IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAC. PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 LETO XIV KRANJ, SREDA, 20. DECEMBRA 1961 ST. U' ▲ JMSk izhaja od oktobra 1947 kot TEDNIK - od 1. januarja 195fi KOT POLTEDNIK - od L JANUARJA 1960 TRIKRAT teDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vojaki kranjskega garnizona ogledujejo delo v Gorenjski tiskarni F o občinski mladinski konferenci na Jesenicah Jeseniška mladina in delovne akcije Ob 20-letnici rojstva Jugoslovanske ljudske asmade vil. _ 1 OV Ponos Jugoslovanski narodi so prisluhnili klicu Komunistične partije in se odzvali pozivu na vstajo. Streli iz prvih pušk so odjeknili po vsej naši domovini. Zastava vstaje je zaplapclala nad Srbijo, Črno goro, Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. V prvih botjdh partizanskih odredov se je začela rojevati REPUBLIKA in njena ARMADA. V štiriletnem osvobodilnem in revolucionarnem boju so se jugoslovanski narodi borili za svojo svobodo, utrjevali in izgrajevali svojo ARMADO in ljudsko oblast. Iz majhnih partizanskih odredov se je v krvavih bojih kalila močna in svobodna ARMADA z visoko moralo in bcgatimi izkušnjami. Ob današnjih proslavah se ponovno spominjamo slavne ustanovitve I. proletarske brigade v vasici Rudo, nadčloveške vztrajnosti njenih borcev na zgodovinskem »igmanskem« pohodu in tolikih bojev na življenje in smrt, v katerih je zgubilo življenje 300 tisoč borcev. Ob takih najtežjih dnevih naše revolucije ee je kalila naša armada, se je razvijal in utrjeval humanizem, požrtvovalnost, ljubezen do naroda in svo- bode ter mržnja do vseh osvajalcev. V tem duhu se vzgajajo tudi današnji borci — branitelji naše neodvisnosti in socialistične graditve. Njihova življenja in življenja ostalih rodoljubov so postala čvrst temelj, na katerem je nastala in se razvijala naša armada. In ko sedaj drug drugemu čestitamo za 20-letnico Jugoslovanske ljudske armade, se s ponosom spominjamo vseh tistih Iz zelo živahne razprave na nedavni občinski konferenci jeseniške mladine je bilo razvidno, da se mladina v polni meri zaveda nalog, ki jih nalaga družba in ki zadevajo mladega človeka na delovnem mestu, v šoli in drugod. Ce globlje analiziramo, ugotovimo, da je mladina zelo kritično ocenila svoje delo. Delegat iz osnovne organizacije SGP »Sava* je ostro obsodil kritično gledanje na mladino iz bratskih republik, ki so zaposleni v podjetjih jeseniške občine. Dejal je, da se dobro zavedajo svojih nalog, toda med mladimi je še vedno dovolj takih, ki jih še nismo uspeli vzgojiti tako ,da bi razumeli naš družbeni razvoj in se vanj aktivno vključili. Precej je bilo tudli govora o problemih ženske mladine na Jesenicah. Deklet^ vedno bolj čutijo potrebo, da bi' se vključe- vala in sodelovala pri uresničevanju družbenih nalog. Mladi so na konferenci spregovorili tudi o poklicnem usmerjanju kot povezanem procesu prosvetljevanja in poklicnega usmerjanja mladih v poklice. Poklic je za vsakega človeka prvi pogoj za srečno življenje in bodoči Občinski komite LMS na Jesenicah bo tem problemom posvetil več pozornosti. Idejno-vzgojno delo bo eno od osnovnih nalog komiteja. Ne samo šole za življenje in mladinske politične šole ,tudi debatni klubi, tribune mladih in proizvodne konference se morajo uveljaviti in najti svoje mesto. V perspektivi razvoja jeseniške komune je vključena med drugim tudi gradnja športnega parka, nadalje gradnja žičnice na Crni vrh itd. Konferenca je sprejela in potrdila tudi sklep, da vsa ta dela sprejme in opravi jeseniška mladina (v prihodnjem letu bo organizirala mladina delovne akcije doma). Tako bomo zgradili športni park, žičnico in drugo. F. Ban .Vsklaj Predvidoma januarja bo Okrajni ljudski odbor Kranj razpravljal o 'perspektivnem planu, ki naj bi začrtal osnovne smeri gospodarskega razvoja našega okraja v prihodnjih letih. Tokratni perspektivni plan stvari ne bo podrobneje konkretiziral, bo le resolucija, ki bo služila usmerjanju gospodarstva. Hkrati z obravnavanjem resolucije perspektivnega plana bo Zavod za gospodarski razvoj v Kranju izdal podrobnejšo analizo gibanja gospodarstva v preteklih štirih letih in o predvidenem gibanju v letih 1961-1965. Vendar pa bo ljudski odbor razpravljal le o predloženi resoluciji, medtem ko bodo omenjene analize lahko služile le kot primerjava oziroma kot za-vodova presoja gospodarskega razvoja. Okrajni ljudski odbor bo torej sprejel in potrdil kot veljaven akt le resolucijo o perspektivnem planu. Sam sistem planiranja je sedaj pri nas v nekakšni krizi. Družbene in ekonomske spremembe zahtevajo namreč nov način planiranja. Obstoječe metode ne ustrezajo ve? pogojem našega gospodarstva. O tem je že razpravljalo predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov, še posebno pa je potrebno po novem sistemu planiranja poudaril na zadnjem plenumu Glavnega odbora SZDL Vinko Hafner. Vzporedno z ostalimi problemi nadaljnjega planiranja se pojavljajo tudi vprašanja, v kakšni obliki naj bi okrajni ljudski odbori sprejemali vsakoletne družbene plane oziroma kako naj bi skrbeli in urejevali ekonomski razvoj na svojem področju. Letni okrajni plani (resolucije) bi morali obravnavati številne konkret- ne in drobne stvari, ki pa že bolj ali manj spadajo v občinske družbene načrte. Vsa ta problematdka še ni rešena, vendar nekateri gospodarski strokovnjaki menijo, naj bi okraj vsako leto proučil in koordiniral občinske družbene plane. Tovrstna koordinacija je nedvomno potrebna, saj pogosto (Nadaljevanje rta 2. strani) padlih in njihovih herojskih dejanj. Ko so na krvavih bojiščih druge svetovne vojne utihnili topovi in ko je bil osvajalec primoran položiti orožje, se je začelo novo življenje mlado in v vojni prekaljene JLA. Ob izvrševanju naloge branilca težko pridobljene svobode in neodvisnosti v ljudski revoluciji se je armada še nadalje krepila in razvijala. Hkrati pa je pomagala pri obnovi dežele. Pripadnika JLA so opravili v prvih letih svobode nad 2 milijona delovnih ur na velikih delovnih akcijah. Tudi enote kranjskega garnizona so dale v teh delih precejšnji prispevek: cesto čez Jelovico, zasavsko cesto, železniško progo pri Kumrovcu, reševanje T Tržiču in drugo. V današnjem svetu še obstaja nezadržno tekmovanje za oborožitvijo in splošna vojna napetost^ ki jo povzroča poli taka dveh blokov, naša armada pa bdi nad varnostjo dežele in varuje s krvjo pribor j eno svobodo in uspehe 16-letne graditve. Tako kot v prvih dneh revolucije tudi danes naša vojska v ljubezni in skrbi do svojega ljudstva črpa svojo moč in nepremagljivost iz ljudstva samega. Iz štiriletnega narodnoosvobodilnega boja je JLA izšla kot močna in sodobna armada, (Nadaljevanje na 2. str.) Vred ustanovitvijo Društva prehrambenih in živilskih delavcev L ijy ati prehrano prebivalstva VRSTO NEPRAVILNOSTI IN TEŽKOC PRI PREHRANJEVANJU PREBIVALCEV BO MOGOČE ODPRAVITI LE S SODELOVANJEM VSEH, KI SO PRI TEM KAKORKOLI UDELEŽENI Skorajda ne mislimo več na to, da smo pred nepolnim desetletjem še kupovali živila na karte in je bila torej njihova količina kar se da omejena. Tedaj je bila v ospredju problemov prehranjevanja skrb, kako zagotoviti zadostno količino živil za vse prebivalce. Sedaj je hrane v glavnem dovolj, zato moramo korak naprej in usmeriti prizadevanja v to, da bo jK-enrnna našega prebivalstva čim-boljša. Površen opazovalec bi morda dejal, da tu ni kdo ve kaj dosti več storiti, vendar je prav na tem področju mnogo nepravilnosti, s katerimi se bo nujno treba spoprijeti in jih odpraviti. Tako na primer niso najboljš« n; prehramben« navado, na Gorenjskem precej lepa preskrba z mesom, kruhom, mlekom in mlečnimi proizvodi, trgovine niso pripravljene za soiobno prodajo živil, hrana v mnogih gos'inskih obratih in predvsem v obratih družbene prebrane ne ustreza bio-\o*km notrebam delovnih ljudi, tehnološki postopki predelave živil so zas'areli itd. itd. Pri nas imamo re"o vrsto forumov, ki so kakorkoli vključeni v komplek« .skrbi za prehrano prebivalstva (industrijska, trgovska, obrtna in **os'lnska podjetja, kmetijske zadruge, zbornice, zavodi za napredek gospodinjstva, zavodi za zdravs veno varstvo itd.) Mnogi izmed rvnve^Pnih so se že večkrat lotili katerega izmed problemov, Vendar povsem ncvsklujeno z ostalimi, ki se t\ ta problem a-nimajo. Mnogo akcijo so zato dale slabše in mnogo dražjo rezul- tate, kot bi jih sicer ob skupnem sodelovanju. Razvoj potreb je pri vedel do tega, da je bilo potrebno misliti na ustanovitev foruma, ki bi usmerjal in vsklajeval posamezne akcije ali še bolje-organiziral sikupne akcije. V ta namen je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo živilskih in prehrambenih delavcev LRS. okrajni društvi pa imajo že v Mariboru in v Celju. Ne-dolgo tega je bil tudi v Kranju formiran iniciativni odbor, ki pripravlja ustanovitev takega društva za kranjski okraj. Na svoji seji, ki jo je imel odbor pretekli ponedeljek, so se člani pomenili o pripravah za ustanovni občni zbor, kd naj bi bil ob koncu januarja ali v začetku februarja prihodnjega leta in o najvažnejših problemih s področja prehrane, ki naj bi jih društvo upoštevalo že v programu dela za prihodnje leto. — M. S. O izdelovanju pravilnikov ČD in OD v kranjski občini Kritika na račun visokih prejemkov vodilnih uslužbencev Na zadnji seji predsedstva Ob-č'nskega sindikalnega sveta v Kranju so se pogovorili o izdelovanju pravilnikov o delitvi čistoga dohodka in ošabnih dohodkov v zvezi s priporočili in nasveti s posvetovanja političnega sindikalnega aktiva Slovenije, ki je bilo pred kratkim v Ljubljani. Pravimike bodo vsa podjetja v KranV'ki občini izdelala pravočasno, in sicer o delitvi čistega dohodka še v tem mesecu, medtem ko se bodo razprave okoli pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov v nekaterih podjetjih prenesle še v januar prihodnjega leta. Zlasti so v nekaterih podjetjih kranjske občine po';pej.ili izdelovanje pravilnikov v novembru in 6odaj v decembru. Pred tem časom so po podjetjih govorili p pravilnikih le načelno. Z novim načinom gospodarjenja, se je tud; ■ pokazalo, da so v prvih devetih mesecih letos v pod.oljih kranj-! ske občine skladi precej porasli 1 in se ponekod ta rc~.'!-.:cija odraža celo v razmerju 50:50. Kljub temu, da podjetja sorazmerno dobro gospodarijo, so se pojavile tudi nekatero slabosti, zlasti v manjših gospodarskih organizacijah. Imamo primere, ko podjetja zelo odstopajo od skladov ali pa jih sploh nimajo. Na seji predsedstva ObSS v Kranju so precej ostro kritizirali tudi osebne dohodke vodilnih uslužbencev po podjetjih. Osebni dohodki teh ushižboncev so v sorazmerju s številom zaposlenih zelo visoki. Omenimo naj samo da je na primer direktor Kranjskega gradbenega podjetja dobil v novembru letos izplačanih okoli 201.000 dinarjev osebnih dohodkov. (Nadaljevanje na 2. starni) škofja Loka, 18. decembra — V počastitev občinskega praznika je bila danes popoldne v dvorani kina »Sora« slovnosina seja Občinskega ljudskega odbora škofja Loka. Slavnostne seje, ki je nosila obeležje jubilejne obletnice vstaje jugoslovanskih narodov, so se udeležili tudi številni posije, med njimi tudi član CK ZKS Boris Ziherl, sekretar OK ZKS Kranj Janko Rudolf, sekretar IS LS LRS za delo Miran Košmelj in podpredsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelj-Johan. Da bi se oddolžili spominu padlih, je z današnje slavnostne seje odnesla posebna delegacija venec pred spominsko ploščo v Dom ZB, nato pa je Milan 2akslj v slavnostnem govoru najprej obudil spomine na dogodke pred dvajsetimi leti. V nadaljevanju je govoril o razvoju ljudske oblasti in o uspehih, ki jih je dosegla ta ljudska oblast rojena sredi ogorčenih borb za svobodo in človeško dostojanstvo. Kakor vsako leto je tudi na današnji slavnostni seji Občinski ljudski odbor podelil priznanja najzaslužnejšim državljanom oziroma delovnim kolektivom, ki so mnogo doprinesli k družbenemu in ekonomskemu napredku. Ljudski odbor je soglasno potrdil predlog Sveta za industrijo in obrt, da se dodeli plaketa Občinskega ljudskega odbora Škofja Loka delovnima kolektivoma Transturista in Gorenjske predilnice. Ljudski odbor je podelil priznanje tudi Antonu Peternelju-Igorju za njegovo dolgoletno plodno delo. Z enako utemeljitvijo so izročili priznanje tudi Francu Križaju in pevskemu zboru kulturno-umetniškega društva iz VIrmaš. Na sliki: Predsednik delavskega sveta podjetja Transturist prejema plaketo, s katero je ljudski odbor odlikoval delovni kolektiv omenjenega podjetja za njegovo uspešno delo TOKRAT V SLIKI. TOKRAT V SLIKI V ponedeljek proti večeru je nenadoma usahnil promet čez Mestni trg v škofji Loki. Kolone vozil pred semaforji so se krajšale In prej dokaj zvrhana mera negodovanj zaradi čakanja se je hitro Izpraz-nila. V zameno za to pa je novi most čez Selško Soro pri tovarni šešir, ki so ga ta dan odprli, hitro občutil svoje »poslanstvo« SREDA, 20. decembra 1PG1 I LET j^EVOLUCIJE PREPLAH V ŠKOFJI LOKI 21. decembra 1941 zvečer 6* Nemci vsi vznemirjeni divjali pe Skofji Loki z oklepnimi vozili. Bila je precej mrzla nedelja, toda vse do tistega trenutka povsem mirna in tiha. Nenadoma pa s« je nekaj z*odilo. V zaklenjenih in zastraženih zaporih so se nenadoma pojavili partizani in osvobodili brata Jožeta in Fr?nca Kavčiča, ki sta bila tam zaprta. Nemci so ho*el; dobiti vse štiri brate Kavčiče, toda uspelo jim je prijeti samo dva. Za*o se rekli, da ju bodo ustrelili kot talca, če en ostala dva ne bosta javila sama. Ta vest je krožila po Skefji Leki in hude vznemirjala ljudi. Nemci pa so žrtvi varovali kot dragocen plen. In tisti večer so ju iz zaporov osvobodili partizani. Bila je to ena izmed prvih akcij te vrste pri nas. Pripravil jo je štab Cankarjevega bataljona. Trije prekaljeni borci — komunsti so se javili prostovoljno. Lojne Pesnik, doma iz Ljubnega. se je oblekel v lepo zlikano uniformo s čini nemškega orožniškega kapetana, Jaka Božnar, prav tako iz Ljubnega, pa je bil navaden nemiki orožnik. Seveda sta bila oba zlasti pa -kapetan-", zelo lepo ObrftJI in dobro oborožena in kar je bilo še posebne važno — oba ffta zelo dobro govorila nemško. Tretji pa je bil »tihotapec« Jaka Božnar iz Puštala in je zelo dobro poznal vsak vogal po Skofji Loki. T? skupina je tisto popoldne šla fz Ožbolta mimo Krleia, Janša. Zupra in Sinka pri belem dnevu po javnih poteh naravnost v Pušta! in naorej proti škofjeloškim r: -.orom. Ljudje, ki so jih srečeval^ so pomilovati »aretiranea-in s ^rdorn gledali za -Nemcema«. Do glavnega trga je skuoino previdno vodil Sveto Kobal. skojev-ki Marija Jsmnik in Meri Gove-k?r (M sta opazovali, kako je pred zaiori. Ukana je povsem usnela. -Nemci« so nemoteno prišl; v notra-r. da bi t?m Izročil] -tihotapca -, in >-"ar Tomaž So?tar. ki j* farno delil večerjo, je pred oblast-n'm in strogim -hauptmanom« ■kula] pokazati svojo uslu^nost. Trkrat pn so v^i trije pričleki iz "ekli orodje in pozvali elužin-č?d, n~j d-mejo roke, in polita->e z?*>om;ke, naj se rešijo. N?stala ie splošna zmeda. Zaradi nzadc;'e° priprave* v zaporih F' se rešila samo brata Kavčiča. rr Ta Nemci so ti^i večer kot po-č r~n; drveli po škofjeloških I '. m -'•, da je nekje skrita • ;'-a partizanska sila. Toda ni-č lav niso našli in akcija jim je bila v dokaz, da nikjer n'so varni. DOGODEK V RUDNEM V Rudnem v vzhodni Bosni je bila 22. decembra 1941 ustanovljena I. proleterska udarna brigada. Ta dogodek slavimo kot rojstvo na^e Jugoslovanske ljudske ar-m?de. To je bilo po prvi veliki sovražni ofenzivi, ko so se glavnine parti- zanskih sil morale pomakniti iz Sandžaka v vzhodno Bosno. Sovražnik je namreč prisilil partizanske enote v frontalni način vojskovanja. Za to pa so bi> potrebne večje vojaške enote in tako je takrat nastala I. pro-letarska brigada. Za to enoto so zbrali najboljše borce, v večini skojevce in člane KPJ. Partizanske vrste pa so do takrat po šestih mesecih vstaje narasle na približno 80.000 borcev in je bilo mirne imenovane brifade še 62 samostojnih odredov in drugih manjših enot v raznih krajih po Jugoslaviji. UMIK S POLJAN 22. decembra so m*nerci Cankarjevega bataljona porušili in uničili šest mestov med Poljanami in Zirmi. Nemci v svoji postojanki v Poljanah so slutili, da so se partizani močno okrepili in so se zato umaknili. Partizani so zaplenili veliko vojaškega materiala in drugih potrebščin. iiMiiiiniiiiTiiiiiiuuiiiimiuiiiuiiiiiuiiuiiEiiiiiiiiiiiiuiiiiiLiiitiniiiiiiiuiiiititiiiuu.....iiiiiiiiiiiiimiiniiim^ Jeruzalemska sodna obravnava preti Adolfu Eichmannu je po maratonskih sejah in dokaznem postepku končana z izrekom sodbe. Sedba ie takšna, k»t jo je čleveš$y», ki je mesece dolgo spremljale obtožno grradi-ve te zgodovinske sodne obravnave, po sveji pravični vesti in po tehtanju krivde eile zmožno izreči preti zločinstvu, ki si je po«t?.viI kot glavno nalogo —" iz-trebljenje celega naroda. Židovsko l.Uidstve, ki era je Fichmann v milijonskih primerih pošiljrl v smrt, je izreklo sodbe brez sledu maščevanja. Težko je pravzaprav kaznovati krivca v stekleni celic?, za katerega .te izraelski državni to*Hec dejal, -da se ie rodil kef č'i>vek in živel ko4 tiger v d$otf$tf<«, za 6 »rtlli :onov ž'dovs*rih žrtev, ki «o jih vrer-e-lilf v krematorijih ket odpadke čevljev. Po rr^vni^kih zakonih je pravici aadeSaono« če je šlo življenje za življenje, plava za rrlcvo in smrt za sr*?rt. To so tisočletni p-avn! običaji, ki .tih je č'overt-vo postavilo kot princip ks-na-vanja zoper zlo-'-ine nad človekom. V Eichmannovem primeru gre za do sedaj neznan pojav — za industrializirano zločinstvo ali za umore na tekočem traku. Ravno to okoliščine je skušal Servatius v svojem zagovoru izrabiti obtožencu v prid, da krivdni odnos v takšnem industrijskem klanju ne more priti do Izraza, zakaj odločilne subjektivne volje sploh ni, ker ubijanje temelji na persem drugih okoliščinah: na ukazovanju in izhodiščni teoriji nacističnega nasilja proti Zidom. Takšno poj- značilne, saj odkrivajo bistvo tega utelešenega pojava bisivo-ro-bolov, ki jih je nacizem izoblikoval in razvil do popolnosti. Ko mu je bila probrana sodba, je ta inženir plinskih celic rekel naslednje: -Slišal sem težko obsodbe in razočaral sem se, ker sem upal v pravico. Vsa moja krivda leži v mojem posluhu (po nacističnem principu: moja čast se imenuje zvestoba), ker je problem ukazovanja in posluha kajti človek naj bi imel razum in sposobnost razsojanja, kaj je prav in kaj narebe, kaj je zločin in kaj opravljanje uradniških dolžnosti. Nobena moderna zakonodaja ne razrešuje odgovornosti, če je uradnik po ukazu storil nekaj, kar je v navzkrižju z zakonom in družbenimi moralnimi načeli. Po pričah m dokazih je Eich-mannova krivda dokazana kot poštevanka. Po spisih, ki jih je Pravične vislice movanje je seveda v enaki meri nazadnjaško, ket so bila dejanja vseh nacisličnih plinskih celi; in množičnih merišč. Celo frankfurtski list -Frankfurter Alge-meine« si je na ta račun privo^ Š6H zelo zanimiv) pripo^nbo, ki izhaja iz spoznanja, da nacističnih zločinov ni mogoče zagovarjati na take poceni način in očital Servaiiusu, da je kot FIchmannov zagovornik obravnavo aeeluial, ampak da žal ni ničesar slikal. Nazačnjs oltarne se odprto vprašanje, kakšen je ta človek, ki je postavljen v stekleno celico kot obtožence za nekaj milijonov Zidov? Njegove besede so postal problem mojega življenja. Obtožujem vlado, ki je zlorabljala moj posluh, ki ga imajo drugače za vrlino.« In dalje: -Prepričan sem, da trpim zaradi grehiv dru/rih, toda prenesel bom, kar ml je usoda namenila,-« Primer uradniške odgovornosti in ubogljivosti je do te mere razločen, da so temeljne pravne norme sprejele vse kazenske zakonodaje. Ukazovanje in uradniška poslušnost, če ima za posledico kaznivo dejanje, vedno privede do Eubjektivnega obračuna pri človeku, ko se mora vprašati, kakšen je njegov odnos. Po tnrn se slednjič človek razlikuje od vseh nižjih bMij, za- sodišče zbralo, je delež njegove g krivde pri uničevanju -židovske g krvi« na jugoslovanskem ozem- §j lju med prvimi. Od skupnega §j števila 30.000 Zidov na Hrvaškem =§ je preživelo njegove -taboriščne §j pokole« okoli 1.500 2idov. V Sr- || biji jo od 47.000 Zidov ostalo ža- =2 vih samo nekaj več kot tisoč, sa Ta obsodba je prišla prav v § času, ki tako dobesedno izraža S nevarnost, da vsi ostanki naci- H stičnega banibalizma še niso za- S trti. Jeruzalemski sodni proces S je pri zatiranju ostankov dal §= svoj človeški doprinos. Zdravko Tomažej § WUUIfflMIHmil!ll!KUm Ponos naših sasostov (Nadaljevanje s 1. strani) pripravljena in sposobna, da se v vsakem času brana pred vsakim osvajalcem. Jugoslavija je bila tudi prva, ki je del svojih oboroženih sil da- Vsklajevanje je potrebno I la na razpolago Združenim naro-j dom. da bi zagotovi1 a mir in osnovne pravice vsakega naroda. Dvajset let je kr5tek čas za razvoj armade. Jugoslovanski na-odi pa so lahko ponosni, da so v tako kratkem času zgradHi ta>o moeno voj.sko — hrabrega b-a-.:telja nri-dobitev revoluci'e. In ko proslavljamo dvajsetletnico svo:o*armV" tudi vse na"e ljudstvo slevi veliko zmapo — izvojevano v krvavih dnevih r?volueiJ3 in v slavni borbi za o'-—v-'fe-' r-"'-M. — Podpol- (Nadaljevanje s 1. strani) nastopajo znatna odstopanja med [ kovn;k BUf- Hlf T^BOVIC plan;ran;mi postavkami in real- nimi možno£A.T V KATANGI Vesti iz bojfSČ v Katanri so zelo skope. Domnevajo, da se bliža konec vojaške akdje v Katangi. Odpor, ki ga nudijo posamično katanški orožniki in beli ostrostrelci, je popustil v glavnem mestu EHsabethvillu. Belgijski družbi v ElitabethviNu so poslali zahtevo, naj prenehajo streljati na ►►modre čelade« iz vseh njenih poslopij v Elisabcthvillu. Ce tega ne bodo storili, bodo letala napadla njena poslopja. Iz VVashingtona se je zvedelo, da je predsednik osrednje konge-§ke vlade Adula pripravljen pogovarjati se s secesionistom Com-be.it-m o priključitvi Katange Keaeu. DRŽAVNI SVET NAMESTO VLADE Predsednik Dominikanske repu- oKke Balaguer je izjavil, da bo razpustil sedanjo vlado in da bo ustanovil državni svet, ki ba prevzel upravo države, v svojem govoru po radiu je dejal, da bo osebno vodil novi državni svet in imenoval člane sveta. Predsednik Balaguer ni povedal, kdaj bo novi državni svet ustanovljen. SESTANEK ADULE S COMBEJEM Po nekaterih vesteh sta se vče* raj sestala v mestu Kitona pred-* cednik osrednje kongošfce vlade Adida in katanSki secesionist Combe. Sestanek je pripravil ame* riški veleposlanik v Leopoldvillu, ki se je blizu Ddole v Severni Rodeziji razgovarjal 6 katanškim odpadnikom Combejem. GOA PRED VARNOSTNIM SVETOM Varnostni svet se Je sestal da bi na zahtevo Portugalske razpravljal o indijski akciji v Gol. Varnostni »vet ni sprejel resolucijo skupine azijsko-afriškfh de* žel, v kateri zahtevajo, da bi VS pritožbo Portugalske zaradi napada Indije na njeno posest v tej deželi zavrnil. Zaradi sveta Sovjetske zveze Varnostni svet prav tako ni sprejel resolucije ZDA* Velike Britanije, Francije in Turčije, ki so zahtevale konec indij-nke vojaške akcije. Indijske č:te so že zavzele predmestja glavnega mesta Goe Pandži ma. P RAZGOVORI O RAZOROŽITVI Komite sestavljen iz predstavnikov 18 držav bo vodil razgovore o razorožitvi najbrž v New YotfcU na sedežu Združenih narodov. Pričakujejo, da bodo ZDA soglašale 6 tem predlogom. Sovjetska zveza bi prav tako utegnila sprejeti sedež Združenih narodov kot kraj za nove razgovore. iii^iiiMiiiiinimiiiiiiiiiiniiiii-iiiiiiiiiiii!!!!!' iiiiini'ninnpiiiciiiiiiiiiiniiiinmiiiiiiiiniHtt.MtHiiiiiiHBiiiiiiiii:! Na občinski praznik — 18. december — »o v Skofji Loki izročili prometu kar dva mostova. Vrvico o« betonskem mostu čez Sušico je prerezal podpredsednik OLO Kranj Sveto Kobal. Ta most je zgradi'^ gradbeno podjetje Gradiš v rekordnem času. Prohod čez most pri tovarni Seslr pa je odprl ljudski poslanec Lado Logar. Most pri tovarni Sešlr jc delo gradbenega podjetja »Tehnik« Škofja Loka« Na sliki: Tovariš Sveto Kobal je prerezal vrvico Ob nedeljski proslavi v Skofji Loki hočemo posredovati naši mladi generaciji del tistih moralnih kvalitet, ki so pred 20 leti vodite naše partizane, da so lahko premagovali največje napore v boju za svobodo OB 20 LETNICI ROJSTVA NAŠE ARMADE PRIPADNIKI JLA OB GLASOVI »OKROGLI MIZI« LETOŠNJE IZKUŠNJE BODO STALNA PRAKSA bili izredno ko so lahko V okviru letošnjih obsežnih prireditev ob jubilejni 20-1 Kranj še 56 fantov, ki niso hodili letnici rojstva Jugoslovanske armade je večja skupina pri- [v šolo. Naučiii so jih najnujnej padnikov JLA obiskala v ponedeljek, 18. t. m., tudi ČP Go-!^ .in ffntj.e„f v- . r. . »J . . , srečni in hvaležn renjski tisk v Kranju. Večina teh, vsi so bih iz kranjskega j sami pisali domov garnizona, si je ogledala tiskarno. Ustavljali so se ob posameznih strojih in gledali, kako nastane barvni tisk, s kakšno spretnostjo stavci premetavajo črke, kako avtomati1 Nekdanje vojašnice so obdajali tiskajo obrazce itd. Ob zakuski, ki jim je bila nato prireje- J visoki zidovi, stik med vojaki in na, pa so vojaki spraševali, kako delajo organizacije v dornačini je bil neznaten, podjetju, kako sc uveljavlja delavsko samoupravljanje in podobno. Na vsa ta vprašanja jim je odgovarjal predsednik delavskega sveta Jože Bogataj, direktor podjetja Slavko Beznik pa jim je v kratkem povedal nekaj o delu tiskarne in o vlogi tiska sploh v današnjem družbenem razvoju. Manjša skupina — šestorica pa se je istočasno zbrala v redakciji Glasa na pogovor ob OKROGLI MIZI. To so bili: kapetan Milovan Belojevič in vojak Božidar Vukovič oba iz Kranja, kapetam Mirko Kalinič iz škofje Loke, Ivo Djurašinović in Milisav Panić iz Koroške Bele ter Mehmed Kulič iz Križev pri Tržiču. Tradicije nadaljujejo O delu in življenju znotraj vo-/aških enot je najprej govoril kapetan Milovan Belojevič. Vojaki imajo vedno več sredstev in možnosti, da uresničujejo obširen program njihove splošne in strokovne vzgoje. Tako lahko tudi spremljajo celotno življenje in razvoj dežele. Ko pridejo v vojašnico, nikokor niso odtrgani od družbene dejavnosti. V vojašnicah imajo radijske sprejemnike, televizijo in druge pripomočke. Hkrati pa imajo mnoga predavanja in pogovore o raznih stvareh iz razvoja dežele. Taka široka oblika, vzgoje nudi vojakom popolnoma drugačno življenje kot včasih in ga vključuje kot aktivnega državljana v celotni proces našega družbenega razvoja. Hkrati pa se morajo vojaki seveda uriti v vojaških spretnosti. Zanimivo je bilo slišati Iva Dju-ra šino vi ća, ko je pravil, kako so ob letošnjem Dnevu artilerije spravili top na vrh Triglava, čeprav so posamezni kosi težki do 90 kg. Vse to so prenesli po strmih skalah navzgor in z najvišjega vrha v Jugoslaviji izstrelili topovsko salvo v pozdrav makedonskemu ljndstvu, ki je imelo tisti dan svoj praznik, in v pozdrav našemu topništvu. To je bila lepa preizkušnja v tehniki in sposobnosti mladih vojakov. Kot je dejal kapetan KaJinić, gre pri vsem tem za nov moralni lik našega vojaka. V tamkajšnji enoti so prav zaradi tega zelo delavne in močne notranje organizacije, zlasti pa organizacija ZK. Pred kratkim so prišli k njim mladi oficirji »-nove generacije«, kot navadno temu pravimo. Morda bi kdo mislil, da ob odhodu starega kadra — prekaljenega v osvobodilnem boju — in s prihodom mlaciiii na njihovo mesto, ne bo moč v dana.šnjih vrstah ohraniti tradicionalnega revolucionarnega duha. Ta bojazen pa se je pokazala kot neutemeljena, zakaj kader, ki prihaja iz današnjih oficirskih šol. se zelo zanima za zgodovino naše revolucije, z velikim zanimanjem in spoštovanjem poslušajo mladi oficirji stare borce, ki jim pripovedujejo o nekdanjih dogodkih itd. Tudi Mil* V V Skofji Loki kot je povedal kapetan Kalinič, so letos zelo razvili sodelovanje med vojaki in mladinskimi organizacijami in šolami. K njim v vojašnico so prišli šolarji s Trate in Škofje Loke. Vojaki so zanje med drugim pripravili posebno predstavo. Vojaki s Koroške Bele stalno sodelujejo s šolami v okolici (Gorje, Ribno, Bled in drugod). Podobno je tudi v Križah in v Kranju. Prijateljstvo pri delu Pripravljenost vojakov za sodelovanje z okolico se je dostikrat pokazala tudi v nesebičnem delu. Poleg dela na cesti v Zasavju so fantje iz kranjskega garnizona napravili tudi 6300 delovnih ur In še o Domu JLA v Kranju. Kapetan Milovan Belojevič je dejal, da ta prostor doslej ni imel prave vloge pri srečavanju in zbliževanju domačinov z vojaki. V sodelovanju, s krajevnimi organizacijami bodo skušali ta Dom bolj uveljaviti v družbenem in kulturnem življenju Kranja. Takšno je življenje in delo vojakov in njihovo sodelovanje z bližnjo okolico. Zlasti letos so se ti stiki zelo poglobili. Potrebno bi bilo, da bi letošnje izkušnje postale stalna praksa, je dejal ob koncu pogovora kapetan Mirko štvi Partizan, šolami in drugimi fa gkofje dru- roški Beli številna srečanja z organizacijami na terenu. I Priredil K. Makac Pred dvajsetimi leti Preteklo soboto so se prebivalci Nomnja spominjali dogodkov, ki so se na ta dan odvijali v tem kraju pred dvajsetimi leti. Takrat so udeleženci znane bohinjske vstaje pripravili napad na No-menj, ker so hoteli preprečiti nemške načrte pri izseljevanju. Prav ta dan pa so se nemški okupatorji razbesneli nad miroljubnim prebivalstvom in po vasi požirali in streljali. Na strahotne dogodke 16. decembra 1941 so se vaščani spomnili pred spomenikom padlih. Tamkaj so pripravili spominsko svečanost, na kateri so recitirali in peli pionirji nomenjske šole, predstavniki političnih organizacij oa so v govorih opisali dogodek, ki je pred dvajsetimi leti tako vznemiril bohinjsko dolino. »•Korenine upora v Nomnju sedajo daleč nazaj, v čas med obema vojnama. Takrat je širil revolucionarne misli znani bojevnik in organizator boja proti fašizmu, Nomenjičan Jože Ažman. Ze julija 1941. leta je skupaj s sodelavcem Janezom Zupanom odšel v oartizane. Pripravljal je ilegalne sestanke, pozival k uporu proti okupatorju, dokler ni 8. avgusta I 1941 padel. Jože Zupan je bil kot talec ustreljen v Gorjah«, ie pri V soboto so v Struževem pri Kranju odprli Dom kulture, v katerem je prostora za okoli 200 ljudi. Otvoril ga je predsednik gradbenega odbora tovariš Jaka Vehovec in predal ključe doma predsedniku osnovne organizacije SZDL (na sliki). Za dom, ki so ga gradili okoli dve leti so porabili sorazmerno malo denarja, in sicer 2 milijona 800.000 dinarjev. Priporočljiva zamisel INVALIDSKA ZADRUGA ALI PODJETJE TUDI V TRŽIČU? — RAZEN PROSTOROV SO DANI TUDI DRUGI POGOJI aretirali v Stari Fužini 20 ljudi. Ko so se vračali skozi Nomenj, so naleteli na zapreke, ki so jih postavili uporniki. Le-ti so želeli uničiti postojanko na železniški postaji, vendar so se morali zaradi nemške premoči umakniti. Nemška zverinstva so se v Nomnju pričela takoj. Med divjanjem so požgali 5 hiš. V gorečo Ažmia-novo hišo so pahnili dva brata Beznika s Koprivnika, ki sta se udeležila vstaje in so ju Nemci ujeli. Se isti dan so Nemci izselili več družin, ki so jim požgali domove. Cez nekaj dni so izdali poziv, naj se partizani vrnejo na domove. Toda to je bila le prevara. Osemnajst tistih, ki so se vrnili, so poslali v koncentracijska taborišča, 5 pa so jih ustrelili. Razen tega so še 14 vaščanov preselili v Nemčijo. — Vendar prebivalstvo Nomnja, ki je doživelo tako težko preizkušnjo že v prvem letu boja za osvoboditev, ni klonilo. Z bojem proti nasilju je nadaljevalo do osvoboditve. — J. Bohinc DOSEGLI SO LETNI PLAN Lipnica, 18. decembra (B. D.) — V Iekrinem obratu v Lipnici v ponedeljek so se v ponedeljek na znak sirene zbrali člani kolektiva k informa- povedoval govornik na spominski I tivnemu sestanku. Ob tej priložnosti jim je šef obrata Hafner sporočil, da so ta dan ob 11. uri dosegli letni plan v znesku 375 milijonov dinarjev in jim hkrati čestital k tako lepemu uspehu. Vse kaže, da bo obrat v Lipnici ob koncu leta presegel plan za več kot 16 milijonov dinarjev. svečanosti. Odtlej je vodil revolucionarne priprave za boj proti okupatorju v tem kraju Tomaž Godec. — Tistega usodnega dne 60 se enote bataljona prostovoljcev, udeležencev bohinjske vstaje, pomikale proti Nomnju. Nemci so takrat Obiski in spoznavanja V Skofji Loki, Kranju in drugod so že pred leti našli zelo koristne in priporočljive oblike zaposlovanja vojnih ali drugih invalidov, ki se iz leta v lete vse bolj uveljavljajo. Pri tem pa ne gre poudarjati samo ekonomski pomen invalidskih podjetij, saj je morda še večjega pomena to, da takšen ali drugačen invalid dobi primerno zaposlitev. Znano je, da je na območju tr- J pa nezaposlenih invalidov. Seve-žiške občine precej zaposlenih ali' da pa tisti, ki so zaposleni, naj- JESEN1CE — Delo v novi hali žične valjarne jeseniške Železarne, ki so jo otvorili za letošnji Dan republike, poteka sedaj popolnoma pod drugačnimi pogoji. Nova hala žične valjarne je tudi prvi korak T rekonstrukcijo Železarne. V prvi etapi rekonstrukcije bodo porabili nad 29 milijard dinarjev in naj M bila mrtova do 1964. leto večkrat opravljajo delo, ki nima perspektiv in ki jim tudi ne zagotavlja večjih osebnih dohodkov. Prav zaradi tega si nekateri zamišljajo, da bi bilo primerno tudi v Tržiču ustanoviti nekakšno invalidsko zadrugo, v kateri bi, invalidi lahko predelovali ostanke ali odpadke tržaških podjetij v najrazličnejše koristne proizvode. Gre za to, da bi v tem primeru lahko poiskali proizvodne postopke, ki bi se jih invalidi najlaže privadili in kjer bi lahko svoje sposobnosti najtkoristne-je uveljavili. Zaradi tega bi sicer utrpeli precejšnjo škodo nekateri privatniki v Tržiču ali okolici, ki sedaj po najnižjih cenah odkupujejo odpadke pri podjetjih, brez pomislekov pa lahko trdimo, da bi imela družba s predelavo teh odpadkov v invalidski zadrugi precej večjo korist, kot jo ima sedaj. Znano je, da je v Tržiču precej privatnikov, ki te odpadke predelujejo v otroško obutev (čevlje ali copate, ki jih na trgu močno pogrešamo), kar pa bi lahko s primerno organiza cijo proizvajali tudi v zamišljeni invalidski zadrugu Seveda pa bi se tamkajšnji invalidi lahko lotili tudi drugih proizvodov, za katere-obstajajo pogoji in bi bila za začetek morda največja ovira prostor, s katerim so v Tržiču že tako ali tako precej na tesnem Kljub temu pa gre za predlog, ki ga ne gre zavreči, temveč bi bilo potrebno o njem še temeljiteje raramsiiitt. - B. Fajoo Tržič, 19. decembra — Danes so enoto JLA v Križah obiskali pionirji z območja tržiške občine in tamkajšnjim vojakom ob jubilejni obletnici JLA najiskreneje čestitali. Mlade so vojaki prisrčno sprejeli in jih spoznali s svojim življenjem. Zato so jim pokazali najrazličnejše naprave- v njihovi kasarni in razumljivo — orožje^ za katero se pionirji vedno zelo zanimajo. VčeTaj dopoldne pa so nad 100 vojakov enote iz Križev sprejeli delovni kolektivi BPT, Peko, Runo in Tovarne kos in srpov. Vojaki so 6e seznanili s proizvodnjo v omenjenih podjetjih in z uspehi samoupravnih organov. Na številna vprašanja so jim odgovarjali predsedniki delavskih svetov ali pa sami delavci pri strojih. V vseh podjetjih so za vojake pripravili tudi zakuske. — B. F. Sto let stari šolski prostori je stara že | radi utesnjenosti pouk na šoli zelo detne se je okrnjen, zlasti kar se tiče telesne Sola v Preddvoru preko 100 let. Iz dveletne razvila sedaj v popolno osemletno šolo. Danes je na šoli dvanajst oddelkov s petimi šolskimi 6obami in preko 350 učenci. V sedmem razredu je 46, v osmem pa 43 učencev, kar je občutno preveč za normalni pouk. Vse te otroke poučuje 12 rednih in 4 honorarni prosvetni delavci. Vsi ti podatki kažejo, da je za- PRJPRAVE ZA NOVOLETNO PRAZNOVANJE Bled — Na Bledu in v okoliških krajih se pridno pripravljajo na letošnje novoletno praznovanje. Društvo prijateljev mladine in kolektivi na šolah so se zedinili, naj bi imeli učenci praznovanja po razredih. Vse priprave za to pa vodijo razredne skupnosti in pionirske roganizacije po šolah. Mimo tega bo Mestno lutkovno gledališče pripravilo za mlajše pionirje več lutkovnih predstav, večji pionirji in mladinci pa si bodo ogledali predstave v Mladinskem gledališču v Ljubljani, hkrati pa bodo obiskali tudi novoletni sejem. Posebej bodo pripravili novoletno praznovanje s prihodom dedka Mraza za predšolske otroke. Tudi letos bodo kolektivi obdarovali s koristnimi kolektivnimi darili. vzgoje, ki so jo morali v zimskih mesecih ukiniti, ker nimajo telovadnice. Prav tako nimajo delavnic za tehnični pouk in kuhinje za gospodinjski pouk na šoli. Da bi začeli z gradnjo nove šole v Preddvoru, ki je že nujno potrebna, še ni izgledov, kajti prihodnje leto je v kranjski občini najprej na vrsti šenčurska šoia. Je pa še en problem v zvezi s šolo, in sicer stanovanjski za prosvetne delavce. Rešitev vi so se obrnili na tovarno krogle. I stamlarid' ki ima nad tamkajšnjo , šolo patronat, in jih prosili za opis j pomoč. Ker pa tovarna nima last- Prvo predavanje obsega poti skozi Jugoslavijo, Bol?a;ijo in T'iirčij«. Nekateri barvna diapozitivi o tamkajšnjih mestih in pokrajini naravnost navdušujejo (n. pr. zaliv v Marmornem moi-jii pri Be sporu). Pretekli teden je bil v Naklem v Domu kulture, kjer menda še nikdar ni bilo toliko ljudi (razen na silvestrovanju), prej pa je predaval že v Stražišču, v Šenčurju, v Cerkljah, na Visokem in v Podbrezjah. V januarju bo Slane Tavčar z--čel tudi že drugo serijo in po-orj* še s tretjo serijo predavani, ki nas bodo vodila po razmeroma zaostalih državah Bližnjega vzh'ida in severne Afrike in potem prek > Sredozemskega morja in Italije domov. — T. nih avtobusov in menda tudi nima denarja za takšne potrebe, bo verjetno ves načrt padel v vodo Kljub vsemu pa niso vrgli puške v koruzo. Morda bodo dosegli, da jih bo kranjski jiedek Mraz obiskal v Mavčičah. LOKACIJA ZA KOKOŠJO FARMO, KI JO BO ZGRADILA KMETIJSKA ZADRUGA DOVJE-?vlOJSTRANA JE DOLOČENA V VASI VRBA V začetku tega meseca smo v krajšem zapisku pisali o tem, da namerava Kmetijska zadruga Dovje-Mojstrana zgraditi kurjo farmo na bivšem igrišču za golf, ki so ga turistični forumi prav prihodnjo pomlad nameravali preurediti. Sedaj pa smo zvedeli, da je posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Gorenjske turistične zveze, Turistične zveze Slovenije, Občinskih ljudskih odborov Jesenice in Radovljica, Mestnega sveta Bled, KZ Dovje, Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo in drugi določala novo lokacijo, ki je od igrišča za golf primerno oddaljena v smeri proti Vrbi. O pomenu predvidene farme nam je napisal sestavek predsednik Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo okraja Kranj Ivo Miklavčič. Blagovno proizvodnjo konzum-nih jajc predstavlja v glavnem individualna kmečka proizvodnja. Podatki kažejo, da se odkup znižuje. V letih 1957-1960 se je odkup jajc v naši republiki znižal za okoli 40 %,povpraševanje po tem potr osnem artiklu pa se Veča. Nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem vpliva na povišanje cene. V letu 1961 smo uvozili 3 milijone jajc, če bi hoteli kriti Komu televizijski sprejemnik? I Delo organizacij Socialistične zveze v jeseniški občini je v zadnjem času dolca j razgibano, še zlasti zaradi tega, ker gre leto h koncu in s tem tudi tekmovanje mod organizacijami (tekmovanje je razpisal pred letom dni Občinski odbor Socialistične zveze na , Jesenicah). Turizem na pohodu Poljanska dolina postaja čedalje | V zadnjem času se je turistične bolj turistično področje. K temu pripomore že sama zemljepisna lega in slikovitost teh krajev kakor tudi prizadevanja prebivalcev. Po delini pel/e ceeia, ki so jo pred nedavnim dokončno asfaltirali. Dolina sama je prehodno pod- ročje, saj cesta preko Trebije Sovoanja povezuje Gorenjsko Primorsko. Ogledi in poklicna posvetovanja Zavod za zaposlovanje delavcev v Skofji Loki je v šolskem letu 1960/61 organiziral za učence osnovnih šol Škofja Loka, Železniki, Bukovica. Ziri, Poljane, Gorenja vas, Sovodenj, Lučine in Gabrk več ekskurzij po naših tovarnah in ustanovah. Učenci so 6i ogledali delovna mesta v Železarni Jesenice, v Titovih zavodih Litostroj, obiskali so živosrebrni idrijski rudnik. Iskro Kranj, Tr-žiško tovarno kos in srpov, Elektrarno Medvode, Loke tovarne hladilnikov in ZD Škofja Loka. V mesecu poklicnega usmerjanja je Zavod organiziral tudi cgled razstave poklicev v TriVču. V omenjo-iem časovnem obdobju se je v poklicni posvetovalnici posvetovalo 123 kandidatov, od tega 63 moška h in 58 žensk. Veliko pa je bilo posvetov v mesecu juniju in juliju, ki v pravkar omenjenem številu niso zajeti. Posvetovali so se predvsem učenci, ki so se za poklic že oJ~ ločili, vendar niso bili sprejeti wi zaželene šoie. razvila predvsrm Trebija. Nekdanji zadružni dom so preuredili v prikupen »Dem ped planino«. Razen tega ye Trebija izhediščc sa številne izletniške točke. #b Sori imajo urejeno tudi kopališče. Vse kaže, da bo v kratkem časa tuđi Gorenja vas dobila nov turistični objekt. T>m namreč nameravajo graditi hotel s 16 sobami in 37 ležišči. Gradnjo hotela bosta investirala gostinsko podjetje Tabor Gorenja vas in občina Škofja Loka. V splošnem je bila lctorri"a turistična sezona za Poljansko dolino uspešna. Kraje vzd.il/. Sore Poljatvščice so obiskali .številni domači in tuji turisti. Avtomobili z eznako tujih drŽav so bili še pred leti za te kraje redkost, medtem pa je b!l v letošnji sezoni to dokaj pogost poi'av. Z ureditvijo nekaterih turističnih objektov bi nedvomno lahko privabili še več gostov. Zato nameravajo v Gorenji vasi ln Poljanah urediti kopališče na Snrl. Postavili bodo tudi nove kabine. -P. Se preden so znani rezultati tekmovanja (to ocenjuje posebna komisija), že lahko zapišemo, da so med najboljšimi krajevne organizacije na Hrušici. v Mojstrani, Podmežaklji, Javomiku, Žirovnici in v Ratečah. Najboljše organizacije — za sedaj bodo izbrali tri — bodo dobile tudi praktične nagrade, ki bedo i»deljene v začetku prihodnjega leta. Prva nagrada je televizijski sprejemnik, druga radijski sprejemnik in tretja pisalni stroj. Kaj vse je obsegalo tekmovanje med organizacijami? V prvi vrsti tehnično in dobro administrativno poslovanje krajevnih organizacij, potem uspehe raznih akcij Socialistične zveze na vseh pod-račjih družbenega življenja v Jeseniški komuni in razne druge dejavnosti posameznih krajevnih organizacij. Seveda bodo nagrade i podelili najboljšim organizacijam le v primeru, če so dosegle zaželene rezultate. Krajevne organizacije so s posebnimi dopisi redno tedensko obveščale Občinski odbor Socialistične zveze o svo- JESENICE — Jeseniški hokejski drsalni klub je tudi letos organiziral šolo za umetno drsanje, ki se Je z-5ela pred dnevi na umetnem drsališču pod Mežakljo. Največ pristašev Ima Sola prav gotovo med najmlajšimi, teh se Je doslej tudi največ prijavilo. Računajo, da bo v soli za umetno drsanje okoli 50 otrok. Med starejšimi je za šolo manj zanimanja. Sedaj Jo obiskuje kakih 10 deklet In en fant. Solo so organizirali predvsem I namenem, da bi se jih kar največ naučilo drsati. Vodstvo kluba pa se drli načela: vsak kdor hoče biti dober hokejist mora predelati tudi obvezne like umetnega drsanja. — (M. 2. — Foto: F. Perdau) jem delu. Prav sedaj komisija, ki •cen ju je to delo, preverja po terenu, če so bila poročila točna in če je bilo delo res opravljeno. Kdo bo dobil televizijski sprejemnik, torej še ni znano, zakaj kandidatov je precej. Zato bo imela ocenjevalna komisija precej odgovorno nalogo, kateri organizaciji bo prisodila prvo, drugo oziroma tretje mesto. V Jeseniški občini deluje 11 krajevnih organizacij Socialistične zveze in od teh jih je že devet dobilo svoje adminlstrativno-teh-nične centre, kjer imajo lahko sestanke vse družbene in politične organizacije doloSefle&a področja. Omenjenih prostorov nimata le še krajevni organizaciji na Blejski Dobravi in na terenu Plavž na Jesenicah. Kaže pa, da bo priskočil na pomoč Občinski odbor Socialistične zveze na Jesenicah in da bodo našli tudi zanje primerne prostore. V okviru Občinskega odbora Socialistične zveze še v tem mesecu pripravljajo poseben plornim, na katerem bodo govorili o kulturno-prosvotni dejavnosti v jeseniški komuni. Na plenumu bo največ govora o gledališču »Toneta Cu-farjn«, o kulturnih in prosvetnih društvih, o knjižnicah, muzejih, klubskem življenju Itd. Razen tega pa še o materialni osnovi Delavske univerze na Jesenicah in o kulturnem življenju občanov in zlasti še mladine. Drugi plenum, ki ga bodo na Jesenicah tudi organizirali v decembru, ee bo dotaknil dela stanovanjskih in krajevnih skupnosti (osnova bodo teze, ki o-> bile postavljene na stalni konferenci ' mest irf na II. plenumu glavnega odbora Socialistične zveze). V januarju in v naslednjih mesecih ima Občinski odbor SZDL na Jesenicah predvidene še plenume o zdravstvu in socialnem zavarovanju, nadalje o organizacijski rasti Socialistične zveze, o telesni kulturi v j en! "ki komuni, o družbenem življenju mladino ino pripravah družbenega načrta jeseniške občine za prihodnje leto. M. Zivtkovdč vse potrebe tržišča, bi morali samo v obdobju november—december uvoziti 6 milijonov jajc. Analize kažejo, da nam individualna kmečka proizvodnja oe more zagotoviti preskrbe z jaj^-Ce hočemo zagotoviti nekmečkenru prebivalstvu vsaj toliko jajc, kolikšna je potrošnja pri kmečkem prebivalstvu (60 jajc letno na prebivalca), bi morali zgraditi farme s kapaciteto 300.000 kokoši. Upoštevati moramo, da je to izredno nizka poraba v primerjavi s potrošnjo jajc drugod v svetu. Problem proizvodnje jajc lahko rešimo z organiziranjem intenzivne proizvodnje. Tehnologija proizvodnje konzumnih jajc je znana v svetu in pri nas in je ta način v večjem delu kmetijsko naprednih držav edini, ki predstavlja blagovno proizvodnjo. Zato ni razlogov, da bi zavlačevali z izgradnjo kokošjih farm. Pridobljene izkušnje predvsem na Pi'ru'ninarskcm zavodu »Kras« v Neverkah pri Pivki kažejo, da je najbolj ekonomično graditi farme z veliko koncentracijo (ne manjšo od 100.000 kljunov), koder znaša letna proizvodnja okoli 20 milijonov jajc. Ker je na Gorenjskem velika potrošnja jajc_ je predvidena izgradnja ene od treh farm v Sloveniji na Gorenii-kem. Kmetijska zadruga Dovje-Mo-i.sirana, ki deluje na nodročju občino Jesenice, ©e je odločila, da bo investirala i7.T-n:lnjo koVo'jc farme s kaoa-citeto 120.000 kokoši. Le!ni bruto produkt naj bi bil v tej farmi preko 6f)0 miHjonov din. Izgrsdp'n kokošje taiHM ni pomo v interesu individualnih potrošnikov, temveč bo pripomogla tudi k boljši preskrbi v gostinstvu, bolni-ah in d'-urrih us'anovah in podjetjih. Unošfevati moramo, da so jajca tudi pomemben izvozni artikel. Vzporedno s proizvodnjo laic pa bo na mzoo^^o tuđi okoli 178 ton m~sn. Življenjska doba kokoši je le eno leto, tako lahko todon^ko zameniajo oziroma dajo v z.-kol 2900 kokoš) za trg in za predelovalno industrijo. Plodna rkupščina V dvorani osnovna s(>'p ria Koroški Beli je bila preteklo nedeljo le'ma kn-nforemra občanskega Sveta Svobod >n prosvetnrh d>u-iitev J. v-niče. RutifWWVd so pri-SOthroval] razen števi'n'h delegatov rudi peedsedn'X Občinskega ljudske: a o-!;>ora Fran" Treven, predsednik okrajnega Sveta Svobod in proove'nih r';>.k in pre's'avnik Zvez- Svobod Slovenije. Po obzirnem ro'erahi pre.lsMnika občinskega Sveta Svobod in pro-sve'.n-ih dru .'.tov Je-mite in pO predlo^nvm delovnem programu za loto 19C2 ter prav lniku o točkovanju prireditev, je bila ielo fcivahna razorava. O problemih, ki so jih načeli, bomo pisali v *>* hotni številki. Podelili so tudi tri Cufarjeve nagrade za leto 1981 i*» več pohval. — B. C Zelo usoden nakup NOVOLET- i NIII DARIL se Vam nudi v prodajalni DELIKATESA KRANJ in V njensm pavil'onu na NOVOLETNIM S^JMU 4701 Vscljivo eno5:),jn/> <;!anov?.n!c predam. Ponudbe oddati v podružnico Glasa — Jesenice pod »Takoj« 48DO Prodam 2 prašiča. Jezerska 199, Kranj 4301 Prodam 140 kg težkega pra'i Bre* ob Savi 23 4302 Predam kravo 9 mesecev bre'o. Sn. Brniki 45 4303 Prcdr.m suha drva. Naslov v cgl^nem oddelku '804 Prodam Topolino C. Stroj in elektrika generalno obnovljena. Naslov v oglrsnem oddelku 4C05- Prodam nnv kompleten ssku!^r. Naslov v og'asnem oddolku 4803 Prodam več prašičkov po 6 tednov starih. Staretova 21, Cirče, Kranj 4807 Prodam ročno in motorno sla-moreznico. Pšenična polica 16, Cerklje 4308 Zelo ugodno prodam moderno spalnico. Ogled od 16. ure dalje. Terčon, Cesta Kokrškega odreda 10, Kranj 4813 Dam 10.003 din nagrade tistemu, ki mi začasno preskrbi sobo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku . 4814 TVD »Partizan« StražLšče prireja dne 31. decembra 1961 s* pri-četkom ob 20. uri tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih doma. Igra priznani plesni ansambel »Albatras« iz Ljubljane. Pred-prodaja vstopnic v gostilni Bene-dik, telefon 21-51 od 22. do 28. decembra 4765 Avtc-me'*> sekcija Zabniea poziva vse svoje čl?ne, naj poravnajo članarino za leto 1961 pri Jožetu Po-Veka, Zabniea 4309 Kdor mi posadi 100.000 din za pol leta mu dam 10% obresti. Oddati ponudbe v oglasni oddelek 4810 Učence osemletke poučujem vse predmete. Drol, Podnart 4811 Preklicujem za neresnične vse izrečene besede o Janezu Znidar- šiču. Valentin Serajnik 4812 Atletski klub Triglav proslavlja Pet lit uspešnega delovanja Organizasijam nudimo pri nakupu ncvole'rdh daril pri plačilu v gotovini ali s č?kom poseben popust. Delikatssa Kranj 4704 Darila Vam po ž;>Iii r-nkiramo in opremimo za dedka Mraza in Novo leto. Delikatesa, Kranj 4704 Kje bomo kupili ne aotelita darila 2 V IRANJE OD 25. DO 30. DECFMBRA 1961 V PROSTORIJI DELAVSKEGA DOMA (nasproti poslopja 0L0) V PAVFU0MH NOVOLETNEGA SEJMA" NA Jb! MUL OD 26. DO 30. DECEMBRA 1961 V PROSTORIH METALURŠKE ŠOLE (za restavracijo „Kazina") Javliam žalesirro vert, da je po dolgi in mučni bolezni umrl moj 'jubljeni mož JOŽE MRAVLJA upokojence Leži na pokopališču. Pcgreb bo v četrtek, 21. decembra ob 15.30 uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Kranj, 19. decembra 1961 Žalujoči: žena Ana s sinom Franeitcm, bratje: Janko. Marko, Fran-celj, sestra Ivanka in sorodniki ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti načo^a dragega očeta, starega očeta, brata in strica FLORJANA ZAPLOTNIKA cestarja v pokoju "očustvovali, mu darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti prisrčna hvala. Žalujoči: Hčerki in ostalo 0~-odstvo Atletika dobiva tudi pri nas v zadnjem času vedno večji poudarek | kot ena od temeljnih dejavnosti telesne vzgoje med mladino in je . najboljša osnova za nadaljnjo specializacijo v posamezne športne J panoge. Tega so se zavedali tudi pri športnem društvu Triglav, ko • so pred 5 leti ustanovili atletski klub z namenom, da v tako močnem središču s številnimi šolami organizirano zaživi tudi atletika. vam na nogometnem igrišču Triglava pa pri atletskem klubu niso obupali. S porastom množičnosti je rasla tudi kvaliteta, tekmovalci pa so prinašali domov že prve pokale in diplome z raznih tekmovanj. Mlada ekipa kranjskih atletov je imela doslej največ uspeha v mladinski konkurenci, kjer so poleg naslovov republiških prvakov pobrali že tudi najvišja priznanja na državnih prvenstvih, kar jim je omogočilo nastop v Ta šport v tistem času v Kranju sicer ni bil neznan, saj so bila srednješolska tekmovanja že kar tradicionalna. Zal pa so bila ta tekmovanja le občasna, prav tako pa ni bilo strokovnjakov, ki bi najbolj talentiranim atletom pokazali pot k nadaljnjemu razvoju. Prav zato je razumljivo, da se je AK Triglav že ob ustanovitvi najbolj naslonil prav na šole. Razumljivo je, da so bili začetni uspehi še prav skromni. Kljub temu in slabim atletskim napra- Trgovsko podjetje KNJIGARNA »SIMON JENKO« V KRANJU obvešča vse gospodarske organizacije, da sprejme pismena prednaročila za: TISKOVINE ZA ZAKLJUČNI RAČUN za leto 1961 Sčekič: ZBIRKA PREDPISOV O ZR S KOMENTARJEM IN PRAKTIČNIMI PRIMERI Obrazci bodo dvojni: enotni in za ravšaliste. Vsak naročnik naj navede- koliko kompletov potrebuje, vrsto obrazcev in število priročnika. Naročila sprejemamo do 6. januarja 1962. OBJAVA Prešernovo gledališče v Kranju pripravlja za NOVOLETNO JELKO uprizoritev »Bagdadske pravnice«, ki bo od 23. decembra da- lje vsak dan ob 16. uri v gledališču. Prav tako bo v Prešernovem gledališču pripravljena skupina dedka Mraza s spremstvom. Vse kolektive, sindikate in družbene organizacije ter šole obveščamo, da lahko pri upravi gledališča ali na telefon 23-55 naročajo zaključene predstave in obiske dedka Mraza. OBVESTILO Stanovanjska skupnost Siražišče obvešča prebivalce, da bo na praznik Ljudske armade pričela z obratovanjem nove kemične čistilnice in pralnice. Otvoritev fco 22. decembra ob 16. uri. Sprejemamo v čiščenje vsak dan od 8—12 in od 15—17 ure v Seljakovi ulici 7, Stražišče (bivši Batistič). Za kvalitetno in hitro postrežbo imamo dobre strokovnjake z večletno prakso. republiškem in celo državnem dresu v mladinski reprezentanci. V ekipnem tekmovanju so se doslej udeleževali le seniorskega B programa, v katerem so v letošnjem jubilejnem letu zmagali v moški in ženski konkurenci v republiškem finalu. Prihodnje leto imajo namen kar najčastneje braniti oba naslova, mimo tega pa bodo prvič sodelovali v mladinskem državnem ekipnem prvenstvu. Precejšnja ovira za boljši razvoj atletike v Kranju je atletski stadion. Do letos so se morali atleti Triglava zadovoljevati z igriščem ob cesti JLA, kjer so bile le za silo urejene najnujnejše atletske naprave. Letos pa so zaradi zazi-dave te površine ostali praznih rok. Stadion SD Mladost, Savski log in igrišče pred osnovno šolo »Simona Jenka« 60 bili novi tereni, kjer so atleti skušali reševati nastalo situacijo. Ta igrišča pa so bila sposobna le za skromen trening, na tekmovanje pa je bilo treba hoditi v goste. Prihodnje leto pa bo verjetno tudi njim zasijalo sonce, saj jim obetajo izgradnjo atletskih naprav na novem centralnem stadionu. Trije trenerji, ki so doslej skrbeli za vadbo^ skoraj ne zadoščajo več za vse večje število tekmovalcev. Prav zato so pred nedavnim ustanovili trenersko komisijo, ki bo izpopolnjevala svoje vrste z novimi člani — starejšimi atleti. Poleg tega bo komisija skrbela za izboljšanje metod treninga s studiranjem strokovne literature in raznimi posvetovanji ter skrbela za razvoj vsakega posameznega atleta 6 predpisanim treningom — primernim za njegove zmogljivosti in sposobnosti. L. Stružrrik Upravni odbor občinskega stanovanjskega sklada občine Radovljica razpisuje na podlagi sklepa seje z dne 1. 12. 1961 natečaj za predplačilo na stanovanjsko pravico v treh 2-stanovanjskih hišah tt Radovljici ob cesti Staneta Žagarja 1. Predmet predplačila na stanovanjsko pravico so naslednja stanovanja: 6 enosobnih stanovanj 40,76 m2 6 dvosobnih stanovanj 44,21 m2 9 trosobnih stanovanj 60,75 mJ Dve tretjini teh stanovanj bo vseljivih v mesecu novembru 19G2 in ena tretjina v mesecu cktobru 1963. 2. Natečaja se lahko udeležijo družbeno-pravne in fizične osebe v delovnem razmerju. 3. Pogoji za predplačilo so naslednji: Predplačnik je dolžan plačati za: OBVESTILO Obveščamo vse invalidske upravičence, fei prejemajo invalidske prejemke po zakonu o vojaških vojnih invalidih in člane Združenja voj. vojnih invalidov, da bomo prihodnje dna, ko bodo letne konference krajevnih organizacij ZWI, razdeljevali izplačilne knjižice, podaljševali veljavnost izkaznic za znižano vožnjo in potrjevali veljavnost zdravstvenih izkaznic, in to po naslednjem vrstnem redu: za območje krajevne organizacije ZWI: BESNICA - v nedeljo 24. 12. 1961. ob 9. uri v Zadružnem domu v Besnici N 1931. ob 14. uri v Domu gasilcev enesobno stanovanje dvosobno stanovanje trosebno stanovanje 700.000 din 900.000 din 1.2O0.C00 din Ta znesek je dolžan predplačnik plačati do vselitve v stanovanje, in sicer 70 odst. do 15. 1. 19S2 in 30 odst. pred vcelitvijo v stanovanje. 4. V kolikor ponudnik odstopi od predplačila, se mu obračuna 2 odst. varščine v korist stanovanjskega sklada občine Radovljica. V kolikor je ponudnikov več kot razpoložljivih stanovanj, bodo imeli prednost pri plačilu predplačila na stanovanjsko pravico ponudniki, ki prispevajo večji delež v predplačilu k vrednosti stanovanja. 5. Plačilo predplačila se obračuna prosilcu z najemnino tako, da ne plačuje del najemnine za vzdrževanje stanovanja toliko časa, dokler razlika ne doseže vplačanega predplačila. 6. O izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni najkasneje do 10. L 1962. Ponudbe po tom natečaju so ponudniki dolžni vložiti v zapečatenih kuvertah — označeni z oznako »Natečaj za plačilo predplačila na stanovanjsko pravico občine Radovljica« pri stanovanjskem skladu občine Radovljica najkasneje do SI. 12. 1901. Tu dobe interesenti tudi potrebna pojasnila in na vpogled načrte teh stanovanj. Radovljica, dne h 12. 1961 Občinski stanovanjski sklad občim- Radovljica SENCUR - v nedeljo 24. 12. v Šenčurju JEZERSKO - v ponedeljek 25. 12. 1961. ob 10. uri na Krajevnem uradu Jezersko isti dan ob 12. uri za področje Kokre pri Arnežu v Kokri GOLNIK — v ponedeljek 25. 12. 1961. ob 11. uri v gostilni Oman v Goricah CERKLJE - v ponedeljek, 25. 12. 1961. ob 18. uri v Zadružnem domu v Cerkljah PREDDVOR - v torek, 26. 12. 1961. ob 9. uri v Prosvetnem domu v Preddvoru PREDOSLJE - v torek, 26. 12. 1961. ob 14. uri v Kulturnem domu v Predosljah NAKLO — v torek 26. 12. 1S61. ob IS. uri v gostilni Ferjanc v Strah! nju ZABNICA - v sredo 27. 12. 19G1. ob 15. uri v Domu gasilcev v Bitnjem STRAZlSCE - v sredo 27. 12. 1961. ob 18. v novi šoli v Stražišču KRANJ - CENTER - v četrtek 28. 12. 1961. ob 16. uri v dvorani Zbora proizvajalcev OLO KRANJ - HUJE v petek 29. 12. 1961. ob 16. uri v prostom bivše šole na Hujah. Da bi se izognili zamudam in poznejšim eventuclnim reklamacijam, pozivamo vse prizadete, da zanesljivo in pravočasno pridejo ob napovedanem času na. določen kraj in prinesejo v potrditev zgoraj navedene legitimacije. Le v izredno upravičenih primerili (nepo-kretnost, bolezen in službeni zadržki) smejo upravičenci poslati svojega najbližjega svojca. Kranj, dne 18. 12. 1961. Oddelek za družbene službe ObLO Kranj Občinski odbor ZVVI občine Kranj Han« Werner RJehter gQ »Spet nova ameriška zvijača!« Je dejal nekdo poleg Guehlerja. »Zbraii ro tisoč potepuhov, ki nam morajo reči, da sa iz Normandije. Mar jim verjameš?« Guehler ni odgovoril. Potem se je ozrl. Nekdo mu je položil roko na ramo. Bil je Boehmer. »Opozoriti jih moramo!« je dejal. Vrata so se odprla. Tisoč mož iz Normandije je prikorakalo v taborišče. »Samo prav ml udi ali hudo ostareli obrazi,« Je dejal Guehler. »Ubogi cucki!« je dejal noohmer. »To no brezposelni,« Je dejal nekdo zraven njega, »to sploh niso vojaki.« »Izdajalci!« je dejal drugi. ( »Prihajate res iz Normandije?« • Naravnost od tam.« •In kako kaže z vojno?« je vprašal Guehler. »Zgubljena je.« »Vse skupaj je sranje. Lepo so nas namahali, kaj takega še nisi videl!« »Mnogo opreme?« »Strahotno! Letala za letalom. ladijsko topništvo. Mi pa z našimi strojnicami in lahkimi škropilnicami.« Ustavili so se na taboriščni cesti. Pred njimi je stopical bataljonski narednik. Vpil je: »Pozor!« Nobeden se ni premaknil. »Svinjarija!« je vpil Buschmann, ki je stal na koncu dolge vrste Guehler je z Bochmerjem in Grundmannom stopal mimo zadnjih vrst. Nasproti jim je prišel Buch- uald. »V pravem stanju so,« Je dejal. »Ti, kaj pa tukaj? Imate še kaj nacistov?« »Na kupe!« je dejal Grundmann. »No, kaj takega!« je dejal prvi. Bil je visok in šii (.i.opleč. Guehler se je ustavil zraven njega. »Previdni bodite!« »Cemu?« »Zaradi nacistov, v taborišču jih kar mrgoli,« je dejal Guehler. »Tukaj, v Ameriki?« »Se več jih Je, kot v Nemčiji. Ce boš odprl gobec, utegneš doživeti vraga.« »No, kaj takega!« je dejal oni. »Tega bomo vzeli v našo barako,« Je zašepetal Buchwald. 1'.jetnike .so porazdelili po barakah. Stopili so k Busehmannu in Guehler je dejal: "Iinega izmed njih bi rad vzel v svojo barako.« »Kako se imenuje?« »Schmidt,« je dejal Buchwald. Buschmann je vzel beležko in zapisal Schmidta. »Vam na ljubo,« Je dejal. Odšli so nazaj k Schmidtu in ga vzeli s seboj. »Se nekaj tovarišev bi odpeljal s seboj,« je dejal. Hodili so med vrstami. »VVilhelm,« je dejal Schmidt, »pojdi z menoj, tukaj je dobro.« Tri H so v barako in pripeljali s seboj pet mož. Pri <•] j«> Buschmann in preklinjal: »Kaj se dogaja?« »Ti morajo ostati tukaj,« je dejal Guehler. »Svinjarija!« je zarjovel Buschmann in zdrvel iz barake. Zasedli so proste postelje. Vreče so pometali na ležišče in posedli. • Pripovedujte nam, kako je bilo,« jo dejal Buch-wald. Stali so okrog Schmidta, ki je samozavesten in udobno sedel na svoji postelji. »Tam,« je dejal, »tam je šlo vse k vragu.« V barako sta vstopila dva podčastnika. »Pazi,« je zašepetal Guehler, »to sta dva izmed onih.« Podčastnika sta obstala zraven njih. »Najbrž ni nikogar, ki bi verjel, da so tile prišli iz Normandije?« je dejal eden izmed njiju. Vsi so molčali. Schmidt je dvignil glavo in dejal: »Od kod pa smo prišli?« »Si novinec?« »Da,« je dejal Schmidt, »in prihajam naravnost iz Normandije.« »Nehaj lagati!« »Kdo pa laže? Menda vem, od kod prihajam.« »Kaže, da je dozorel,« je dejal drugi podčastnik. Spogledala sta se in zarezala. »Onstran morja so jim lepo podkurili,« je dejal Grundmann. »Ničesar te nismo vprašali.« Schmidt je vstal. Bil je visok, višji od obeh podčastnikov. Potrepljal je enega po ramenu in dejal: »No, dečko, ti boš morda še zmagal, kaj?« Podčastnik se Je zdrznil. Prebledel je. Vsi so ga opazovali. »Vojna je izgubljena,« je dejal Schmidt, »spopri-jazniti se boš moral s tem.« »Tukaj v taboriščču vlada red. Izdajalcev ne potrebujemo!« »Izdajalec!« se Je zasmejal Schmidt.« Kakšen izdajalec? Pravim le, da bomo izgubili vojno. Na koncu smo. In to Je vse. Ko bi videl njihovo opremo, bi se ti zaletelo.« »In tajno orožje?« »To je propaganda,« Je dejal Sehmi«It in se znova zasmejal, »Prevara!« Podčastnika sta se žalostno spogledala. Nobeden ju nI podprti. Vsi so stali okrog postelje in gledali Schmidta, »No,« je dejal, »Saj ni tako tragično, vse gre po svoji poti.« Podčastnika sta se obrnila in odšla. Schmidt se je zasmejal. »Kakšna bedaka!« je dejal. »Kljub temu moraš biti previdnejši,« je dejal Boehmer. Zvečer so Američani spet zaprli vrata drugega bataljona, kjer so bili podčastniki in naredniki. Guehler je ležal na postelji in čakal. »Bodo prišli?« je premišljeval. »Bodo še prišli?« Toda baraka je bila tiha. Konz je ležal v postelji zraven njega. Nemirno se je premetaval. »Človek, ko bi imel pošteno žensko!« »Počakati moraš.« »Ne morem več vzdržati,« je dejal. »Včeraj si je nekdo iz prvega bataljona prerezal žile. Taboriščna blaznost.« »Da,« je dejal Guehler. »Vem.« »Kako neki lahko vzdržiš?« »Ne mislim na to, to je edina rešitev.« Skozi vrata barake je prinašalo dah po življenju. Prihajal je skozi temo, iz doline. Guehler je slišal vreščeč ženski smeh onstran ceste za bodečo žico, potem pa zamolklo tuljenje lokomotive. Vojak na stražnsfm stolpu je v temi pel. »Kdaj neki bomo lahko odšli od tod?« je dejal Konz, XXVI. Ponoči so se prebudili. Iz drugega bataljona je bilo slišati vzklike »Hcil!« in Horst-VVesslovo pesem. »Podčastniki se poslavljajo,« je dejal Konz. Guehler je skočil s postelje in sedel pred vrata. Nad eno izmed barak se je pojavila zastava s kljukastim križem na drogu. S stražnih stolpov so žarometi nenehno krožili prek streh. V luči žarometov je bilo jasno videti zastavo s kljukastim križem. Iz barake je prišel Schmidt. Hlače si je visoko prepasal in dejal: »Tem se je zmešalo.« G LAS SREDA. 20. decembra 1961 DOKUMENTI! IVA\ JAN DOKUMENTI i DOKUMENTI ^9 CANKARJU! Medtem je vod še naprej uspešno zadrževal predrzne in številne Nemce. Neredko je bilo slišati vpitje njihovih oficirjev: »Vorvvartz!«, »Schnell!«, »Links!«, »Rechts!« Obisk pri čuvarjih naših meja • Nenadoma je zaropotalo tik pod njihovimi, Bičko I vimi položaji. Opazili so v belo oblečene smučarje, k i so se odtrgali iz megle. Udarili so v bok. Le stežka bi (» jih opazili, a so jih izdajale smuči in streljanje. Bila i jih je dolga kolona, več ko sto... To je bil nevaren I poskus, kajti vse je kazalo, da so jim hoteli priti ne le (i v bok, temveč tudi za hrbet. Ce se megla prav tedaj <• ne bi razkadila, bi bili hudo nevarni... ' Biček je težko čakal na pomoč, ki jo je z vso ver-|l jetnostjo pričakoval. A čakati samo nanjo ni smel, kajti 4 smučarji so bili tu in streljanje je bilo zelo gosto. Dobro f da je računal že prej, kako nevarni so boki in je tako J, razporedil tudi borce. Vod je tako imel pregled na obe ji strani vijugastega grebena nad Dražgošami. Z daljno-(I gledom je lovil spremembe na vseh straneh in še dosti I zgodaj opazil nenadno naoadalno kolono smučarjev... J, Medtem pa so od spodaj nenehno pritiskali nemški jI pehotni oddelki. Zdaj je bilo povsem jasno, da hočejo |l najprej zavzeti to dominantno točko, kar je pomenilo, i da so oboji to vzvišeno / i \ In resnično: okoli devetih se je nasproti položajev i 4 Ilijeve desetine pokazala strnjena kolona Nemcev, ki J j so ugibali, kod naj bi prodirali. Nemci so bili že dobro i 5 vidni, toda Ilijevi borci so čakali, da bodo prišli še bliže, r Bilo jih je kakih 200. Potem so se nad grapo ustavili, da j bi ugotovili, kje so. Vsepovsod je bil mir in vas je bila j videti kot izumrla, četudi so proti dolini štrlele cevi 4 partizanskega orožja! Vse je skrbelo le to, da ne bi zaradi mraza odpovedalo. Posebno mitraljezi! Z jamniške smeri se je tudi bližala nemška kolona! J Ta je bila usmerjena prav tja, kjer so bili Bičkovi polo-j žaji. Tretja kolona Nemcev se je pomikala iz Rudnega 4 proti Pečem, četrta je silila na vzhodni strani čez Lajše, 4 i peta pa bi rada prišla čez Novaka na desno krilo dražgo- J J ških branilcev. Tako bi vas obkolili od vseh možnih J i strani, za hrbtom pa je zapirala pot prestrma in zasne- } r žena Jelovica. I t Sleherni izmed Ilijevih borcev je medtem že lovil ^ svojega na muho. Vsi so bili sicer vznemirjeni, toda mi- j) rovali so in čakali, da bi Nemci prišli še bliže. Streli mo- I rajo zadeti v polno! To, da bi Nemci užgali prvi, niso J hoteli čakati! Pri tem pa so računali: prehiteli smo vas! 4 Presenečenja ne bo! Na vseh mogočih točkah in pre- 4 I hodih vas čakajo naše cevi! Ce bo kdo presenečen, boste J to vi, zeleni vojaki! $ Nemci so prišli tako blizu, da bi bilo zdaj nesmisel- 4 no čakati. Po tihih in zasneženih držgoških bregovih je ! odicknil prvi strel, ki ga je spustil mladi France Kavčič, a z bratom Jožetom nedavno rešen fant iz škofjeloških zaporov. Sledil je drugi in potem je nastalo splošno streljanje. Prvi mah ni bilo razločiti, kdo je pravzaprav za- I tel potem pa se je pokazalo, da so začeli partizani! Prav 4 to je zagotovilo, da je žc po prvih strelih, ki so Nemce f iznenadili, padlo nekaj zelenih vojakov, pravznrav po- » J licistov. Nemci so takoj odgovorili, čeprav so bili sprva ^ { zmedeni in so svoje mrtve in ranjene najprej spravili ' 4 r.a varno. Obojestransko streljanje je trajalo toliko časa, • J dz je padel tudi poveljnik te nemške kolone, zaradi če-4 sar so se napadalci za nekaj ur umaknili. / Streljanje pri Ilijevi skupini pa ni bilo dolgo osam-4 ljeno. Začelo je ropotati po vseh strminah, na vsej okoli J tri kilometre dolgi fronti. Bilo je tako, kot bi prižgal f minersko vrvico, ki je vnemala vse tisto Razstrelivo, ki 4 se ga je dotaknila. Sneg je sicer dušil gosto streljanje, I vendar je odmevalo po vseh bregovih. DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! V čerilo se jc in sneg je škripal pod nogami. Ko sem zavil v majhno vasico Hrušico, so po domačijah že gorele luči. Bil je praznični zimski večer. Tih In samoten. Sneg in volčji zobje decembrskega mraza. Na stezi sem srečal domačina, ki me je pogledal dokaj nezaupljivo. Najbrž sem poredko zaide tujec. Vprašal sem ga, kje bi našel graničarje. »Zdajle,« je dejal, »jih boste zanesljivo dobili v Domu družbenih organizacij. Nekaj nam pripravljajo za Dan JLA.« Graničarji na odrskih deskah Ko sem zaprl vrata za seboj, se je k meni obrnilo nekaj glav. Bil sem edini civil:st med vojaki. Po besedi, ki je tekla, sem spoznal, da pripravljajo Klopčičevo eno-dejanko »Mati«. Tako torej, sem preudaril, tudi ta trenutek, ki sem mu zdajle priča, je del njihovega življenja. V neurju in snežnih zametih, v sončnih dneh in temnih nočeh, vselej in povsod je vsakdo teh krepkih fantov ves in do kraja zavzet s svojimi vojaškimi dolžnostmi. Ko pa se vrne v karavlo, odloži orožje in vojaške dolžnost; do prihodnje izmene, se pomeša med domačine; vsakega posebej pozna in vsi poznajo njega — gra-ničarja ... Kakor veiika družina majhne vasice Hrušice! In zdaj, ko ;e r vs»V.rn r*n«»nj bli*e nMbov fanta Todorja Uroševiča iz okolice Leskovca v Srbiji. Dejal je: »Doma sem večkrat igral, ' a zdaj se prvič vživljam v žensko vlogo. - »In gre?« »Tako, tako. Menim da bo šlo, čeprav ne vem, kako se bom počutil v ženski obleki. In malce 6e tudi bojim, da se mi bodo smejali . . .-K Tovariš vodnik ga je spodbudno potrepljal po rami, češ saj bo šlo, nikar pretiranih skrbi. Potem mi je predstavil ostale fante: — Danila Vitiča, gradbenega delavca iz okolice Tuzle. Prvič bo stopil na odrske deske v vlogi Mince. Čeprav začetnik, kaže veselje do igranja; — Milana Kaurineviča v vlogi Petra, kmečkega delavca iz Bosne; — Miroslava Nedeljkoviča iz okolice P-ix*:ne v vlogi Marka: i Tudi z gozdnimi delavci in prevozniki lesa se graničarji dobro poznajo. Francu Smoleju s Koroške Bele, ki vozi le pozimi hlode v dolino, se je odpc!a veriga in debla so zdrsnila s sani. S pomočjo graničarjev je bilo brž nared 1 • To pot bon spet potegnil »iz naftalina* stvar, ob katero sem se spotikal že pred petimi leti. V mislih imam odtočne jarke vzdolž ceste Staneta ?.agarja v Kranju. Kar precej globoki so, cesto pa sprem-liajo od podjetja Avtopromet do gostilne »Pri Jaku*. Tamkajšnji p-ehivalci so se teh jarkov že večkrat lotevali na zborih volivcev, pa ie bilo vse bob ob steno. Gre p t predvem za to, da bi lahko namesto 'r, kozlu s'aremu. kaj <• pa siti z d'sanjem, če pa ko] fO' grne!< — Vas pozdravlja vaš Bodli ar praznik - Dan JLA - so se zbrali v igralsko dručino. Domačinom in sebi bodo pripravili nekaj prijetnih trenutkov. Potem sem se zapletel v pogovor z re:.i£?rjem i^ral.Tke skupino vodn kom Vitomirjcm M'tićem. Daleč iz dmge?3 konca nače domovine — iz Niša — je zašel v ta gorati svet, kjer opravlja 6vojo odgovorno dolžnost. Pravi: »Vsako leto uprizorimo kakšno enodejanko ali eke-č. V prostem času je kulturno in politično delo med vaščani naša osnovna naloga. Nismo samo vojaki na meji. temveč tudi tovariši ki s političnim in kulturnim delom širimo drag drugemu obzorje in utrjujemo medsebojne vezi.- »In kako ste se odločili prav za Klopčičevo .Mater'?- sem ga vprašal. Ker nismo našli primerne igre v srbohrva'skem jeziku, so nam v Cufarjevem gledališču na Jesenicah predlagali Klopčičevo enodejanko. Sprva smo imeli pomisleke, ker sta med osebami dve ženski vlogi, potem pa emo so odločili: tudi ženske vloge bomo igrali sami. Našli smo dva vojaka s primernim glasom, ki bosta — kot kaže — kar dobro opravila to nenavadno dolžnost.- Potem mi je tovariš vodnik predstavil 21-letnega kmečkega — Stanka Tomiča iz Vranja, po poklicu mizarja, igral bo Andreja . . . In potem še ostale. Vsi kažejo zavzetost in veselje do odrskih desk. Ne samo kulturno delo Počasi gremo. Pot nas vodi h karavli. Noč je. Fantje 60 prod nama. Z vodnikom sva zaostala. Najin pogovor teče o stvareh, ki dopolni ujejo graničarjem življenje. Tovariš vodnik mi pripoveduje: »Naše kulturno delo ima v Hrušici že 6vojo tradicijo. A ne gre le za kulturno sodelovanje z vaščani, tudi sicer smo tesno povezani. Pri gradnji vodovoda smo opravili 120 delovnih ur, kljub službi, ki je naporna. Večkrat se pomerimo v športu z mladino v odbojki, nogometu, šahu, perjanici itd. Le v smučanju ne pridemo Gorenjcem do živega. Saj je razumljivo: vozijo, kot bi se rodili s smučmi .. .« Ko sem sedel v topli karavli, me je premagala radovednost. Da bi ne bil videti preveč vsiljiv, 6em tipajoče vprašal: »Kaj pa služba? Gotovo doživite marsikaj zanimivega.« »Zares, ampak pozno je že in o tem vam bodo drugi še marsikaj povedali,- je rekel vodnik. »Saj ostanete še jutri med nami, kajne ?- »Na Javorniški rovt se bom odpravil,- sem mu odgovoril. »No, vidite, priložnosti bo še do volj.- In legli smo k počitku. Na Javorniškem rovtu Bi je mrzel, jasen dan. kakršen je samo v planinah. Rinila sva v strmino: pred menoj je šel moj spremljevalec — poročnik Peter Brljevič, prijazen fant, Črnogorec. Enajst let je že v JLA, dve leti in pol v Sloveniji. Ko sva se odpravila na pot, je bil zgovoren. Zdaj v strmini pa je umolknil. Pred mano se je vzpenjal kot gams. Vajen je gorske hoje. Mene pa je strmina premagovala. Zaostajal sem. Zdaj pa zdaj jc zastal tudi poročniku korak. Nič ni rekel, a vem, da je počenjal to zaradi mene. Ko sva prišla do prvih hiš v Javorniškem rovtu, so ga domačimi pozdravljali kakor starega \ znanca — prijazno in nasmejano. »Vroče?- »Strmina greje bolj kot peč,-se smeje poročnik. »Preveč sta oblečena.-« »Menda res, mamca.« Potem sva dohitela možakarja. S počasnim, zanesljivim korakom gorjanca se je vzpenjal. To je Albin Praprotnik. Z ženo oskrbujeta Planinski dom na Pristavi. »Očka, le hitreje,- mu je dejal spodbudno poročnik. »Nisem več v vaših letih, imam svoj korak,- je odgovarjal Pra-protmk. »No, pa vas bova počakala v planinskem domu.« »Prav, prav.« Cez čas je res prišel za nama. Posedli smo in' se okrepčali. Ker naju je čakala še dolga pot. sva se kmalu odpravila. Hodila sva po gazi proti karavli. Korak za korakom. Sneg nama je segal čez gležnje. Ko sva se pred karavlo pozdravila z graničarji, me je prevzel vti6: to je pravzaprav družina. Velika družina v samotnem svetu. Skupne dolžnosti :n tovarištvo jih vežejo. V karavli je bilo prijetno. Topla peč. Domače vzdušje. Tudi kopalnico imajo s toplo vodo. Ogledoval sem si prostore in dejal: »Prijetno je tu.- »Daaa,- je dejal z zateglim glasom poročnik Drljevič, »Tišov Lojze in njegov prijatelj Ivan Tušar sta z zlato »špico- zapisana v zgodovino te karavle. Največ zaslug imata, da je tako, kot je.- In potem sem zvedel, da je bila karavla obnovljena leta 1957. Tišov Lojze, znan revolucionar in politični delavec v jeseniški kotlini, se je zavzel za njeno ureditev. Ko je bila končana, je bilo treba postaviti strelovod. Da bi bolj »vlekel- je bilo treba konico strelovoda pozlatiti. Tišov prijatelj Ivan Tušar, sedanji predsednik SZDL Javornik-Koroška Bela, je dal zlat prstan, ki so ga prelili. Konica strelovoda je torej zdaj pozlačena. Zato tisto o »zlati špici-. Neznanec z revolverjem % poročnikom hodiva ob meji. Spremlja naju stražar. Mejm kamen z napisom: FLR JUGOSLAVIJA. Onstran je Avstrija. Nikogar ne vidimo. Gorski vrhovi in tišina. In tako — sredi počitka — s prižgano cigareto se obudijo spomini na doživetja graničarjev. »Tu marsikaj doživite,- pravim. »Marsikaj. Na primer tisto o neznancu z revolverjem.« »Kako je bilo?« »Bila je junijska noč. Patrola je bila na svojem nočnem obhodu. Molče, brez besede so se pomikali graničarji. Potem je nastal pred njimi šum. Patrola je postavila zasedo. Cez čas so opazili moškega, ki se je približeval meji. Zmeraj bliže in bliže zasedi.« »Stoj!- je zaklical eden graničarjev. Neznanec je v hipu potegnil revolver. Z daljnogledom graničar pozorno opazuje okolico Z druge strani spet: Stoj"! (In s tretje: Stoj!) Spregledal je, da je v spretno nastavljeni zanki. Rešitve ni. Odvrgel je pištolo in se predal. V karavli, kamor so ga odpeljali, se je otročje izmikal, češ da jc zašel in da s pištolo ni hotel groziti graničarjem, ker sploh ni vedel, kje je patrola, V odvrženi pištoli pa so bili trije naboji Izletnica z visokimi petami M 'ž In žena, fant in dekle t planinski postojanki. V pogovor venomer vpletajo mejo. Vprašujejo. Proti večeru se odpravijo prav tja, kamor bi ne smeli. Ustavi jih patrola. Niso se upirali. Bili so mirni. Izgovarjali so se. da so zašli. Med potjo v karavlo se je začelo dekle z visokimi petami spogledovati z graničarjem. Ker ni kazal razumevanja za njene čare, mu je začela ponujati denar, uro, tranzistor. Skratka: podkupnina, čeprav so »le zašli in niso hoteli ilegalno čez mejo.« Tovarištvo ob slovesu T-kih in podobnih zgodb sem zvedel še več. Potem smo šli naprej ob meji. Minil je dan in večer v karavli je bil spet poln spominov 'n zgodb... Ko sem se naslednje jutro vrač.'l v dolino, mi je bilo težko. Kratek čas sem preživel tam, med graničarji, ki varujejo mejo, i11 naše slovo je bilo, kot je slovo dobrih tovarišev — iskreno, spod* budno: »Na svidenje!« Stane Skrabar Patre i i na svojem obhodu vzdolž nuje. ounnožiu oan paitote vsiljuje \mnpo