške indiostrije, kjer je zaposlen. »C^esta od naše vasi do ceste je zelo sla- ba. Po njej namreč vsak dan vozijo tovornjaki, ki so last Cometa iz Zreč in ki prevažajo pesek iz bliž- njega peskokopa. Na ce- sti so zaradi težkega to- vora nastale jame, ki so zelo nevarne za avtomo- bile. Krajani smo se že dolgo tega pogovarjali s Cometom, ki je obljubil, da bo cesto vzdrževal in poravljal. Doslej so jo sa- mo zasilno zasipali. Toda področje, kjer je speljana cesta, je močvirnato in delno popravljanje ne za- leže preveč. Najbolj pa je takšna cesta nevarna otro- kom, ki hodijo v šolo iz Radane vasi, Grečič tn Zlakova v Zreče, saj je ce- sta zelo ozka in tovornja- kov veliko. Starši se zelo boje, da se ne bo otro- kom zgodila kaka nesre- ča. Zato ne bi smeh ča- kati na najhujše, ampak bi morali cesto popraviti že prej.« Komunalne 25adeve so pogost problem manjših vasi, ki si same lahko le delno FKjpravljajo ceste. Verjetno m bodo odslej bolje, ko se bo stekal de- nar iz delovnih organiza. oij v vse tiste krajevne skupnosti m kraje, od ko- der so doma člani kolek- tiva. Tako bo verjetno ostalo tudi več denarja za urejanje cest in ostalih komunalnih zadev v posa- meznih krajih. Kljub te- mu pa bi morali cesto od Radane vasi do glavne ce- ste toliko p>opraviti, da bi bila vama za otroke, ki hodijo v šolo in za osta- le krajane, ki se dan za dnem vozijo na delo v Zreče in Slovenske Konji ce. DAMJANA STAMEJCIC KDO Z NT V VARŠAVO KIL Liboie Kolektiv keramične mdu- strije iz Li^boj sodi med sred- nje velike. Trenutno je tu za- poslenih 520 ljudi. Lani so ustvarili 4,3 milijarde starih dinarjev celotnega dohodka, kar je bilo za 18 odstotkov več kot leta 1972. Prvi letoš- nji rezultati kažejo, da bo kolektiv tudi letos npravil korak naprej. V prvih treh mesecih so namreč ustvarili vrednost proizvodnje, ki je za 79 odstotkov nad dosežki iz enakega obdobja lani. Po pred v'idevanjih bo letos bruto proizvodnja dosegla 6,5 do 7 milijard starih dinarjev. Za sklade so lani izločili 243 mi- lijonov, v prvih treh mesecih letos pa kar 230 milijonov sta- rih dinarjev. Tudi stopnja amortizacije je po prvih treh mesecih letos nad predpisano za celih 150 odstotkov. Vse to so rezultati, ki v le- tošnjih izjemno težkih pogo- jih gospodarjenja zaslužijo posebno pozornost. Vzrok za tak ix)rast ni izključna kon- junktura. Vzroke je treba is- kati predvsem v aktivizaciji lanskoletne investicije. Takrat so v obnovo tovarne vložili 1,3 milijarde starih dinarjev. Pri- dobili so novo trafo postajo, kotlovnico, kompresorsko po- stajo* 5 novih peči, dogradili so halo loščilnice in nabavi- li vrsto strojev. Ob upošteva^ nju vsega tega in nizke vred- nostne osnove surovin — bla- ta, kamenja in peskov, uspe- hi torej niso mogU izostati. Svoj proizvodni program so razširili in tako sedaj proiz- vajajo tudi podne ploščice in opeko. Seveda brez težav tudi v KIL ne gre. Glavni problem je pomanjkanje delavcev", saj so z novimi kapacitetami ustvarili pogoje za zaposlitev še dodatnih 50 do 80 ljudi. Delavcev preprosto ni. Ob upoštevanju dobrih osebnih dohodkov, ti so letos višji kar za 55 odstotkov v odnosu na enako obdobje lani, je to za- čudujoče. Naj povemo le še to, da je najnižji dohodek v tovarni, prejemata ga dva de- lavca, 130 starih tisočakov. Problem verjetno izvira iz splošnega p>omanjkanja ka- dra v žalski občini. Skoraj povsod v občini so namreč znatno razširili svoje zmoglji- vosti in do novih delavcev je vse težje priti. Edini izhod za podjetje je nadaljnja moder- nizacija in avtomatizacija povsod tam, kjer je to le mo- goče. Drugi problem predstavlja^ jo omejitve porabe električne energije. Brez elektrike je namreč onemogočen celoten proizvodni proces. Samo lani so zaradi redukcij iz^bili več kot enomesečno vrednost proizvodnje. Tretji problem ni značilen le za KIL. Cene izdelkov so pod strogo kontrolo. Tovami tako ne ostaja drugega, da ob previsokih stroških in pre- nizkih cenah ix>sameznih'pro- izvodov te opusti in razvija nove. To reševanje je drago, saj je pot od idej do proiz- voda dolga. Srečujejo se nam- reč s pojavi, da z določenim izdelkom res prodrejo., osvoji- jo trg, povpraševanje je ve- liko, potem pa ga nenadoma ne morejo več proizvajati ijn prične se nova dolgotrajna pot do potrošnika. Se beseda o iz\'ozu. Lani je ta dosegel 630.000 dolarjev. Izvažajo največ okrasno in gospodinjsko keramiko ter grafitne lonce. Podietje tesno sodeluje z nekaterimi zaiani- mi tujimi podjetji. Naj tu omenimo le Jasbo, ki je pri nas pravi pK>jem dobre in le- pe keramike. Ob tem le še to, da se je marsikateri iz- delek, ki ga pri nas kupimo kot »Jasbo«, rodil in nastal v naših Libojah. Ne bi bilo prav, če bi govo- rili le o p>oslovanju tovarne KIL. Spregovorimo še o sa- moupravljanju v tem kolekti- vu. KIL je organiziran v dve TOZD in skupnost strokovnih služb. Kolektiv je samouprav- no razdeljen tudi v 9 zborov delovnih ljudi in na teh zbo- rih najbolj neposredno in sproščeno razpravljajo o vseh pomembnih vprašanjih. Stva- ri še niso idealno rešene in izpeljane. Gre za dolgotrajen proces, ki se bo pri ljudeh šele moral »udomačiti«. Pred- vsem zato, ker v preteklosti glede samoupravljanja tu ni bilo vse rožnato. Precej stva- ri bo treba urediti v zvezi z delavsko kontrolo, saj ta še ni našla svojega pravega me- sta v podjetju. Ob upošteva- nju številne in delovne orga- nizacije ZK, ki ima 49 članov in tako predstavlja 10 odstot- kov kolektiva, j;>a bodo brez Jožica Mejavšek dvoma tudi tu »zagrabili« in stvari uredili. Poglejmo še, kaj sta nam o počutju v tovami povedali dve dela/ki. Jožica Mejavšek, loščilka: »V podjetju sem že 11 let in delala sem po malem že v vseh obratih. Zdaj sem v pod- jetju zadovoljna,- saj je dosti boije kot pred leti. Plača si- cer ni najboljša, vendar je ve- liko možnosti za nadurno de- lo, ob boljših uspehih pa je tudi točka več vredna. Prav zato sem zagovornica nadalj- njega razvoja podjetja, saj se splača kako leto potrpeti in potem dosegati več. Samou- pravljanje pri nas je v pri- meru s prejšnjimi leti dobro razvito. Zlasti od nove orga- niziranosti po TOZD veliko pričakujemo, saj bomo de- lavci dobili več besede. Želim, da bi bilo tudi v bodoče vsaj Anica Zemljak { I tako, kot je danes.« i Anica Zemljak, kontrolori članica. centralnega " »Spremembe v podjetju i veUke. Z njimi je postalo | di delo lažje, saj je dosti t? avtomatizirano kot pred 1* Osebni dohodki sicer ^ najboljši, a neprimerno ši kot pred leti. O satf' pravljanju menim, da je nekoliko pomanjkljivo, dar je sodelovanja vse ^ Menim, da bi morali dela' še bolje seznaniti z njih'', md pravicami, saj so zelo ^ i interesirani za samoupr^^' j sodelovanje TOZD prin^i^, veliko no"osti ui od nove \ ganiziranosti mnogo V^.. jemo. želim, da bi re"^, strukcija tovarne uspela da bi dobro poslovali . s tem ustvarili možnosti j še boljše dohodke.« .< BRANKO STAM^J'^' U^-7"^»'''' NOV! TEDNIK — stran T ^^^a beseda 74 Zastor pade yejšnji številki smo ob- ^? da bomo danes ob- 1^ ' v konkretneje zasta- r^esedo o letošnjem pe- P i^publiškem srečanju LnirskJl^ ^ mladinskih gle- CSciii skupin. Pionirska je r gjcer samo ena, vse os- b na mladinske, a naj na- r prireditve ostane nespre- !njen, čeprav sodim, da bi stop ' celjske IV. osnovne prav tako sodil na oder ^bliškega nivoja, pa če- ^ mi morda ne bo nihče [•jel spričo lokalnega sub- plesna je torej bera letoš- , jubilejne Naše besede, je pred osmimi leti po- i!a svoje korenine v Celju zrasla v tako široko mla- [isko kulturno manifestaci- J Najprej uradne razglasit- žirije, tega »nebodigatre- Id kot Demoklejev meč p'ijad izvajalci del in kro- nadaljnjo usodo. Uspeh doživel recital Ekonom- ^ šolskega centra iz Ce- \ v režiji Štefana žvižeja naslovom »Ljubim mla- ist«. posneli ga bodo v ce- li za televizijo. Prvo" mesto je nesla »Poroka cesarja Ja- neza«, ki so jo inscenirali di- jaki mariborske Pedagoške gimnazije. Dnxgi je bil Escu- rial v izvedbi KUD »Slava Klavora«, prav tako Iz Ma- ribora. Režiser in ocenjevalec Ježe Vozni je ansamblu ce- lo »očital« že mejo profesio- nalnosti in jim to celo zame- ril. Ta predstava bo po vsej verjetnosti odpotovala tudi v Beograd na revijo amater- skih malih scen, saj jo je žirija predlagala za ogled beograjskemu selektorju. O dramaturgiji Naše bese- de 74 je govoril Jože Rode, dramaturg in urednik mla- dinskih oddaj na RTV Ljub Ijana, ki je poudaril vse več ji dramaturški razvoj mla dinskih gledaliških skupin Marjan Belina kot vodja ži rije in tajnik republiškega združenja amaterskih gleda- liških skupin pa je ocenil letošnjo Našo besedo 74 kot velik napredek mladinska dramskega gibanja. Pred- vsem zaradi tega, ker se mla- di vedno bolj izogibajo gleda- hškemu sprenevedanju, ker vedno bolj študijsko in pre- mišljeno iščejo dela 2» svo- je izvedbe in ker se iz dne- va v dan bolj zavedajo mo- či in veljave gledališke kul- ture, katere ustvarjalci so v danem trenutku tudi sami. To je pravzaprav odziv na klic odgovornosti. To spo- znanje F>a je bistvene važno- sti. Splošna ocena bi bila tudi ta, da so imele skoraj vse skupine več težav z režija- mi in režiserji (slabe raz- členitve, koncepti, nejasnosti v pojmovanju teksta, p>oust- varjalnost, premah izvirno- sti in avtorskih režij), med- tem ko je bilo več hvale iz- rečene mladim igralcem, ki so pokazali dovolj volje, res- nosti in znanja. Veliko priznanje je bilo izrečeno celjskim organiza- torjem, občinski konferenci republiškega srečanja mladih ZMS Celje, ki je bojda pri- pravilo najboljšo organizira- no Našo besedo v zgodovini na odru. In kcmentar? Vsa leta spremljam Našo besedo. Tudi tiste, ki smo jih pred leti videli v Celju in okoliških krajih, skromno pripravljene v kakšni telo- ■/adnici ali kar kabinetu ali v mrzli in nezakurjeni dvo- rani kakega kulturnega do- ma, ki je morda že zdaj po kakšnem čudežu adaptiran. Kamor smo prišli, povsod volja in zagon. Pogovori naj ostanejo, saj strokovna be- seda lahko le koristi. Naša beseda je velika kulturna akcija, ki ob svojih zaključ- kih ne potrebuje nobenega nagradnega žrebanja, brez katerih se je naša p)otrošni- ška družba komaj navadila živeti. Zato jo moramo pod- pirati, kajti v mladih je to- liko vere in moči, toliko želje po znanju, a tudi iz- povedi, da je Naša beseda toliko njihova, koUkor bi mo- rala biti tudi naša. Zato stran z dvomi. Prisluhnimo Naši besedi 75, a tudd s ti- ste strani, ki ji bo omogo- čila kar najboljšo izvedbo. In da bi ji ob koncu znaU reči tudi hvala. Za vse ti- ste, ki niso na odru, a so duša t^a gibanja. DRAGO MEDVED Iz dnevnika SLG Repertoarna izhodišča I v prihodnji sezoni, ki bo študijsko zastavljena že v tem mesecu, bo celjsko gledališče programsko vse- kakor sledilo odprtim tokovom vsega resnično ustvar- jalno humanega, osnovna orientacija pa bo afirmacija naprednih silnic naše družbe. Se pravi, da bomo ljudi spodbujali k razmišljanju, jih moralno podpirali v njihovevi delovnem vsakdanu in se izogibali vsemu, kar bi jih v njihovem graditeljskem naporu kakorkoli demorcliziralo. Vsebinsko bi ta aktiven stik z občin- stvom formulirali kot iskanje poti do človeka in upo- dobitev sveta z umetniško poglobljeno resnico, ki ne potrebuje deklarativnih razlag, pač pa komunikativno širino in preprosto odprtost v meri spontanega pri- stopa. Piedtnost bomo še vedno dajali domači izvirni Us- tvarjalnosti, dasi bomo zmanjšali ta program (ne na obvezen obulus, pač pa) na zanesljivo kvaliteto in V7iaprej pričakovano absolutno odzivnost pri publiki najširših slojev. Domače delo, sodobno in klasično, naj bt poslalo resničen dogodek, doživetja vsakega posa- meznika v kompleksnem sprejemanju in dojemanju, saj lahko edinole domače delo v najvišji meri odgovori na vprašanja, ki jih nosimo danes v sebi. Tudi dela iz tujega repertoarja naj ne zgubijo iz- poiwduosti živega, kritičnega, angažiranega gledališča. Najsi gre za pravo komedijo, tragedijo, žlahtno ljud- sko igro ali grotesko — iz svojega časa naj spregovori- jo v duhu in jeziku današnjega dne. J. Ž. V petek, 17. maja bo v Slovenskem ljudskem gle- dališču Celje zadnja premiera v letošnji sezoni. Zavoljo objektivnih težav je bilo Celjsko gledališče primorano povabiti Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, ki bo uprizorilo odlično predstavo Anouilheve komedi- je »Skušnja ali kaznovana ljubezen« v režiji Dušana Mlakarja Dolgotrajna bolezen glavnega interpreta v že skoraj postavljenem in najK>vedanem delu »Ubu kralji' jc diktirala to spremembo, pa še zakasnitev kon- ca sezone, do katere je prišlo zavoljo redukcije elektr. e?ierQijc v zgodnjih zimskih mesecih. Odločitev za go- riško gledališče je bila umetniške narave, komedija je zares izvrstna in je tudi pri kritiki doživela velika pri- znanja, nadaljuje pa že utrjeno prakso o izmenjavi re- pertoarja Abonmajske predstave bodo ob 20. uri. Koncertna kronika Za aključni VIII. abon- Dajsid toncert je bila anga- rana ameriška kitaristka ice ARTZ. V dveh dneh . absolvirala tri koncerte i mladino, 24. aprila je iek večerni recital. Dovolj (rilno občinstvo je pozor- poslušalo izvajanje na od- bem isntrumentu. Na spo- bi so bili renesančni moj- i, klasična dela pa so- bnika B. Britten in Ca- iinuovo-Tedesco. Kljub so- bi izvedbi, v kateri je po- bno lepo izzvenela Bacho- ' Suita za lutnjo, se ni lo moč ubraniti določeni »lotoniji. Instrument je f pri vsej kvaliteti bolj toeren za manjši ambient. f četrtek, 9. maja sta se (dstavUa v Narodnem do- mu dekliški zbor gimnazije iz Velenja in celjski gimna- zijski zbor. Dirigent prvega, Ivan Marin, je za Celje od- bral devet koroških pesmi, ki Pa niso toliko kontrastirale, da bi bile mogle ogreti po- slušalce. Težji del programa je pri- padal gimnazijskemu zboru, ki ga vodi Ciril Vertačnik, in se je pravkar vrnil s leto- vanja iz Belgije, kjer se je udeležil mednarodnega tek- movanja mladinskih zborov ter dosegel v svoji katego- riji I. mesto. Repertoar zbora obsega 22 p>esmi, kar je za tovrstno skupino izredno mnogo. Iz- bral je 13 pesmi, ki jih je diment skrbno grupiral od renesančnega Gallusa do so- dobnega Orffa in P. Ebna. Sledile so tri .slovenske pes. mi in 6 priredb slovenskih in drugih narodnih pesmi. Gimnazij.ski zbor je od lan- skega leta napredoval za do- ber korak. Dinamika je zelo skrbno izdelana, lepi piani se prelivajo na dolgo izdrža- nih frazah do izzvenečih akordov. Le pri nekaterih gradacijah se kakšna glasov- na skupina razgali z neple- menitimi toni, nasprotno pa so glasovne skupine pretež- no lepo zlite in plemenito obar/ane. Tako so npr. ba- si v Mokranjčevi »Njest svjat« izredno lepo zadoneli, drugi glasovi so vstopali pre- čimo, a vendar lahkotno. Zbor se je lotU izredno zah- tevne Ebnove »Salve regina« (na tekmovanju v Belgiji je bila pesem obvezna) in jo dostojno »pregrizel«. Ritmična dognanost je pri- šla do izraza V makedonski »Doletade«, pa tudi v neka- terih drugih skladbah kot so »Iz daleke zemlje«, »Ptičja svatba«, ki so pri številni publiki močno učinkovale. V celoti zelo lep nastop z mnogimi pevskimi kvaliteta- mi, ki so plod temeljitega in vztrajnega dela. Zato sta gimnazijski mešani zbor in njegov dirigent Vertačnik zar služeno prejela mnogo šop- kov, priznanje občinstva in Kulturne skupnosti C^lje. Egon Kunej Stoviček v Žalcu in Trio Franca Rizmala v Žalcu so v Savinovem razstavnem salonu odprli razstavo znanega slovenskega likovnika Vladimirja Sto- vička, ki razstavlja plakete in medalje. Na otvoritvi je podal uvodno besedo dr. Mirko Juteršek v otvoritvenem programu pa je sodeloval trio Franca Rizmala, ki je navdušil poslušalce. Sestavljajo ga pianistka Marialena Fernandes iz Indije, pri čelu je Jill Marie Fuller iz ZDA in z violino Franc Rizmal iz Žalca. Šmarje: Tokrat drugače iy šmarski občini že več let ustanavljajo glasbeno šolo, a mnogih ovir je doslej Idjub zagotovljenim sredstvom in ■Jjam otrok in staršev še niso ustanovili. Zato imajo v mnogih *'*Jih občine za otroke privatni pouk instrumentov, predvsem "■monike in klavirja, pa tudi kitare, violine, trobente in drugih. V Bistrici ob Sotli pa so se v tem šolskem letu znašli dru- 'r^- Sprejeli so pomoč občine Klanjec in ustanovili dislocirani oelek glasbene šole, ki je sicer verificirana v Krapini, a ima ^Je oddelke tudi pri delavski univerzi v Klanjcu. Od tam hodi v Bistrico ob Sotli štirikrat tedensko glasbeni pedagog, ki ^^ava otrokom teorijo in jih uči treh instrumentov: harmoni- ' kitare in klavirja. Učenci, ki bodo uspešno končali to šolo, dobili spričevala nižje glasbene šole, kar doslej v šmarski ni bilo mogoče. JOŽE LIPNIlC Bistrica ob Sotli: Koristno sodelovanje . ^'p^nci osnovne šole Bistrica ob Sotli že od jeseni sodelujejo ^^Jiževniki Branko Jurco, Ivanom Potrčem in Nado Kraigher- ft". ^začetku šolskega leta so namreč ti trije književniki imeli jstrici ob Sotli literarni večer in od takrat si redno dopi- liite Seveda je to za šolarje zelo koristno, saj imajo I ,,. * živimi umetniki in zato še raje prebirajo njihova dela 'y skušajo čim bolj razumeti. "Ida* ^"''slovanje pa je rodilo še en pomemben kulturni in ()yjr''"'stni dogodek. Nada Kraigherjeva je poslala šoli zavoj ^^ ''ijig, pri potovalni agenciji, kjer je v službi, pa je iz- ^vala ekskurzijo v Ljubljano. Tako bo 15. maja odpotovalo ' Ljubljano sto otrok. Ogledali si bodo kulturne in * h, ""l^e znamenitosti glavnega mesta, peljali pa jih bodo tu- ^ •"•Mstavo v Lrtkov^o eledaHSA». JOtK UPNIK Štore: Premalo režiserjev Konec preteklega tedna so se sestali člani upravnega odbora in igralci amaterskega gledališča Ze]ezax Celje — Štore na skupni seji. Dogovorili so se o nadljnem delu te amaterske skupine v letošnjem letu. Člani skupine so sklenili, da bodo kriminalko Sam sebi sovražnik v režiji Cveta Vernika, ki so jo pripravili za to sezono in katere premiera je odpadla zaradi nepri- čakovanih objektivnih razlogov, uprizorili v jeseni. Z Mo- lierovo komedijo George Dandm, s katero so nastopili tudi na medobčinski dramski reviji amaterskih gledali- ških skupm v Vojniku, pa bodo pričeli gostovati po oko- liških krajih. S to uprizoritvijo bodo na povabilo gosto- vali tudi v Paračinu, v okviru oktobrskih srečanj gledali- ških amaterjev v tem mestu. Amatersko skupino tarejo predvsem problemi pomanj- kanja režiserskega kadra, kar se brez dvoma odraža v številu uprizoritev. Cveto Vernik, dolgoletni režiser pri pri amaterskem gledališču, se zaradi bolezni počasi po- slavlja od režijskega dela. Na njegovo mesto bodo morali stopiti mlajši. V veUko pomoč skupini je sodelovanje z Igralcem SLG v Celju Brankom Grubarjem, kot režiser pa se bo vključil v delo amaterjev tudi Jože Jordan. CIani AG Zelezar Celje — štore se bodo pred zaključkom sezo- ne še enkrat sestali in se podrobneje |X)govorili o progra- mu nadaljnjega dela z upanjem, da bodo njihova prizade- vanja rodila pričakovane sadove. 8. stran — NOVI TEDNIK 16. maj 1974 DOGODKI ŠMARTNO: IZVOLJENI SO BILI v krajevni skupnosti Šmartno ob Pakl so bili pri zadnjih vo- litvah izvoljeni za delegate naslednji tovariši: Alojz Bole, Ivan Brd- nik, Marija Cigala, Stanko Dobnik, Janez Goričnlk, Franjo Karažl- nec, Franc Koleno, Franc Kolšek, Janko Kumer, Bogomir Modrijan, Karel Napotnik In Alojz Podgoršek. Prepričani smo, da bodo za- upanje volivcev v polni meri opravičili? ROGAŠKA SLATINA: ČETKOVIČ RAZSTAVLJA v Dlvnicl Zdravilišča Rogaške Slatine razstavlja svoja najnovejša dela akademski kipar Vasilije Četkovič. Razstavo sta omogočili Kul- turna skupnost in Delavska univerza v Šmarju pri Jelšah. Razstava bo odprta do konca meseca. Na otvoritvi je sodeloval čelist prof. Jurica Grakalič in recitatorja Jolanda Cokan In 2ivko Beškovnik. ' Za razstavl.iene plastike vlada med obiskovalci v Rogaški Slatini veliko zanimanje.* ŽALEC: POHODI IN IZPITI Zveza rezervnih vojaških starešin občine Žalec bo do 1. junija pripravila v sedmih krajevnih organizacijah zveze vojaških starešin taktično orientacijske pohode z izpiti. Priprave na pohod, kakor tudi sam pohod in izpiti za zamudnike ne bodo izvajali, zato se eventu- alni zamudniki lahko udeležijo priprav v sosednjih organizacijah. T. TAVČAR KONČNO: NOV MOST Na cesti Ljubljana — Maribor je bil v lanskem letu most čez Sa- vinjo V Latkovl vasi močno poškodovan, tako da je bila nosilnost samo dve toni, ostali promet pa je bil preusmerjen preko obvozne ceste skozi Polzelo. Po dolgotrajnih raziskavah in študijah o sanaciji mostu so ugo- tovili, da popravljen most ne bi bil zanesljiv, vsaj za dalja časa ne. Zato se je Republiška skupnost za ceste dokončno odločila, da bo GIP Gradiš Ljubljana pričelo z gradnjo v teh dneh. Kot pred- videvajo, bo gradnja mostu in popravilo obvozne ceste veljalo 8,8 milijona. Če ne bo nobenih nepredvidenih zadržkov, bo most kon- čan septembra letos. T. T.AVCAR CELJE: A. PAVLIC ODSTOPIL Direktor solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Celje Alojz Pavlic je prosil za razrešnico, ker se je odločil, da sprejme novo delovno obveznost v drugi organizaciji. Samoupravni organi .sklada so ugodili njegovi prošnji. Za začasnega vršilca dolžnosti direktorja so imenovali Draga Bračuna. Z dokončnim imenovanjem pa bodo počakali do formiranja in organizacije samoupravne stanovanjske skupnosti. ŠENTJUR: O DOGODKIH V SVETU T Šentjurju zanimivo predavanje o politično-zgodovin^ih dogodkih v svetu. Predaval je univerzitetni profesor dr. JU2NIČ Stane. Go- voril je o problemih in razvoju nerazvitih dežel, o mejnem problemu med ItaVijo in Jugoslavijo in o razvoju dogodkov v latinsko-amerl- škem svetu. Prof. dr. JlžNIC Stane je prisotnim spregovoril tudi o najnovejših dogodkih na Portugalskem. Predavanje je organiziral ObK ZK Šentjur. D. M.ACKOŠEK LAŠKO: A. PERŠE NA KONGRES Na minuli seji konference ZKS v laški občini je bila za delegata na X. kongre^su ZKJ izvoljena Anica Perše, prosvetna delavka iz Rimskih Toplic. Peršetova je z istega območja in prav tako prosvetna delavka, ko je bila na zadnji volivni konferenci izvoljena Stanka Vizo\iškova, ki je nenadoma preminula. Na omenjeni seji so analizirali tudi potek in uspeh volitev v občini in ugotovili, da gre uspeh pripisati predvsem visoki zavesti občanov. Ugotavljali so tudi nekatere organizacijske pomanjkljivosti, ki so uspeh zmanjševale. Na koncu so na .seji razpravljali tudi o napotkih CK ZKS, ki se nanašajo na organizacijo splošnega ljudske- ga odpora In obrambnih priprav. 40 LET ŽIVLJENJA POD ZEMLJO PRIJAZNA SMRT, NE MUDI SE PREDOLGO! Sivolasa glava in pri 96 lebih še vedno krepka po- stava rudarja RUDOLFA BRINARJA, vzbuja spo- štovanje. Precej oglušeU starček je kmalu priprav- ljen za pogovor, zlasti, ker nam je pomagal nje- gov sin EDVARD, ki živi z očetom v Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem mostu. Oče Brtnar tri le- ta, sin Edvard pa dve leti. Sem sta prišla iz laške občine. Ostarelemu očetu, ki je bil 40 let knap v Hrastniku, Trbovljah in nazadnje v Hudi jami v Laškem, se je pridružil 67 let stari uradnik, sin. Imata tako visoko pokoj- nino, da se sama vzdržu- jeta. »2ena mi je umrla, 87 let je imela in ostali smo sami. Jaz in moji trije si- nosi ter hči. Dva fanta sta mi bila ubita, ostal mi je samo še Edvard m hči, ki živi v Lendavi. Ker sem kot krt ril 40 let pod zemljo, so mi opešale oči.« Tako je p>ovedal oče" Rudolf, ki je v času na- šega obiska slavil 96. roj- stni dan. Sin, ki je bole- hen in operiran na želod- cu, pa je dodajal. »Med vojno smo veliko pretr- peli. Takrat je očeta zelo pobralo. Strahu smo veli- ko vžili, predvsem pa smo poznali streljanje. Rožljajo je po strehi, kot bi padala toča.« Spomini segajo daleč nazaj in se po kapljioali usipajo v pripKivedovanje. Vedno bolj je trpko, ved- no huje se odpira školjka spominov. Oče Rudolf v ničemer ne zataji in pri- pelje nit pripovedovanja do konca. Vmes ni praz- nine, ki bi jo pričakovali pri skorajšnjem stoletni- ku. Trdo življenje je biHo. Tisočkrat že napisano, če so se pisala življenja pred- vojnih knapov. Mesa dru- žina skoraj ni poznala. Rudolf ni pil, ne kadil, komaj je živel. Z njim njegova dnižica, njegovi otroci, ki jih je dal v šo- le. Lepše življenje jim je namenil. Pa ga niso vsi uživali. V življenju tega knapa je to najtrpkejše spoznanje. Pa še to, da še vedno živi. Tega Bri- narjev oče preprosto ne razume. Vid mu je že či- sto opešal, noge ga komaj drže, sluh ga je zatajil, on pa še vedno živi. »V trebuhu me boh, po- sta'1 sem nadložen. Zdaj mi je najhuje, še nikoli mi ni bilo tako hudo. Sta- rost do 70 let je lepa, potem pa postaja človek sam sebi odveč.« Take misli roje očetu po glavi. Slabo počutje, ki se lote- va Brinarjevega očeta v teh spomladanskih dneh, prekrije blesteče sonce, ki se upira v prijazno sobi- co Trubarjevega doma, v nekdanji graščini, mogoč, ni, pa vseeno premajhni za toUko osamelih in os- tarelih src. Se sreča, da jih greje toplina ljudi, ki jih oskrbujejo. Od upra- vnika do zadnje kvtharske pomočnice, ki se trudi, da bodo krožniki lepo pomitj in hrana spravljena v urs. jenih hladilnikih. Ta skrb je prisotna na vsakem ko. raku, za vsakega posaine. znika. Za Matička, Micl^o, Brinarjevega ata in nje- govega sina ter še nešte. to drugih. Smrt je tu ns dnevnem redu, pa vseeno ne marajo govoriti o njej, Le Brinarjev oče se ob vsakem stavku vrača h koncu smrti, čaka jo in prosi, da bi prišla kma lu. Ne zato, ker se je na- veličal živeti, ker pravi, da zanj lepo skrbe, am- pak kar tako, ker je že dovolj živel. Prostor pre. pustiti drugemu, utonitj kot pikica kozmosa, zgi- niti s sveta. »Težko mi bo, ko očeta več ne bo, pa vendar se zdaj že muči. Raje prej, kot pozneje, ker betežnost je samo v breme. Ko oče. ta gledam, vidim, da trpi. NikoU nisem mislil, da je starost lahko tako težka Oče slabo vidi, ima diii ge težave, prebavne. & nikoU mu ni bilo tal? hudo kot v tem času Sin Edvard je s temi be sedami povedal veliko: Dodajmo še zadnji sta. vek, ki nam ga je pove- dal njegov oče, ko je re- kel, da si ni nikoli mi^ lil, da bo tako dolgo živd in da je živl.;enja dovolj, pa imamo pred sabo zad- njo postajo življenjsk^a vrtiljaica, ki počasi prista- ja, dokler se ne bo čisto ustavil. Potem bo prišla prijaz- na ljubica, ki ne bo spra- ševala. Jemlje vse p>o vr- sti, ne izbira. Vzela bo tudi Rudolfa Brinarja,' njegovo sivolaso glavo iD edino oko. Prijateljici,. M jo oče tako težko čaka, je • ime Smrt. ZDENKA STOPAB 1^350 Starovico SLO: POVSOD PRISOTNOST Na zadnji seji komiteja ob- činske konference ZKS Ce-^ Ije so med drugim tudi raz- pravljali o oceni dosedanje- ga dela in nalogah Zveze ko- mimistov na področju sploš- nega ljudskega odpora. Po- drobneje je o SLO spregovo- ril Vaso Starovič, ki je za Novi tednik na vprašanje, ka- tere so trenutno najaktual- nejše stvari na tem področ- ju, odgovoril: »Trenutno največ delamo na tem, da bi odbori SLO našli svoje mesto v šolah, krajevnih skupnostih in de- lovnih organizacijah, skratka v vseh celicah naše družbe. Poleg tega je treba doseči, da se SLO ne bodo ukvarjali samo posamezniki aU svet za narodno obrambo, temveč vsi. Pri razvijanju SI/D mora- jo sodelovati vse družl^eno- pohtične organizacije, zlasti pa še Zvetza komunistov, in pomagati, da ti odbori čim- prej dosežejo tisto mesto, ki jim gre. Ničesar ne smemo prepuščati naključju in sti- hiji, ampak mora vse biti do- bro organiziraino in speljano. Sleherni naš človek mora bi- ti secananjen z našo obramb- no koncepcijo in vsak mora vedeti, kaikšno je njegovo me- sto in vloga v primeru voj- ne.« Kako lahko pri tem sode- lujejo informativno-propa- gandna sredstva? »Lahko in morajo odigrati izredno važno vlogo. Prihod- ryi mesec bomo sklicali po- svet s predstavniki informa- tivno-propagandnih medijev in se o tem konkretneje po- govorili. Preko časnika ali ra- dia ali televizije vsak naš člo- vek vidi, kako smo priprav- ljeni, s tem pa tudi naš so- vražnik, ki si ne bo domiš- ljal, da »spimo«. Informaitiv- no-propagandni medij je ti- sti, ki dviga temperaturo za- vesti naših ljudi oziroma bi jo moral dvigniti. In temoi bomo v prihodnje posvetili še več pozornosti. Eden brez drugega ne moremo, sicer je pa osnovni cilj SLO — sode- lovanje in prisotnost vseh, v tem je naša moč in to je tre- ba raizvijati.« Je morda še kakšna po- membna naloga, ki ji bo tre- ba posvetiti izjemno pozor- nost? »Vključevanje mladih v ak- tivno službo JLA. Dotok mla- 1 dih Slovencev je manjši kot je odhod slovenskih s* iz aktivnega služboval JLA. Kadrovanje mla JLA mora postati nao* kadrovska skrb in sevfl di mi sami bomo mor tem področju storiti * se bo to premaknilo « Ije.« Tudi v priihodi^e daJjevali s predavanji P jevnih skupnostih (sai zadnjem obdobju Je ^ takšnih predavanjih v* 90 tisoč občanov) ter ' drugimi oblikami čimbolj realizirati osn<'' men splošnega ljudsk«( pora. Bistvo je eno: mora vse, kajti prav' vseh je garancija za 08» nost. ^9 ^ 16. ma| 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POKLICNO USMERJANJE PISE 12 ROMAN BOBEN POKLICNE ŠOLE III Zadnjič sem vam po- skusil povedati za katere poklice se odloča prema- lo učencev — danes pa Na prvem mestu je go- ga problema, in sicer za katere ix)l5:lice se odloča preveč mladih ljudi. tx>vo ix>klic šivilje. Za ta poklic se odloča preko 30 odst. več deklet kot bd bilo potrebno. 2Jato se mo- ra veliko izučenih šivilj vključevati v druga, ne- poglejmo drugo stran te- Icvalificirana dela. Zakaj potrebujemo danes manj ■ šivilj kakor včasih, vam je gotovo znano. Velik del šiviljskega dela je nam- reč že prevzela konfekcij- ska industrija. Tako je nastal tudi nov poklic — kcnfekeionarke, ki pa se seveda zelo razlikuje od šivilje, kakršno poznamo. S tem pa ni rečeno, da šivilj ne potrebujemo več. Obrtna šivilja bo še ved- no potrebna, toda v manj- šem obsegu in drugačne- ga profila, kot je bila v preteklosti. Drugi poklic, za katere- ga se odloča preveč de- klet, je frizer oz. frizerka. To ni poklic, ki bi ga kdorkoU izpodrival. Po- trebe po frizerskih uslu- velik, je trgovski proda, jalec. To velja za pretež- gah prej naraščajo kot upadajo. Toda občutni viJ ški frizierk se pojavljajo predvsem zato, ker se za ta poklic navdušuje vse preveč deklet. Za vse pa seveda ni kruha. Tretji poklic, kjer je priliv novih delavcev pre- ni del Slovenije — izjema so le nekatera področja. Ostali poklici, ki jih usposabljajo poklicne šo- le in v katerih se že po- javljajo viški, so še: ple- tilje, fotografi in še ne- kateri. Posebej bi rad omenil kvalificirane kme. tijske delavce. Teh je ne- koliko preveč in se teže nje s tega področja. Sicer pa bom o kmetijskih šo- lah pisal še posebej in zaposlijo. Ce pa p>omisli- mo na to, da naše kme- tijstvo potrebuje izobra- žene, šolane gospodarje, ki bodo kmetijsko proiz- vodnjo na svojih posest- vih zaradi večjega znanja dvignili na višjo raven, potem jih je pa odločno premalo in na naših kmetijskih šolah je še do- sti prostora za vse, ki si bodo želeli pridobita, zna- bolj podrobno. Torej dobro pretehtajte vse možnosti za zaposli- tev, ki jih boste imeli po končanem šolanju. Sedaj p>a še odgovor Mariji in njenim sošol- kam. Za poklic kozmeti- čarke pri nas v Sloveniji nimamo p>6sebne šole. Predmetnik poklicne fri- zerske šole vključuje tudi 64 ur pouka kozmetike, kar pa je seveda prema- lo, da bi lahko po kon- čanem šolanju opravljale poklic. V Mariboru je v sklopu poklicne frizerske šole tudi oddelek za koz- metičai-fce. Za podrobnej- še informacije lahko piše- te na naslov: Šolski cen- ter za oblačnce in frizerje — poklicna frizerska šo- la, Maribor, Oražmova 2. Poklicne frizerske šole pa, imamo v Ljubljani, Ce- lju in Mariboru. Poudar- jam pa še enkrat, da je zaradi prevelikega števiila učencev na teh šolah, nji- hova zaposUtev težka. Za- posUtev dobijo le najbolj- ši, več kot |X>lovica pa si išče drugo zaposUtev. Za- to vam priporočam, da se odločitve za ta p>oklic le tisti učenci in učenke, ki imate do njega izredno nagnjenje in sposobnosti in še posebej tisti, ki ima- te že tudi zagotovljeno kasnejšo zaposlitev v stroki. Torej Marija in ostale — pozanimajte se še ma- lo za ostale poklice. Po- skušajte jih spoznati, ve- Uko jih je in gotovo med njimi tudi kakšen tak, ki vas bo navdušil. Ne po- zabite tudi na tiste pokli- ce, ki jih tako radi ime- nujemo »moške«, pa ven- darle niso vedno samo »moški«. RADO PLAUŠTAJNER 4 V marsikateri ko. či sem videl preproste laprave m kajenje opi- /a, kx ga uživajo. Prvikrat ">em videl, kako vpliva to mamilo na človeka, ko smo v neki podrtini opa- zili omamljenega starca. Vaščani niso imeli živali, razen psov, ker se v teh gostih gozdovih niso ni- koli naučili rediti živine, liti niso imeli motnosti m to. Vlada ne podpira njiho oega go)&nja opija. Zato ■a plemena uči gojiti fi- žol in ga po visokih ce- nah tudi odkupuje. Ni- sem vedel, da me resnič- no presenečenje v zvezi z .gojenjem tega fižola še iaka. V edinem, a lepem hotelu Chaingmaia je na- mreč kot specialiteta bilo navedeno »Serbinn Bean soup« — srbski pasulj. Pripravljen, kar je bilo izrecno navedeno, iz fi- žola gorskih plemen. Bil je pravi, odličen in drag. Trije dnevi Chaingmaia so hitre minili in v Bang- kok sem se vračal z lepi- mi vtisi. Ne samo, da sem videl kopico stvari iz sta- re zgodovine, tajske vasi. ugotovil sem tudi, da so Tajci v tem delu dežele še najbolj naravno prijaz- ni, mirni in veseli. To si- cer m bil svet Leharjeve operete »Dežela smehlja- ja«, katerh zgodba se do- gaja v Bangkoku, je pa vseeno kazal nepokvarje- no veselje do življenja in zaupanja v ljudi. Tudi Bangkok ni več danes svet kot ga prika- zuje omenjena opereta, ne zato ker ni več kralja Calalungkorna in njegove ljubezni z belo vzgojite- ljico. Tisto, kar je nedvo- umno od takratnega ča- sa ostalo so templji Ban- gkoka in z njihovim opi- som naj sklenem ta poto- pis. Tajski tempelj. Bu- distična svetišča, prekaša- jo ne samo po številu se- demnajsttisOč, . temveč predvsem po svoji lepoti, vse templje, ki jih pre- moreta orient in daljnji vzhod. Bangkok ima sam najmanj tristo templjev in po tej plati je najbolj očarljivo mesto na Dalj- njem vzhodu, ne pa po legi, arhitekturi in življe- nju. Tajski templji so pi- sani, veseli in sijajni. Ni peresa, ki bi popisal in bralcu dočaralo vso nji- hovo lepoto in domisBl- . nost mojstrov graditeljev. O tem so se pisale knji- ge, toda ko sem stal pred njimi, je bilo vse pozab- ljeno, kajti vsaj enkrat je resničnost prekosila domišljijo. Presenečenja se začenja- jo, ko obiščeš tem.pelj Zlatega Buda ali Wat Tri. mit. Tempelj sam ni niče- sar posebnega, toda Zlati Buda je šest metrov vi- sok in vprašaš se kje so našli toliko zlata zanj, da je iz 14-karatnega zlata so ugotovili šele pred le- ti, ko so kip Bude pre- maknili z žerjavom iz starega v novi del tem- plaj. žica se je utrgala in po poškodbah kipa so ugotovili, da ni iz manj vredne'^ kovine, ka- kor so mislili do takrat. Naj bralec sam poizkuša izračunati samo vrednost zlata, če mu povem, da le v kipu pet ton čistega zlata. Zame najlepšo lego ima nedvomno tempelj Wat Arun — tempelj zla- tega svita. Leži tik ob glavni reki Shao Phya. Zgrajen je bil okoli leta 1500. Dviguje se v višino nad 70 metrov, okoli se- be ima več manjših pa- god. že od daleč opaziš in občutiš veličastnost stolpov in zgradb. Glaimi stolp je zidan v terasah. Pri gradnji so v svež omet vdelali porcelan in keramični lošč. ki so ga pobrali iz Kitajske ladje, katera je takrat nasedla v bližini. Terase glavnega stolpa podpirajo skulp ture angelov in demonov, živih barv pa tudi kipi šem in spak, ki jim v no- beni pustni povorki ne najdeš para. Marmorni temepelj v Bangkoku NISEM PRINC Zoran je bil čuden fant. Skupaj sva hodila v gim- nazijo, pa se nisem nikoli dosti menila zanj. Bil je ves droban in zavzet s šolsko snovjo, saj je vedno znal več, kot je bilo potrebno. Za dekleta se ni zanimal, me pa zani ne Bolj všeč so nam bili fantje, ki so si pustili rasti brke in dolge lase in so nas na plesih sti- skali k sebi. da smo se počutile kot v devetih nebesih. Zoran je od vseh najbolje opravil maturo Vedela sem. da bo študiral medicino, potem pa sem počasi pozabila nanj. Spoznala sem nove kolege in študij me je potegnil v svojevrsten vrtinec. Potem pa sem ga neko soboto zagledala na domači zabavi pri sošolki. Slonela sem na ograji in grizljala travnato bilko ter premišljevala, kako bi se otresla vsiljivega Mateja. Z nasmehom se mi je približal Zo- ran in porabila sem priliko, da sem lahko Mateju ples odklonila. Prijela sva se za roke in se zavrtela. Z gramofona so se v plesalce zaletavale divje melodije in predala sem se ritmu. Potem sem nenadoma začutila njegove roke na svojih prsih in njegovo telo, ki se je stiskalo ic meni. Melodija se je umirila, dvignila sem pogled in ga odrinila. Vse, kar sem si želela, je bil ples, ko se izgubiš v morju melodij in notnega črtovanja in po- zabiš na vse Zoranova gesta pa me je vzdramila iz sanj »Samo pleševa, zakaj se bojiš?« Prav. pa plešiva sem si mislila in mu ovila roke okoli jMsu, obraz pa skrila na njegove prsi. Ostala družba se je že odpravila na nočno kopanje. Reka za hišo je vabila, jaz pa sem se bala prehlada Z Zoranom pa sva kljubAemu zakoračila v tisto smer. Stisnil me je k sebi, da sem čutila kako ima napete mišice in že sva po rosni travi tavala v neznano. »Ne. Zoran, nočem tega. Izpusti me.« Hotela sem glasno vpiti, pa mi je usta pokril s poljubom. Z roko je božal moje prsi in se z vso težo naslanjal name. »Zakaj nočeš?« Uspelo mi je, da sem eno roko osvo- bodila. »Si mislil, da sem moderno dekle? Tudi sem, a ne tako, ko misliš ti.« »Jaz, pa vidim, da si še vedno ista, kot si bila v šo- li Tista, ki išče princa iz sanj. In koliko časa misliš še iskati"^ Saj poznaš tisto, ki ga išče že 60 let?« Popravila sem si lase in mislila, da ni pravi princ. Tak, kot ga sanjam že deset let. Tega mu nisem rekla, naj misli, da sem staromodno dekle. Šentjur: PETINDVAJSET LET ZBORA V dvorani kulturnega doma. Ki so jo SerUjurčani na- polnili do kraja, je bilo v soboto zvečer izredno svečano vzdušje. Moški zbor je v počastitev 25-letniie obstoja iz- vedel svečam koncert. Pevska tradicija v Šentjurju je se- veda mnogo starejša, vendar je bilo 'pred 25 leti domače prosvetno društvo, poimenovano po skladat^|j]h Ipavcih, tukajšnjih domačinih, in ena izmed najus{>ešnejših in stalno delujočih sekcij je moški pevski zbor. Zborovodja Bdi Goršič je za koncert remeljito naštu- diral 16 pesnu, od katerih so tri skladatelja d-. Gustava Ipavca. Te pesmi omenjamo posebej' zato, ker r>o še v r,em mesecu posneta plošča z najboljšimi in najb^^lj znanimi zborovskimi skladbami komponistov Ipavcev. šentjurski moški zbor — jubilant bo sodeloval pri rej plošči s pes- mimi »O mrakvi«, »Vse mine« in »Lastovki v slovo«. S po tremi pesmuni sodelujeta pn plošč? še moška zbora »Sla- va Klavora« iz Maribora in »Komomi moški zbor« iz Ce- lja ter mešani zbor RTV iz Ljubljane. Šentjurski moški zbor bo torej sodeloval v zelo elitm pevski druščini, k če- mur mu iskreno čestitamo. Vse skladbe, ki jih Je zbor izvajal, so bile interpretacij- sko in glasovno na zavidljivi višini. Da je temu tako, je dokazala publika z bogatim aplavzom; tako je bil zboro- vodja prisiljen dodati k sporedu še 4 pesmi. Menimo, da je dirigent Edi Goršič, ki vodi zbor i leta, vložU v mono- litnost zbora ogromno truda m da je z razpoložljivim gla- sovnim materialom napravil vse, kar se napraviti da. Ideja dirigenta o aranžmanu koncerta je bila zelo po- srečena. Poleg čisto zborovskega dela. na katerem je biio seveda težišče koncerta, je predstavil na .ydrd še mlado talentirano klaviristko Jelko Iskra, ki je s C^hopinovim valč- kom in Griegovim plesom škratov požela vse priznanje občinstva. Prav tako sta člana SLG iz Celja Marija Gor- šičeva in Borut Alujevič s svojimi posrečeno izbranimi recitacijami dala dobršen prispevek k prijetnemu vzdu.šju. E. Rečnik 10. stran — NOVI TEDNIK 16. maj 1974 -- §^1. O NOVEM KULTURNEM HRAMU VZRECAH Tako bi dobesedno lahko rekli dejstvu, ki potrjuje visoko zavest zreških kovačev. Takorekoč s svojimi žulji so skovali veliko kul- turno pridobitev, za katero se zavedajo, da je njihova in da jim je potrebna ravno tako kot stanovanje, kruh, bazen ali dopust na morju. Potrebna jim je celo tako kot osnovno sredstvo v to- varni, ki jim pomeni njihov lastni razvoj kot razvoj celega kraja in cele občine. Odločili so se namreč, da bodo staro hišo ob potoku, ki teče mimo ceste za Skomarje kakšna dva kilometra iz Zreč izročili v roke in duhovno vodstvo akademskemu kiparju Vasiliju Četkoviču in da se bo galerija tudi po njegovi smrti imenovala po njem. Nedvonmo je ta podatek, ta resnica, nekaj izjemnega pri nas v Sloveniji, če ne že v celi Jugoslaviji. Za kaj prav- zaprav gre? 2e lansko leto je prišel kipar Vasilije Četkovič, ki sicer živi in dela v Zadobro- vi pvi Škofji vasi, po rodu pa je iz Lepenca v črni gori, v Zreče, ker ga je zanimala kovaška dejavnost v svoji konč- ni fazi. Namenil se je v Kovaško in- dustrijo, da bi spoznal nekatere kovin- ske elemente. Takrat so stekli tudi prvi pogovori z direktorjem tovarne inžemr- jem Marjanom Oscletom. Vrniti bi se morali malce nazaj, če bi hoteli osvetliti popolno sliko, ki daje v svoji končni podobi današnji rezul- tat. Zreče so bile od nekdaj dovzetne za kulturna dogajanja, saj je bil ele- mentarni človek izpod Pohorja v svoji natumi »nep>okvarjenosti« tako nepo- sreden in obenem bister, da mu je bilo tisto »nekaj lepega« ali estatskega vedno blizu in ni potreboval kakšna dolge, po- sebne razvojne poti, da bi prišel do globljih spoznanj o koristnosti kultur- nih dobrin. Zaradi tega je tam tudi zrasla in imela pogoje za raz/oj cela vrsta kulturnih dejavnosti, med kateri- mi je nedvomno glasbena, predvsem pevska najmočnejša. Je že res, da je umetnostni zgodovinar in publicist Izi- dor Cankar že leta 1905 zapisal, da bo nedvomno moralo ljudstvo k umetno- sti, vendar mi danes vse pogosteje spo- znavamo, takole ob razgo-.^orih z nepo- srednimi proizvajalci, ki tudi ustvarja- jo sredstva za razvoj kulturnih in ma- terialnih dobrin, da jim je treba, eno- stavrio OMOGOČITI to pot .'o umetnosti in do kulture na sploh. Ali lii v, prvi vrsti naloga samih kulturnih delavcev, da pripomorejo k izgradnji kar najkraj- še relacije v odnosu delavec, človek in kultura, umetnost. In če je prva inicia- tiva in interes na strani kulturnikov, potem je treba čimprej rabujati isto na drugi strani, tam, kjer pač človek je. Seveda je na prvi stopni ;i tega raz- voja m zainteresiranja v glavni vlogi sama vzgoja že mladega človeka, že v otroškem varstvu, pozneje v osnovni, srednji in višji ter visoki šoli. Ob vseh teh navideznih zakonitostih se razpreda čudovita povezava, ki ima nedvomno močne korenine ravno na zaupanju v ljudi in njihovo delo. Zakaj? V razgo- voru z direktorjem Kovaške industrije v Zrečah inženirjem Marjanom Osole- tom je podal naslednje misli: »Poglejte, pred leti smo pričeli z iz- gradnjo naše tovarne. Pra/im izgradnjo, ker šele sedaj tovarna stoji tako, da njen produkt izraža resnični rezultat dela, ki ga zreški kovači vlagajo v svoj delovnik. Saj je v Zrečah živelo 300 ljudi, ki praktično niso imeU tovarne. Danes jo ti ljudje imajo, sami so si jo zgradili in vidite, mi smo gradili na teh ljudeh. Danes proizvajajo 2 do 3 milijone bruto osebnega dohodka na leto (na enega), v prihodnje bodo mo- rali to število povečati na 30, 50 mih- jonov. Ta naš delovni človek mora ja doživeti določene transformacije. Ne sa- mo delovne na svojem delovnem mestu, tudi duhovne, ki ga bodo dvigovale in razvijale v humanističnem in socialistič- nem duhu, kot pravo, zavestno oseb- nost. Mislim pa, da je kultura ena od tistih osnovnih elementov, ki lahko ne- posredno pospešuje te omenjene spre- membe v človeku, ki so v -lanašnjem času več kot nujne. Moja ideja je bila - naslednja: če bo tovarna napredovala kot pač mora napredovati, je treba vzp>oredno razširjati življenjski standard tistih, ki neposredno prispevajo k te- mu razvoju tovarne. Tovarna pa je de- nar, je materialna osnova za širjenje duhovnih dobrin, brez K;a erih je tudi materialni kapital v človeku brezpred- meten! Osebno nisem bil iiikoU kultur- nik, vsaj akti-mi ne, a vedno sem v sebi čutil neko vez med estetiko, estet- skim doživetjem, nad sem imel tisto »lepo«. Veste, danes toliko govorimo o nekem boljšem življenju. Res je, tudi doseči ga moramo, saj končno delamo za to. A treba je najprej odpreti mož- nosti pa tudi namen k boljšemu živ- ljenju. E, tu pa je kultura tista, ki lahko ~ na ves glas pove in odpre oči in vrata vsem v boljše življenje. Brez duhovnih vrednot, brez kultu- re nismo več ljudje. Mi moramo vedno gledati celovitost družbe. Kultura je ena od panog te celovitosti. Mi smo hoteh narediti galerijo. Naši odkovki so na- lašč za neko oblikovno izražanje. Jaz sem kar čakal, kdaj bo, kdo prišel k nam. Nisem čakal četkoviča, saj ga še poznal nisem, čakal sem enostavno ki- parja, da pride k nam, in naredi iz teh naših odkovkov nek '>duhovni po- daljšek«. Prišel je četkovič m pričeli smo sodelovati. Kaj meni kipar sam, Vasilije četko- vič: »Sprejem in razumevanje Kova-ške industrije v Zrečah me je prijetno pre- senetil, čisto človeško sem občutil ne- kje v sebi, da bomo dobro sodelovali, saj je bila v ljudeh, s itaterimi sem kontaktiral, največ pa seveda z direk- torjem Osoletom takšna širina in ne- posrednost, da sem zaslutil dolgoročnej- še sodelovanje. Tega sem potrdil z iz- delavo plastike ob cesti v Zrečah, kjer sem zvaril okoli 2000 jeklenih odkov- kov (uporabljajo jih za avtomobilsko industrijo VW in Renault) in tako sim- boliziral kovaško delo pa tudi celoten razvoj kraja. S tem svojim delom pa sem pritegnil tudi ljudi v samih Zre- čah, da so se za to pričeU zanimati, pridobil pa sem si tudi zaupanje kova^ čev v tovarni, ki so vsak dan spremlja- li moje delo. Tako smo navezali nepo- sredne stike. Od tod tudi ideja za »or- mo vivo v Zrečah, ki bo letos prvič za- živela. Korajžno smo se lotili zadeve in jo bomo tudi izpeljali.« »Galerija ni nastala, oziroma ideja o njej ni tako nova«, pr.^vi direktor inž. Marjan Osole. »Sovpada v celoten koncept razvoja okDlice, ki se mora razvijati in širiti z razvojem tovarne, saj je končno vse v rokah ?rešlcih ko- vačev. Mi se bomo zavzeli .^a ohranje- vanje nekaterih objektov (mednje sodi t-udi hiša, v kateri bo gale-ija). Hiša je namreč stara in neuporabna za proiz- vodnjo ali stanovanja, s primerno adap tacijo pa bo lahko služila stalni zbir ki, občasnim razstavam in ostalemu živ Ijenju, kakršnega ta galerija .'ahko ima Mi se bomo tudi zavzemali za ohrani tev starih mlinov, žag, pripravili bomo muzej na Brinovi gori itd.« .Galerija bo sistematično urejena. Prostori bodo prirejeni za razstavo stal- ne zbirke četkovičevih del, za manjše občasne razstave drugih likovnih umet- nikov, za manjše komorne instrumen- talne in vokalne koncerte, literarne in debatne večere itd. Galerija bo imela svoj programski načrt in bo tako p>o- menila v popolnem smislu kulturno Postojanko konjiške občine. Nedvomno je tolikšna pridobitev za kraj, da se je v celoti niti ne zavedamo, vsaj sedaj ne, dokler so še stare zidine prevleče- ne s črnimi sajami, okolica nametana z ostrim kamenjem in bližnji potok šumi v gluho goščavo nad seboj. Toda človekova roka spreminja svet okoli sebe. Tako ga bo tudi v Zrečah, kjer bo pozneje nujna ureditev 'jkolja gale- rije, saj to ne bo odmaknjena lokaci- ja. Neposredno ob galeriji namreč vodi cesta na Roglo, na Pohorje, .•ramor za- haja vedno več ljudi, ki bodo imeli en- kratno priložnost združevati 'jvoje šport- no, rekreacijsko življenje s srečanji s kulturo, z življenjem umetnosti, ki hodi po poteh sodobnosti in današžijega sve- ta. Kakšen bo odnos med umetnikom in tovarno, ki ostaja lastnica niše, čeprav bo z njo upravljal kipai-. Direktor Osole pravi: »Kolikor volje bo pokazal čet- kovič pri svojem delu, predvsem pa koliko bo rezultatov njegovega dela, to- liko bomo mi odvezali mošnjiček z denarjem. Mi vse gradimo na človeku. Tako smo tudi zgradili našo fabriko! In tako bomo gradili naprej.« V naslednjem letu bo galerija prav gotovo nared, vsaj en- del. Potrebno bo veliko dela. Verjetno bo potrebno osno- vati gradbeni odbor. S kiparjevo nav- zočnostjo bo steklo življenje med zido- vi, ki bi sicer dočakali povsem prozai- čen konec. A s širino duha in visoko stopnjo zavesti, v času, ko kultura ne dobiva toliko sredstev in materialne pcKlpore, kot bi jo morala, so v Zre- čah naredili enkraten korak v kulturni zgodovini svojega kraja. Odločili so se za dejanje, ki je zelo dolgoročna inve- sticija, vendar v lastno izobraževanje in razsvetljevanje tistega drugega, ne- kih duhovnih vrednot polnega sveta«, ki ga danes tako pogrešamo povsod. In nenazadnje, če bo kateri od zreških ko- vačev ali njegov otrok poprijel za kla- divo ali varilni aparat, da bi tudi sam izrazil kaj svojega v obliki m kretnji, bo kipar Vasilije četkovič prvi ob nje- govi strani, da bi mu pomagal, poka- zal, razdal del sebe za te ljudi, ki niso pozabili na tisto plat svojega življenja, ki jim daje še vrednejše rnesto v naši družbi. Veliko potrebnega dela bo kipar ust- varil sam. Veliko bo še morala i>oma- gati tovarna. Hiša je velika, v obliki črke L in bo v njej prostora za okoli 200 plastik srednjega formata. V gale- riji bo tudi atelje, v katerem bo kipar snoval svoje najnovejše kreacije. Vrata galerije bodo odprta vsakomur. Vsako- mur za ogled, za pogovor, za Izpoved, za prijateljsko, neposredno in tudi kritiš- no sodelovanje. To bo hram kulture v dobesednem pomenu te besede. Pa to je tudi njen namen. To Je prvi korak k omogočanju tistega -mmetnost k člo- veku in človek k lunetnosti«, čeprav se to fizično ne da definirati, ampak morajo biti vsaj delno že duhovno po- gojene iniciative v človeku samem. To- da tudi to je treba prebuja"! in osvet- ljevati. Zato naj bodo Zreče tokrat pri- mer in vzor za marsikaj, česar drugod še krepko manjka . .. SLAVKO- KE:J2AR, predsednik zreške »Svobode«: »Mislim, da bo galerija iz- rednega pomena za kulturno življenje Zreč in tudi cele občine. Tudi naš zbor bo lahko našel mesto v njej. Ta kulturni hram je velika pridobitev za vse prebi- valce s te strani Pohorja.« FRANC KROPEJ, predsednik delavskega sveta Kovaške industrije v Zrečah, iz- menski obratovodja v kovačnici: »Za četkovičevo delo smo vedeli že prej, saj so ga vse Zreče spremljale vsak dan pri delu, ko nam je postavljal prvo pla- stiko in spomenik ustreljenim talcem. Takoj smo ga vzljubili in ko smo videli, kaj. je naredil iz naših odkovkov, smo brez obotavljanja sklenili, da mu damo ta prostor. Ce bo kakšen izmed nas za- čutil potrebo ali veselje do podobnega dela, sem prepričan, da bo kipar četko- vič rade volje pomagal vsakomur pri prvih korakih. Mi veliko pričakujemo od njega. Sklep delavskega sveta o ga- leriji je bil soglasen!« Besedilo in slike: DRAGO ivlEDVED Franc Kropej^ Inž. Marjan Osole Vasilije Četkovič Hiša, v kateri bo galerija i ,6.maiaI2Zf- NOVI TEDNIK — stran 11 Občinska revija pevskih zborov RES DOBRI GLASOVI prejšnji teden je vse lju- bitelje zborovskega petja v qq\}\x, in vemo, da teh nikoli -j manjkalo, razveselila ob- činska revija otroških in mla- jinskih pevskih zborcv, ki io je P^iP^'*"^!! občinski svet 2veze kulturno-prosvetnih or- ganizacij. V popoldanskem sporsdu se je občmstvu pred- stavilo deset, v večernem pa fj zborov. Kaj lahko povemo 0 reviji? Predvsem to, da je dala dokaj poln prikaz mla- dinskega zborovskega petja 7 zborov. Kaj lahko povemo jiiti nekaj zborov, čepiav verjetno ni umestno, da se g]y takšni netekmovalni revi- ji spuščamo v ocenjevanje, pravo osvežitev so pomenili nekateri otroški pevski zbo- ri. Njihov namen ni bil vr- hunsko zapeta pesem, prej je njihov namen gojiti ljube- zen do zborovske pesmi. Z novimi prijemi, ki jih neka- teri uspešno uvajajo, se bo to gotovo posrečilo. Tako je OPZ Zavoda Ivanke Uranje- jcove svoje petje spremljal z Orffovim instrumenta ri jem, OPZ I. osno/ne šole pa je imel kar majhen »show«, ko je ob koncu pesmice Cira ča- ra proglasil svojo zborovod- bnjo za čarovnico. Prav to so stvari, ki so morda res obrobne, vendar vnesejo v nastope mnogo živahnosti in razbijajo monotonost, ki je dasti na revijah, kjer nasto- pi veliko zborov, zelo občut- m. Med otroškimi zbori ve- lja, omeniti tudi zbor II. os- Ob zaključku revije otroških in mladinsidh pevskih zborov celjske občine so vsem zboro- vodjem podelili priznanja za njihovo uspešno delo. no/ne šole, ki je navdušil z venčkom veselih narodnih v priredbi Edvarda Goršiča. Mladinsld zbori niso preveč navdušili. Morda ne zaradi izredno zahtevnega izbora pe- smi, ki je bil vsaj za nekaj glavno šibkejših zborov pre- težak. Izjema sta dva zbora, ki sta na/duši la. Dekliški pevski zbor Pedagoške gim- nazije je bil pravo presene- čenje za tiste, ki ga doslej niso poznali. Zbor je navdu- šil z zahtevno Vrabčevo pri- redbo Bilečanke ter izredno doživeto odpetim (in odigra- nim) Močniko/im Mrazom. Kot vselej je bil nastop Gi- mnazijskega pevskega zbora pravo doživetje. Pri tem zbo- ru gre že za pravo muzicira- nje, saj s svojimi glasovi mladi gimnazijci vzbujajo ob- čutek, da igra orkester. Zbor je pod vodstvom Cirila Vr- tačnika resnično dosegel sko. raj maksimum tistega, kar lahko doseže mladinski pev- ski zbor; Morda še beseda, dve, o izboru pesmi. Začudilo nas je, da je bilo v izbranem re- pertoarju vseh zborov tako malo borbenih pasmi. To gle- de na značaj prireditve, ki se je odvijala v mesecu mla- dosti, ni prav. Premalo j% bilo tudi pristnih slovenskih ljudskih pesmi. Res je, da te ne omogočajo prikaza vsega tistega, kar zbor lahko dose- že, vendar je prav slovenska Ijudslca pesem tista, ki naj bi jo gojili in jo tako oču- vali pred propadom. Zlasti velja to za otroške pevske zbore, ki so jim v nekaterih primerih pomenili le nekoli- ko prezahteven repertoar. Ob koncu le še pohvala organizatorju prireditve. Re- vija je potekala hitro, lepKJ in brez nep>otrebnih zastojev. Podobnih prireditev bi se Ce- ljani še razveselili. B. STAMEJCIC. TRETJI SAVINJSKI ZBORNIK Leta 1959 smo dobili prvi, leta 1965 drugi, pred kratkim pa tretji Savinjski zbornik. Izdala ga je te- meljna kulturna skupnost Žalec, uredniško pa obli- koval Drago Predan. že obseg sam, doslej najobsežnejši (466 strani) zbuja vtis, da prinaša Savinjski zbornik tudi v tretje obilico informacij o gospodarskem, kulturnem in po- litičnem življenju, nekoč in danes, o Savinjsld dolini. Osemčlanskemu uredniškemu odboru z Dragom Pre- danom na čelu je uspelo pnteghiti k sodelovanju kar okoli 40 avtorjev. Dejstvo, da med njimi prevladuje- jo magistri in inženirji kmetijstva in gozdarstva pa veterinarji ter ekonomisti, meri na težišče aktualno- sti letošnjega Savinjskega zbornika v obdelavi agrar- no gospodarske problematike v dolini »zelenega zla- ta«. Že ta ekonomski del, ki ga uvajata geograf MUan Natek (Prebivalstvo žalske občine 1961—1971) ter zgo- dovinar Janko Orožen (Družbenopolitični razvoj žal- ske občine), bi zadostoval za zaokroženi »narodno gospodarski« zbornik; v izogib omejenosti zbornika le na bravca iz politekonomskega sektorja, so uredni- ki zbrali še »kulturni« del zbornika. Tu je zastopano področje spomeniškega varstva in arheologije, varstvo naravnib leF>ot, prosveta, memoria, stihi 'n proza »sa- vinjskih« literatov (Ervin Fritz, Neža Maurer, Ana Podvršnik, Meta Rajner, Drago Kumer), za zaključek pa zapiski iz politične zgodovine Žalca, z izjemo sklep- nega dodatka o stanovanjski TOZI> kombinata Hme- zad, ki seveda sodi v prvi del zbornika. Omeniti ve- lja, da so svoj pogled, na svet predstavili s po eno čmo-belo prilogo tudi likovniki, doma na območju, ki ga Savinjski zbornik zastopa (Arzenšek, Jaki, Darin- ka Lorenčak, Spanzel, Jelica Žuža). Ni dvoma, da bo moral po Savinjskem zborniku kot uporabnem viru informacij, seči prenekateri na- daljriji raziskovalec družboslovnih in družbenoeko- nomskih vprašanj Spodnje in Zgorrvje Savinjske do- line, da posebej ne podčrtamo pomena zbornika tudi kot vira splošnega znanja o pokrajini na obeh bre- govih Savinje. Gustav Grobelrriik Muzej revolucije: Zidanškova brigada v svojem letošnjem programu razstavne dejav- nosti nam je tokrat celjski Muzej revolucije omo- gočil zanimivo razstavo z naslovom Zidanškova brigada. Razstavo je strokovno pripravil Muzej na- rodne osvoboditve iz Maribora in jo tako posre- doval v sodelovanju s celjskim Muzejem revolu- cije, našim obiskovalcem, predvsem pa mladini. Razstavljeni dolaimenti priča,)o o razvoju in bor- beni poti te znamenite brigade. Razstavo bodo odprli danes ob 17. uri v prostorih Muzeja revohi- cije. dm Z namenom, da pospeši stanovanjsko graditev, objavlja Ljubljanska banka, podružnica Cfelje — komisija za. stano- vanjsko m komunalno gospodarstvo, v sporazumu z izvršilnim odborom sa- moupravne stanovanjske skupnosti ob- čine Celje, za območje občine Celje RAZPIS dodatnih posojil za dograditev stano- vanjskih hiš, ki so v zaključni fazi. Razpisna vsota znaša 3,000.000. Komisija za stanovanjsko in komvmal- no gospodarstvo LB, podružnice Celje, bo odobravala dodatna posojila po tem razpisu le za tiste, stanovanjske hiše v območju občine Celje, ki so v zaključ- ni fazi gradnje in na objektu dokonča- nih in tudi plačanih najmanj 7,5 "b del, sredstva za dokončanje pa niso zagotovljena. Posojilo bo odobreno le v tistih prime- rih, kjer bo stanov-anjska hiša sposob- na za vselitev najkasneje do 31. 12. 1.974 m vselitev dokazana s tehničnim prevzemom. Dodatno posojilo lahko dobijo občani, Iti so že dobili F>osojilo na podlagi: — namenskega varčevanja v podružni- ci; — združenega varčevanja občana in de lovne organizacije; — namenske vezave sredstev delovne orga.nizacije v podružnici Občani lahko dobijo posojilo za do- graditev stanovanjske hiše, ki je v zaključni fazi aii za plačilo razlike med orientacijsko ceno in končno ceno po pogodbi o nakupu stanovanj pn proiz- vajalcu, do zneska 50.000 din, po 4 % i>bresini men na leto z odplačilno do- ^0 najdalj 5 let. Ljubljanska banka, podružnica (Delje, ho dodatna posojila odobravala le kre iitno sposobnim prosih^em, s tem, da vsa do sedaj odobrena posojila ne mo- rejo presegati vrednosti standardnega stanovanja (din 250.000), gradnja pa mora biti izvajana po standardih, ki jih predpisuje odlok Skupščine občine Celje. Za zavarovanje in porabo dodatnih po- sojil veljajo določila o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo. V prošnji za odobritev dodatnega po- sojila mora prosilec navesti: — sedanjo vrednost .izvršenih del, ki jih je prosilec že opravil in plačal; — vrednost še neizvrsanih del in na- čin pokrivanja primanjkljaja sredstev; — znesek že odobrenih posojil, razčle- njeno po posojilodajalcih, z roki vra- čila in obrestno mero; ~ predračun del in materiala, za ka- terega namerava porabiti dodatno po- sojilo; — znesek zaprošenega dodatnega po- sojila z navedbo roka, v katerem ga želi poplačati; — potrdilo o visim mesečnih osebnih dohodkov in obveznosti, s katerimi so osebni dohodki obremenjeni za pro- silca in člana družine, ki žive v s.kup- nem gospodinjstvu. Prednost pri odobritvi posojila imajo tisti prosilci, ki z vselitvijo v svojo hišo sprostijo družbeno stanovanje. Resničnost prosilčevih navedb bo ugo- tavljala posebna komisija LB, podruž- nice Celje. Vloge za odobritev dodatnega posojila na podlagi razpisa sprejema Ljubljan- ska banka, podružnica C^elje, Trg V. kongresa 10, I. nadstropje, soba št, 7, kjer lahko občani dobijo podrobnejša pojasnila in potrebne obrazce. Razpis traja do 16. junija 1974. Vlog na razpis, dospelih po t.e-in datumu, ne bomo upoštevali. LJUBI^JANSKA BANKA PODRUŽNiC:A CEL.IE Komisi.ja za stanovanjsko in komunahio gospodarstvo ZA GLASBENE SLADOKUSCE Franci Rizmal (na sli- ki), sin iz pevske in sploh glasbene družine Rizmal v Žalcu, že vrsto let študira glasbo na visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. To- krat se bo domačinom v širši celjski in sploh šta- jerski regiji prestavil s štirimi koncerti, kjer bo ob klavirski spremljavi Sunne Abram predstavil dela Tartinija, Mozarta, čajkovskega, Pugnani -— Kreislerja, Bnjcha in Wieniawskega Najprej bo koncertiral v Slovenskih Konjicah (17. maja ob 19,30. uri v Glasbeni šoli), potem v Mariboru (20. maja ob 19,00 v dvorani centra za glasbeno vzgo- jo), Celju (22. maja ob 19,30 v Narodnem domu) in za konec v domačem kraju Žalcu (24. maja ob 20.00 v dvorani glasbene šole). tv Občinska konferenca zveze mladine Žalec ter ZB NOV ob- čine Žalec sta pripravila kviz tekmovanje pod naslovom »Poznavanje zgodovine NOB«. Na tem tekmovanju so na- stopile Osnovne šole iz Braslovč, Polzele, Vranskega, Pre- bolda, Griž, Petrovč, Šempetra in Žalca. Na sliki: ekipa Oš Žalec, ki je poleg ekip iz Oš Polzela, Prebolda, Griž in Šempetra osvojila največ možnih točk. Vse ekipe so pre- jele knjižne nagrade, ki jih je ob koncu tekmovanja po- delil predsednik OliZM Žalec Branko Povše. Tekst in foto: T. Tavčar 12. stran — NOVI TEDNIK 16. maj 1974 — § pisma NEVLJUDNOST Veliko berem o sprevo- dnikih na avtobusih. En- krat pohvale, drugič kri- tike. Tudi jaz sem 29. ap- rila naletela na nevljud nost, katero ne morem obdržati zase, ampak naj gre v javnost. ■ Čakala sem na avtobus, ki pripelje iz Krškega ob 9.30 uri na postajo Vrbno. Ustavil je, ker sta dva po tnika izstopfia, kot je de- jal potem v Celju, ampak jaz ju nisem videla. Ho- tela sem vstopiti z otro- koma in še en tovariš, ki je bil zraven, pa nama pravi sprevodnik: »Ne vstopajte, pride lokalni!« Toda lokalni avtobus ne pelje ob tem času, ampak šele ob 10.45 uri. Ce se omenjeni sprevod- nik zaveda, kaj dela, do- bro ve, da ta čas m lokal- ca, saj dela na tej relaci- ji. To se mi zdi skrajna malomarnost. Čutim se močno prizadeta. Ne sa- mo jaz, ampak vsi Vrblja- ni, ob tem spotikanju »imate lokalca«. Ko bo ta vozil vsake pol ure, vam dragi sprevodniki ne bo treba v Vrbnem ustavlja ti. Dokler pa tega ne bo, smo upravičeni vstopati tudi na diiige avtoljuse. Naj dodam še en primer. Kadar grem domov tudi na to progo, moram prej do Šentjurja in tam vsto piti potem na ta avtobus za Krško. V pojasnilo še to. Tisti »črni« na postaji v Celju pa naj bo v bodoče malo bolj vljuden, če ga p>ov prašaš za to postajo. De- jal nama je, da se naj s prometnikom pogovoriva, vendar mislim, da je tudi sam del prometnika. Če pa avtobus res nima po staje tu, prosim promet nika ali koga drugega, da nam v NT objavi, kateri avtobusi imajo postajališ ča v Vrbnem-. TEREZIJA ZALOKAR Vrbno 44, Šentjur V HMEZADU ZA PRAZNIK v Hmezadu Žalec so le- tos proslavili obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in praznik dela že 26. aprila popoldne. Sindikalno proslavo so imeU v dvorani. Na po- vabilo sindikalnega odbo- ra so se odzvali pionirji žalske osnovne šole. Tova- rišicam in pionirjem gre zahvala za pester in pri- srčen program, ki je bil glavna točka proslave. KDAJ NOVA CESTA? Pesmica o novi cesti Rimske Toplice—Jurklo- šter me je vzpodbudila, 9a sem tudi jaz prijela za pero. Lepo bi bilo, če bi se nova cesta imenovala po padlem komandantu XIV. divizije, saj bi se ime hrabrega borca za svobodo ohranilo še mno- gim rodovom. (Pesmica je bila objavljena v NT.) Prebivalci v dolini Grač- nice to cesto nestrpno pri- čakujemo, že pred tremi leti nam je bila obljub. Ijena za letošnje leto. Ko smo lani glasovali za sa- moprisp>evek, smo upali. da bodo z deli na cesti kmalu pričeli. Ko so po- tem še geometri izmerili novo traso, smo bili pre- pričani, da ni več daleč čas, ko bomo tudi mi ne- hali požirati prah s te naše stare ceste, ki je v poletnih mesecih nezno- sen. Obenem bi lahko upali, da bi namesto raz- majanega avtobusa, ki vsak čas obstoji v okva- ri, dobili avtobus, v kate- rem bi se tudi n>i malo bolj udobno vozili. Ker smo že krepko v letu 1974, dela na cesti pa se niti še niso pričela, nam naše upanje na no. vo cesto počasi umira. Bi"alka iz doline Gračnice PRVI MAJ Spominjam se, kako mi je dedek nekoč sku šal dopovedati, razložiti dogodke izpred mnogo let. »Takrat sem bil še otrok«, je začel. »Moj oče je bil delavec in tako doma nismo nikoli imeli dovolj obleke, kaj šele hrane. Oče je cele dneve preživel v tovarni, z\'ečer pa se je utrujen in lačen vrnil domov. Enkrat v mesecu je prinesel plačo, ki pa je bila majhna, premajhna, da bi z njo kupili dovolj hrane za lačna usta v družini. Ko sem nekoč opazo- val dečka, katerega oče je bil lastnik tovarne v naši dolini, kako lepo oblečen s kosom belega kruha v roki skače brez- skrbno okoli hiše, sem začutil v sebi hrepenenje, željo, da bi tudi jaz je- del kruh. Pa saj ne be lega, navadnega, črnega z otrobi, samo da bi da- jal v usta. Na rami sem takrat začutil težko oče- tovo roko. Prijazno me je pogledal in spregovo- ril: »Tudi ti, sin moj, boš še sit ki-uha. Obl;u- bim ti.« Nasmehnil sem se mu in ga prijel za dlan. Občutil sem hrapa- vo kožo, žulj pri žulju, razpoko pri razpoki. »Oh, oče,« sem v trenutku iz- davil. »Saj sploh nisem lačen.« Kmalu sem izvedel, da osemsto delavcev iz oče- tove tovarne pripravlja stavko. Zahtevali bodo zvišanje plač, da bo kos njihovega kruha vsaj za malenkost debelejši. Ucvrl sem jo naravnost k to- varni. Splezal sem čez ograjo in med giiečo zbranih delavcev poiskal očeta. Stal je na velikem sodu in govoril stavkajo- čim, ki so vmes kričali: »Borimo se za kruh! Zvi- šajte nam plače! Naši otroci so lačni!« Prerinil sem se do soda in pocu- kal očeta za hlače: »Oče, tako rad bi bil ob tebi.« Samo nasmehnil se je in nadaljeval z govorom. To leto si je delovno ljudstvo izbralo prvi maj za praznik dela. Na ta dan so stroji v vseh to- varna.h počivali. Žandarji so vsakogar, ki so ga vi- deli z rdečo rožo na pr- sih, pretepli, zaprli. Ven- dar ljudi to • ni motilo. Se danes se spominjam tistih očetovih besed, ko mi je obljubil kruh. Pa misliš, da sem ga res je- del? »Ne, nisi dedek«. sem mu segla v besedo. »Nisi ga smel jesti zato, da ga imamo mi danes dovolj.« »Vidiš, zato je prvi maj tako pomemben praznik, pomemben prav za vse ljudi sveta. Saj so ta dan, v lepem pomladanskem mesecu izbrali za praznik preprosti delovni ljudje. KOMPAN LOTTI, Malgajeva 2 a, 63000 Celje DOBRI IN SLABI TRGOVCI Vse več kupcev godrnja zaradi slabe In nepravil- ne postrežbe v trgovinah. V nekaterih prodajajo blago po višjih cenah, kot so napisane na ceniku. Pred kratkim mi je prodajalka zaračunala za ' sok, katerega cena je 2,32 dinarja, 2,40 din. Vpraša- la sem jo, zakaj na ceni- j ku piše 2,32 din. Malo .se i je zmedla, nato pa mi je i dejala, da sem dolžna j samo 2,30 din. Pri tej ? prodajalki sem že nekaj- krat plačala več kot je v resnici zneslo. S tem primerom ne že- lim vse prodajalce posta- viti v slabo luč, kajti imamo tudi veliko takih, ki zelo vestno opravljajo svoj poklic in se znajo potrošniku tudi približa- ti. Trgovina si na ta na- čin zagotovi stalnega kup- ca, ki raje kupi tam, kjer ve, da bo zadovoljen še s kvaliteto blaga. Vsak trgovec bi moral' premisliti, kako bo pri- dobil stranko, ne pa, da se bo že pri vstopu obr- nila in odšla v drugo tr- govino. Zdi se, da je ne- katerim prodajalcem vse- eno, kakšen odnos imajo do potrošnika. BRALKA PIŠE VOJAK VILI Najprej vas prisrčno pozdravljam. Moram pri- znati, da pogrešam Celje in No-7i tednik, kajti člo- vek se navadi časopisa. Ce je mogoče, mi ga poš- ljite. Dnevi kar hitro mi- nevajo. Pred dnevi smo imeli testiranje za najboljšo ti- skano pisavo, le da nam tega prej niso povedali. Pisali smo nek tekst tn »basta«. Bil sem presene- čen, ko me je poročnik razglasil za zmagovalca med 54 kandidati (na moj 21. rojstni dan). Pisava je morala vsebovati estetski videz — stil, čivljivost in hitrost pisanja. Sedaj že večkrat sedim v »kancela- riji« in pišem dnevno za- poved. Drugače se še ukvarjam s krojaštvom (ožanjem bluz in hlač), frizerstvom (strižem desetarje), sem član športne sekcije, li- kovnega krožka, dajem pa tudi nasvete pri betonira- nju jK^igonske steze. Po- šiljam vam fotografijo mladega vojaka. Vodnik pravi, da je izredno uspe- šna. Precenite sami. Mor- da bo slika našla kotiček v vašem časniku? In uredništvo? Je pove- čalo število naročnikov? So dopisniki že dobili iz- kaznice? Meni bi prišla prav zato vas prosim, da mi 0 pošljete. (V kolikor jih je Štefan že uredil.) Zdaj se najverjetneje ne ukvarja s »pustom«, kot je opravičil vzrok za za- kasnitev izkaznic na zad- njem sestanku. Pa še to. Na dan zaklet- ve — 28. aprila, sem dal inter/ju za ladio Dobo j. Torej tudi v JNA aktiven. Pozdravljam celoten ko- lektiv in bralce ter košar- karski klub Pikapolonica s Hudinje. Njihov bivši kapetan uspešno trenira v Dobo ju. VILI JAZBEC, VP 4041/16-2 74002 Doboj Odgovor: Vili, delamo! — Bralce pa vabimo, da na- šemu vrlemu vojaku napi- šejo kako kartico! Velja? ZDRAVLJEN ALKOHOLIK Po dolgem času sem se tudi jaz namenil napisati nekaj o alkoholu, tem huaem sovražniku človeš kega zdravja. Sem nam- reč zdravljeni alkoholik. Začel sem piti že dolgo prej. Velikokrat sem pri šel tudi v šoio malo oka jen. Doma smo bili vsi močno odvisni od alkoho- la. Oče je preteklo leto umrl. Vzrok? Alkohol! Kot vsepovsod v takih druži- nah, je bil tudi pri nas na dnevnem redu le pre pir. Tega sva bila največ deležna seveda jaz in mama. Rojen sem bil na- mreč zimaj zakona. To je bil tudi povod za mo- je pijančevanje, ki se je IZ dneva v dan stopnjeva- lo. V službi nisem uspe- val. Kako neki? Z osem- najstimi leti sem se poro- čil, ker sem videl le v za- konu rešitev. Rodili so se mi tudi otroci (dve hčer- kici 7 in 8 let), jaz pa sem postajal seveda iz dneva v dan hujši pijanec. Nismo imeli pravega sta- novanja in ne najosnov- nejših stvari, ki so potreb- ne za življenje. Tako smo se v osmih letih petkrat selili, če lahko temu ta- ko rečem. V teh osmih let h ni bilo, razen voja ščine, niti mesec dni trez nosti. Kar je pa še slab še, tudi v moji družini je bil stalen prepir. No, po osmih letih je prišel konec. Velikokrat sem premišljeval, kako s tem škodujem sebi, svo- jemu zdravju in pa tudi SVOJI družini. To je poma- galo, da sem se 22. aprila lani končno odločil pusti- ti alkohol in se »poboljša- ti«. Za to se imam največ zahvaliti zdravljenemu al- koholiku Valentinu Brun- šku, tedanjemu predsed- niku Kluba zdravljenih al- koholikov v Laškem, Al ber^u Šipku, terapevtu in še nekaterim članom tega zame nepogrešljivega klu- ba. Tako se je življenje bivšega strastnega alkoho- lika uravnalo. Sedaj ko to pišem, je minilo malo več kot leto dni treznega in urejenega življenja v miru in slogi v družini. Bilo je malo težko in mnogo pikrih je bilo izrečenih na ta ra- čun, toda jaz sem se vsem smejal in se vsakokrat spomnil reka: »Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.« želel bi se zahvaliti podjetju BOR Laško za dodehtev stanovanja. Ob koncu bi želel vsem, ki se želijo odvadit: »pijan čevanja«, mnogo sreče. Trdim pa, da je najboljše zdravilo trdna volja in po moč Kluba zdravljenih al koholikov, pa .se premosti tuda ta huda ovira. Želel bi, da bi se o tem proble mu še več pisalo in da bi vaši novinarji obiskali klube ali pa same alkoho- like. Ce je prostor za raz- ne reklame, naj bi bil še za take probleme, kot je alkoholizem. Saj to je . družben; in socialni pro- blem. Mislim, da" bi se morala družba kot ogro- žena celota bolj zanimati za zdravljenje teh težkih bolnikov. Lep, prisrčen pozdrav vse«! bralkam in bralcem NT. Ludvik Volavšek Laško OSTANIMO LJUDJE Nisem mislila posegati v razpravo o zadnji stra- ni. Ker pa ste sporočili, da se bo odločalo, kate- rih bo več za ah proti, čutim dolžnost, da povem svoje mnenje. Strinjam se z izjavo K. M. iz Petrovč in Ivana iz 14. številke NT. Pri- stavila bi še, da bom list odpovedala, ko bo stekla plačana naročnina, ker se v njem lahko tako prosta- ško zmerja. Naj še pri- pomnim, da pri nas niso potrebne javne hiše, ker lahko osebe, ki »so za to«, kot je to izjavila Ra- hela, dajo v časopis, da vsak moški v potrebi ve kam . . . Saj se tudi tako lahko razume njena izja- va, »jaz pa sem za to«, ali ne? Sicer pa je papir do- ber za štedilnik podkuriti. Mislim na zadnjo stran, človek, ki se poniža do živali, postane še slabši od nje. Saj žival sledi svojemu nagonu, človek pa svoji pokvarjeni domi- šljiji, da raznietuje najlep- še intimnosti, iz katerih jp bil rojen in iz katerih obstaja človeštvo. Protirahela P. S. Tudi humor preveč slabo diši po seksu. RESNIČNI PRIJATELJI Minil je dober mesec, kar sem pri vojakih. Pre- stal sem mnogo gorkega, za 1. maj pa sem doživel presenečenje. Sedim y učilnici, poslu- šam glaslDO in pišem pis- mo. Močan glas desetarja me zmoti: »Obisk!« Le kdo bi me prišel obiskat po tako kratkem času? Hitro se preoblečem v novo obleko, namestim kapo in stečem proti sprejemnici poleg kasarne, že od da- leč sem zagledal precej obiskovalcev. Na hitro sem preletel posameznike. Na robu betonske plošča- di sta stali dve znani ose- bi. Sodelaovca GIP »Gra- diš«, s katerima smo sku- paj preživeli lepe trenut- ke na gradbišču v šoštanj- ski elektrarni. Ljubo Jan- kovič in Zlatko Otoman- ček nista prelomila ob ljube. Skoraj sem že po- zabil na besede v civil- stvu, da se bosta morda kdaj o.glasila. Nista poza- bila, prijatelja. Ob prijetnem kosilu v hotelu ( za vojaka doži- vetje), izvleče Zlatko ku- verto, rekoč, da mi preda- ja pozdrave kolektiva. Ob branju sem »požiral« be- sede. Na koncu je bilo pripisano: pošiljamo ti nekaj »somov«. Bil sem ganjen. Molk sta prekini- la prijatelja. Sp>et je ste- kel pogovor. Tisti »somi« — ni jih bilo samo »ne- kaj«. Drugi dan je prišel še en Gradisov delavec iz Šoštanja, Marko Suvala. Tako sem izredno preži- vel prvomajske praznike. Nikoli ne bom pozabil to- varišev, še enkrat sem prebral pismo. Upam, da se bom kmalu vrnil in se osebno zahvalil Šošta- njčanom. Vili Jazbec PIONIRSKA PLANINSKA SKUPINA Naša pionirska planin- ska skupina je začela de- lovati 1970. leta. Takrat je .j bil prvi svečan sprejem pionirjev v PD Zabukovi- ; ca. Od takrat do danes ■ smo organizirali lepo šte- vilo izletov. Naš pi-vi sku- i pni izlet je bil na bližnji i hrib Hom, kjer je tudi ; naša postojanka. Za tem .j izletom se je zvrstilo še i mnogo drugih. Poleg izle- \ tov na bližnje hribe smo ? se udeležili še raznih dru- ' gih izletov in pohodov. ! 29. septembra smo sku- \ paj s PO »Ivanka Ura- njek« Griže odšli po poteh '., 1. štajerskega bataljona, i Vodili so nas prvoborci, ;i ki so nam povedali tudi ] mnogo dogodkov iz NOB. : 9. oktobra je bil orga- i niziran izlet na Mrzlico, mesec dni kasneje na Go- i zdnik in šprajcev hrib. Tu je bilo srečanje bor- cev in mladine. ■ Spomladi lani smo or- "i ganizirali tečaj RK. Obi- skovali smo ga redno. Za \ nas, ki smo ta tečaj opra- '{ vili, je bil potem organi- j ziran izlet na Okrešelj, 'i kjer so podelili tudi ne- ] kaj značk Pionir planinec. \ Za te smo ves čas vestno ■ tekmovali. Končno smo dočakali dvodnevni izlet in sicer na Nanos in ka- sneje na Mangart. \ Najbolj smo si zapom- | nili pohod k Belim vo- - dam, kjer je padel pesnik I Kaj tih. Takrat smo nam- i reč gazili sneg, precej vi- ; sok. To je bilo 25. febru- ; arja lani. i Med tem časom smo j obiskovali tudi planinsko \ šolo. Tam smo se mnogo naučili. Tudi ob koncu šolskega i leta so bili organizirani | izleti, npr. na Jezersko, v ] Logarsko dolino in Okre- ] šel j, na Veliko planino ; itd. Pionirji urejujemo tudi S društveno omarico, kjer \ je vedno kaj zanimivega. Prirejamo razne razstave, ' npr. z gorskimi motivi, o ; življenju vojakov planin- j cev itd. Poleg tega smo \ tn še bomo pomagali pri ; gradnji našega doma na ; Hcmu. i Mnogo nas je že preje- ] lo znake Pionir Planinec. , Bronaste je prejelo 22 pi- ■ onirjev planincev, srebrne . p>a 5 pionirjev planincev. : Trem manjka samo še dvodnevni izlet in dobili i bodo zlati znak. Planinsko ; šolo je opravilo 32 pio- ■ nirjev, 33 pa nas hodi po , Savinjski poti. Tudi letos bomo mese- : ca maja odšli na sedaj že ' tradicionalen pohod na - šmohor prek Jedriš. Tu , je bilo lansko leto veliko' srečanje mladine, pionir- - jev, prvoborcev in voja- kov. (3dkar deluje naša pio- j nirska planinska sekcija, i smo organizirali lepo šte-i vilo izletov, kajti radi ho-j dimo v hribe. ] LILI JANA JEŽOVNIK.i OŠ »Nada Cilenšek«,' Griže' §t. 19 — 16. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 13 ■■■■m»MmBMm«awT»mMTi^^ ........ii......m Piši EMAN PERTL 1 Subjel! Kolikokrat se le še spominjam, lepa gora! Kar na samem se vzpenjaš iz tal, vsa zelena poleti, belina te krije pozimi. Takrat si bila še vsa de^^iška, pravih cest do tebe ni bilo, turistov še nisi poznala, va.rovali so te tvoji pastirji in kmetici. Le v tihih, temnih nočeh so tod preriekaterikrat stopale noge ro- doljubnega vojščaka, f>ogostoma i>a žal tudi sovraž- nikova. Kaj vse bi mogel povedati o tsbi, ki si me v tistih hudih dneh tolikokrat sprejela! Vsega ni mo- goče, morda bi bilo celo bolje, da na vse to pozabiva, ti, moja lepa gora, pa tudi jaz, ki sem tod mimo ho- dil kot brezdomec — izgnanec in beden dcii/ec prve pomoči tvojun pastirjem in kmetičem, a tudi tistim, ki so takrat uka2K>vaLi m izsiljevali ... Prvič so me klicali p>od Subjel v pozni jeseni le- ta 1941. Pome je prišla starejša ženska, visoke posta- ve, suhljata in žilava, pa prizadevna in vztrajna, da bi šla prav na konec sveta, če bi že kazaio, da bi to zaleglo in jo privedlo do cilja. »Da id^ sa mnom u Subjel, doktore, nužno je, povešču te, ajd, molim te lepo ...« Takrat še slutil nisem, kakšna bo ta pot do izpod Subjela, te lepe, vendar meni še neznane gore. Moja spremljevalka me je takrat vodila prek Duškovškega sedla do Duškovcev, od koder sva sicer imela pred seboj kar dobro cesto, vendar sva že kmalu morala zaviti pred Ljuticami še bolj proti severozahodu. Po- tlej pa tako rekoč nobene prave poti ni bilo več in sva hodila zdaj navkreber, zdaj po kotanjah in zopet po klancih, dokler redkobesedna vodnica ni končno kratko rekla — e, doktore, gledaj tu gore, evo nas u Protičima! Ko se upehan m preznojen ozrem v vzpe- tino, zagledam starejšo hišo, ki me je nekoliko spo- minjala na starinsko, že nekoliko zapuščeno slovenje- goriško — nekoč smo rekli »gospočko« — zidanico. Se vsaj pol ure sva »grizla« kolena, da sva prispela do te »zidanice«. Takrat sem prvič pregledal mlado študentko pra- va, ki se je pred vojno zatekla z materjo, vdovo po popu, v to sokolje gnezdo, kjer so nekoč, ko je .še bil študentkin oče ugleden in daleč naokoli znan veljak, prebili po nekaj mesecev, zlasti E>oleti. Študentkina mati, popadija, mi je kar natančno ob- razložila, za kaj gre pri njena hčerki Ljubici, ki že nekaj časa hira in jo je seveda tudi nastala vojna zelo prizadela. Omenila je tudi zdravnika iz Kcsj&rida, kil pri njem hčerki ni mogel ugotoviti nič posebnega, zlasti pa nič vznemirljivega — bo že minilo, je baje dejal, da res, ni treba biti v posebnih skrbeh. Popadija je nato nekaj časa molčala, medtem pa je pričela precej nejevoljno m malone naveličano v pretrganih stavkih govoriti hčerka Ljubica. Menila je, da zlata mama le malo prečmo gleda na vse to, sicer pa, saj je itak vseeno, ah živiš ali ne v teh časih, ko gre vse narobe, da ni pravega izgleda, da bi nas mo- gel kdo rešiti nastale katastrofe. Kaj hitro sem spoznal, kakšno je vzdušje v tej hiši, kjer se oglaša ranjeno srbsko rodoljub.;3, kar je po pičlih dvajsetih letih svobodnega sonca znova leg- la na srbsko zemljo senca kosovske žaloigre ~ m le kdo bi mogel ob sedanjih razmerah predvideti, kakš- ni bodo nadaljnji, morda zares grozotni in brezdušni dnevi, meseci ali celo leta ... Motril sem mlado študentko, ki se mi je zdela, tudi čisto klinično gledano zelo apatična, bleda, ne- močna. Zanimalo me je, kakšne težave ima čisto tele- sno pojmovano, ali jo mrazi, ah pokašljuje, ah vma kakšne bolečine in še več takšnih, nič kaj prijetnih vprašanj sem nanizal. Imel sem kar na vsem začetku vtis, da se bom moral zanimati predvsem za njena pljuča. 2e po orientacijski perkusiji prsnega koša sem ta- koj zaznal p>opolno zamolklino desne polovice prsne- ga koša. Z osluškovanjem sem se prepričal, da desna di vnetja desne poprsnice. Mojo domnevo so potrdili pljuča niso v redu, da se Je tu nabrala tek-^čina zara- tuda drugi ugotovki, koliker sem jih pač mogel z »gohmi rokami« dognati. Temperatura nd bila po- sebno povišana, dihanje pa je Ljubici za.res nagajalo. Ko vse to še'' enkrat premislim, me popadija mol- čečega skoraj nejevoljno opozori —• šta dakle, dokto- re, nista nama ne kažete, o čemu se radi kod Ljubice' Zapaljenje prsne maramice, odvrnem kratko. Obe ostrmita m ostaneta brez besede. Ko vidim, da kaj takega sploh nista pričakovali, pretrgam nastalo ti- šino in ponovim — vnetje prsne mrene, tu, vidite, na desni strani. Mati mi hipoma pade v besedo — to sploh ni mo- goče, doktor, ni minilo dva dni, kar je naš zdravnik dejal, da kaj takega sploh ne prihaja v poštev, da je dihanje v redu, da. . . dalje očigledno od razburjeno- sti ni mogla. Ljubica je zrla s svojimi velikimi, črnimi očmi v daljavo, kakor da ji je zares že vseeno, kaj bo kdo zdravnikov pri njej še našel, da ni v redu. Popadija se je. obrnila od mene in zamahnila z roko, kot bi ozlovoljena hotela reči, zdaj pa bo še ta nekaj tvezil in nam grenil življenje s »vojo muhasto diagnozo. Ta trenutek mi je bilo, da bi pograbil šila in kopita in šel svojo pot, čeprav sem se zavedal, da je diagnoza prvega zdravnika za bolnikovo okolico ta- ko rekoč merodajna in jo je nemalokdaj malone ne- mog'oče ovreči. Trajalo je nekaj časa, da sem nesrečna materi edi- nega otroka, bolne hčerke, predložil tole: gos{>a, če do volite, vam bom konkretno dokazal, da gre pri vaši hčerki zares za vnetje prsne mrene ... Cemu je le to potrebno, če je zdravnik pred vami izrecno poudaril, da o tem sploh nd govora, čemu še treba dokazov?! Gospa, potrebno je, ker je treba nekaj storiti. Kaj — in zakaj, jaz vsaj ne najdem tjo z.a potreb- no! Gospa, v prsni votlini se je medtem nabralo že precej tekočine, gre namreč za vnetje prsne mznik, Franc Gorenak, Maks Brečko in Marjan Pijavž. D. S, fUUtLM: niMMLU NOV DOM Gradnja kulturnega doma na Polzeli se, čeprav FKjčasi, vendar vztrajno bliža koncu. Otvcrite^' bo 22. jm:iija. Takrat bodo člani DPD Svobode pripravili kul- turni teden. Land je minilo 20 let od delovanja moške- ga pcTOkega zbora. Da bi bila otvoritev še bolj sve- čana, bcKio ta dan proslavili 20-letnico delovanja. Pevci bodo prejeli 30 Galusovih značk. Člani dramske sekcije se prav tako pripravljajo na ta veliki dogodek. Več članov sekcije bo prejelo LinJiart-ove zančke. V tednu kulturnih prireditev bo še oddaja »Koncert iz naših krajev« Radia Ljubljana. Na gradu Komenda bodo od- krili spominsko ploščo Francetu Prešernu. V program praznovanja se bodo vključili tudi člani hortikultur- nega društva, gojenci glasbene šole na Polzeli, športmi- ki ter dmgi. Z otvoritvijo kulturnega doma bo tudi Krajevna skupnost Polzela zelo ubspešno zaključila obšiimo za- stavljen program s področja fcuilturoo-prosvetne de- javnosti. Tekst in foto: T. Tavčar Klepet z MARJAt Marjana Deržaj m Majda Sepe, dve dami slovenske po- pevke, sta bili gostji na kon- certu celjskega plesnega or- kestra Žabe in razume se, da smo ju zaprosili za pogovor za naš tednik. — Kako se počutita v Ce- lju? iVLVJD.A: »Jaz se tako ali tako že dolgo časa smatram za Celjanko in v Celje pri- dem zme.raj rada prepevat. 2e zato, ker imam tu čudovi- te in dobre prijatelje.« MAR.IANA: »V Celju zad- nje čase bolj poredko nasto- pam. Zadnjič sem prepevala tudi pred kakim letom na koncertu za vojalce, z voja- škim plesnim orkestrom. Spomnim se še časov, ko sem v Celju prepevala skoraj vsa- kih štirinajst dm Všeč mi je v tem mestu ob Savinji, še posebej pa sem zadovoljna s publiko. Skoda, da me Ce- ljani ne povabijo večkrat.« — Imate slovenski pevci precej dela? MAJDA IN MARJANA: »Včasih več, drugič spet manj. Ce bi morali živeti le od na- stopov po Sloveniji, bi bilo bolj klavrno, tako pa nas re- | šujejo turneje. Ni vse tako rožnato, kot si večina ljudi misli. Ljudje mislijo, da pri- deš, odpoješ, pokasii"aš in greš. Pa ni tako! Za primer naj poveva, da sva se za kon- cei-t z Žabami pripeljali v Celje kar dvakrat na vaje.« — Za bralce je vedno za- nimivo, kakšno mnenje ima pevec o svojih poklicnili ko- legih ... MARJANA: »Odnosi med slovenskimi pevci so kar do- bri, ker se nimamo zaradi česa prepirati. Na Sloven- skem je premalo zabavii benega dogajanja, da h ko prišlo do prepiroi ni m, da so slovenski po kvaliteti prvi v Ji viji. Eldi, na primer, drugih republikah prig da je najboljša pevka žavi. Imamo še Ota R ja in Alfija Nipiča, pj ko Ptnterič, Majdo jj ko . ..« MAJDA: »V glavnem ( njam z Marjano, pozal je omeniti sebe, saj dvomno pojem za va vence. Od mlajših pev rada omenila še Metk< nik, ki ima izreden za interpretacijo. Prep se tam počutila kot \ kim delom še mnog segla.« MARJANA: »Zdaj, ko ri Majda o mladih j sem se spomnila še n mladi celjski pevki, ki j ni nastopih na Prebold či. To sta Tatjana Di in Renata Pogelšek. Želj bi še kdaj skupaj prei in želela bi Jima pomj — Načrti za prihodnoi MARJANA: »Po vmat Kanade bo kmalu Slova popevka, vendar letos bom tekmovala. Organi3| ji pripravljajo novost na festivalu. Vsako leto lx slovenski pevec pripravi tekmovalnem delu svoj (, setminutni show. Letos ■ to jaz. Julija in avgusta i prepevala v Portorožu. 2 i no bo šla tudi hčerkica in imeli bova čudovite p niče. želim si pa, da b:i mladinski aktiv iz PreM tudi letos ix)vabil na Prel • sko noč na bazenu. Lani ' sem tam počutila kot v !' Kulturni dom Polzela li MAJDO |iI>o Slovenske po- p. še nekaj nasto- veniji. Omenila bi la dobrodetoi pri- evne otroke v Za- je kaj z vajinimi »Pravkar sta pri Bšli dve moji mali eni sta posnetka ^agabimd, na dru- m Zbogom, dragi a skladbica, ki mi 6sel manager zna- nega pevca Rober- Se zdaj ne vem, e moral spomniti Zelo sem srečna.« i: »V času, ko meji, bo pri He!i- moja nova plo- vom Nedeljsko ju- lepa Robežnikova dno se mi pa zdi, i skoraj nikoii ne fadiu. Me po ma- jezi, ko od mojih ■jo le Očka, kam tako hitiš in Vrni se še kdaj. v Ljubljano. Z ansamblom Dobri znanci sem posnela tudi veliko plo- ščo z narodnimi melodijami. — Prej je Majda omenila nek dobrodelni koncert. Bi bile pripravljene brezplačno nastopiti na koncertu za Koz- janske otroke, če bi Novi tednik organiziral tako prire- ditev? Tereza in Elda sta pri- pravljeni. MA.TD.4 IN MARJANA eno- glasno: »Pripravljeni sva. Ra- čunajte na naju. Samo pra- vočasno nama sporočate, kdaj bo to!« Zvečer na koncertu sta obe pevki navdušili občinstvo v Narodnem domu in še enkrat dokazali, da sta še vedno med najboljšimi pevkami pri nas, da ju ljudje povsod nav- dušeno .sprejmejo in ni se jima treba bati, da bi Slo- venci kdajkoli pozabili nanju. JANEZ VEDENIK Poto: TONE ZALOŽNIK ZIDANI MOST NE BO ZAMRL Močnik Miha je absolvent Višje tehniške varnostne šole v Ljubljani. Letos je bil iz- voljen za predsednika mla- dinskega aktiva Zidani most in za člana delegacije krajev- ne skupnosti. Mnogi menijo, da Zidani most umira, da se utaplja v dimu in cementu. Kaj vi mi- slite o tem? Res je, da sta dim in ce- ment velika nevšečnost za naš kraj. Z elektrifikacijo že- leznice se je problem, ki so ga povzročale parne lokomo- tive, precej uredil. Žal ga je zamenjala onesnažena Savi- nja, ki s svojo rjavorameno barvo še bolj kvari zunanjo podobo Zidanega mosta. To- da dokler bodo tu živeli lju- dje, aktivni v raznih organi- zax;ijah, Zidani most še ne bo zamrl. Naj naštejem sa- mo nekaj primerov: Strelci so si sami s prostovoljnim delom zgradili strelski dom. Prav zdaj gradijo še strelski jarek za streljanje z maloka- libersko puško. Zelo aktivni so tudi gasilci. V obeh orga- nizacijah sodeluje večina na- ših mladincev. ' S kakšnimi problemi se srečujete kot predsednik mladinskega aktiva in kakšni so vaši načrti? Precejšnji problem je ne- resnost nekaterih mladincev. Zdi se mi, da sami niti niso toliko krivi. Večjo krivdo no- sijo njihovi starši in pa vod- stva organizacij v Zidanem mostu, ker jih ne znajo vključiti medse, zaposliti, ta- ko da morajo razvedrila is- kati po gostilnah. Drug pro- blem so neprimerni prostori. Kraje-vna skupnost nam je dodelila sobo v Domu svobo- de, kjer smo lani novembra odprli disco klub. Z boljšimi prostori bi lahko precej raz- širili dejavnost. Želimo pri- rejati predavanja o političnih dogodkih doma in v tujini. Že sedaj mladinci sodelujemo na vseh proslavah, v bodoče pa namera\'amo naštudirati tudi kakšno ljudsko igro in s tem popestriti kulturno živ- ljenje v Zidanem mostu. Mladino bi morali bolj vklju- čiti v družbeno politične or- ganizacije Zidanega mosta. Katere naloge vas čakajo kot člana delegaci.je krajevne skupnosti? Po mojem mnenju bo prva naloga asfaltirati cesto na Vi- lo. O tem se je že lani veli- ko govorilo, pa je zaradi po- manjkanja sredstev ves na- črt splaval po vodi. Drugi problem, ki ga bo potrebno rešiti, je neizkoriščena dvo- rana. Precej vode je že pre- teklo po Savinji, odkar smo v Zidanem mostu videli zad- nji film. Od tedaj dalje pa je dvorana uporabljena le petkrat letno. Pomembna na- loga bo tudi ureditev okolja. V tem bomo uspeli, če bo- mo maksimalno zainteresirali vse prebivalce. Obenem pa ne smemo pozabiti na okoliča- ne, ki živijo v slabših raz- merah kot mi. Prebivalce Zidanega mosta, zlasti še mladino, čaka veli- ko dela, če bodo hoteli us- pešno izpolniti vse zadane naloge. Toda ne bo jim žal. Potniki, ki bodo potovali sko- za Zidani most, bodo lahko ugotovili, da to mesto še živi. ROMAN MATEK REVIJA ANSAMBLOV V ŠTORAH Gasilsko društvo Železarne Štore je pripravilo za kraja- ne in okoličane prijeten In zabavni večer. Juitri zvečer, to je v petek, 17. maja ob 19. uri, se bodo lahko razve- drili ob poslušanju revije do- mačih melodij in napevov v Kulturnem domu v štorah. Sodelujejo narodno zabav- ni ansambli: Veseli hmeljar- ji, Henček in njegovi fantje, Celjski instrumentalni kvin- tet. Viki Ašič s pevci, Veseli Libojčani, Zeme s svojimi fanti, Odmev iz Lukovice, Planika iz Šoštanja, Stari znanci in godba na pihala "železarne štore. Za smeh bo- sta poskrbela »Celjski Pol- dek« in imitatorka Olga Mar- ko vič. Ker so podobne prireditve vedno dobro obiskane in ker jih je malo, si prizadevno Gasilsko društvo zasluži po- hvalOi ^ Vse maturante 5. b iet- nika celjskega učiteljišča iz leta 1964 obveščamo, da se bomo za deseto oblet- nico mature zbrali v so- bot«, 1. junija 1974 ob 17. uri v zgornjih prostorih Majolke v Celju. Prosim te, da se z dopisnico javiš Zinki Tržanovi, Zoisova 2, Celje in potrdiš svojo ude- ležbo. Skupina tlr-legato\ na prvi seji vseh treh zborov nove občinske skupščine v CHJu NAŠA BESEDA 74 Celje je bilo v pi-vih majskih 6neh gostiteaj in organiza tor republiškega srečanja piomrskih in mladinskih gledali- ških skupin Naša beseda 74. Prav je tako, saj je bilo letos nje srečanje jubilejno: peto. Saj se je ravno v Celju pred osmimi leti rodila ideja o Na.ši besedi, ki jo je Celje tako skrbno razvijalo in ustvarjalo, da je ta prireditev zrasla v republiško kulturno manifestacijo. Kaj o njej menijo mla di, ki so stopili na odrske deske, med njimi večina prvio pod poklicne žaromete gledališča. FERICNC PRIMC, tielje; »Sami mladi se zavzemamo za takšno srečanje na odru, ker nam to veliko pomeni. To ni samo kulturno udejstvovanje mladih. To je tudi dokaz, ka- ko znamo biti zainteresirani in delavni in ustvarjalni in da nam ni (vsaj večini) za po- hajkovanje po gostUnah. Gle- dališče je za nas veliko do- živetje, ki bo v našem živ- ljenju našlo častno mesto. Pa zadovoljstvo z delom, to nekaj velja!« DUBROVKA IVIATANOVIC, Maribor: »Nastop na profesi- onalnem gledališkem odru ob Naši besedi -74 v Celju je ob- čutek veselosti in občutek resnosti obenem. Pripravljali smo se kakšen mesec in zdaj bi s težavo koncentrirala vse občutke ob delu v skupini, ki se je prvič takole sestala. Ne vem, kaj bi rekla. Mi še ča- kamo na nastop, pa smo mor- da tpdi malce nervozaii.« SONJA GORICAN, Celje: »Prvič sem na poklicnem od- ru. Imam malo treme, oziro- ma sem jo imela, ker je na- stop že za mano. Zame je to sploh posebno doživetje, ki se ga ne da natanko opisati. To je veličastno, to človek ne doživlja vsak dan. Čeprav je naše delo odgovorno in tež- ko, se ga veselimo. Morda ravno zaradi tega, ker zavest- no delamo v želji, da komu kaj povemo. Mislim, da je to tudi namen Naše besede.« ^ VLADO KAJZVAR, Mari- bor: »Sem v tretjem letniku Pedagoške gimnazije v Mari- boru in letos prvič nastopa- mo v skupini skupaj, tako kot smo sedaj v CJelju. Sam zelo ljubim gledališče in če je le kje kakšna priložnost za na- stop, sem zraven. Oder me privlači in Naša beseda je kot nalašč za mlade ljubite- lje gledališča. Zdi se mi, da brez tega ne bi mogel. Iz nas nastaja predstava, to je nekaj čudovitega. Tudi če ni kriti- ka najboljša.« * RADO PANTELIC, Celje: »Utrip življenja je naslov na- šega recitala, ki smo ga pri- pravili dijaki Tehniške sred- nje šole v Celju. Uspeh smo priti na republiško Našo be- sedo in to je veliko, čeprav današnja predstava ni taka kot naše prejšnje, ki so bile boljše. Mislim pa, da smo z njeno vsebino marsikaj pove- dali in da smo bili kljub so- dobnosti scene in režije do- volj razumljivi!« Nikakor se ne da v teh nekaj kratkih \TSticah povedati vsega tistega občutja in počutja ob takšnem clOigudku, ki ga bomo \^i pomnili celo življenje. Preveč je bilo vsega in pre- več je še vsega v pričakovanju, v naslednjem letu, pred po novnim dvigom temnordečega žametnega zastorja. A vsaj poskus je bil, utrinek in drobna marginalija oto velikem dogodku. D. Medveo 16. stran NOVI TEDNIK 16. maj 1974 -^^StJ H^VI TEDNIK ZA SODOBNA Srečanje z Jožico Brečko Bila je na njivi, z motiko v roki in v predpasniku, pol- nim fižcia. »Imate veliko dela?« »Saj veste, na kmetiji je vedno veliko dela. Od jutra do noč;i. Sedaj p>a sadim fi- žol.« »Sami km.etujete?« »Mož je v politični šoli v Dobrni, doma pa sta še dva otroka in moževa mama. Ona mi veliko pcmaga na polju, sin pa pri živini.« »Koliko glav imate v hle- vu?« »Pet krav in pet pitancev, ki jih redimo v kooperaciji s Kmetijsko zadrugo.« »Kooperirate sa.mo kot go- vedoreje!?« »O, ne! S kmetijsko zadru- go sodelujemo ludi pri ob- delovanju in pridelovanju ja- god, ki jih imamo kakih 30 arov.« Jožica Brečko je že dva- najst let tajnik in blagajnik straniške krajevne skupnosti, še kot dekle pa je dolgo ak- tivno delala pri mladih za- družnikih v Zrečah. Pred enajstimi leti je postala član Zveze komunistov. »Kaj bi še morala storiti Zveza komunistov za kmečko žensko?« »Kmečka ženska je v naši družbi zapostavljena zato, ■ker nima časa, da bi se spo- čila, ne more si privoščiti niti enega prostega dneva. Veliko bi ji naša družba po- magala tako, da bi po vaseh organizir.ali c^troško varstvo in jo tako vsaj delno razbre- menili. In še nekaj bi mo- rali storiti: kmečko žensko bi morali izobraziti.« »Kako pa si vi predstavlja- te izobraževanje kmečkih že- na?« »Po vaseh bi morali orga- nizirati tečaje za kmečke ženske, kjer bi bila zajeta predavanja o vzgoji, gospo- dinjskih delih, kmetovanju in drugem.« »Ali ste obiskovali kakšno, šolo?« »Ne, doma me niso pustili v šolo. Toda danes mi je za to velikokrat žal. če bi de- lala v kaki tovarni, bi se lah- ko bolj posvetila družini in otrokom. Tako pa niti za to nimam časa.« »Prav gotovo vam je zelo težko sedaj, ko gospodarja ni doma in morate postoriti vse v hiši in na polju?« »Da, sedaj je res težko. To- da kmalu bo bolje, ko se bo mož vrnil iz šole. Do tedaj bom pa že nekako zmogla.« Poslovih smo se od prijaz- ne Jožice, saj smo vedeli, da jo čaka na polju še veliko dela. Do avtomobila nas je pospremilo godrnjanje Breč- kovega psa, ki se je lenobno zleknil pred duri. D. S. Posnetek je s Skomarja na zreškem Pohorju dan po sprejetju novega zakona o gozdov^ Kari Beškovnik (na levi) in njegov sin, prav tako Kari (na desni), se o prepovedi žaganj' pogovarjata s svojim sosedom Jožefom Kovšetom. ' »Boljše cene za hlodovino,« pravita Beškovnikova, in žagarija bi sama po sebi odpadli [ Žagali smo tako in tako le les pod 35 cm premera in še tega vsega prodali družbenem sektorju. Ni prav, tako trdijo, da bi ne mogli zaslužiti kak dinar več s trdim delom, inei; tem ko prekupčevalci in lesna podjetja poberejo velike dobičke med cenami za odkuplj« ' les in polizdelki, oziroma finalnimi izdelki žagarske industri,je ter drugih lesnopredelovji nih obratov. Foto: J. Ki' ,_.____1 Na šoli v Polulah Pred dnevi lo se s polul- ske šole (občina Celje) ogla- sili v celjskem obratu za kooperacijo kmetijskega kom- binata Žalec in izrazili željo, da bi učencem povedali kaj več, predvsem pa kaj kon- kretnega o sodil C vanju med kmeti, zadrugami in kmetij- skimi gospodarstvi. Vodja enote Julko Kožuh je odšel v šolo, kjer je za dva razre- da imel predavanje o kme- tijskem kombinatu, njegovem obsegu in dejavnosti, o obli- kah sodelovanja s loneti na vsem obm.očju, o ugodnostih, ki jih uživajo kmetje, ki s kombinatom sodelujejo, ka- ko takšne kmetije napredu- jejo itd. V šcii, kjer je do- bra tretjina učencev iz kmeč- kih družin, se je razgovor o tem gotovo splačal, saj so govorili tudi o možnostih šo- lanja na nižjih, srednjih in višjih kmetijskih šolah, na- dalje o vključevanju kmetov v samoupravni sistem. Brez dvoma so marsikaj, kar so v .šoli slišali, učenci prinesli tudi domov, doma pripovedovali m ni izključe- no, da se je pri katerem od fantov in deklet okrepila mi- sel na to, da bi CiStali doma na posestvu m poskusili ^ dobneje gospiXlar:ti. n Pobuda je brez dvoma M bra. Treba je tudi o "™« kem poklicu, o novostih: področju agrokulture več ; voriti v šolah, predvsem ; vlivati v mlade ljudi zauj nje, ljubezen do zemlje veselje do kmečkega pokli( Bilo bi zelo razveseljivo, bi zgledu Polul sledile tu druge šole. Končno laK tudi delavski otrok kaj z o kmetijstvu o tem, kje n ste vse tisto,- kar s teko pospravi s pogrnjene mi pri obedih. V svoji blagovnici nudi pestro izbiro kosilnic in obračalnikov za seno. Kosilnica »ALPINA« se odlikuje po majhni teži, po- sebni konstrukciji in je idealna za košnjo v hribo- vitih in neravnih terenih. BUCHLER: priročna, hitra in gospodama v vseh pogojih dela; v ravnini, obrobnih predelih in na najbolj strmih površinah. Možnost hitrega priklopa univerzalnega obračalnika »BUCHLER«. Z nekaj prijemi je vse nared za za- četek naslednje faze dela t. j. obračanje zgrabljanje. RAPID: proizvod »Gorenje« z vsemi odlikami najkvalitetnej- ših kosilnic za najtežje pogoje dela. RAPID tip 101 s kosilnim grebenom 100 cm in 130 cm RAPID tip Rex z možnostjo uporabe univerzal- nega obračalnika za seno. Cenjeni kupci oglejte si našo zalogo. Nudimo dostavo na. dom. Se priporočamo AGROTEHNIKA LJUBLJANA BLAGOVNICA CELJE 249 DELEGATOV S TEDNIKOM v 18 krajevnih skupnostih celj.ske občine so izvolili v de- legacije 249 delegatov. Kandi- datov je bilo 321. Najbolj šte- vilčno delegacijo imata kra- jevni skupnosti Štore In Otok — po 23 članov. Najmanj, 7 pa Svetina, Frankolovo in Tr- novlje. V prihodnjem N"! bo- mo objavili imena In priim- ke vseh Izvoljenih delegatov v ccl,jskih krajevnih skupno- stih. Danes navajamo člane de- legacij v krajevnih skupno- stih Aljažev hrib. Pod gra- dom. Center in Otok. Aljažev hrib: Marija Cmak, Viktor Dom, Marko Fink, Mi- ka Štokla.s, Romana Hercog, Anton Ivezič. Vera Kobula, Ljudmila Lojen, Slavka Greš- nik, Vera Pelko Emil Pepel, njak, Franc Pilih, Slava Sma- gur, Zdravko Smrkolj In Bo- ris Suster. Pod gradom: Anica Bobnič, Anton bc\irk. Jure Podrga,js, .^nton Mlakar, Silva GrJIanc. Ivan Bregar, Franc Novak, Ivo Berglez, Franc Tratnik, Cvet- lena Henčič, Marija Hrižica, Jože Horvatlč, Stanko Polemik, Ivan Drofenik in Miha Cve- trežnik. Center: Vlado Bogataj, Mar- jan Medved, Daniel M.i.joen, Franc Jovan, Rudi Kmecl. Jo- že Krebs, Igor Ix)trič, Stane Polajncr, .Stane Mesarec, Ta- tjana Riva, Mirko Maric, Mar- tin Krstinc, Da.ša Podlogar, Franc Vivod in Vlado Ramor. ^ Otok: Mi.šo Broz, Jože Ben- cina, Ivica Fi.šer. Branko Oart- ner, Ludvik Golob, Štefka Ilernaus, Vitoniil Juškovič, Ani- ca Kolman, Janez Li>ni»sl, Vai- ter Ix;ben, Fran jo Motaln, Ludvik Pregelj, Jernej Pelko. Vinko Pečnik, Nada Pintarič. Mojmir Rožič, Tone Rozman, Stanko Selšek, Zvorka Slosar, Marija Trofenik Miha Ti-žan.' I./eopoId VrhovskI In Anica Vinkovič. Dobro je vedeti Koliko jeze povzroči volu- har sadjarjem, pravz-aprav vsakemu lonetu in vrtičkat- ju. Za razliko od krta, ki je koristen (jeza je samo s kr- tinami), se voluhar loti ko- renin, SE>odjeda mlado drev- je, skratka loti se vsega, zraven pa še s svojimi rovi pod površino uničuje travo. No, kaj povzroča voluhar, je vsak, ki je kdaj zasledil ško- dljivca na svoji zemlji, do- bro občutil. Nič čudnega, če je voluhar močno preganjana žival in da se ljudje prito- žujejo, kako nobeno sredstvo ni p>ovsem zanesljivo. Volu- har je namreč podganji so- rodnik in za podgane je zna- no, da so izredno intehgent- ne živali. Baje hitri strupi, ki takoj učinkujejo, pogubijo samo po eno ali dve živali. Toda zdaj, odkar nekateri uspevajo. Kako dolgo? Tudi sredstvom, ki zaplinl jo rove, so vohiharji, kot do- kazujejo izkušnje, »iznašli« obrambo. Znano je, da volu- har ne mara prepiha in za- pre rov, če mu ga odprete. Druge pa si dobro zapomni- jo, kaj je bil vzrok smrti njihovega vrstnika in se zato takšne vabe sploh ne dotak- nejo več. Nekateri izdeloval- ci strupov proti voluharju so poskusili s počasi delujo- čim strupom, ki učinkuje .še- le čez ure, ko žival pozabi, kje je použila vabo. Baje vlagajo v TOve kemična sre stva za zapUnjevanje, opaJ ; jo vedno več prezračevali ' rovov na najvišjih toča zemljišča, Id je bilo za? ^ njeno. Zanimivo, da ti ra je profesionalni tajnik Občin- skega odbora RK v Veleiju. V.* KOJC ZMAGOVALKE GREDO NA REPUBLIŠKO PRVENSTVO — V organizaciji občinskega odbora RK Velenje je bilo občinsko teknvjvanje v nudenju prve pomoči, kjer je na- stopilo 18 ekip. Zmagala je Gimnazija Velenje, na republiškem prvenstvu v Grad- cu v Beli Krajini 25. maja pa bo velenjsko občino zastopala drugouvrščena tretja ekipa OŠ Miha Pintar Toledo, ki je na sliki: ERIKA KODRUN, SLAVICA PAVLIN. MAJDA CVETKO, POLONCA HERLAH, VIKICA ^^!KLAVŽ1NA in MOJCA KOVAČ. Vo di jih tovarišica PEČOVNIKOVA. L Ojsteršek AERO: SREČANJE Z AVIATIČARJI Pred dnevi je imel aliliv mladih delavcev .\era v gosteli mladince iz Kluba mladih sta- rešin Doma JNA Brežice. Obisk je bil rezultat prizadevanj mladih aerovcev po tesnejši povezavi z mladimi iz drugili občin. Mladi iz Aera so svo- jim gostom razkazali nekaj proizvodnih obratov ■\era v Celju, ter Pokrajinski nnizej. Po kosilu so popeljali mlade aviatičarje v Šempeter, kjer so si ogledali obrat Aera, Antič- ni park in jamo Pekel. Po/no popoldne so obiskali še Velc- n,ie in se dalj ča.sa zadržali ob jezeru. Pozno popoldan so obi- skali še Velenje in se dalj ča- sa zadržali ob jezeiu. Po ve- čerji so se nrladi pogovarjali o možnostih '/a nadaljnje so- delovanje, saj so bili vsi enot- ni, da je možno.sti veliko. Mladi aviatičarji so povabili člane aktiva mhulib delavcev Aera, naj jih obiščejo 19. ma- ja, ko bodo pripravili osrednjo proslavo Dneva aviatlčarjev. ANGELCA DROBNE REKONSIRUKaj VSAK PTIČEK SE UJAME v prejšnji številki Novega iednika smo v feljtonu »re- tonstrukcija nekega uboja« ali »vsak ptiček se enkrat nja ne« zapisali, kako je Peter, vaški veljak in ošabnež, hodil t dvema dekletoma: Faniko in Roziko. Ker se pač ni mogel poročiti z obema, je eno moral spraviti s poti. To pa j« 'tla seveda Rozika, preprosto vaško dekle brez posebnega premoženja. Da je bila mera polna, je JRozika še zanosila s Petrom. Torej, vse je govorilo za to. da jo ,je treba umo- riti, da se bo lahko potem poročil s Faniko In so z njo, ^ot je pač treba, javil po krajih, kjer jc hil poznan. Pot do tega, da je Peter priznal, da je ubil Roziko, pa ^ bila dolga in trnova za kriminaliste, ki so morali upora- l>'ti najrazličnejše in najzahtevnejše metode, .s Itaterimi toliko zožili za3t^, da .se je končno ptiček ujel in priz- kaj in zakaj je napravil grozovit zločin, da je ubil wkle v visoki nosečnosti. Pred izginotjem Rozalije je Peter sproj&l po pošti od ^eje umorjene dve pismi. To so ugotovili po pričeva- nju vaškega pismonoše. Ko so Petra nekaj dni po najdbi '^Pla vprašali glede pisma, je povedal, da je sicer neko prejel, da pa mu ni znano, katera Rozika bi mu pi- v pismu naj bi ga prosila za nek prijateljski nasvet, pismo pa je kasneje zažgal. Drugo pismo je kasneje '^''očila sodišču njegova žena Panika. , Ker se je pK) okoliških vaseh začelo govoriti o Peitru morilcu, je le-ta (bil je občinski sodnik porotnik) po ^^cal na sodišče na odgovornost dve vaščanki zaradi obre- ^vanja, namesto da bi poklical Rozikine starše, ki so ^avzaprav največ vedeli o vsem. Ce bi ne bil kriv, bi bilo ^^alno, da bi jih poklical, taiko pa ... Vsi opisani indiciji so kot celota tvorih utemeljen da je Peter vse do. zadnjega vzdrževal intimne odno- *^ 2 Roziko in da je bil samo on tisti, ki je imel interes, se je znebi z namenom, da ne bi okrnila ugleda nje- osebnosti in da ne bi ovirala poroke s Paniko. ^ Zaslišanih je bilo veliko ljudi in med njimi so bili tu- takšni, ki so dvomih, da bi Peter, katerega so vsi ce- ^ lahko nekoga umoril. Pomislili so tudi, da je koga ^voril, naj dekle ubije, vendar so to izključili, kajti ^''ašanje je, če bi storilec celo življenje molčal oe. če ne bi Petra zaradi tega vse življenje finančno ali kako dru- gače izsiljeval. Potem so Petra povabili na informativno zasliševanje v Upravo ja\me varnosti, kjer je kategorično zanikal, da bi imel kakršnekoli osebne ali pismene stike z Roziko. Na vprašanje o alibiju za kritični dan je takoj odgovoril s prisebnim odgovorom in povedal, da se je usodnega dne opoldne odpeljal na dom kasnejše žene Fa- ntke, potem v 2:a.greb in še h krojaču, nato pa se je vrnil na ženin dom, kjer je ostal do polnoči. Takrat se je od- peljal domov in takoj legel k počitku. Tudi na kasnejših zaslišanjih je vse tajil ter začel z užaljenostjo, ker mu s takšnimi zasliševanji in obtoževa- nji krnijo ugled. Tako zbrano gradivo iz poizvedb z obšir- nim poročilom so nato, skoraj deset mesece\? po zločinu, odstopili okrožnemu javnemu tožilcu v odločitev glede na- daljnjega postopka. Povzeti so bili vsi možni ukrepi in zbrani vsi dosegljivi dokazi in indiciji, tako da je bila na- daljnja raziskava možna samo še v zaporu. Utemeljenost suma je bila sicer izkazana na osnovi izpovedb prič, pred- vsem pa na osnovi telegrama, kot edinega materialnega dokazila. Bali so se, čeprav so ob predočitia telegrama pričakovali nadaljnji razplet, da bo Peter na podlagi tele- grama sicer pHznal, da je imel ljubezensko zvezo z Rozi- ko, zanikal pa, da bi jo tudi ubil. Tako je padla odločitev in nekaj dni kasneje se je Peter zna.šel v celjskih zaporih, kjer z vsakim nadaljnjim dnem in zasliševanji njegova što- rija prihajala vse bolj v zaključno fazo. Na pi-vih zasliša- njih je sicer trdil isto, kot na prostosti, nato pa so ga odpeljali v Zagreb na kriminalistično upravo, kjer so ga večkrat testirali na poligrafu. Na test o kaznivih dejanjih je reagiral na uboj, na test po imenih je rea.giral na ime E»olde (podpis na telegramu), po pirimikih je reagiral na priimek Babic (odpošiljatelj telegrama), na te-st po ulicah pa je reagiral na KopalLško ulico (naslov pošiljatelja tele- grama)! Na podlagi rezultatov testiranja je uslužbenec, ki je testiranje izvedel, podal nmenje, da je Peter storil de- janje, katerega so ga osumili. Pri zaslišanju po poligraf- skem pregledu je še zanikal, da bi imel intimne odnose z Roaiko in trdil, da je imel le prijateljske odnose in vse, kar je bilo med njima, je bilo v »heou«. V Celju so nada- ljevali z izmeničimiin zaisLiSevanjem brije kiiiminailjs-ti in to po cele dneve. Peter je začel počasi popuščati, res počasi, vendar popuščal je pod pritiskom številnih konkretnih po- datkov in obremenitev, katerim se ni mogel več isvijabi. Po.skušal je sicer še z nekaterimi verzijami, da se je si- cer usodnega dne resnično srečal z Roziko, vendar ji ni nič naredil in podobno do tega, da jo je sicer v jezi uda- ril po glavi, vendar ne vrgel v vodo itd .. . Pri nadaljnjih zaslišanjih je'svoje izpovedi deloma še spreminjal, iskal je ! najmilejšo varianto, končno p>a je izpovedal, kako se je dogodek v resnici CKiigral in je pri zadnji izpovedi tudi vztrajal. Petič: Peter je z Roziko živel v ljubezenskih odnosih več let, to pa sta varno skrivala pred ljudmi. Istočasno je javno hodil s Faniko. Potem je Rozika zano^sila s Petrom, ki je obljubil, da ji bo po »vezah« pomagal odpraviti plod. Usodni večer sta bila resnično zmenjena ob reki, kamor jo je povabil Peter, češ, boš šla z mano domov, kjer te čaka zdravnik. In na zmenjeno mesto je Peter pripotoval resnično iz Zagreba, da bi imel alibi. Potem jo je spravil do' svojega doma, kjer zdravnika ni bilo in ji je tudi povedal, da je ne mish poročite. To je Roziko razburilo, Peter pa je pograbil krepelo in začel udarjati po ženski, ki je kmalu za hudimi udarci padla po tleh. Naložil jo je v avto, od- poljal na most čez Krko in truplo spustil v vodo. Veliki »heroj« Peter je tako mislil, da je opran in da je vse sledove za seboj,, za svojim gnusnim dejanjem zar brisal. V treh tednib se je tudi poročil s Faniko, potem p>a več kot osem mesecev vedril na svobodi in se petelinil pred ljudmi, kako vplivna oseba je. Krog se je ožil in ožil in zožil do minimuma, v tem minimumu se je znašel niihče drug kot vaški mogotec in razvpitež Peter. Torej človek, ki je poskušal na vse na- čine oprati svoje krvave roke. Sodišče ga je za njegovo dejanje najprej obsodilo na smrt, potem pa kazen zame- njalo z dvajsetimi leti strogega zapora, ki ga zdaj pre- staja. Njegov oče, ki dolgo ni mogel verjeti, da je sin mo- rilec, je v ra2K>čaranju v domači zidanici naredil samo- mor. Storija je končana, še dobro, da so imeli kriminalista I>ri vsem svojem napornem in zahtevnem delu toliko mo- či in volje, da so le razvosiljali primer, ki je dobil svoj pravičen dialog pred sodiščem. Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito ali vsak pti- ček se enkrat ujame! Koneo TONiS VRABL 18. stran — NOVI TEDNIK 16. maja 1^ Nenavadni primer Vinka Delopsta v Obe roki tik ob komolcih je izgubil v igri, ki je bila vse prej kot varna, vendar za mulce, ki so se preganjali po travnikih in skakali čez vodo pa brskali po zemlji ter razdirali najrazličnejše predmete, tako zanimiva. Zgodilo se je tisto, na kar takrat Vinko Delopost še pomislil ni: eksplodiralo je in Vinko se je znašel v bolnici s hudimi bolečinami po vsem telesu. Tam je ostal dva meseca in se vrnil domov, v rodno Topolšico, kjer še zdaj stanuje z mamo. Tako se je v trenutku znašel v povsem drugačnem stanju. 2e v bolnici so govorili: »Saj niti fehtati ne bo mogel, ko ne bo mogeivzeti tistega, kar mu bodo dali, ker nima rok.« Vinko pa je mislil drugače in danes je vse te »neverne Tomaže« krepko demantiral. Vsa de- la opravlja sam: se brije, vozi s kolesom in mopedom, je, kosi, pozidal je hišo, piše in v Ter- moelektrarni je kot kurir nepogrešljiv. Kdo je torej mož v najboljših letih, Vinko Delopst iz Topolšice, zaposlen v Termoelektrarni Šoštanj? v Termoe.lektrarni Šo- štanj naju je sprejel pri- jazjni vratar Mišo Skorn- šek, drugače poznan kot prizadeven slikar amater (o njem bomo še pisali) in naju povabil v svojo kabino z motivom, da bo takoj poklical tistega, ki sva ga iskala: to je Vin- ka Delopsta. Slednjega pa žal ni bdlo doma, ker se je s kolesom odpeljal v mesto po najrazličnej- ših kurirskih opravkih. »Veste, to je čudovit fant, poln volje in energi- je pa prijetnega, zdrave- ga ljudskega humorja. Kaj se že vse ta človek ni pod- stopil narediti? Nekajkrat mu je spodletelo, potem pa se je naučil določenih operacij in danes skoraj nd več dela, ki ga ne bi zmogel sam. Na delovnem mestu je odličen, vesten in prizadeven. Povem vam, ko je bil nekaj dni odso- ten, sta njegovo delo opravljali dve osebi, lju- dje pa so že začeli govo- riti, kdaj se bo vrnil Vin- ko! Fanta, ki je tako te- lesno prizadet in ne izgubi volje, ampak je lahko s svojo »železno« voljo vsem za vzgled je resnično tre- ba občudovati. Verjame- te?« In ko je tako razpredal misli o Vmku Delopstu njegov sodelavec Mišo Skomšek, se je pripeljal na kolesu Vinko! Mojstr- sko je zavil pred vratar- jevo okence, stopil s ko- lesa, odprl okno in po- prašal, če je kaj novega in če ga je kdo iskal. »Obisk imaš iz Celja, dva od časopisa,« je hitel navdušen pripovedovati Mišo. »Potem se bomo pa po- govorili,« je odgovoril Vin- ko in kmalu zatem smo že' skupaj sedeli v vratar- jevem prostoru. Priznati moram, da sem težko za- stavljal vprašanja, saj Vinka dobro nisem pozna! In sem se bal, da bi ga s kakšnim neumestnim vprašanjem užalil, še do- bro, da je začetni zid pre- bil Vinko sam, ki je res- nično poln zdravega ljud- skega humorja, vedno pri- pravljen za šalo, kakor Je tudi vedno pripravljen za delo. Najprej Je bil vra- tar v termoelektrarni, zdaj pa je kurir. »Raje sem kurir, ker je lažje. Kot vratar sem imel večLzmensko delo, tu pa delam samo dopoldne.« Ste kdaj slabe volje? »O j a, sem. Poglejte: moti me, če pride nekdo nekaj fehtati, češ, dela ne dobim, ker mi manjka- ta dva prsta. Zadnjič sem enemu takšnemu rekel, da naj mu roke do komol- cev posipajo, potem bo pa gotovo našel delo. Ne vem, če je razumel, vi pa verjetno . . .« Ne verjetno, zagotovo! In potem naju je Vinko z vsako svojo potezo vse bolj presenečal. »Ce si na kakršenkoli način prizadet, nikoli ne smeš obupati, izgubiti vo- Ije, ampak moraš vztraja- ti. Trmasto vztrajati! Ko sem bil še v bolnici, so govorili, da še fahtati ne bom mogel, ker nimam rok. češ, saj ne bo mogel vzeti tistega, kar bi mu daH. Pa sem že v bolniš- nici Jedel! Dvakrat mi je sicer padlo po tleh, tret- jič pa ne več. Tako se je začelo.« Vseskozi dopolnjuje svo- je pripovedovanje s pri- jetnim, skoraj otroško na- gajivim smehom in domi- slicami, za katere bi bilo dobro, da bd jih tudi dru- gi slišali. Kako pa delate doma? »Z mamo živiva v To- polšici, brat pa je zapo- slen kot inženir v Galipu. Sestra se mi je ponesre- čila pri nabiranju rož šmamic, oče pa je padel kot partizan septembra 1944 nekje na Dolenjskem. Kako živiva z mamo? Do- bro! Največ narediva sa- ma. Tako sva na novo pozidala hLšo, okoli kate- re imava tudi nekaj vrta, v štalci pa je prašiček in nekaj zajcev. Zadnjič, bilo je marca, je bila mama bolna in se je zdravila v bolnici. Vsak dan sem si vzel štiri ure dopusta, da sem nahranil prašiča in zajce, si skuhal, potem pa odšel v službo.« Vinko tudi kosi (prav ste prebrali!), sam si na- brusi koso. samo »sklepa- ti« je ne more. Tako je enkrat kosil ob cesti in ko je to videla ženica. Je začela vpiti. »Vzemite mu koso, saj se bo porezal!« Pa se ni porezal, ampak je lepo kosil naprej. S pra- vim krampom je prekopal za vodovod ne ve koliko metrov po pečevju! Ko je prišel k zdravniku na pregled, ga je vprašal, od česa ima obtisek na ro- ki. Povedai mu je, da od krampa, zdravnik pa je težko verjel kajti to je resnično izjemen primer. Ker je bil Vinko leno Takole pa Vinko pozdravlja bralce Novega tednika in dojbu^uie, da 2uaa resnično sam »Na kolesu je prijetno, na mopedu tudi, samo avto bi bil še boljši. Upajmo, da mi ga bodo nekoč dovolili voziti!« obrit sem ga pobaral, kje se brije. »Sam se brijem.« Z brivskim aparatom? »Ne. Na star način. Naj- prej s čopičem, potem z žiletko. V začetku sem hodil k brivcu, pa sem si mislil, zakaj ne bi posku- sil sam. Poskusil sem in je šlo. Potem me je videl brivec in vprašal, zakaj me ni več k njemu, če se mi je kaj zameril. Odgo- voril sem mu, da se bri- jem sam. On pa nazaj: če se bodo že takšni sami brili, potem grem jaz lah- ko kamenje toloi!« Ste imeli v začetku kakšne probleme glede službe? »Ja, dobil je nisem, ker so mislili, da me bodo morali še futrati. Pa ni bilo potrebno. Tudi jem sam, oblečem se sam, skratka osebne stvari de- .lam vse sam.« Telefonirate? »Seveda, saj drugače prej ne bi mogel biti vra- tar, ti pa tudi telefonira- jo.« Vozite kolo ... »Kolo in moped pa tudi avto bi, vendar mi ne da- jo izpita.« Kakšno Je vaše življenj- sko pravilo? »S časom moraš iti na- prej tako, kot vsak drug, ne smeš si privoščiti za- ostajanja. To te lahko po- koplje.« Ste optimist? »Večen in nepopravljiv.« Vaše največje zadovolj- .stvo? »Da ni vojne, da je mir. Narod pa vseeno jamra in nima prav. da jamra. Do- kler imamo polno zadnji- co kruha in mesa, je vse dobro. Nikoli nam ni bi- lo tako dobro, kot danes. Tega bi se morali vsi za- vedati in bolj ceniti to, kar imamo, ne pa vedno zahtevati nekaj nemogoče- ga.« Potem pove primer: »Tu, iz našega konca, je bi eden tri leta v Nemči- ji in ob vrnitvi se je pri- peljal v starem mercede- su. Kako je ta človek ja- dikoval! Pripovedoval je, da je delal po dva šihta dnevno, malo jedel, skro- mno živel, samo da se je domov pripeljaJ v tistem starem mercedesu. Jaz pa sem v tem času z mojo plačo in mamino pokojni- nico popravil na novo hi- šo, delal samo dopoldne, popoldne pa brkljal do- ma. Povejte mi, kdo je zdaj lahke oolj srečen?« Koliko je vaš osebni do- hodek? »1800 do 2O0O din.« Ste zadovoljni? »Kdo je tam, koga želite?« Vinko zna kljub vsemu poklicati po telefonu. To- da to ni njegovo edino znanje. Kako ne bi bil? Sem!« Verjetno imate tudi kaj prostega časa. Kako ga preživljate? »Rad igram šah pa kar- te, dureka. Samo nikoh za denar!« še kaj drugega? »Planine, to Je moje zdravje. Rad hodim na izlete v gore. Tam je mir, svež zrak in prijetni lju- dje. V gorah smo vsi pri- jatelji. Resničm prijatelji. Bil sem že tudi na Trigla- vu, z našo sindikalno or- ganizacijo. Ponekod so bi- li sicer klini malce preveč narazen, sem se pa uprl v skale in prilezel na vrh. šlo pa je le!« Spet se je zasmejal ta- ko, kot zna le on. Z vsem tem pripovedovanjem, kaj zmore in kaj je naredil, ni hotel sebe poveličevati, pač pa samo dokazati dru- gim, kaj vse lahko človek naredi, če ima trdno vo- ljo in željo, da kljub ne- sreči ostane v krogu lju- di, ne pa na slepem tiru prepuščen sam sebi, vetru in spominom. Primarij dr. Plešivčnik v slovenjegraški bolnici mu je ob koncu nekega zdravljenja rekel: »Vinko, sprejmem vas v službo, da bi ljudem z va- mi dokazoval, kakšno vo- ljo imaš in kakšno voljo bi morali imeti vsak. Ne- kateri že cvilijo, če se v prst vrežejo!« Ali nismo dr. Plešivč-- nik, ljudje in Vinko pa mi povedali s tem dovolj? Kot avtor sestavka oseb- no mislim, da! Tekst: TONE TAVČAR Foto: LOJZE OJSTERŠEK I ^g^ie.maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 ;;,AŠlBRALCIt SODELAVCI --NAŠI BRALCh SODELAVCI — NAŠI BRALCI: SODELAVCI — NAŠI BRALCI: Sd| .gga februarja 1944 je t prekoračila Sotlo in pri- rfi ^^'^ ersko. Ljudje so aovali dobro oborožene .g in se veselih, da bodo [fegnai švabe. XIV. se je J, po hribih. ■ikrog Bohorja so se že sli- I streli- Po cesti so vozdi li^]ci tanki, po železnicah vlaki. Partizani so fljali. Pri Lokavcu so za vp-tje otrok, ki so z Mjenimi rokami tekli k ^izanom. Nemci so jih M iz šole in jih gnali pred [ da bi jih varovali pted- j ^iami XIV. ^ Celja so Nemci vozili ok- jitve. Partizani so medtem. fffxali progo. Zdravniki so igH zdravit ranjence. Nem- go,XIV. spremi ali z lah' |g in težkim topništvom ^ so j h počasi kosili. Ko- pidanti so se bali za mu- Lo: »Varču te z municijo, vsaka krogla mora zadeti.'«. Zdravnik Lojze je krilil z ro- kami in kazat, da je ranjen- cev vedno več. Umaknili so se na bol;še položae. Partizani so morali prebiti cesto pn Vitanju. Rakete so švgale mimo Ujih. Pa rulje so se spopadle z Nemci. Pa- dale so mine. Slišati je bilo kričanje. Partizani so se ut- rujeno pomika.i dalje, kadar pa je bilo treba postaviti za- sedo, so b li hitri in odločni. Partizani so ime.i sestanek na Paškem Kozaku v neki hiši. Nenadoma zagleda stra- žar Nemce v belih plaščih. To pove partizanom in začeli so žgati po Nemcih, ki jih res niso videli prej, dokler ti ni- so bili že čisto pred nosom. Patrulje so javile o nemški premoči. Treba se je bilo prebiti pri . Paki. Spraševali so se: »Kaleri bataljon naj pošljemo?« Poslali so četo komandan a Mihe. Borci so stali za debli. »Pa pojdimo,^< je rekel nek-do. Streljan e se je začelo. XIV. se je prebila skozi nemške zasede. Samo en borec Mihove čete je ostal in poveda\- »Mihovih borcev ne boš več videl, vsi so osta- li tam.« Vsi so žalovali za njimi, kajti bilo so najboljši borci Tomš čeve brigade. Pri žlebnikov h je padel partizanski pesnik Karel De- stovnik — Kajuh. Po boju na Mozirski planini se je XIV. premaknila proti Sv. Duhu nad Solčavo. S tem je bil pohod končan. Namen prihoda XIV. je bil zbudili štajersko. Ko so se borci okrepili in se na novo oborožili in so med nje sto- pili novi borci, so šli osvoba- jat Štajersko. TOMAŽ DOBNIK 4. r. LETUŠ MOJ KRAJ MED NOB Druga svetovna vojna jr pri- nesla mnogo gorja. Tudi mo jemu rojstnemu kraju nje- mu gradu ni prizanes':!. Mnogo ljudi so \emci use- llli ali pa poslali v koncentra- cijska taborišča. Tisti, ki so ostali doma, so skrivoma po- magali partizanom. Bilo pa je tudi nekaj izdajalcev. Nemci so pripeljali s seboj nemške- ga župana in učitelje. Vsi so bili zagrizeni hitlerjanci. Pri kmetu ligovšku je bila partizanska tiskarna. Partizani so večkrat napadli Nemce, ki so iskaU zavedne Slovence. Po- zimi leta 1M4 so Gornji grad osvobodili, a so ga čez nekaj mesecev zopet zasedli Nemci Med umikom so partizani za- žgali prazne hiše, da se so- vražnik ni mbgel naseliti v njih. Maja 1945 je bil Gornji grad dokončno osvobojen. Preživeli iz taborišč so se vrnili do- mov. Izdajalce so pobili. Gor- nji grad je zopet dobil slo- venskega učitelja. V spomin na mnoge padle so postavili tri spomenike. JASMINA ŽEROVNIK, 7. b. Osnovna šola Fran Kocbek, Gornji grad NA POHODU Zelo zaiana je bila XIV. d-vizija. januarja' iy44 je od- korakala iz Bele Krajine z množico vojakov, ki so samo- zavestno odšl: nato na Hrvatsko. Nato je prekoračila 'reko Sotlo. Oilj XIV. ■ divizije je bilo Pohorje. Tam so imeli Nemci najbolj števikio vojsko. Zdaj je bilo vprašanje, Kako se prebiti čez številne obroče Izkoristili so priložno&i, clo so se Nemci menjavali. Tu se je prebil le delček divizije. Nemci pa seveda niso nič sumili. Zatem se je divizija s hudim bojem premaknila dalje. Bilo je težko. Ranjenci so jim onemogočili hitro pomikanje dalje. Tudi če je bilo težko, so vsakega ranjenca pobrali. Sreča je Dila ta, da je bila mila zima. Nemoi so seveda nameravali 'divizijo urii- čiti s svojim letalstvom in modernim orožjem. Pa se jim je čez noč vse podrlo. Začelo je snežiti m mrzla burja se jim je prikradla za hrbet. Borce je seveda presenecilo. Pot je bila težavna. Vsa izčrpana brigada se je koanaj pre- mikala dalje. BorCi in ranjenci so umirali od lakote. Bri- gada je šla že čez Velenje m se bližala Celju. Vsepovsod pa so jih sprejemaU naši ljudje. Prav tako še niso popu- stili sovražnikovi obroči, še več. Krepili so se. Divizija je bila na koncu z močim. Vendar se je junaško borila na- prej. Sneg jim je že oviral pot, to je res, a boaci se niti tega niso ustrašili. Kajti za svobodo bi naredili še več, sa- mo da bi zmagah, da bi zasijala svoboda. Tudi težko orož- je je povzročalo težave. Vstopali' so vedno aovi. Prosto- voljci. V diviziji je bil znan partizanski pesnik Karel De- stovnik Kajuh. Doma je bil v Šoštanju, čez nekaj dni je padel pri Behh vodah. Za Destovnikom so vsi žalovali. Aleksandra Veršnik, " b Osnovna šola Pran Kocbek Goirnji grad „VEŠ, MAMA, LEPO JE ŽIVETI" Šoštanj — razsanjano mestece ob >aki. Nad njim na skali stražar — Pu- itri grad V tovarni usnja so mnogi prebivalci ^Miškin vasi našli zaposlitev. Tu si je voj skromni kos kruha služil tudi Jože lestovnik. V Majhnem mestecu se Iju- . je hitro spoznajo in zbližajo. Tako je idi Jože spoznal mlado šoštanjčaiiko larijo. »Takrat, ko je pr^dč ročice raz- rl . . .« Zima je prekrila s svojim plaščem iinljo ko se je rodil Karli. Mlada ma- , je preživljala bridke ure, saj je njena oroka s proletarcem razburila meste- e. življenje mlade družine je bilo zelo ižko. Toda drobno bitje je bilo staršem veselje. Mati mu je posvetila vse tre- nutke trepetala za njegovo življenje in e obenem veselila. Karli pa je rasel akor vsak drug otrok. Fantič je bil tar komaj dobrih pet let, ko je že ka- al toliko nadarjenosti, da je. prestopil olski prag. Leta so hitro minevala in lati si jc večkrat dejala — saj bo iz jega kmalu pt)stal cel fant! »Postal je tak fant, da bi gore pre- likal...« Učenost si je nabiral v celjski gim- a^iji. V živahni dijaški druščini se je tmila marsikatera vesela misel. Toda ijaki se niso le vesehli svoje mladosti J se učili. Prebirali so napredno litera- ^ro, vneto razpravljali o pomembnih Prašanjih, prepevali revolucionarne ^mi in si oblikovali napredne nazore. šolanjem se je Kajuhu odpiral nov ^^t. To pa je bil drugačen svet, kot * je prikazovala tedanja družba. Ka- je opažal hude socialne krivice in itiranje. Zbližaj se je s komunisti, ob- iidovai njihovo delo in sklenil, da se ^ tudi sam pridružil tem poštenim in ^^gUlTll^im borcem za lepše življenje. j^Prav je bil Kajuh telesno šibke ra- ^' je hA njegov duh močan. Njegove *Predne misli so osvajale vedno večji ■^og dijakov. Obenem si je širil svoje ^iiiško obzorje. Ali iz skromnosti ali ' sramežljivosti je svoje prve pesni-, poskuse podpisoval z imenom Dra- ■ I^Jeran. Z njimi pa je nastopil tudi vi '^osti. I ,,»Nikdai se ni klicu svobode izmi--' «...« ^ Zvest svojim revolucionarnim mislim: : iHoral zapustiti celjsko gimnazijo, a" 'je v Mariboru kmalu našel nov krog f^Jateljev Hastoča fašistična nevarnost je svo- P^oljubnt- ljudi vse bolj vznemirjala. napredna misel se je širila. Tabo- ^ Ivanjica je bilo polno ljudi, ki so na spisku sumlji\ah oseb. Tudi Ka- ^ je bil tu. Taborišče je postalo pra- vi šola, ki je usposabljala ljudi za boj In v njih krepila svobodoljubne misli. Po odpustu iz Ivanjice se je Kajuh vr- nil v Maribor, a bogate izkušnje so mu nudile dovolj snovi za vrsto revoluqio- n ar nih in socialnih pesmi. Fašistična nevarnost je končno tako narasla, da je preplavila tudi našo do- movino. V tej vojni vihri se je Kajuh vrnil v domači kraj, a se je takoj pridružil skupini mladih ljudi, ki je odšla v Za- savsko hribovje in tam dobila stik s trboveljskimi komimisti. Tako je Kajuh prestal prvo partizansko preizkušnjo in pokazal, da je sposoben idejno voditi skupino. Vrnil se je v Šoštanj, si v do- mači hiši uredil dobro skrivahšče, a gestapovci so ga vseeno izsledili in mo- ral je v zapor za nekaj tednov. Po iz- pustitvi je postal še previdnejši. Zatekel se je k znancem v Letuš in tu v pesmi izhval vse svoje ogorčenje zaradi pre- stanega trpljenja v ječi. »Tako si mu segla poslednjič v ro- ko...« Prenevarno je bilo življenje v doma- čem kraju in v njegovi okolici. Slovo od matere je bilo tiho in polno boleči- ne. Odhajal je Karli, veliki fant, revo- lucionar Kajuh, da v Ljubljani med množico nepoznan nadaljuje ilegalno svojo borbo. Iskal je stike z napredni- mi ljudmi, živel bedno življenje Oegal- ca. Kot žarek je v njegovo življenje po- sijala mlada ljubezen s Silvo Ponikvar- jevo. Sreča pa ni trajala dolgo, saj so Silvo fašisti odgnali v zapor. V osam- ljenosti in bolečini je njegovo umetni- ško ustvarjanje doseglo vrhunec. Za- radi brezupnih težav, v katerih se je znašel mladi revolucionar, je v njem dorase" sklep, da zapusti Ljubljano. V XIV. diviziji je Kajuh zaživel živ- ljenje, ki si ga je želel. Kulturniki so bili skupina neločljivih in sposobnih prijateljev. Na prireditvah je Kajuh znal s svojo pesmijo prenesti ljud- skim mriožicam trdno prepričanje v upravičenost osvobodilnega boja in di prepričanje v dokončno zmago. Imel je prisrčen stik z borci in ljudstvom. Vrstili so se mitingi po osvobojenem ozemlju, ljudje so radi poslušali vese- lega in borbenega pesnika, ki je bil poln prekipevajočega življenja. V tem času je bila natisnjena prva Kajuhova pesni- ška zbirka Na zaplenjenem papirju, v baraki, kamor je skozi raztrgano streho naletavai s/ieg, je Marta Paulinova s strojem na kolenih s premrzlimi prsti tipkala pesmi, a narekoval jih je Ka- juh. Izšlo je 38 izvodov zbirke Pesmi, ki jih je avtor razdelil najboljšim so- be rcem. Na pohodu XIV. divizije je kultur- niška skupina prirejala mitinge tudi po Hrvatski. Kajuhova pesem je osvojila tudi hrvatsko ljudstvo. S prehodom čez Sotlo pa kulturniki niso mogli več opravljati svojega po- slanstva. Kulturniki so postali borci, ki so delil: vse težave z drugimi, nosili ranjence v globokem snegu, trpeli ost- ro zimo, a vse težave in preizkušnje jih niso zlomile. Skupina je vse do Graške gore ostala brez žrtev. Kajuh je poskušal dobiti zvezo z domom. Po vseh nečloveških naporih si je vroče želel srečati mater. Samo pol ure hoda, pa bi prišel v rodni kraj, stisnil materi roko, tovarišem pa bi pri- nesel pustnih krofov. Toda v Zlebniko- vi domačiji so prenehali vsi načrti, vse hrepenenje je zamrlo. »Zdaj veter raznaša besede njego- ve ...« Preživeli tovariši so na vrtu poleg hiše položili v jamo od naporov shuj- šano telo Tu je našel mladi borec za- časni počitek, a njegova prepričljiva be- seda je spremljala borce, kot da pesnik še vedno živi med njimi. Mrtvega pes- nika so po osvoboditvi prepeljali v Šoštanj in ga tu pokopali. Končno se je za vedno vrnil v svoj domač: kraj. Po 30 svobodnih letih bi Kajuh težko prepoznal svoje nekdaj zasanjano mestece pod Pustrim gradom. Še bolj pa bi se čudil sosednjemu me- stu Velenju. Spoznal-bi, da se je ures- ničilo vse, za kar se je tako odločno bo- ril, in ponovno bi vzkliknil: »Lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!« OBERŽAN ZLATKA OSNOVNA ŠOLA BRASLOVČE 8. razred PISMO MATERI JBžZo je jasna, zvezdnata noč in rahel vetrič je vel sko- zi gozd. Nekje daleč v vasi so lajali psi, morda so lajali na luno, ki je- tako predrzno svetla vanje, da še spa.i niso mogli, ali pa so la ali zato, ker jih je lepa pomladna noč vlekla v neznano. V gozdu s2 je tudi br'gada, ki je nenehno in z uspehom zaustavljala hiter prodor Nemcev do osvobojenega oze- mlja, naš a mir in poči ek, toda le za nekaj ur, kajti po- tem gredo dalje. Hladen pomladanski veter se je igral s krošnjami dre- ves, pod katerimi so spali borci. Ta pod visoko smre- ko, oni pod koša im hrastom, drugi si je našel toplo poste- ljo na zelenem mahu, toda spati niso mogli, vedeli so, da je morda to zadnja noč, zadnja za vsa mlada življe- nja, ki so komaj zače a žive- ti, ki so cvetela v brhki raf,t, kakor rdeč šipkov cvet, in ki že dajejo velike sočne sado- ve zmage. Na obraz h mladih borcev ni strahu, le utru e- nost in nekakšen čuden obču- tek prisotnosti smrti, ne n so se je bali, nasprotno, vsak si je želel drti življenje jem. Pod debelim hrastom, k' je že poganjal svo,e brsteče po- p;e, je sedel mlad par.izan v razcapanih cunjah, ki so mu preprosto visele ob telesu in blatnimi čevlji, skozi katere je gledal velik gol palec. Z obraza je odsevala nekakma milina, vdanost v vse, kar ga še čaka ju ri. Oči so nemirno begale med temnimi sencami dreves. V rokah je držal ogu- ljen list papirja, utrgan iz komisarjevega zapisnika in na n em z majhnim, neoši jenim sv nčn kom in z njegovo okorno pisavo besede: »Dra- ga mama«. Zdaj mu je po- gled obvisel na nebu, z nje- I ga odseva blesk tisočerih zvezd in medla svetloba lu- ne, ki z ožarjeno svetlobo sveti na izmučene borce, ka- kof da jih hoče še zadnjič po'jubiti na utrujeno I ce in vliti pogum za bo\ Za trenu'ek partizan odtrga pogled od neba in nadaljuje s pismom materi. Iz komisarjevih ust še za- dnjič slišijo borci besede, ki, jih naj hrabrijo k bou in vliva-o pogum in upanje na težko doseženo zmago. Drugi dan, po sjahovitem bou, kjer so imeli Nemci vel ke izgube in kjer je zma- ga zagotovljena našim bor- cem, ki pa imajo tud. ve ko mrtvih, k'er med ranjenimi in mrtvimi partizani hod- ko- mandant. Z žalostnim obra- zom pogleda mrtve borce, vendar mu z obraza sije zma- ga in ponos, šteje žrtve in ranjene, ter ostali del svoe čete, obstane pred mrtvim padlim parti.anom. Ob njem je luža krvi in iz g oboke ra- ne na prsih mu še vedno pro- nica gorka kri prelita za svo- bodo, za domovino, za mater. Z odprtimi, v,r vimi očmi, ki zro v modro nebo! In ro- ke mu krčevito stiskajo na prs', kjer mu leži pismo, pre- tilo z lastno krvjo, napisano prejšnji večer za mater & besedami: »Veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat um- reti«. JEVNIKAR VERA OSNOVNA ŠOLA VRANSKO 7. b razred 20. stran — NOVI TEDNIK 16. maj 1974 4. ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA-CELJE ZAVAROVANCI, KI IMAJO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI SAVA, PREJMEJO 18 MILIJONOV PRESEŽKOV Zgornji stavek je nedvomno enkratna in prijetna vest za vsfc, ki so se odločili da zavarujejo sebe, svoj- ce ali kogarkoli od bližnjih pri zavarovalnici Sava in si na ta načm omogočil' življenjsko zavarovanje. Da je tako, je bilo potrebne veliko truda, volje in prizadev- nosti zavarovalnice, ki že dolga leta zadovoljuje koristi občanov po vsej Sloveniji. Kot že nekaj iel nazaj je tudi letos zavarovalnica SAVA zaključila svoje poslovanje z nadvse ugodninvi rezultati'. FaKO je bilo samo pri življenjskem zavarova- nju doseženih v lanskem letu 19,310.000 dinarjev pre- sežka in zavarovalnica se je odločila, da od te vsote razdeli med življenjske zavarovance celih 18,000.000 dinarjev, preostali denar pa je namenila za varnostno 'czervo. Kako bo torej z delitvijo tega presežka in komu 00 pripadel ter v kakšni višini? Pojdimo lepo po vrsti. Pri delitvi presežkov sodelujejo vsi življenjski zavaro- vanci Zavarovalnice Sava, ki imajo življenjska zavaro- odjetja samega. Organi upravljanja v p>odjetju pa so šli v svojem prizadevanju še naprej. V preteklem letu so razširili jamstvo pri brezplačnem zavarovanju zavarovančevih otrok za smrt in povečali zavarovalno vsoto za takšne primere za 10 odstotkov osnovne zavarovalne vsote oziroma za najmanj 1.000 dinarjev. Ob vsem tem tudi ne kaže prezreti dejstva, da znašajo skupne rezerve življenjskega zavarovanja že 404,000.000. Tako visoka številka je prav gotovo odraz čedalje večje skrbi Zavarovalnice Sava za svoje za- varovance, ki ji tudi vedno bolj zaupajo. Njene ugod- nosti uživa že preko 300.000 zavarovancev, njihovo število pa raste takorekoč iz dneva v dan. Ljudje se upravičeno naslanjajo na Zavarovalnico in se poslužu- jejo njenih uslug. Mnogokrat sicer občani ne zaupajo v učinkovitost zavarovanja, vendar je praksa sama hi neštetokrat dokazala, kako zelo upravičeno je zavaro vati se pri Zavarovalnici Sava. Doseženi presežki, povečan delež zavarovancem razširitev in povečanje brezplačnega jamstva pri zava- rovančevih otrokih, dokazujejo veliko in nenehno skrb Zavarovalnice Sava, da nudi življenjskim zavarovancem kar največje ugodnosti. Denar, naložen v življenjsko zavarovanje pri Zava rovalnici Sava ni le jamstvo, da se bo nekoč, ko bo največja sila trkala na vrata, vrnjen v celoti in še z obrestmi, pač je hkrati tiTfli trden porok, da se bo z dodatnimi presežki še povečal. Da bo temu tako, bo poskrbela Zavarovalnica Sava. Zavarovalnica Sava živi in deluje v skrbi za svoje zavarovance. In blizu vam je. V Celju in Velenju ima svoje poslovalnice, v vsakem večjem kraju pa zastop- nike, ki so vam pripravljeni vsak trefiutek ustreči, svetovati in vam priskočiti na pomoč. Izkoristite to! 16. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 SREČANJE Z ALOJZIJO NOVAK Ml M FRAJ GLAVE" O rožici »Sem zrasla štiriperesna detelfca, nebrojnim zvezdam v noči bila sem družica, po mem vsak dan toplo sonce je sijalo, vetrovje rahlo hladno se z menoj igralo. Cemu Si utrgala ti roka me, človeška, ne veš H, gojila mene rosa je deviška, zarasti bilo enkrat mi je dano, ali bo telesce zdaj mi v blato poteptano. O, sa] si danes mene ti vzljubila, s seboj v domovje si me voljno povabila. So bajke stare že davno govorile, kdo ima mene, ta ima sreče preobilo. Poslušaj moj nasvet: naj človek zadovoljnost vziva, kot skala trdna se ti sreča gotovo ne udira, če žalost tebi srca kdaj zalije, pomisli, da po hudi uri zopet toplo sonce sije. Tako pravi Alojzija Novak, sicer vesela ženica, ki nese že sedmi kri-ž. Ni ji težko najti, saj ima svojo hišico malo ven iz Šmarja, točno nasproti štrausove gostihie. Svet je ugledala 1901. leta, »ko je blo še vse vkup Austrija«, pravi smeje in hudomušno pogleda okoli seoe. Bilo je to na Ponkvici, blizu Ponikve pri Grobelnem. Bila je to vesela družina, saj so bili štir- je otroci, mama in oče, ki je znal igrati tudi flauto, vsi vneti pevci. Pa seveda veUki veseljaki. Tega še da- nes ne more skriti mati Lojzka ali kakor ji po domače pravijo Mulejeva mama. Zakaj sem se napotil k njej? Zato, ker sem slišal, da piše pesmi. In res, ko sem jo zaprosil za kozarec vode, mi jo j^ dala v kozarcu na mizo s temi besedami: »Od tega "vinca glava no- ben'ga ne boli, izpod pečin to vince izvira in kipi.« Res je bUa dobra tista bistra kapljica. Vmes pa smeh Mulejeve mame. Pa pravi, da ne sme biti stara. Kar dobro se še drži, le revma jo muči na vse pre- tege. Pobrska po starih knjigah in zvezkih. Išče svojo pesmarico. Najde star plav zvezek, obrne list, se za- smeji v vozel trdo zavezane rute in pomenca z roka- mi po mizi. Njena mala vnukinja se zaupljivo, a ne boječe stiska k mizi in sledi z očmi mojemu peresu, ki praska po zmečkani novinarski beležnici. ^»Povejte mama, katero, no«, jo vzpodbudim. »Hja,« pridene, »sem včasih, ko sem bila mlada, ta- ke pisala, da so mi fantje celo iz Maribora pošto po- šiljali.« Potem stečejo besede po lepo urejeni kuhinji in se po topli izbi priplazijo vse do okenske šipe, skozi ka- tero od zunaj bulji vame rumen muc. Jaz pa poslu- šam Mulejevo mamo, ki pripoveduje o štiriperesni de- > teljici, tisti, na začetku tega sestavka. Taka je ta o štiriperesni deteljici. Preprosta, brez vsake ambicije Mulejeve mame po visokem Parnasu Cisto tako iz srca zveste ženske, ki je celo življenje skrbela za otroke in moža, ki ga je pred več kot dvaj- setimi leti pobrala jetika. Pa zato ob spoštovanju na vse svetinje njenega življenja ne zamre smeh na nje nih ustnah. Spomin pač seže v čas kožuhovanja, ko so prepevali tisto o — »Jaz bi rad videl, kako kmetic poseje svoj oves«... — in kako ga požanje. Ob petju so delali kretnje in pri žetvi so delah pač tako, kakor bi glave drug dru gemu stran trgali. »Keda smo tau pejl, smau se tekau tjepl pa sme jal, da je blau kar hudau, pa vsien lepau« med sme- hom vzklika Mulejeva mama v pristni »paunkovčini« In spet pride spomin, kot zdravilo. Spomin na petje, še v časih pred vojno so imeli pevsko društvo in so gostovali. Mama pravijo: »Smo tako lepo zapeli, da so potem gospodje sodniki in uradniki se čudili, kako ena kmečka glava zna vse to tako lepo zapeti iz fraj glave.« Bili so časi, ko so se odpravili na kmetih kosit, ob zori ali še pred njo, v mraku. Takrat so zapeli Jutra- njico. In ko so se vračali okoli desetih na južino, je spet pesem zaplavala čez pKJkošene travnike in' se po mešala z vetrom in ostrim vonjem travnatih sokov Presekana stebelca so ležala pomešana med seboj v zelenju mehke blazine. Vse to je bilo na zemlji, zadi- hani in topli, kakor koža in polt zdivjanega vranca. Tako se spominja mati Alojzija, le vsake besede ne more več najti kot včasih, ko so po pevskih vajah »fantje no dekleta« šli ob križpotju lepo domov z lah ko noč na ustnah in brez slabe misli v sebi. Pesmi pa so ostale, kot bo ostala Mulejeva mama med nami z-zvezki in pesmaricami. Saj to je čisto nemogoče, da bi šlo toliko iskrenih besed v pozabo! Besedilo in slika: DRAGO MEDVED CIGANKA — povest iz domačih liribov 12 Ves dopoldan se je držala Pavla gospodarja in 8e ni ganila iz njegove bližine. Venomer se je ozirala proti gozdu in bila vsa v strahu. Enkrat ji je dejal Ravnjak: »Pomiri se Pavla, in se ne boj! Jaz te bom branil; se ti ne more zgoditi. Dokler si naša, ti ne sme nihče kaj storiti.« »Vse žive dni ostanem vaša,« je dekle s solzami re- Wo; »rajši umrem, ko da bi morala z Raven.« Dva dni potem je obiskala Jerca Ravne in povedala, °° so orožniki tistega cigana prijeli in zaprli; na čuden ^'^in pa, ki ga nihče ni mogel pojasniti, je ponoči ušel izginil, ko da se je v zemljo udri. IV. ■Bii je lep, topel večer v juniju. Vrhovi so še žareli » soncu, v dolinah je bil že mrak. Pičel streljaj od Osoj, b-l^TiF^ 9-^°^^^škem križu, sta stala dva moža. Prvi je S Oso;mfc, osojiški gospodar, široko plečat blizu ^stdesetih let, z dolgo častitljivo brado, z očmi pa bode- in čudno prežečimi. Drugi je bil za kakih deset, pet- rdel ^h.^ ^^c-jši, z rdečimi lasmi in tudi po surovem licu risu 2 ušesi, ki so mu štrlele od glave kakor bilo s"; ^ ^obro glavo manjši od Osojnika. Ime mu je da sfa ' ^^^^^ ^ povsod Lisjak. Videz je bil, nnri^ ^® pravkar srečala, kajti Osojnik je s svojim »nT"^ barom vprašal: ^o.kod te je prineslo in kaj iščeš na Bistnci?« ti bo sprašuješ,« je odvrnil Lisjak drzno; »na drugo drnh^ °^^°'^oril. Služit bi rad šel kam, ker mi manjka J^.V^^ žepe mt obrni, še pare ne najdeš!« torifi^ — hm! Moral mi boš že na prvo tudi odgo- "ii T ^^^^ služil« jem an ~ velikem gospodu — da, pri najviš- " fozfc kralja sem služil, res, nikar i imenitni hiši m delo tudi ni bilo posebno imenit- •^•^meJZe sem vezal, koše pletel, hehe.« čina s ~ ^"^^^ ^ sedel! Saj je prišlo nekaj na ob- črh^il^' župana in nisem nikomur »^rav je bilo in pametno tako.« >>^ako dolgo SI bil zaprf>« bilo dolgo. Dve leti in pol.« »Hudtmana, tedaj si moral pa že bolj kaj napraviti.« »Kaj še! Za kratek čas sem se na Poljanskem stepel in sem takega poljanskega telebana z nožem med rebre pošegetal.« »Taako, tako... Hm, potem ne bo lahko priti kam pod streho.« »Zaradi tega ne bo težko; saj ne vejo v^ ljudje za to. Težava je le, ker zdaj sredi leta gospodarji že imajo svo- je ljudi.« »Ali si že poprašal kje?« »že na kakih dvajsetih krajih; pa nikjer ni bilo nič. Tedaj sem pricotal sem na Bistrico, ker sem si dejal, da me bo Osojnik gotovo vzel — moral vzeti.« »Kaj moral?! je zagrmel Osojnik s svojim basom. »Ta- ko mi nikar ne govori! če, ne, me boš razkuril!« »Hehehe! Tedaj pač lepo prosim,« se je posmehoval Lisjak. »Vsakega dela se primem, prav vsakega, če ga le plačaš.« Osojnik je nekoliko preudarjal, potem je zabrundal: »Jeseni se mi bo volar oženil. Takole v šmartinjem bi mogel nastopiti.« »Kaj naj počnem do jeseni? Leto je dolgo. Prositi ne maram, krasti ni varno — suh pa sem kot slama na strehi.« »Ham, hma, hm, ko bi poselske bukvice imel, bi se morda še dalo kaj narediti. Pa jih seveda nimaš, jih ne moreš imeti-« »Pa jih imam in še nove so,« je rekel Lisjak. Res je potegnil zmečkano poselsko knjižico iz žepa in jo podal Osojniku, ki jo je skrbno pregledoval. Bila je popolnoma v redu. V njej je bilo Lisjakovo ime: Silve- ster Gril, pečat občine vogljanske in lepo spričevalo o hlapčevski zvestobi, zanesljivosti in pridnosti, pod tem ^pa podpis Kogenikov v Vogljah na Poljanskem. Osojnik je zmajal in začudeno vprašal: »Kako si prišel do teh bukvic, ko si pa rekel, da si bil zaprt?« »O, pri županu v Vogljah jih je cel kup; ni nobena reč, ene ali druge izmakniti. Lepo spričevalo ti pa napiše vsak potepuh, ki ga na cesti srečaš in mu daš za polič vina; seveda, poi^edati mu mora<š, kaj naj napiše. Vidiš, kako ti vse po resnici povem, hehehe.« »Ali — ali, če te s ponarejenimi bukvicartii zalotijo, te vtaknejo še za kako leto v luknjo.« »Kako naj me zalotijo? Sicer pa imajo gorjanski kme- tje rajši gnil sir kakor mladega. In do Vogelj je več kot deset ur daleč.« Osojnik se je zamislil, čez nekoliko časa si je oddah- nil in dejal: »Silvester, rekel bi, da prideš ravno prav. Vem, kam pojdeš. Ravnjak je za kakim koscem spraševal; dozdaj ga še ni dobil« »Vraga, na Ravne ne grem. Tam so mi presveti. Ne maram, da bi si jezik ožulil od same molitve. Pa v cer- kev vsak praznik, vsako nedeljo: podplate bi dobil na ko- lenih.« »Tako hudo ni. Sicer pa, če sam vrag v cerkev hodi in tam pri pevcih na koru meh goni, boš že tudi ti vzdr- žal,« se je Osojnik košato zarezal. »Ne verjamem, aa bi me Ravnjak vzel« »Vprašati moraš na vsak način. Jaz bi zelo rad, da te vzame. Pomni: na Ravnah te čaka delo, ki ti ga do- ■ bro plačam!« »Kaaaj? Kaj praviš? Ti me boš plačal, če grem na Ravne služit?« »Poslušaj. Ti si že tuj na Bistrici in ne veš, kako je. Z Raven nama grozi obema nevarnost — meni in tebi.« »Hehehe, kaj bo meni grozilo, ko Ravnjaku nikoli ni- česar nisem storil in je že več kot sedem let, kar sem bil zadnjič na Ravnah!« »Pač ne veš, kdo se je na Ravnah udomačil« »Kdo?« »Vanda — ciganka?« Lisjaku so se usta in oči razkoračile, da je zijal, ka- kor da ga je oplazila strela z jasnega. Ko je prišel k sebi, se je suho zakrohotal: »Hahahahah, ah me imaš za norca — ali se ti je zme- šalo?« »Rečem ti: črnuhlja je tu. Dve leti že. če ne verjameš, pojdi pa poglej si jo!« »Kako je to mogoče? Ali je cigan... ali Mirko ni držal besede?« »Vraga jo je držal. Dvakrat me je falot že ogoljufal, in ker se mu v tretje nisem dal, mi je spravil to črnuh- Ijo pred nos.« »Ni mogoče! Kako pa je prišla na Ravne?« »Prav pri vratih. Hruplja — Jerca — ji je pomagala'; celo komedijo sta ji zaigrala in jo premotila.% 22. stran — NOVI TEDNIK 16. ma| 1974 — St i^ zaupno MASTNI LASJE Imam srednje dolge lase, a zelo mastne. Perem si jih enkrat tedensko, a imam že tretja dan po pranju mast- no lasišče. Prosim vas, če mi lahko svetujete takšen preparat, ki bi mi to odpravil. Slišala sem za vodikov prekis, ki odpravi mastno lasišče. Ze- lo si želim urejeno pričesko in upam, da mi boste pomagali. Stara sem 17 let. RENATA Ljubica draga, veliko deklet in že- na bi bilo srečnih, če bi lahko odgo- vorila na tvoje vprašanje. Za mastno lasišče univerzalnega recepta ni. Niti ni šamponov, niti preparatov. Obsta- jajo sicer vsemogoče maže, laki, vod- ke, a zdravila, ki bi preprečeval ma- stenje las, ni. Vodikov prekis pa lase zbeli in jih trenutno tudi nekoliko izsuši. Nika- kor to ni sredstvo, ki bi odvračalo preveliko izločanje lojnic, ra kar v bistvu pri masten ju .las gre. NATAŠA horoskop OVEN V služI«! boste imeli manjše težave, ki jih boste junaško prenesli. Ne računajte, da bodo vaš načrt sprejeli z navdušenjem. BIK Ugotovili boste, da ste se brez potrebe žrli zavoljo drugega. Poravnajte stare raču- ne in mu pokažite, kaj in kdo ste. DVOJČKA Čeprav vam neko delo ne bo preveč diša^ Ig, se ga boste morali vseeno lotiti. Misli: te nekoliko tudi na obveznosti do partner- ja- RAK Če boste v službi vztrajni, boste doživeli veliko priznanje z daljnosežnimi posledica- mi. Nekdo vas bo nekoliko razočaral. LEV Razmišljajte več o drugih in manj o sebi, pa vam bo življenje lepše. Ob koncu ted- na ne bodite radodarni z obljubami. DEVICA Lahko pričakujete skromno spremembo v vašem položaju, a vztrajnost bo še naprej potrebna. V soboto boste presenečeni. TEHTNICA Potovanje boste morali odložiti, vendar va;n ne bo ža!. Spoznali boste neko osebo, ki vam bo v nečem odločilno pomagala. ŠKORPIJON Imeli boste veliko skrbi, ki se jih ne boste zlepa otresli. Nekdo vas bo skušal očrniti, a mu ne privoščite uspeha. . STRELEC Znaš!' se boste v večjih finančnih težavah kot ste mislili. Težave bodo tudi v pokli- cu. Ob koncu tedna izkoristite priložnost. KOZOROG Rešiii boste problem, s katerim se že dol- go ukvarjate. Ne bodite preveč zaverovani vairf-, ker bi vam to zelo škodilo. VODNAR Brezuspešno si boste prizadevali za naklon- jenost neke osebe. Malo boste razočarani, a bolje je to sprejeti prej kot kasneje. RIBI Koristilo vam bo malo odmora, če ga bo- ste seveda prav uporabili. V prihodnjih dneh ne bi smeli sprejemati nobenih ob- veznosti SPREHOD PO TRŽNICI Za tiste gospodinje, ki danes še niso obiskale celjske tržnice, bo prav gotovo dobrodošel tale kratek sprehod po tržnici. Gotovo vas najbolj zanimajo cene pridel- kov, ki so vam na voljo po vseh stojni- cah. Začnimo pri zelenjavi. Majniška sola- ta je po 8 din za kg, berivka pa po 15. Tudi špinačo dobite po isti ceni. Za zelj- ne glave boste odšteli 5 din, za rdečo red- kvico v šopih pa 1,50 din. Pojavil se je tudi že novi grah po 10 do 12 din in mlada čebula, ki je v šopih po 2 din, za kg pa boste daii 8 din.- Novi krompir lahktj kupi 'it- po 10 dina za kg, za starega pa boste plačah 2,50 do 3 din. Stare čebule je še dovolj po 6 din in fižola po 12. Jabolka so po 4 do 5 din. Na tržnici vsak dan pri- čakujejo prve češnje in upajo, da jih bo- ste v soboto že lahko kupili. Prav tako bo- do v soboto spet na voljo piščanci po 19 diii za kg. Za ljubitelje cvetja naj povemo, da je •m *ržnici dovolj nageljnov po 2 do 2,50 din prevladujejo pa tudi sadike. Poglejte mimogrede tudi v ribarnico in popestrite jedilnik z okusnimi ribami. d-p ŠIROKO, OHLAPNO To so osnovna pravila letošnje mo- de. Krila, na katera se počasi navaja- mo, so torej dolga in krojena počez, tako da padajo v mehkih gubah. To že vemo. Toda kaj obleči k takšnemu kri- lu? če so nam všeč ohlapni bluzoni, se odločimo zanje. Tak bluzon naj ima klasičen zarezan ovratnik in široke, na- pihnjene rokave, ki so v zapestju sti- snjeni. Sega pa naj nekako do bokov, če bo bluzon sešit iz enakega lahkega blaga kot krilo, bo to udoben spomla- danski komplet, ki ga boste lahko ob- lekle tudi ob hladnejših jpoletnih dne- vih. Toda prav tako moderne so tudi ma- lo manj ohlapne linije, predvsem pulo- verji so oprijeti. Najbolj priljubljeni so kratki, z vratnim izrezom V oblike, če je pulover dolg, je pas poudarjen z ozkim usnjenim pasom. STAŠA GORENŠEK priporočamo Moderno krojeno krilo iz sintetičnegi materiala so sešili v tovarni Novost Tržič, kupite pa ga lahko na oddelku Mladi zg' mlade v veleb!§govnici T. Cena: 255,00 din. Če izbirate novi kopalke za letošnjo sJ zono, potem vsekakor stopite v Veronim v Zidanškovi ulici. Tam smo izbrali za val nepodložene kopalke modnih barv in vzoM cev iz lycre, izdelek Pletenine LJubljanj Na voljo so številke od 36 do 42. Cen 124,55 din. V trgovini Galant lahko kupite ozke uM njene pasove z lepimi kovinskimi spofl| kami, ki so letos tako priljubljen modni dc datek. Cene teh na sliki so 70, 70, 72, 7 in 105,00 din. Priporočamo vam lepe komplete [čajn« za kompot, za pecivo) iz rdečega stekla, k je odporno proti vročini. Prodajajo jih ' prodajalni Kristalija. Cene s.o ugodne, ser vis za komplet stane npr. 169.00 din. Čas je, da si priskrbimo dobra sonč"' očala proti poletnim sončnim žarkom, ^ veda s pravim steklom. Prav takšne ^ lahko izberete v drogeriji Moda. Ce(^. 67,35 — 79,60 din. ^ 16. maj 1974 t.l^----'- NOVI TEDNIK — stran 23 |pO|lT NTsMpdRT NT ^ SgOIIT NT 11^^ ŠPORT NT HtDO LAZE? gledam, berem in po- m vse te kolobocije, ki '^'^loavlNo v Jugoslovan- '^nogometu, mi ,e toliko potem pisati o nogo- , v naš h. ožj.h, celjskih r0- ^^^^'^ zaradi tega, ^ Z mi zdi škoda časa ^«rostora za nekaj, kar ni- ^/prostora v naši družbi, r io naj gledamo tako ali r^ače. Res le. da ima vsa- 'Tmedal a dve plati, res pa t tudi, da ima prava meda- obe s rani iz iste mase. 2 razli nim napisi Na- , medalje« pa so malce Laa^nejše. Zakuhalo se je Ivrimeru Kuder - Ande- ^ / ŽNK Kladivar! Po nekolikih razgovorih vsak rdi svoje. vsak trmasto ztraja na svojih pozicijah, ,saK nesnaco ja kjer je je že tako dovol . orav to metanje smrdljivih jdpadkov in debe ih. (tud bo- 'ečihj polen pa ni v sk adu ! normam:, ki naj bi gojile uj zelenih površinah vi eš- [ro. Sicer pa kdo še vi eštou posceča sploh kaj proitora in pozornost ? Vsak se za svoje izpade izgovarja na so- dnika, na tempo živi jen a, na nemio na psihično obreme- nitev, no ž včnost, na družin- ske ali drugačna težave itd. V človeku. se ukvi.rja s športom (na bo špor.nik al: športni funkcionar) se pojav- lja cela vrs a težav, ki ga hromi, tišči ic tlom in ga s čosom primora, da zdrdra z jermena in naredi problem, v sosedovi njivi na rahlo cve- toč h posevkih. Zdaj smo pa tam: ^ekreta- \m ZNK Kladivar obreme- nuje Janka i^udra laži, Jan- ko Kuder meče rokavico na- za, Mijo Andželov č hodi v našo pisarno in govori, da o o pr.nesel odgovor (pa ga ne prinese), z drugimi se pogo- varjamo po telefonu, z eni- n. več ur v pisarui, vse v da nekaj rešimo, ob koncu pa smo tam (al. pa tiidi ne), kjer smo zače.i. Stalni sodelavec športne stra- sti v Novem tedn ku ^arel 'Mff, prefmjeni športni dtla- ^c, ves prcaaa samo poš.e- Bost. in resnici je Vio stvar »"»nentiral vpričo tehn čnega »ekeUsja ž:\K Kludivar Go- razda Badiure, .akole: »Veli- lepših in pam3tne,ših uvari imamo na šporinem P0J«X57W in me o n ih pi- kot pa da se izgublja- ^ » drobnarijah, ki ne vo- «;o nikamor.« ,^t,injamo se z njim. Raje P^imo in bomo pisali o pi- " rjih po o novnih šolah, ki ^^nieo ^pp^ .^^^^ .^^^ l^y._em lepem živ.jenju. stor P^^^^ior. ki ,e pro- ^ udem I P'"-'P"š;a i takiJ '^^ gredo nekaj ZoZ laie temu, aa ' 'o 7e u vpra':anje? ker^l^T"" sodnike, J^Ja/:fco aou.o kamen v ^^ačanl Ljudje se je ,,1 ^P°^ " i« do njih nekdn TOŠten. Tu pa I ° ^''■^šz. Kdo greši, sam i iem ,se zaveda, po- ,^0^0 5 "^i pa ^ vod ^"^'^^ • f ' Nikamor, verjemi e. »Kj P;.-. vedno so me učil: ^acni ^"^^i' pred svojim TONE VRABL ' Tokrat objavljamo dolžino proge, Id bi jo naj vsi udeleženci .prevozili s kolesi 26. maja letos. Proga je dolga 2$ kilometrov, speljana pa je po obronkih Ce- lja. Startnih mest je šest, na progi pa bodo kontrolne postaje, kjer boste dali v potrditev kartone. Kdo lah- ko sodeluje? Vsak! če nimaš kolesa? Ga dobiš? Kje? Pri organizatorju, komisiji za rekreacijo pri Občin- skem sindikalnem svetu! Je kaj nagrad? Veliko, tudi okoli dvajset »ponijev« bodo razdelili med udeležence. Je važen čas? Ne, važno je sodelovanje. To ni tekmo- vanje na čas, ampak samo vožnja za »zdravo telo!« Start je v nedeljo, 26. maja med 8. in 10. uro na že omenjenih šestih startnih mestih. Na poti se bo- ste lahko okrepčali s čajem, eventuelno okvaro na ko- lesu vam bodo popravili prisotni mehaniki, za sode- lovanje in prevoženo pot boste dobiU medaljo, skrat- ka, vsega je in bo dovolj. Sicer pa o podrobnostih poslušajte celjski radio in preberite naslednjo števUko Novega tednika, kjer boste izvedeli vse ostalo. • Velja: VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO! mS: V ŠMARSKI OBČINI PO NOVIH POTEH Razgovor s predsediukom lv> l"i'iv!5 sniitrje pri Jelšah Francem Bizjakom je razgrml novo širmo telesne kulture v tej občini. Na- črti so sicer velikopotezni, vendar ob novi/ mateiiaini bazi povsem realni in uresničljivi. »Podpisan je samoupravni spo- razum za delovanje TTKS tudi v naši občini. Prispevna stopnja 0,51 odstotkov od OD nam zagotavlja nad 100 stariii milijonov sredstev, čeprav izgieda, da gre za izredno visoka sred.slva v primerjavi s prejšnjim sistemom financiranja telesne kulture, pa velja takoj pri- biti, da smo prav zaradi zapostav- ljanja tega izredno ponieiiiOi«.ga i^ou.oLja močno zaostajali vsa zad- nja deaetAct,(a v piiineijavi z osia- iiitii v nasi repuuiiki. To zaosta- lost na poarocju teiesiie kuiiure zeumo seuaj kar najliitreje na- duknaditi. Zato Domo sredstva via. gaii v tiste dejavnosti in sineri, ki bodo v najkrajšem času kar iitrebno v nedeljo pnoti Kovinarju v Mariboiru zmaeiati! ATLETIKA SAMO JURKO v Celju je bilo republiško prvenstvo v mnogobojih. Od šestih naslovov so kar tri os- vojila preds-tavniki Maj^ibora, po enega pa Celjani, Ptujča-ni ui Koprčani. Pri mlajših mladincih je zmagal J ur ko iz Celja, Velenj- čan Rošer pa je bil tretji. Nataša Dermol je bila pni čla- nicah druga za Baboškovo, Irena Zemljak iz Velenja pa je bila piii mlajših mjladiin- kah druga. Najbo!= je bil zanimiv dvo- boj pn članih. Makarovič za- radi poškodbe ni nastopil v vseh disciplinah in se je to- rej odvijala borba med Stru- garjem iz Mamlibora in Zlait- kom Bezjakora ie Celja, kn se počasi preusmerja od metaJca kopja v deseterobojca. Po osmih disoipliinah je vod- stvo prevzel celjski atlet. Pri- čakovali smo {»polen uspeh. Toda v deveti disciplini, me- tu kopja, Beayak nd dosegel pričkovan^a reaultaita. Kopje je vrgel samo 64,08 metra. To pa je bil vzrok, da je ii^bil naslov prvaka v zadnja disci- plini — teku na ISOO metrov. Tu je Struger bil boljša in za borih 23 točk pretekel v skup- nem zbiiru točk Celjana. Oba pa sta dosegla dokaj dober re- zultat — Struger ^63 in Bee- jak 6940 točk. Zlasti za Bez- jaka je ta zbir odličen, če upoštevamo, da je prvič nasto- pil v deseteroboju. Dosegel je naslednje rezul- tate: 100 metrov 11,4, daljina 673, krogla 14,18, višina 183, 400 m 54,0, 110 m ovire 16,8, disk 41,84, paliica 4.J0 cm, kopje 64,08 m in 15O0 5:11,7. J. KUZMA ŠPORT IZ ' SAVINJSKE DOLINE RokometaSi 2aica so v nadalje- vanju štajerske lige doma prema- gali Kamnioo z 21:19. Najboljši strelec je bid Jančič z 11 goiM. V nadailijevanju tekmovanja v n. republiški odbojkaireki liigi so igralci Partizan Šempeter doma gladko premagali Turbino j:0. V nedeljo gostujejo v Polskavi. Pe-rtizan Žalec je v pi-vem ko- lu slovenske teniške lige doma zabeležil prvo zmago, ko je pre- magal Novo mesto s 4:1. Za Ža- lec so bih uspešni Cerovšek, Ku- čer, Lakner in par Petelin — Ku- 6er. V nedeljo gostujejo v Trbov- ljah. T. TAVČAR ŠPORTNI! UTRINKr TENIS NA BETONI Ker Se vedite urejajo klasična igrišča za tenis v Mestnem par- ku so mladinci HDK Celja v pr- vem kolu mladinske republiške li- ge igrali proti Braniku kar na lietonski plošči umetnega drsali- šča. Igra je bila kljub umu i.va- litetna, žal pa celjana Pipan in Stojan nista bila dovolj zbrana, da bi v igri dvojic ponovila do- bro igro in sta srečanje izgubila z 1:2. Edino točko je priboril Pi- pan, ko je premagal Požarja 6:1, 6:2. ZMAGA NAD TRBOVLJAMI Smučarji Celja so v tradicional- nem medmestnem dvoboju v ve- leslalomu premagali Trbovlje za dobrih 14 sekund. Srečanje je bi- lo na Plazu pod Planjavo pri Lo- garski dolini. NastopUo je,44 tek- movalcev v vseh kategorijah, skratka bila Je to prava revija smučarjev obeh mestnih reprezen- tanc. Meekel v Podolševi nad Logarsko dolino. Za to težko in naporno ak- cijo so se preboldski jamar- ji pripravljali že od lanskega leta, ko so prvič obiskali to brezno. Takrat so prodrli do globine 125 m, nadaljnje ra- ziskovanje brezna pa je ta- krat preprečilo pomanjkanje opreme. 2e takrat je bilo pri- čakovati, da bo brezno pre- seglo po globini vsa do sedaj raziskana brezna na štajer- skem (dosedaj Je za najglob- ljo veljala »Snežnica« na Ra- dubi — 176 m, »Brezno« na Golteb — 130 m, »Neskončno bressno« na Dobrovljah — 117 metrov) in da bo postavljen nov globinski rekord. Po temeljitih kondicijskih pripravah in zbiranju in iz- delovanju potrebne opreme je napočil odločilni tre- nutek. Akcije se je udeležilo i 14 članov in članic Jamar- skega kluba »ČJma galeb« iz Prebolda. V breznu so preži- veli kacr 30 ur in v njem tudd prespali. Od vsakega udele- ženca je raziskovanje brezna zahtevalo, da je dal vse od sebe. Napor je bil tudi kro- nan z vispehom. Dosegli so nov globinski rekord s — 330 m. Z raziskavo tega brez- na so dokazali, da so spo- sobni raziskati tudd večje jamske objekte. Jamarji so bili tega uspeha še toliko bolj veseli, ker je to obenem tudi 100-ta raziskana jama, istočasno pa letos po- teka 5 let plodnega delovanja jamskega kluba »Cmi galeb« Prebold. Na gornjem posnetku Dar- ko Naglav in Borut Zagorc v globini 125 metrov, pri slabi polovici »Klemenškove- ga p>ekla«. "ONE VEDENIK Tole pa ni nihče drug kot eden zadnjih krom slamnatih streh na Kozjanskem — ANTON BRAč^ ki bo kmalu naložil na svoja pleča osmi križ in doma s Peclja pri Golobnjaku. Bi verjeli, da je padel z dvanajst metrov visoke strehe, ker se mu, lestev izmaknila izpod nog? še marsikaj ne bi veri če bi vam napisal še kaj o Bračunovem atu, ki prm da nima toliko časa na razpolago, da bi mi vse povedal, kaj vse je doživel. Pa sem mu obljubil, ga obročem in si vzamem čas, pa čeprav še kakšnM »plavega« naredim zraven, samo da mi bo vse potJel In potem, seveda berite reportažo, kajti imeli. iM kaj brati! Foto: DRAGO MEDvil ZGODBE O ŽIVALIH USMILJENA KOKOŠKA Imela sem pred par leti dve kokoši. Ena je zvalila piščančke pozno v jeseni, ko je bilo žepošteno hladno. No,- in da bi bila mera polna, se je po par dneh popolnoma oskubila. Piščančki so milo čivkali, saj jih ni mogla več greti s perjem, ki ga je no- sil veter po zraku. Druga kokoš jih en čas posluša, po- tem pa se vsede čisto zrO' ven koklje. V piščančkovih malih glavicah se je kmalu zasvitalo, da bi bilo pod ko- koško toplo, a kaj. ko so se je bali. Ker pa sila kola lo- mi, se ie najde najpogum- nejši in se ji počasi približa. Ko vidi, da ga ne kljune, saj kokoš je ravno to čaktila, zleze brezskrbno podnjo. Drugi še nekaj časa prezeba- jo in čivkajo, a kmalu zle- zejo pod njo še vsi ostali. No, in tako jih je začela dan za dnem voditi. Ni jih sicer klicala kot koklja, a vedno jim je brskala za hra- no. Kadarkoli so si zaželeli toplote, je sedla in jim raz- prostrla peruti, da so se gre- li po mili volji. Koklja jih je še nekaj dni klicala. Ko je videla, da se zanjo ne zmenijo več, ampak imajo raje kokoš, ki jim nudf po- leg hrane tudi potrebno to- ploto, je kaj kmalu pozabila nanje. ANA PEPERKO, Kompole 84, Štore PO PRAZNIKU DELA ® Delo krepi človeka. Na srečo ne le lo, saj bi bilo sicer pri nas prevafs« kih. 9 Ko smo začeli izvajati geslo »tovai delavcem«, so bili vsi delavci; zdaj je treba delati, mnogi tovarn ne zai žijo. ® Tovarne delavcem, v tovarne dela^ 9 Nekateri mislijo, da izhaja beseda di iz besede del, zato delajo le delno, ® Dela ni, kričijo, a druge honorarno poslijo. Prikazen ni bau bau, niti vesoljnik in ne maškara. srebrno se svetlečo azbestno obleko je čisto nava človek. Tako zavarovan gre lahko v ogenj. V pri^" požara je takšen kombinezon edino sredstvo za no reševanje ljudi in dragocenosti iz ognja. V. >likl2 Ljubezen po svetu Mensis, mesečno krvavi- tev pri ženskah, si prepro- sta ljudstva ne 2aiajo raz- lagati kot priroden pojav, kajti ravno to, da je men- sis pojav le pri ljudeh in človeku podobnih opicah, jih bega v mišljenje, da je kri, ki ob tem odteka, strupena. Torej je ženska v tem času nečista, nevar- na za vsakega moškega, ki nima nadnaravnih sposob- nosti in čarovnih moči. Ker pa strupena kri mora biti odvzeta, so v času kr- vavitve ženske obiskovali plemenski čarovniki, kajti oni so tisti, ki jim nevar- na kri ne more škodovati. No, ponekod je pleme innogo večje, kot pa je sposobnost in moč čarov- nika. V nekat^erih pleme- nih so čarovniki sivi, one- mogli starci. Tam so do- brodošli tujci, ki jih žen- ske zvabijo v svoje koče in ki se za takšne prilož- nosti še prav posebej ozalj- šajo, da bi ugajale. Na ta na čin je prišlo v navado, da sme vsaka žen- ska enkrat na mesec sko- čiti svojemu možu čez plot, da zaradi tega ni nobenih težav in predsodkov, kajti tuji moški so pravzaprav žrtve. Aluki, v Južni Ame- riki bivajoče pleme potom- cev afriških črncev, ver- jamejo, da tujec, ki nima nadnaravnih moči, gotovo umre, če kmalu ne, pa čez tedne. Kdo bi žaloval za tujcem, ki ga nihče ne pozna? In tujci? Oni nimajo te vere, zato si ne belijo gla- ve. Ker vedo, da jih ne bo doletela smrt, mnogi iz so- sednjih plemen izkoriščajo praznoverje Alukov. Tako je za obe strani prav. Na gornji sliki Aluko de- kleti, ki si urejata priče- sko za tuje moške, ki bodo prišli v vas. MALO ZA ŠALO Njemu je bilo dov.olj. da je bHo v hiši že 12 otrok in je na glas s!-;lenil: — Odslej bom spal v hodniku! — Če misliš, da bo to pomagalo, bom v hodniku spala tudi jaz, pribije moževemu sklepu še ona. Ne morem in ne morem dobiti otroka. Poskušala sem že vse. Iskala sem pomoč pri izkušenem starem ginekolo- gu, potem pri starem in izkušenem psihologu, pa nič. \feš. r,fav\ prijateljica, poizkusi enkrat pri našem mla- dem obratnem zdravniku?!. NOVI rEDNlK - Glasuo ODčmsKih organizacij SocialisiiCne zveze aeiovnega ljudstva Ceije UišKo Slovensue ti"' Šentjur Šmarje pn Jelšah in Zaiec - Uredništvo: Geije Gregorčičeva & poštni predal 161; Naročnina m ogiasi-' V. kongresa 10 - Glavrii in odgovorni urednik: Jože Vodana Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan ^ Jure KraSovec, Dommika PoS Milan Seničar Damjana Stamejčič. Brane Stamejčič, Zdenka Stopai Milenko Stf Tone V rabi — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena I mezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din polletna ;J7 dm Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljubic" Tele^^iredniSn^^^^^^i^^H)^mal^^ta^