|vi nastop slovenske Sodbe župnije sv. Vida "Škrjančki" V nedeljo 30. aprila bo pomemben dan za našo mladino v Eu-clidu. Na ta dan se vrši otvoritev novega odra v novem poslopju Slovenskega društvenega doma v Euclidu. "Škrjančki" imajo odlikovanje, da bodo prvi nastopili, s čimur se je dalo priznanje naši slovenski mladini, ki bo žvrgolela lepe narodne slovenske pesmi. Poleg koncerta vprizorijo "Škrjančki" tudi igro "Vesna." Koncert in igra se vrši pod spretnim vodstvom G. Louis šeme. Sodeluje pri igri tudi Mr. Frank Požar. Po koncertu je ples in igra Eddie Seskov orkester. Občinstvo je prav prijazno vabljeno. -o- Dva Italijana aretirana radi Mussolinija Marselle, Francija, 27. aprila. Ko je dospel v to pristanišče ameriški parnik Garfield, sta bila aretirana dva Italijana na povelje ameriških častnikov na par-niku. Oba Italijana sta zaposlena na parniku in sta pri odhodu parnika iz laškega pristanišča Genoa zakričala: "Doli z Musso-linijem!" Italijani, ki so stali na pomolu, so pa začeli kričati "Doli z Rcoseveltom!" Radi tega sta bila Italijana aretirana, ker sta izrazila svoje ogorčenje napram Mussoliniju. -o- Zanimiva razstava Pričenši s prvim majem se otvori jako zanimiva razstava v prostorih Lalle Bros. Co., v Steinway dvorani, drugo nadstropje. Razstava nosi naslov '[Ameriške roke v . akcij}." , Na razstavi dobite ročno izdelane predmete iz bakra iz Arizone, pohištvo iz Oregona, fine tkani ne iz Missourija. Vse je bilo izdelanih pouslužbencih WPA projektov, med katerimi se dobi pra ve umetnike. Iz skoro sleherne države ameriške Unije dobite razstavljena ročna dela WPA uslužbencev. Na razstavnem prostoru dobite tudi zastopnike, ki vam bodo razlagali pomen razstavljenih predmetov. Razstava bo odprta do 20. maja in vabi vodstvo WPA projektov vse ljudi, da se razstave udeležijo. Vstopnine ni nobene. Henderson je moral čakati radi Markoviča London, 27. aprila. Angleško časopisje še vedno piše radi zaušnice, ki jo je dobil angleški poslanik Henderson v Berlinu takoj prvi dan, ko se je po dolgi odsotnosti vrnil v Berlin. Henderson je zahteval, da dobi avdijen-co pri nemškem tujezemskem ministru, toda tujezemski minister je imel dolgo posvetovanje z jugoslovanskim ministrom zatu-jezemske zadeve Cincar Marko-vičem. Angleški poslanik ni dobil sprejema. Diplomati trdijo, da je bilo to nalašč narejeno, da se žali angleško vlado. Obenem se naznanja, da jugoslovanska vlada potem, ko se je poslovil jugoslovanski! zunanji minister iz Berlina, nikakor ni sklenila, da se pridruži rimsko-berlinskemu osi-šču. Jugoslavija bo še naprej ostala nevtralna. 34,000 relifnih družin v Cievelandu stanuje v poslopjih, ki niso primerna za stanovanja Društvo Zvon Slovensko pevsko društvo "Zvon" ima v nedeljo 30. aprila ob 7:30 zvečer v S. N. D. na 80. cesti svoj pomladanski koncert. Vodja tega zbora je naš Ivan Zor man in že njegovo ime garantira, da bo koncert poln finega duševnega užitka, poleg tega pa ima Mr. Zorman tako izučene pevce in pevke, da bi lahko nastopili na najboljših odrih. Pesem je ono, kar nas drži pri življenju in gotovo ne bomo prezrli te prilike, da se ne bi v kar največjem številu udeležili lepega pomladanskega koncerta, ki vam Cleveland. — Dobrodelne družbe v Cievelandu so sporočile mestni vladi, da se nahaja v Cievelandu 9,000 hiš, v katerih stanujejo večinoma relifne družine, toda hiše niso niti za živino, kaj šele za ljudi! V teh 9,000 hišah prebiva danes 34,000 družin, ki so na reli-fu. Nevarnost, da izbruhne ogenj v teh hišah je velika. Nesnaga prevladuje v hišah in okoli hiš. Toda mesto ni tozadevno dosedaj ničesar odredilo. Ameriški poslanik se bo morda vrnil v Berlin Washington, 26. aprila. Zedi-njene države so pripravljene poslati svojega poslanika ponovno v Berlin, ako bo Hitlerjev govor v petek zadovoljiv. Ameriški poslanik Hugh Wilson je bil pred več meseci odpoklican iz Berlina kot v protest, ker je Nemčija začela s progonom nad Judi. Neka--. Cievelandu, imajo nocoj jako va-i- žno sejo, ki se vrši ob 8. uri zvečer v SND na St. Clair Ave. -o— Angleški poslanik je zapustil Rim in ponesel s seboj tolažilne besede Benito Mussolinija Rim, 27. aprila. Earl of Perth, ki je že šest let angleški poslanik v Rimu, je zapustil Rim z naročilom diktatorja Mussolinija, da bi Italija rada ostala najboljša prijateljica Anglije. Včeraj je imel poslanik Perth dolg pogovor z Mussolini jem, ki mu je izročil izredno ugodna poročila, za angleško vlado. Perth se je mudil pri Mussoliniju skoro vse popoldne. To znova potrjuje vesti, ki so se začele širiti, da Italija ni nič kaj dobra zaveznica Hitlerja, in če bi bilo le kako mogoče, bi se pridružila zvezi, ki jo ustvarjata Anglija in Francija. Italija je prepričana, da bi v zvezi s Francijo in Anglijo dobila več koristi in ugodnosti za sebe, kot v zvezi s Hitlerjem. Tozadevno bo angleški poslanik poročal v Londonu, ko pride tja iz Rima. Dnevno večje priprave za vojno. Anglija odreja konskripcijo, Amerika naroča zrakoplove Washington, 27. aprila. Amerika je začela posnemati Anglijo glede vojnih priprav. Ameriki se nezaslišano mudi, da izpopolni 'svojo armado na suhem, da poveča voj n,o mornarico in zra-koplovno floti lo. V gotovih krogih se trdi, da so vse te silne vojne predpriprave le nekako strašilo za Hitlerja, ki bo v petek odgovoril Rooseveltu, toda to "strašilo" velja narod ogromne svote denarja. Vojni tajnik Zed. držav Wood-ring je sklenil, da očisti armado vseh starejših častnikov, od kapitanov do generalov, o katerih se pričakuje, da nikakor ne bi mogli prenašati telesnih naporov v slučaju vojne. Nadalje je odredil vojni tajnik, da morajo vsi častniki od kapitanov naprej do generalov najkasneje dp 30. junija biti preiskani od posebnega zdravniškega odbora. To povelje se tiče tudi častnikov, ki zapovedujejo narodnim gardam. 360 višjih častnikov bo skoro gotovo takoj odslovi j enih, ker se smatra, da niso sposobni za službo na bojnem polju. Obenem je včeraj predsednik podpisal po- stavo, ki pomnoži stalno armado Zed. držav za 6,000 mož. Včeraj je vojni oddelek ameriške vlade naročil tudi za $50,-000,000 novih vojaških letal. Naročilo so dobile privatne kompa-nije. Nikdar prej v zgodovini Amerike ni bilo oddano še tako ogromno naročilo. -o- Sterilizacija Predlog za steriliziranje duševno bolnih oseb je bil odobren v poslanski zbornici državne posta-vodaje in bo te dni poslan senatni zbornici. Poseben zdravniški odbor bi v vsakem slučaju dognal, ali je sterilizacija potrebna ali ne. Probatne sodnije pa lahko sterilizacijo v vsakem slučaju preprečijo. Zborovanje Zborovanje slovenske zveze društev Najsvetejšega imena se vrši v nedeljo 30. aprila pri župniji Matere božje na Holmes Ave. Zborovanje se vrši po cerkveni pobožnosti, ki se začne ob 2:30 popoldne. Dolžnost uradnikov in zastopnikov je, da se gotovo udeležijo tega zborovanja. Vabljeni so tudi ostali člani, da so navzoči. __ __JBŠ || S® AMERIŠKA m DOMOVINA --------- AMERICAN IN SPOUT FOREIGN ~ v SLOVENIAN MORNING v^^cuaceonuv AMERICAN HOME M 99 ~ CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, APRIL 28, 1939 _____LETO XLII.-VOL. XL1I. I %o vrsto let je bila želja mnogo faranov sv. Vida, pa tudi . I naŠe slovenske mladine, da dobi župnija sv. Vida svojo last- , fc Qbo. Ta želja se je sedaj uresničila. Zlasti se je prizadeval pečenje ideje Mr. A. Grdina. Nekako 50 mladih godbeni- . ■L ,0ri izvrstno godbo, ako upoštevamo dejstvo, da so se učili ■ ■H Par mesecev. Ampak mladina ima veselje in sposobnost in K' " vodstvom izvrstnega učitelja Mr. Frank Rečaja tudi dolgovala. ■pPr>meroma kratkem času je godba župnije sv. Vida toliko ■bo °Vala> da bo lahko že v nedeljo 30. aprila javno nastopila. R|..prvi nastop slovenske godbe župnije sv. Vida in gotovo lju- , K. godbe in fare ne bodo opustili te prilike in prišli poslušat I ^ a"te, da slišijo, kaj so se naučili. ■ "eljski godbeni program bo v dveh delih. Prvi program ob-K " jako srečno izbranih godbenih točk, nakar sledi pet minut Tekom odmora bo Rt.. Rev. J. J. Oman pozdravil navzoče predstavil mlade godbenike. Po tem govoru se nada-keni program, ki obsegal osem točk, nakar se bo župnik Biki.' ^'da, Rt- Rev. Msgr. B. J. Ponikvar zahvalil navzočim za ; K uspeh pa še bolj popolen je obljubila sodelovanje god-Hf ,n')e sv. Lovrenca. Med drugim bo nastopil tudi znameniti K^'et s trobentami in bobni, čuli boste tudi razne duete in ■L 0ltladfe, kar vse bo spojeno v prav lepo harmonijo. Po za-• y ^ Programu pozdravi navzoče Mr. A. Grdina. Prireditev se vrši v nedeljo 30. aprila v Knausovi dvoi-a-■tJ z*četek ob 7:30 zvečer. Po koncertu se bodo servirala ■ij^11 vršila se bo plesna zabava. Občinstvo je prav vljudno ■ iav' -da Se Prireditve udeleži v največjenl številu, ker bo to I 111 nastop slovenske godbe sv. Vida. r vlada si prizadeva pridobili Romunsko [Veznico. Jugoslavija trd oreh za Italijane aprila. Italija je jateljica. Poleg tega je naveza- ■ je Jugoslavija posta- na na Romunsko tudi po družin-m Jlca rirnsko-berlinskega skih vezeh v kraljevi družini. • ■L0<*a v Londonu tozadevno Skoro gotovo je Jugoslavija ■tJ^epričani, niti ne veru- stavila Italiji predpogoj, da se bo da se je Jugoslavija le v tem slučaju pridružila rim-W{ Nemčiji in Italiji. sko-berlinskemu osišču, ako gre \ Pogodbi med Italijo in tudi Romunska z njo. To je se-n se ne more govoriti daj naloga laških državnikov, da 8a> dokler ne bodo ura- pridobijo Romunsko, ■j^ttiere med Jugoslavijo Romunska se ne nahaja tre- ■ '*' Btt^.^ija želi na vsak način krat bosta Nemčija in Italija na-y ga 'soseda na svoji'pram Jugoslaviji mirovali ter bo ■^J^ji in z Romunsko je podrobno delo prepuščeno diplo-tfi ■ Slavij a vedno dobra pri- i matom. I^toestno delo Hitler govori l^dimeStno zbornico se na" Danes zjutraj ob 6. uri je bil j Piih j0®- da se zniža delo oddajan potok radia govor nem-IH^.^vcev od 44 ur na te- škega diktatorja Hitlerja. V svo-■N6th St. se vrši en teden "a samo industrijska dela in ne ■\.^2prodaja, pri kateri dela na kmetijah, kjer je jako 1 VUl dosti blaga za mal de- mjdo povpraševanje za delavci. »Il^e berite oglas. Mati in sin IVJWke prošnje Iz New Yorka 86 poroča-da je Pv, ^ Uradu pišemo prošnje včeraj tam na prostorih sveto- KV? drugi državljanski vne razstave odkrila mati pred- dB'Vi s°boto popoldne, pri- sednika Roosevelta spomenik, ki MV' Ui'i popoldne. Ako že- stoji na razstavnih prostorih in H\>šnj0 pravilno spisa- ki predstavi j a njenega sina, se v našem uradu, predsednika Roosevelta. J Jeklarsko podjetje k The United Steel Co. izkazuje n za prve tri mesece letošnjega leta $665,000 čistega dobička, kar znaša 18 centov na delnico. Lansko leto je v istem času omen je- g na družba naredila $2,800,000 či- S stega dobička ali $1.22 na delni- i co. " I Nocoj je pleš t John Novak Booster Club pri- j redi nocoj večer v Twilight dvo- « rani na 6019 St. Clair Ave. prav s zanimiv ples in drugo zabavo. Občinstvo, zlasti državljani 23. varde, so prav prijazno vabljeni : k tej plesni zabavi. Tisket ples" V soboto večer se vrši takozva-ni "Tisket-tasket" ples v avditoriju S. N. Domu. Ples priredi podružnica št. 50 SŽZ. Ker je stvar nekaj novega za naselbino, bodo ljudje gotovo se odzvali v velikem številu. Premalo denarja Za Cleveland je določenih $20,-000,000 za gradnjo novih hiš. Rabilo bi se pa najmanj $50,-000,000. Kongresmani so bili i naprošeni, da izposlujejo od vla-■ de večjo svoto. Pogreb Mrs. Volf i Pogreb Mrs. Mary Volf se vr-i ši v soboto zjutraj ob 9:45 iz po-, j grebne kapele A. Grdina in Sinovi. Poroka v ječi 11 Edwin Skiba, 23 let stari ropar, ki je priznal, da je 19. marca oropal Canteen gostilno na , 7904 Wade Park Ave., se je vče- i raj poročil v ječi z 29 let staro , Blanche Balogh. Poznala sta se , z dekletom tri mesece. Skiba je . dobil za svoj rop 25 let ječe in bo j I danes odpeljan v državne zapore v Columbusu, kjer bo 25 let čakal na svojo nevesto, ako jo bo sploh še kdaj videl. Pozor, gospodarji! Če hočete spraviti vaš stroj za brušenje trave v dobro stanje, ga prinesite v Grdina hardware trgovino, ali pa na 1051 E. 67th St. Nabrusilo in namazalo se bo stroj, da bo rezal kot brivna britev. Smrtna kosa Danes zjutraj je preminula Mrs. Margaret Winters, 1169 E. 72nd St. Pogreb ima v oskrbi A. ; Grdina in Sinovi pogrebni za-i vod. Podrobnosti jutri. Listnica uredništva - J. K. Obrnite se do tajnika zvezne Civil Service Commission, katere urad se nahaja v gla- i vnem poštnem poslopju. / Prve licence - Mestna vlada v City Hall je - včeraj izdala licence prvim tisoč lastnikom bicikljev. i I AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 28, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •1X7 Bt. Clair Avenue Cleveland, Ohio ___Published dally except Bundaya and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaSalctti: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. j| Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: O.S and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 0 months Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.60 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th. 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878. "~33 No. 99, Fri., April 28, 1939 Čigava vojna bo? Ali se more predsednik Roosevelt obvezati', da začnejo Zedinjene države z vojno, v slučaju, da Anglija ali Francija napadeti to ali ono evropsko državo? To je vprašanje, ki se je pojavilo zadnje čase v ameriški javnosti in ki povzroča med ameriškimi državljani mnogo bojazni. 'Ko se je predsednik Roosevelt poslavljal od prijateljev v Georgiji, kjer je bil na počitnicah, je obljubil, da se bo vrnil v jeseni, razven "ako ne bo do tedaj nastala vojna." Ta izjava predsednika Roosevelta je naredila globok vtis v javnosti in večina ljudi je prepričanja, da predsednik tega ne bi smel reči. Nihče, ki pozna Zedinjene države, ne bo rekel, da je naša republika v jeseni pripravljena začeti z vojno, oziroma udeležiti se vojne, katero začne kaka evropska država. Tudi če Evropo zadene najhujše, ne bi Zedinjene države na noben način smele posredovati v korist te ali one evropske države. Vojne smo imeli dovolj. Edini slučaj, ko bi smela Amerika iti v vojno, bi nastal, če bi bile Zedinjene države napadene. V tem slučaju smo prepričani, da bi vstal ves ameriški narod in prepodil napadalca. Amerika nima nobenega drugega povoda iti v vojno, kot le če je sama prva napadena. Vendar se bojimo, da se bo Amerika na ta način ali na drugi zapletla v vojno. Mogoče sicer ne direktno, toda indi-rektno, kar je enako slabo. Italija in Nemčija daneš ne poslušati na ničesar druzega kot na silo. Ko se bosta Francija in Anglija počutili močni dovolj, bosta začeli z vojno. In Zedinjene države so glasom izjave predsednika nekako moralno obvezane priti Angliji na direkten ali indirekten način na pomoč. V to so nam dokaz vse dosedanje izjave predsednika Roosevelta. .,1 Je v resnici lepo govoriti, da se mora demokracijam.pomagati, toda Amerika ni prepričana, da sta .Francija in Anglija demokratske države. Anglija kot Francija im^ti svoj£ gotove namene in načrte, zlasti v ekonomskem oziru.' In ker se ti nameni in načrti križajo z gospodarskimi Nemčije in Italije, zna priti do vojne. Mnogo tudi argumentirajo, da če bi v letu 1914 Nemčiji bilo znano, da bo zašla Anglija v vojno, tedaj Nemčija ne bi začela vojne, Tudi če bi se Nemčija zavedala, da s tem, da napada ameriške trgovske ladje, da zapelje Ameriko v vojno, bi Nemčija ne napadala ameriških trgovskih parnikov. Tudi Amerika se danes nahaja v nekakem ekonomskem boju ,prav kakor Anglija. Znani financir Baruch se je izjavil: "Ako ne bomo ničesar dosegli z ekonomsko vojno, tedaj bomo zašli v pravo vojaško vojno. In te besede so značilne, ker Baruch dobro pozna razmere, ki prevladujejo na svetu. Amerika nikakor ni pripravljena za "vojaško vojno," razven da je popolnoma prepričana, dz| je taka vojna neizogibna. In Amerika mora v vsakem slučaju znati zakaj se bori. Iti po kostanj v žerjavico za druge narode, bi bila največja neumnost, ki bi jo Amerika mogla povzročiti. In kdo naj odloči, da je šla Italija ali Nemčija predaleč v svojih zahtevah? Videli smo že takozvane evropske demokracije, kako so pihale napram napadalcem, da izvajane so bile celo ekonomske sankcije — v slučaju abesinske vojne napram Italiji —potem smo pa zopet videli, da so takozvane demokracije potrdile vse ono, kar so napadalne države naredile. Anglija je priznala rop Abesinije Italijanom, Anglija je molčala, ko so razparali čehoslovaško republiko. Ali je prav, da je Italija vzela Abesinijo in Albanijo? Ali je pravično, da je Nemčija uropala Čehoslovaško? Nikakor ne. Toda kadar preti nevarnost Angležem v Sredozemskem morju, tedaj je baje demokracija v nevarnosti in Anglija začne ustvarjati bloke, da reši svojo lastno kožo. Ameriški narod se zadnjih dvajset let ni nahajal v taki krizi kot se nahaja danes. Zato je pa potrebna toliko večja previdnost in razsodnost. Nič se ne sme izvršiti prenagljeno, pač pa s premislekom in preudarkom. Za danes ne vidimo, da ima Amerika vzrok vtikati se v nevarne in eksplozivne evropske razmere. Našemu Ivanu Zormanu Dr. France Trdan Kaj pravile! Komaj par dni pred sv. Jurjem je deževalo iz Anglije v Nemčijo samo žveplo in dinamit. Chamberlain je z odprto marelo klical narode sveta, da se zašlajfa Hitlerja. No, dan po sv. Jurju je pa že odpotoval angleški poslanik zopet v Berlin, Francija bo storila isto in svet se bo vrtel naprej kot poprej. Anglija je zopet prijazna Nemčiji in tisti, ki so se pridružili Angliji "proti Nemčiji, so ostali lepo na cedilu — kot vedno. * * * Da je Roosevelt ukazal ameriški bojni mornarici, da odpluje iz Atlantika v Pacifik, je bilo za nekatere znamenje bližnje vojne. No, Roosevelt je ta svoj ukaz opravičil s tem, da je voda v Atlantiku gorkejša. » • ■» Republikanski senator iz države Ohio, Taft, pravi, da demo-kratje nimajo pravega voditelja. Stvar se lahko enostavno reši s tem, da se postavi Tafta za voditelja demokratom. Kakopak! Ob priliki 50-letnice našega znanega pesnika in skladatelja Ivana Zormana so po profesorju dr. Fr. Trdanu poslali iz starega kraja za surprise čestitke tile ugledni gospodje: 1. Ljubljanski škof dr. Gre-gorij Rožman: "Kdor med di-mnastimi tovarnami in črnimi rudniki pesmi poje, mora imeti v duši močne vrelce poezije. Gospod Zorman v Vašo dušo je Bog položil bogat zaklad pesmi. , Iz tega zaklada zajemate in dajete svojim rojakom tam, odkoder trpko hrepene po starem kraju, kjer med planinami in jezeri, med vinogradi in polji slovenska pesem živi in v' teh težkih časih slovenskega človeka tolaži in krepi. , < Ob Vaši 50-letnici' naj Vam bo najprej zahvala, da Ste toliko let radodarno delili svojo pesem! Čestitam Vam pa z željo, da bi vrelec pesmi v dir-ši Vam ne usahnil, ampak da bi še dolgo peli sebi in svojim rojakom v olajšanje! Gregorij Rožman, škof. V Ljubljani dne 2. aprila 1939. * Ljubljanski župan, dr. Jura Adlešič piše: "Velikokrat mislim na svoj obisk pri naših v Ameriki. Vsakokrat v teh spominih skušam najti in spoznati dušo slovenskega naroda onkraj morja. Iz premnogih bežnih vtisov se je v meni le polagoma izoblikovala njena podoba. Danes sem prepričan, da je ta podoba duše ameriškega dela slovanskega naroda, ki se je zgostila v meni iz tisočerih rahlejših in močnejših vtfsoV, pravilna, resnična in pr'aVaenaka je namreč duhu VaSih' peStfni. Zato'naj še dolgo in vednb bolj veselo prepeva pesem iz Vašega srca- ter nas,1 v stari domovini utrjuje in krepi z oznanilom, da vedno bolj- krepko raste in živi slovenska duša'v Ameriki. Vaš jubilej je praznik naših rojakov v Ameriki in zato tudi praznik matere domovine. Z veseljem se pridružujem Vašim častilcem in Vam izrekam zahvalo za Vaše požrtvovalno delo in čestitke v imenu glavnega mesta Slovenije s prošnjo, da sporočita pozdrave našega mesta tudi svojim prijateljem, vsej slovenski in jugoslovanski ameriški Ljubljani ter vsem rojakom in gostoljubni Uniji. Še posebej Vam pa za Vaš jubilej vošči veliko sreče in Vas prisrčno pozdravlja vdani dr. Juro Adlešič * 2. Franc Finžgar, slovenski posatelj in redni član slovenske akademije: Spoštovani in dragi gospod! Kljub junaškim odporom nam nič ne pomaga. Pratika nam teče svojeglavno ,naprej — in tako boste tudi Vi ob koncu aprila zagledali sivo brado očaka Abrahama. Nič se ga ne ustrašite, krepko mu stisnite roko! Saj je 50. leto vrh moškega dela in delovanja. Iskreno Vam čestitam; ne zato, da ste učakali to leto, ampak zato, ker je bilo Vaše življenje plodno: ne samo v poklicnem delu, dodali ste to, kar Vam je brstelo v srcu. Niste skopo hranili zase in zakopali v svoje prsi. Ne, sejali ste in radodarno "škropili svojo srčno kri," v brazde našega slovenskega naroda, majhnega, ubogega in po vsej zemlji razkropljenega. Vaša noga ni več na naši grudi, a Vaše srce se ni izneverilo domu in materini besedi. Hvala in zahvala Vam! Ko stopate v jubilej, želim samo, da v tej najbolj krepki in zreli dobi še mnogo, mnogo semen razsujete v srca Slovencev. Poklica slovenskega pesnika in pisatelja je žrtev in odealov polno delo. Pri velikih narodih pesniki bogatijo— pri nas morajo pesniki bogatiti druge ne z denarjem, pač pa z lepoto besede in globino misli, ki jih ne uniči nobena vojska in noben bankrot. 2eleč Vam, da še mnogo lepega ustvarite, Vam ob 50-let-nem jubileju iskreno čestitam ter Vas prijateljsko pozdravljam, vdani Finžgar. * 3. Ravnatelj Julij Slapšak: •'Velezaslužni g. Ivan Zorman! Nemirni duh Vas je povedel iz Šmarja pod Ljubljano, kjer ste bili rojeni 28. aprila 1889 preko podplaninskega Veleso-vega pod Karavankami na Ely v Minne^oti v U.S.A., dalje v Calumet, Cleveland in zopet nazaj v staro domovino, kjer ste kot devetleten dečko spremljali na šmarnogorskih orglah rovške pevce. Ahasver v Vas se še ni umiril. Prijeli ste znova za romarsko palico, ki Vas je vodila nazaj pod ameriško zvezdo v Cleveland, Lead-ville, Ely, Cleveland. In ko ste se v tretje nastanili v Cle-velandu, Vas je šestnajstletnega ahasverski duh zapustil. Še ste kot zrel mož obiskali zemeljski raj, prelepo Slovenijo, a srca clevelandska so Vas takrat že osvojila: vrnili ste se v zeleni Cleveland, v svojo idilično slovensko hišo med zelenim drevjem, in od tam se danes, ob 50-letnem jubileju, ozirate na svojo življenjsko pot in delate načrte za nadaljnje 50-letno delo, ko boste obhajali prvo stoletnico življenja. Je preveč povedano? Ne! Vsaj Vi, ki ste hrast, delajte čast slovenski krvi tudi v tem', da Vas bodo slavili kot stoletnika in še več in več! Ob petdesetletnici: "Poezije" (1919); "Pesmi" (1922); "Lirični spevi" (1925); "Slovene Poetry" (1928); "Pota ljubezni" (1931; "Iz novega sveta" 0938). Trud teh del — šestkrat podvojeno pravo veselje in sreča ob 50 letnici In Vaše in Tomčeve skladbe Vaših pesmi, izvajane od Šub-lja, Banovca in Lovšetove na koncertnih turnejah po Ameriki: ali Vam ne zvene ob 50-letnici čarobno? In. prosvetno, nacijonalno in družabno delovanje: zidovi Narodnih domov molče, a srca vedo, kaj ste Vi in kdo ste Vi clevelandskim Slovencem. In tudi mi vemo, da ustvarjate tam z Vašim umom in srcem — deseto banovino jugosloven-sko. Ivane, ob 50-letnici: Bog živi Vas in Vašo dražestno hčerko! Veselo Alelujo 1939! — Vdani, Julij Slapšak z družino. * 4. Profesor glasbe Matija Tome je v počast g. jubilanta uglasbil njegovo pesem "Sanje." Na naslovni strani stoji lastnoročno napisano: SANJE (Besede: Ivan Zorman) Pesniku, pisatelju, pevovodji, skladatelju in svojemu prijatelju za 50. letnico plodonos-nega življenja uglasbil M. Tome * 5. Pisec tega poročila mu je pa poslal pesem, katere prve črke zvone slavijenčevo ime: Prijatelju Ivanu Zormanu Premnogo na svetu je zlatih stvari, resnično lepih in svetih zares in vsak v srce si jih svoje želi, /e z njimi v njem košček že večnih nebes. A vsakdo ne sreča na zemeljski poti Jako prečiščenih, zdravih ljudi, enakih prijateljev njemu nasproti /e malo, neskočno malo hiti. , jaz moram zato Te ob godu hvaliti, uresničenim željam moči novih liti. /skreno pogledal bi v Tvoje oči, reliko bi danes povedal Ti rad. /lmerika . . . morje pa naju deli, naj bodo res skromne besede trakrat i/sidranja Tvojega v moje srce. Zahvaljen naj Bog bo nad Tvojimi poti! Ogromna ljubezen do naše zemlje resnično najlepše je stvar, ko nasproti mi hodijo blagi spomini na Te! A kaj bi brezmočne besede razgrinjal, neštetih del Tvojih se vdano spominjal, ustavim besedo naj, dvignim roke! --0- Prelom prisege : ■ ' ' *f ————— ' > V nedeljo drte 30. aprila boste imeli zopet priliko Videti res krasno izbrano spev'oigro, ki vam jo bo proizvajal pevski zbor "Jadran." Opereta je nekaj tako za dušo prikladnega. Melodije in tudi besede v pesmih so nekaj tako preprostega, da se boste počutili, da sedite nekje na domačem trgu, pod lipo, pred gostilno, ki vam je še vedno v najboljšem spominu. Takole se igra prične. Mali podeželski trg nekje na Notranjskem. Na trgu ima vdova Marta (S. Jaklič) gostilno. Nima samo gostilne ima pa tudi hčerko Zorico (F. Unetič) in krog tega krasnega dekleta in njene matere se nekako vsa igra vrši. Prva nastopi Zorica v petju in zapoje. Prišla pomlad ljuba, draga, šla zima spred praga. ' : 1 ' V istem času' se zasliši godba v daljavi. Prvi so godci, za njimi fahtje in dekleta iri vsi ostali vesela družba, ki bo danes pra znovala prvo vrtno veselico v le tu. Vsi prav zidane volje prepevajo. že škrjančki žvrgolijo. kos povernil še. i Med tem se prično dekleta med se boj ponašati, katera je lepša,. Potem pa pride sam gospod župan Nadloga (A. Mihelič). Ura-duje največ pri Marti v gostilni in za svoj občinski pečat rabi največkrat vinski kozarec. Vodi seveda vedno preiskavo, tudi po drugih gostilnah. On kot uradna oseba mora paziti, da se vedno dobro kapljico toči. V slučaju, da v dobre družbo zaide, tam tudi na svojo uradno moč pozabi, kot sedaj ko v veseli družbi prepeva in pleše. Tudi drugo in tretje dejanje sta polna petja in veselih vaških dogodkov. Nazadnje se vrši pa še prava slovenska svetba. Fantje in dekleta pričakujejo ženina na trgu, da rtiu zapro pot. Plačati mora lepo odkupnino, da more naprej po nevesto. Upam, da nas v polnem številu posetite in nam tako pomore-te še do nadaljnega obstoja. S pevskim pozdravom in na svidenje v nedeljo 30. aprila. L. Sanabor Na shod! V nedeljo ob 2:30 popoldne bo shod Zveze društev Naj sv. Imena v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Vsa društva tfc zveze, starejših fn mladinskih odsekov vseh slovenskih župnij v Clevelandu, O. so vabljena, da se udeleže tega shoda polnoštevilno. V cerkvi bo pobožnost, po blagoslovu se vrši seja v šoli. Več važnih vprašanj in razmišljanj bo na vrsti. Prerešetali bomo, kako naj se katoličani borbeno postavimo v vrste in se ne pustimo več blatiti in psovati brez kazni. Odbor društva Naj sv. Imena Collinwood Ljubiteljem slovenske pesmi Ne vem, kako bi začela,'da bi bilo bolj prav oziroma, da bi več čžtateljev Ameriške Domovine opozorila na prireditev naših Škrjančkov. Ta prireditev bo posebno pomenljiva za one, ki so iz zasedenih krajev. V imenu mladine vas, dragi rojaki, ljubitelji slovenskega petja in dramatike vljudno vabim, da se polnoštevilno udeležite, da z udeležbo poplačate trud teh res upapolnih malih otrok. Lahko se reče, da le ti ostanejo zares naši, ki se vadijo v petju slovenske pesmi. Vabim vse tiste, ki vedno vpijejo kje je naša mladina, cvet naše naprednosti! Na njih prireditve pridite, pa jih boste videli in slišali. Vas so bili in vas bodo res prav veseli in upam, da vam bodo z igro "Vesna," s petjem in vsem drugim postregli. Za plesaželjne poskrbi Seškov orkester. Le pridite od blizu in daleč, saj veste, da na Recher Ave. Euclidu je vedno prijetno, po-jebno zdaj na pomlad. Torej na svidenj e v nedeljo. Ljubiteljica slovenske pesmi -o-- Odgovor Gardnu Euclid, O. — Opozorjen na Gardnov 'Političen katolicizem" se mi zdi, da je kot člana Zveze društev Najsv. Imena moja dolžnost odgovoriti, ker še nisem vi-iel, da bi se kdo s to vsebino ba vil. Garden je v dotičnem dopisu na vsak način hotel napraviti Frank Barbiča nekakšnega mučenika. Tudi prav! Saj v valih rdečih pratikah še vedno v T.esecih in dnevih rabite v označ-oo katoliške vzore. Tako pričnete kar z imenikom teh novih '"svetnikov": "čemu tako roban-itite — ali smo radi tega dejanja postali res taki — (Gardnove no-/elitanije — dozdaj smo smatra ;ii, da je veliki vezir, slavni ter modri, g. Molek dosegel vrhunec, car se tiče sirovosti in zmerja-lja v slovenskem žurnalizmu, to-'.a sodbo smo umaknili. Čujte, njegov tekmec g. Gardem doka :uje, da je že prekosil svojega učitelja), kakor se v izrazih na-*laša: Omanova banda; Omano-/i bigotje; moralna korumpira-nost; moralno propalost; brutalno barbarstvo; tolpsko napad ka-oliških nestrpnikov; očistiti greznico' svoje cerkve, svoje zveze "najsvetejšega imena," ki širi smrad od blizu in daleč. Pika. To so vrele besede iz srca! Ali ne g. Garden? To vam je moralo srce igrati, ko so letele take dehteče cvetke iz srca! Pisano stoji: ni. mogoče brati grozdja z osa ta, s trnja, ne smokve z osata. Enako ne more iz zakrknjenega srca )riti lep ali vsaj dostojen izraz. Saj vam mora biti znano kot so-ureaniku Prosvete, da je srce vsakega človeka ogledalo, v katerem se srcali človeški značaj. Obsodili ste se sami, ker tisti, ki'no zna v jezi samega sebe premagovati, navadno vedno izgubi v vsakem boju. Zmerjati zna marsikdo. Za zmerjanje ni potreba nobene izobrazbe. Za stvarno debato je potreba potrpljenja, tega pa vam, g. Garden zelo zelo manjka. V kolikor je znana vaša zgodovina po Ameriki, saj še veste menda, da ne slišite prav! Zdaj ste obogateli še s tem dejstvom, da niti natiskanega ne razumete prav. Resnica, da ste .se "blagohotno" ali prisiljeni pridružili rešilni akciji, Barbiču na pomoč. Tod,a ž njim vred, ki ga želite iz blata izvleči, se vsem skupaj noge v greznico vdirajo, čim olj se trudite, da ga očistite, bolj se blamirate. Ako je vam prav, nam tudi. Tako se pojmi razčistijo. Da bo narod imel ne kalno, ampak čisto resnico pKd seboj, če je naše katoliške potrpežljivosti konec, da povemo koliko je ura, se tako silno boji-e resnice. In ravni vi, g. Gar-ianr imate tak strah, kajti če koga se'vaa drži potvara in laž. Za Barbiča ste se zavzeli' nik za lažnika! (želite dok* Nikjer niste videli, da bi W napadal katoliško Cerkev, služabnike. Saj ste vends* uredniški mizi, pa tega n« "I te. Ste pa res čudne vrste < vek. Mi pa imamo o dopisih (Barbičevih) drU? sodbo. Kot on smeši in strU^ blati, kar nam je sveto i" ' račun tudi katoliškega de" . je zmožen le on in pa ur Prosvete. Vi lahko zaPi5jJ, je izredno "katoliški človek' lo lahko trdite, da njeg<*e\j se bi lahko kot versko čtiv° vilo vsako tretjeredniško* lo. Zmožni ste tudi takih d« Omenili ste, da Barbie že , set let dopisuje v Prosvete ku 20 let je g. Barbič pr*®, Ion napolnil. Sami Prizn®J da bi bilo bolje zanj in &0 .-j zacijo, za katero deluje, &'J ostale njegove kritike m J zem. To se tiče vas in Pa' $ le oziroma organizacij0;^' Barbič deluje, že tukaj1,1 ^ redu ž njim. Kaj naj P° J pa mi katoličani? Ali te, da smo tako naivni, d» J memo vašim trditvam ^ vere, tega pa ni v njeg0^ sih." Za zelo omejen« ? nas, če mislite, da vam ? pritrdili. ^ Da smo po dolgih let' ^ nosti pokazali malo 7 ne morete nam predba«1; J smo nestrpni. S kakšni"1,1 ^ ki bi nas nazivali, ako bj ^ vi Barbičev dopis poS ,j 5 mat," kot ga vi nazviti6^ smo dolgo mirovali. če] ^ bič pravico nas in 1 prepričanje smešiti, ^ :el isto pravico to prepi'lC, $ govarjati. "Oplazil je ^jj ga raketirskega duhov11 j,l hotel izvleči zadnje ke siromašne vdove." ^ . laglje kot napisati nek8 ^■ čun duhovnikov? Res"1 j to vam je deveta Kaj vse se govori o govorih pri pogrebih se pogrebnih obredov P J udeležujejo, vedo več 0 kot pa oni, ki spremiJ0'^, » kega k zadnjemu P0^ pogrebih ste vi še P1"8 , (Dalj« n» S-J^ ZAHVALA ^ V soboto 22. aprila J® ^i? dinski pevski zbor S $ jetno domačo zabav®> ^ t se udeležili prijatelj1 ^jjjjr dine. Tem potom & ^ >0 hvaliti vsem staršem, ^ prispevali v ta namj3^ Ji delavcem, ki so dela'1 i' navzočim. Posebno zahvalo P* t/f poznanemu trgovcu jef I Slovarju, ki je dai^^/I neno posteljno ? ^ofm Mrs. Rose Kern za raV|0 >1 ne blazine, kar je P1"1'^!0'« rovo blagajno znatno . Slavčki se bodo hv«|« p njali svojih dobrotni1^/ skušali z lepimi' P8® plačati njih naklo™ _ Slavčke: Mary Birtic, Prt' ' --° Cgj^'-jj VABILO NA> >; Slovenska zveza cii Imena vabi, da se u voljeni zastopniki *rtie^( ni ter organizacij'8' je v fari Marije v pf , Collinwoodu. P° j/J tj cerkvi zborujemo fS ločenih dvoran. prLni Ji jj ne boste, osobito_ ^ ^ \ župnije, ki »s Prl ^ v^jl * zaostali z udeležbo, ^ ^ številu kot je bila J ^ "J, k Newburgu. Ob P01^ stj tj božnost v cerkvi, P0^ ^ ^ zborovanje, ki bo, ^ s .; zanimivo. VabU^ j/« člani cd sv. Vida,T sg ^ i in sv. Kristine. &J : i ! i2 resnico ter se povrnete k naukom, ki jih je vam vaša pobožna mati vsadila v srce. Kaj je zivljwje? Čemu živeti? Kaj je misel življenja? Moderna znanost in filozofija ne pozna odgovora na ta vprašanja. Moderni človek si pred njimi v strahu pred spoznanjem resnice zakriva oči. Zato pa tudi brez upa blodi v temno noč negotovosti. Zato piše pesnik Heine: V noči stoji ob morju širokem mladenič, mož, prsi so polni otožja, glava prepolna je dvomov; in z mračnimi usti vprašuje valove: O, rešite mi uganko življenja, Kaj je človek? odkod prišel je? kam gre? Kdo je nad zvezdami ^alov^ pluskajo v večnem šumenju, veter veje, oblaki bežijo, zvezde svetijo mirno in mrzlo. In odgovora čaka norec. Odkod in kam? Norec je, kdor čaka odgovora. Ne vemo in nikdar ne bomo vedeli. Tako vsaj pravi moderni človek. Odkod smo? Kam gremo? Ta vprašanja zahtevajo resnega odgovora tudi od modernega človeka. A ta zapeljan kriči: čemu se truditi ? Mi resnice ne moremo spoznati. V moji deželi ni cest, na mojem nebu ni zvezd, v mojih očeh — tema, v moji duši — bolest. (O. Župančič) Seveda smo morali urediti takoj vse potrebno, da se izvrši inšpenkcija zrakoplovov in da precenimo njih vrednost, šel sem torej v Pariz, kjer sem najel znanega francoskega zralco-plovca in dva njegova pomočnika. Vsi so naredili več poletov in so mi naznanili, da se nahajajo zrakoplovi v izvrstnem stanju. Naročil sem torej, da zrakoplove raztelesijo in da se jih v posameznih delih čimprej pošlje v Španijo. Po vsem svetu je tedaj odmeval krik jeznega razburjenja radi neusmiljenega bombardiranja mesta Madrida, ki je bilo skoro brez obrambe. Moja organizacija je skoro na čudežen način povzročila, da je kupljenih 50 zrakoplovov čimprej dospelo tja. V sredini oktobra meseca smo naložili z njimi neki norveški parnik. V svoje največje začudenje pa sem dobil tedaj strogo naročilo iz Moskve, da nikakor ne smem dovoliti, da se zrakoplovi izkrcajo v Barceloni. Pod nobenim pogojem ne smejo iti zrakoplovi skozi katalonsko provinco, ki je imela svojo lastno vlado. Kmalu sem dognal vzrok. Katalonska provinca je bila vladana po revolucionarjih, ki so bili nasprotni Stalinu. V Moskvi jim niso zaupali, dasi so bili v Kataloniji najboljši borci za lojalistične cilje in so ti borci vzdrževali silne napade od strani armade generala Franca. Dobil sem povelje, da pošljem zrakoplove v pristanišče Alicante, toda to pristanišče je bilo blokirano po vojnih ladjah generala Franca. Kapitan norveške ladje se je sicer podal proti Alicantu, toda je bil prisiljen umakniti se, da reši svojo ladjo. . Poskusil je potem odpluti proti Barceloni, toda moj zastopnik na parniku mu je to preprečil. V istem času se je pa lojalistična Španija obupno "Ne!" "Novinec ste še! In k ujetnikom se je treba neslišno priplaziti. In o zalezovanju vi še ne razumete prav ničesar! Ce vas straža opazi, smo V3i iz gubi jeni!" (Dalje prihodnjič) Tako je pesnik Župančič orisal vedno stanje modernega človeka, ki ne najde poti k luči. Nje gova pot je blodnja po čarovnem krogu. Sonce sije, njega žge. Celo svoje sence ne vidi več, da bi po nji našel smer. V daljavi zvone zvonovi, a on jih ne sliši. Mi katoličani pa se hočemo potruditi za lepše upe kot moderni človek. Kajti naš cilj in naša sreča ni v stvareh na zemlji, ampak večno blaženstvo in sreča v Bogu. "Bog je človeka k sebi ustvaril," je zapisal veliki sv. Avguštin, zato je naše srce nemirno, dokler ne pride k Njemu, šele v Bogu se odpočijemo, šele pri Njem utešimo naše hrepenenje po veliki sreči. Le pot k Bogu je prava pot k veselju in sreči. Na to pot, ki nas je nanjo povabil božji Iaveličar z besedami: 'Vstopite skozi ozka vrata, zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo po njej hodijo. Kako ozka so vrata in tesna1 je pot, ki drži v življenje in malo jih je, ki jo nadejo." (Matt. 7, 13-14.) Ker ste vi dvomih, če v resnici ^jemljejo svojo vero za resno, namreč clevelandski katoličani, mi, ki spodamo v Zvezo društev Najsv. Imena, širimo smrad . . . povem vam naravnost, da celo vi vidite vse naokrog le rdeče, bi morali priznati, da je vera globoko vsidrana v marsikaterem navidez mlačnem katoličanu. Samo malo spodbujalnih besed je potreba, pa se takoj dožene, da kljub vaši agilni propagandi še niste vse pridobili za vaše 'nauke." Kar se pa nas tiče, pa kljub vašim zmerjanjem ne bodo naše verske resnice prav nič manj svete kot so dozdaj. Svoje življenje hočemo tako urediti, da bo v skladu z božjimi postavami. Svoje versko prepričanje bomo kazali tudi na zunaj ter ako bo potreba, pa tudi v živi in tiskani besedi zagovarjali. Frank Kovačič, član dr. Najsv. Imena. borila. Primanjkovalo je zrakoplovov. Končno je moj zastopnik na parniku dovolil, da odplove parnik proti pristanišču Marseilles v Franciji. Te fantastične razmere so bile del Stalinovega silnega, toda molčečega boja, da dobi popolno kontrolo nad lojalistično Španijo. Bila je bitka, ki se je vršila zadaj za fronto. Ako je Stalin nameraval dobiti trdna tla v Španiji v namenu, da pridobi za svoje zaveznike Anglijo in Francijo, tedaj je bilo absolutno potrebno, da uniči vsako opozicijo v Španiji. In glavna ost opozicije napram Stalinu je bila ravno v Barceloni, oziroma v katalonski provinci. Stalin je bil odločen, da z orožjem in moštvom podpira v Španiji samo one skupine, ki so bile pripravljene priznati njegovo vodstvo brez vsakega oporekanja. Bil je odločen, da nikakor ne dovoli, da Katalonci dobijo naše zrakoplove, s katerimi bi Katalonci mogoče izvojevali zmago, ki bi povečala njih vpliv v republikanskih vrstah Španije. In tekom teh dni, dočim je Stalin z eno roko zadrževal vojaško pomoč Barceloni, je z drugo roko napisal osebno pismo Jose Diazu, ki je bil vodja komunistov v Španiji. Dne 16. oktobra je Stalin brzojavil Diazu sledeče: "Delavci sovjetske unije izvršujejo samo svojo dolžnost, ko prožijo vso svojo mogočo pomoč revolucijonarni Španiji." španska borba, je nadaljeval Stalin, nikakor ni privatna zadeva Špancev samih, pač-.pa je javna in skupna zadeva Vsega naprednega člove-čanstva. Seveda je bila ta Stalinova poslanica namenjena vsem komunističnim organizacijam za slepilo. Norveški parnik se je med tem znal umakni^ Francovemu blokiranju in je končno dospel v Alicante pristanišče. Ob istem času je dospelo druigo vo|jno orožje iz sovjetske Rusije, med njim zlasti mnogo tankov in topov. Vsa lojalistična Španija se je začela zavedati, da prihaja izdatna pomoč iz sovjetske Rusije. Anarhisti, socialisti in sindikalisti so se pričeli zavedati, da ne morejo na drug način pomagati kot s svojimi teorijami, dočim je Stalin postajal pravi gospod Španije. Komunisti so dobili vpliv in upoštevanje v Španiji. In znali so izvrstno izkoristiti položaj. Dne 28. oktobra je Caballe-ro, tedanji vojni minister, izdal apel na špansko republiko. Bil je klic po zmagi, in med drugim je povedal: "V tem trenutku imamo na svoji strani silno množino uspešnega orožja, imamo tanke in najboljše zrakoplove." Caballero, ki je na široko odprl vrata Stalinovim zastopnikom, seveda ni poznal značaja Stalina, ki je prihajal kot/'od-rešenik" Španije. Nikakor se ni zavedal, da bo ravno Stalinova pomoč povzročila njegov padec. Orožje je začelo v vedno večjih množinah prihajati v Španijo poleg tisočerih prostovoljcev, ki so se na komunistične pozive začeli oglaševati v nabornih uradih lojalistov. Prišli so prostovoljci iz Anglije, iz Amerike, iz Južne Amerike, iz Norveške in iz Balkana, da celo 'Italijani in nacijski Nemci so stopili na stran lojalistov. Tedaj se je ustanovila poznana mednarodna brigada. Ako je Stalin hotel kontrolirati Španijo, katero, je sedaj zakladal z orožjem, je bilo imperativno potrebno organizirati močno organizacijo, katero bi spojili s komunistično silo. Vla- da popularne fronte, kateri je načeljeval Caballero, je bila zelo dvomljiva koalicija nasprotnih si političnih strank. Za Moskvo je bilo torej jako važno, da se pplasti vajeti, s katerimi bi vodila famozno mednarodno brigado. Jedro mednarodne brigade je tvorilo od 500 do 600 tuje-zemskih komunistov, ki so dospeli iz Rusije, toda med njimi ni bilo enega samega Rusa. Pozneje, ko je brigada štela že kakiih 15j000 mož, tudi niso pripustili samega Rusa k njej. Neprodiren zid so namenoma zgradili med to brigado in med edinicami rdeče armade, ki je bila poslanji za službovanje v Španiji. V vsaki tujezemski deželi, vključno Zedinjene države, je bil naborni urad za mednarodno brigado lokalna komunistična« stranka. Nekatere neodvisne skupine socialistov in drugih radikalcev so skušale organizirati svoje kolone. Toda največje število novincev se je dobilo v komunističnem taboru, kjer so pazili na nevedne in jih novačili, ne da bi znali, da so pod absolutno komunistično kontrolo. Vojaški ataše ruske tajne policije je prideljen vsakemu važnemu komunističnemu centru na svetu. Ta agent in nihče drugi tvori vez med komunistično stranko in med vojaškim inteligenčnim uradom sovjetske vlade. (Dalje prihodnjič.) -o- Nad tisoč oseb ubitih v premogovniku Tokio, 27. aprila. V Jubari premogovniku blizu mesta Ho-kaido je nastala včeraj zvečer ob 9. uri tako strahovita plinska razstrelba, da je zahtevala življenje nad 1,000 premogarjev. Nadalje je bilo .zasutih 1,280 premogarjev, od katerih se je moglo doslej r samo 163 Rešiti. MALI OGLASI V najem se da soba in garaža. Opremljena soba ali prazna po želji odjemalca. Vpraša se na 923 E. 73rd St., druga hiša od St. Clair Ave. (100) Naprodaj je več jako lepih farm, večje ali manjše, po želji odjemalca. Jako zmerne cene. Farme se kupijo v gotovini ii> se ne zamenjajo za mestno lastnino. Pišite na J. Barsky, 43 E. Main Street, Geneva, Ohio. (101) Naprodaj sta dve hiši na enem lotu. Prodati se morata, da se uredijo zapuščinske zadeve. Dille Ave. blizu Broadway. Cena samo $1,200. Vprašajte na 1374 E. 40th St. Tel. ENdicott 9875. (101) Delo dobi dekle za hišna /opravila. Zglasi naj se na 856 E. 73rd St. Domače klobase Imamo fine mesene, prav suhe klobase, 26 komadov za en dolar. Tudi bolj sveže po zmerni ceni. Jako okusne. Pošiljamo tudi po pošti. Se priporočamo. Viktor in Josephine Kosič 951 E. 69th St. SPECIALS Friday - Saturday Golden Yellow Bananas, lh fa Fresh Boneless Blue Pike Fish, lb........29c C. W.Coffee, lb.......17c Lipton's Tea, Vzlb. pkg...........21c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. PRIJAZNO VABILO Cenjenemu občinstvu prijazno naznanjam, da bomo imeli pri nas v petek večer okusno RIBJO PEČENKO Igrala bo tudi dobra godba. Poslužite se lahko tudi naših prostorov za kegljanje ali pa balinca-nje. Se vljudno priporočamo. MRS. SKUFCA 4017 St. Clair Ave. Posebnosti za ta teden Govedina za juho 16c funt, te-letina za filanje 18c funt, teleti-na za pohanje 25-26c funt. Svinj ske ledice ,srca in jetra 16c funt Lepa in velika zaloga doma solje-nega in prekajenega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospo dinjam. Anton Ogrinc ' 6414 St. Clair Ave. V najem se da stanovanje obstoječe iz štirih sob. Kopališče, klet in podstrešje. Vprašajte na 965 Addison Rd. (99) NAZNANILO Vsemu cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo ravnokar dobili nove vzorce za obleke in površnike. Naročite vaše obleke sedaj. — Se priporočamo. CHAS. ROGEL 6526 ST. CLAIR AVE. ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, »ne. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR T 6102 ST. CLAIR AVE. J[T HEnderson 1126 Lepa priložnost Naprodaj je hiša 6 sob za eno družino z garažem, vse v jako dobrem stanju, ob tlakani in plačani cesti. Lot 50x150. Cena samo $3,800. Gotovine $1,000, drugo kot rent. Hiša 5 sob, kurjava s soparo, lep lot, dve garaži, cena $4,200. Gotovine samo$l,000. Hiša 5 sob, garaža, blizu 185. ceste, cena $4,300.00. Gotovine $1,000.00. Imam še več drugih hiš naprodaj. Vprašajte še danes po 4. uri pri Louis Petrich 18613 Kewanee Ave. Tel. KEnmore 3198-W. Zastopnik za vsakovrstno zavarovalnino. trxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxirn TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. rxrrx^mxxx*TTirTrxTTTTrr\ Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978 H M K K I K I n SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog- In drva. Pokličite KEnmore 0808 2*290 ST. CLAIR AVE. POMLADANSKI KONCERT rctftti ki se vrši V NEDELJO, 30. APRILA v SND na 80. cesti začetek točno ob osmih zvečer Po končanem pevskem programu se vrši prosta zabava in ples, za katerega bo igral Newburg Six Stars. — Pridite! Vas vljudno vabijo pevci — ZVONA. .,Ze'i bi jih a seboj v naše i j,' P* ker moramo napasti i gnezda in ker je še da- i . 0 njihovih bivališč, jih ne i Pačili s seboj. Umrli 1 ^jr tukaj na kolu." 2 \|>. j e?a ne verjamem." i ne?;'- < , . .j,er si se prej le zmotil." ^ .^aj?" i jjj„° si dejal, da so Apači K Kse«» se zmotil. Tako je!" 1 i e! Po zakonih zapada je < I !* l£ist tistega, ki ga je < Samite Si Apače, ki ste i I, Pomagali, ne bom vam ; i^anil. Tisti, ki smo jih J L>»i jn premagali, ti- j |\;|tPa naši." ] t --! Uff —! Kako pame- ^voriš! Torej hočeš pač i ,v,a ^ču čuno in Winneto- 1 i feda.» I "pti jih ne prepustim?" 1 ^stil mi jih boš!" s if50azn°, oholo je govoril, i lJf! odločno sem mu od- i • Po mojih zadnjih be- < t Pa je izdrl nož, ga sunil < Ud ^ v zemljo, me ošinil š ^ecim pogledom in dejal: 1 jotetl6&a samega Apača se j^ni, pa te bo prebodel ^ ij| °2 tole zemljo tukaj! Go- . !>■ Howgh!" f(! a je mislil svoje bese- ] ^ ,n°> zelo resno. Vkljub 1 L ' mu bil odgovoril in ( S ' da se od njega ; u£nati, pa Sam mi je j k. j Pomignil, naj mirii-ittn *"es je bilo pametneje, k; Molčal. Ni bilo varno, . §Cati- 11 ' ' ' & '} sem Tangui hrbet in j Uj^l' besedice. Itijj1 so ležali krog ognja ' |V^°stavneje bi bilo, če ; tudi pri oknju pdsti- , M^ težav bi jih bili lahko flj?11- Toda Tangua je , fUje ati' da so uJetniki ' last. Zato je zapo- , ;i^jV0jim ljudem, naj jih ^0 k drevesom. ■ ^ 8i mislite, da Kiowe C1* postopali z ujetni-ij| ,V° So jih suvali in trdo ^ Vezali, da so vrvi reza-Toda Apači so bili 11) j m utrjeni v prenašali lečm, obeden ni niti ^ s« trpeli. Neus-zvezall tudi Inču v, .. Innetoua, roke in no-zatekle in žile r % k'. da sem mislil, vsak \nti<šinila iz njih. Ulj jetnik ni mogel uiti. I?1 «t vteTnu Tan£ua P°" Vj^e krog tabora. ' ^ It' Sm° krog naše£a •'s v ^cu travnatega pasu, % se'jal k polotoku. Raz-j(> VJ10 se nalašč tako na za naše "osvobodi-- ijjj1 bilo več prostora. Ni \ ,.Za nje, že radi tega if, j1 nam bili napoti, ko fk^a osvoboditi Inču / VJJnnetoua. ifi Ujv 0 pa se tudi Kiowam ^ \ r ni zahotelo po naši / Wj.e koj ko so prišli, ni-■Jt jjj 1 Prevelike naklonje-$ ^iaznosti, moj pre-/ -X t ^Uo pa njihovega miš-D« \ij 1 ni omilil. J so si ogenj zunaj jO Precej daleč od nas. 86 utaboriii in se po-J^H' ne v okrajnem °"angleškem narečju ^Pak v svojem jezi- )eS ^ da bi jih ra" , ' Tudi to je bilo sla- F Mii reJ bili kaj" po" i» ker je bilo 4 _AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 28, 1939 žanstven. —A razen tega je zelo zdrav — dostavi Jagodkin. Ašinov ne odgovori. Roki mu omahneta, on se spusti globoko v naslonjač. Andrija Jagodkin mu je držal neprenehoma robec pred obrazom. Nato prinese še enkrat stekleničko in mu izlije dišečo tekočino v obraz. Ašinov je spal. Bankir se porogljivo nasmeje. (Dalje prihodnjič) Podpirajte slovenske trgovce! OTVORIJO NOVI ODER Slovenskega društvenega doma v Euclidu s koncertom in igro "VESNA" Uršula Rakar ROJENA GROŠELJ # ki ie previdena s svetimi zakramenti Bogu vda11® ti tisnila svoje mile oči dne 25. marca 1939 v ®t£l 46 let. K večnemu počitku smo jo položili dn ^ marca 1939 po opravljeni zadušnici v cerkvi sv.^, da in na Calvary pokopališče. Doma je bila >z ravč. v d' V jrloboki hvaležnosti si štejemo v dolzn°ftoj,0j. se najlepše zahvalimo vsem. ki so obiskovali p ^ r no soprogo in mater v njeni bolezni in nam pfe. tolažbo in pomoč na en način ali drugi ob času. ^ velike žalosti v družini, kakor tudi lepa hvala ^ ki ste jo prišli pokropit. vsem. ki ste čuli i" jn jo ob krsti ter vsem. ki so se udeležili svete mase spremili k večnemu počitku. godi' Naša globoka zahvala naj velja Rev. Max za podeljene svete zakramente in za opravljej1 kvene pogrebne obrede in ravno tako lepa hvala Matija Jagru. ki so jo prišli pokropit. . g0S Naša prisrčna zahvala naj velja vsem. K 'pO-krasnimi venci v zadnji pozdrav okrasili krst ^ koine in sicer: sestra Cecilija Stanich in d jjiiO' Mrs. Frances Koci. Mr. Frank Koci, Mrs. ^ Sturm. Mr. in Mrs. Stanley Sczurek in družin®-Frances Opara in družina. Mr. in Mrs. Fra'1* j[f. cin in družina, družina Louis Intihar, druži'1 re, in Mrs. John Ucakar. Mrs. Mary Hrastar in, jjp Mrs. Agnes Abramovic in hčere, družina Mr- ^ 05-Frank Opara. družina John Krivacic. Mr. letter ill sinovi. Mr. in Mrs. James Slapnik Sr. Jn Frank Tratnik (Sinček). Friends of Dolinars $ podružniča št. 25 SŽZ. društvo Carniola K1V 493 T. M^ Johnston & Jennings Co. . V globoki hvaležnosti se iskreno zahval i br8le sledečim za darove za svete maše. ki se bodo ^ v mirni pokoj blage duše: Mr. in Mrs. Sczu^' $ Frances Koci. družina Frank Kocin. Mr: in M ronton' Lužar in družina, Mrs. Mary Bartel. Mrs- pi. ces Ucakar. družina Modic in Kozina, Mr. i" jp* Frank Grlica. Mr. in Mrs. Jim Salekar. Mr.j"1 p-Frank Doles. Mr. in Mrs. Joseph Paik. druž^jpS. dolph Otoničar, Mr. in Mrs. Mike Suhadolc. ^ A. Champa in družina. Mr. Fr. Gruden. Mr. ^ Jf-J. Sieminski in družina, Mr. Frank J. MraflJ°gte<« Mr. Joe Ucakar. Mr. in Mrs. John Adamic. "jjL F. Pirnat. Mr. in Mrs. Anton Gobec. Mr. in >{!* thony J. Fortuna, Mr. in Mrs. Koracin. Mr. 1 Louis Oblak. Mrs. Kratz in družina, družina fi-Mrs. Mary Hrastar. Prosser Ave.. Mrs. Franc^ j, skur, Mr. John Cerar. Mr. in Mrs. Mramor. ^ in Zura. družina Louis Russ. Mr. Jos. Perusek. # Mrs. Koss. Mr. John Steklasa. družina Stift' Aaf in Mrs. Frank Race Jr.. Mr. Joe Piks. družina .f jl> Zore. Mr. in Mrs. Hren - Strojin družine- ' ^ Mrs. J. Russ. Mr. in Mrs. Zgonc. Mrs. Andole^ p Rose Fajdiga, Mrs. Korošec in družina, druz Krasovec Jr.. Mr. in Mrs. Martin Kozar. Mr- sef Drear. Louis in Mary Elesh. E. 72 PI.. Mr- '' J«" J. Sterle. Russell Rd„ Mr. John Hribar, dn>z" rina. Mr. John Yalich. Josephine Brozich. ™ gt«r j' dek. Mrs. Intihar. Mrs. Kosec. Mrs. Frances f0!t-družina Lawrence Zupančič, družina Anton jjo*-Mr. John Pekol. Mr. in Mrs. Petrovcic. druzi"*^ nik. Mr. Anton Kovacic. Mrs. Zakrajšek. John Kovačič. Mr. Okorn. Mr. in Mrs. Prisrčna hvala Titan Valve, ki so dali «a tovini. . 0iii. ^ Našo prisrčno zahvalo naj prejmejo v s,a£0 pi so dali svoie avtomobile brezplačno na razP01 pogrebu. i /-odet5 a Iskreno se zahvaljujemo St. Vitus °"reb°nL 25 SŽZ. ki so stale na straži večer pred g * $ }L kakor tudi članicam podružnice št. 25 ^ v tarnega društva, ki so se udeležile skupne [pr!1. ob krsti pokojne. Iskrena hvala članicam . fi ga društva, podružnice št. 25 SŽZ in Carni«1*^' št. 493 T. M., ki so se udeležile zadnjega jcl"5 ravno tako tudi lepa hvala onim. ki so nosi i,n jo spremile in položile k večnemu počitK • jjo" Prisrčno se želimo zahvaliti Sisters Dame of St. Vitus School in Junior Youn* Sodality za poslano pismeno sožalje. zaV°lLV Prav lepo zahvalo izrekamo pogrebnemu ^ p Zakraisek Funeral Home Co. za vso Pri;,a ^ strežbo in za lepo urejeni pogreb. ma i^. Slučajno, če se ie kakšno ime pomoto"^ stilo. prosimo oproščenia ter se jim ravno kreno zahvaljujemo. Tebi, preljubi jena soproga in blaga i^a J v .^i globoki žalosti želimo, da počivaš sedaj J ^ služenem počitku. Zastonj Te iščejo oči. 1y gl^; si se morala od nas. Ostala nam boš za ved«" ^ kem spominu in nebeška luč naj Ti sveti i1 bo lahka ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Georae Rakar, soprog George, Edward in Joseph, sinovi Josephine por. Sczurek. Aanes, Ursula< in Anna, hčere otani^' zapušča tudi žalujočo sestro Cecilijo v stari domovini pa brate Cleveland. Ohio. 28. aprila 1939. ^Z* V NEDELJO 30. APRILA 1939 Po koncertu ples in prosta zabava Svira Eddie Sešek orkester Vstopnina: popoldne 35?—za ples 25f! DOMINIK KRAŠOVEC naznanja, da je odprl Twi-Light Gardens Night Club v Chagrin Harbor, Rt. 283, Lake Shore Blvd. •..V i..; 4 ' . . •..' ODPRTO VSAK DAN V četrtek »večer iferiv Hill Billy godba; v pttek serviramo Fish Fry in, slovenske polke In valčke igra Louis Trebar. V soboto igTa slovenska godba Louis Izanec. Vstopnina, je 50 centov, za kar dobite pivske listke, ki so veljavni za pijačo ali jedila. Vedno serviramo vse vrste jedila In pijačo. Se priporočamo za obilen obisk. Posebna DOLAR razprodaja katera bo trajala samo en teden kupite sedaj, prihranili si boste denar $1.00 srajce za može sedaj 79<—2 2a Stalne barve in trpežne' 14c pard HOPE MUŠLIN, 3G inč 12 jd. za $1.00 FULL FASHION NOGAVICE lepe nove barve 2 para $1-00 spodnje perilo za može, srajce, hlačke 5 za $1-00 union obleke bvd 2 za $1.00 KUHINJSKE ZAVESE 69^ set—2 za $1.00 $1.19 OVERALLS ZA MOŽE trpežne, mere 36 do 46 69^ 29c TEŽKE BRISAČE bele ali v barvah 5 za $1.00 SRAJCE ZA DELO, union made <70<*-2 za $1.50 $1.00 OBLEKE ZA ŽENE mere 36-44—stalne barve 2 za $1.00 moške NOGAVICE par 9^—12 Pwov $1-00 Imamo tudi veliko zalogo blaga na jarde, posteljno opravo, blago za ročna dela, kape, klobuke za može, šivalne potrebščine. Pridite, oglejte si našo novo trgovino, kjer boste pošteno in točno postrežem. R0ŽANCE DEPARTMENT STORE SLOVENSKA MODNA TRGOVINA 406 E. 156th St. in Waterloo Rd. Skrivnosti ruskega carskega dvora aanBBmBtBBiiHmiaHMaMMMtMnaBMM ROMAN —Izgubil bi, ako bi osvobodil vašo ženo in ako ne bi razkrinkal ponarejevalcev, ki jih tako dolgo iščem. — Stokrat dragocenejše od teh trideset tisoč rubljev je za mene, ako izročim zločince državi. —Niti besede več o denarju. Uradnik sem, najvišji uradnik petrograjske policije, vršim svojo dolžnost. —Torej je vse zaman? — zašepeče Jagodkin. —Vse! Pripravite se, šli bo-dete z metioj. Odvedel vas bom. v Petro-pavlovsko trdnjavo. Andrija Jagodkin je stal kot okamenel! Izgledalo je, da sploh ne živi, a vendar so delali njegovi možgani bolj živo kot kedaj prej. Zaprl ga bo v Petro-pavlovsko trdnjavo!? Ako se zapro za njim vrata te strašne ječe, potem je za vedno izgubljen. Ne, to se ne sme zgoditi, — mora pobegniti, predno ne bo prepozno. Neprenehoma je razmišljal, kako naj pobegfie Ašinovu. —Vi torej ne sprejmete mojega predloga? — se obrne on na njega. — Dobro torej, pripravljen sem iti z vami. — Uvideli bodete, da ne smem vzbuditi pozornosti, da me moji uradniki ne smejo videti, kako me peljete. —Seveda, — odvrne Ašinov — najboljše bo, ako naročite Sani. —Moje mišljenje je, da je najboljše, da greva peš iz hi-še( — odvrne Andrija Jagodkin, — in da odideva razgova-rjajoč se v Petro-pavlovsko trdnjavo. —Sporazumen sem. —Dovolite mi, da se pripravim. —Vas klobuk visi tukaj v uradu, — odvrne Ašinov, — a plašč j6 tam v kotu. Drugega pa itak ne potrebujete. —Nimam niti enega robca, — odvrne Jagodkin, — uvideli bodete, da se moram obskr-beti s perilom, ko me» hočete zapreti v Petro-pavlovsko trdnjavo. — Dovolite mi, da odidem na vsvoje privatno stanovanje. V trenutku se bom povrnil. —Ne, tako se nisva zmenila, — odvrne Ašinov smehljaje. — Nikar ne upajte, da mi boste pobegnili! Vem, kaj mislite sedaj, dragi moj Andrija Jagodkin, toda ne bo se vam to posrečilo. — Vi ne poznate Ašinova! Kar ta enkrat zgrabi, tega ne spusti več iz svpjih krempljev. —Pa dobro, pridite z menoj! Oba odideta iz bankirjeve pisarne i(ri se podata po stopnicah pogrnjenih s preprogami v prvo nadstropje, kjer se je nahajalo komedijantovo privatno stanovianje. i;.- Med potjo je razmišljal A1^ drija jagodkin o svojem načrtu. On odpelje Ašinova v elegantno urejeno sobo ter ga prosi, naj se za trenutek vse-de. —Rad se vsedem, — odvrne Ašinov, — utrujen sem, toda čim bodete hoteli oditi, bom vstal. —Ne boste mi pobegnili, — vse je zaman, — hodil bom za vami kot vaša senca. —Ne bom odšel iz te sobe, — odvrne Jagodkin. — Vidite ono omaro, tam imam shranjeno svoje perilo. Vidite, odprl jo bojn pred vami, v njej ni nič drugega kot perilo. Pridite po tvarino za popravo domov! cement, vreča......60^ jekleni vogali, apno, vreča .........40^ čev................2 V. plaster, vreča .....52^ jeklene opore, pesek, vreča .......25^ ......$2.00 in več HARRIS-MURRAY Inc. 560 E. 99th St. GLenville 1280 WIN $1000 00 Enter Now Our MODEL ROOMS WEEK CONTEST NOTHING TO BUY ........EASY TO WIN Get Full Details at Our 2 Stores A. GRDINA & SONS 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. . Open Evenings-Closed Wednesday Noon Member Cleveland Retail Furniture Association —To so na primer robci,] povsod je uvezen monogram. On vzame robec ter ga po- ■ kaže Ašinovu. Ašinov ga pogleda in vpraša: —Katera umetnica je napravila to. Čudil se je, da ne misli An-drija Jagodkin v tem usod-1 nem trenutku svojega življenja na nič drugega, kot da mu razkazuje svoje robce. —Ta človek je ali popolnoma nedolžen, ali pa je tako, kot gospod ali pa v Sibiriji hladnokrven lopov, da mu je vseeno, ali živi še nadalje tu kot kaznjenec. —Tako, takoj bom gotov, — reče Jagodkin in vzame iz omare par rokavic. —Za vraga, kakšen luksus! — se nasmeje Ašinov. — Oblačite rokavice za Petro-pavlovsko trdnjavo! —Privadil sem se na luksus, — odvrne .Jagodkin, — navadil $em se vedno nositi rokavice. —Vzemite torej svoje rokavice in svoje robce, da greva, ,— reče Ašinov. —Takoj, takoj! Samo še trenutek, moram si samo še par-fumirati svoje robce. Vi nimate pojma, kako dragocen parfum imam. —Ta parfum kupujem direktno v Stambulu, izvanre1-dno drag je. Jagodkin poišče v omari in kmalu najde majhno stekleničko. Napolnjena je bila s svetlo tekočino. On jo odpre in poškropi robec, ki je ležal na mizi pred Ašinovom. Izvanredni duh je takoj napolnil vso sobo. — Kolosalno! — vzklikne Ašinov, — krasen duh! Dragi moj* Jagodkin, morate mi povedati, od koga kupujete ta divni parfum. Menda mi ne bi hoteli tega izdati. —Povedal vam bom, — odvrne Jagodkin. — Toda preje se morate prepričati iz bližine, kak božanstven duh je to. On dvigne robec in ga pritisne Ašinovu pod nos. Ta začne vdihavati. —Človek nima nikdar dovolj, — reče on, — duh je bo- NAZNANILO IN ZAHVALA ^ V cloboki žalosti naznanjamo vsem sorodnik prijateljem in znancem prebridko vest. da je v za vedno zaspala preljubljena in nikdar pozab'1 soprojra in mati /f&pMfr % GENERAL ELECTRIC Thrifty-Six rl jH I Stainless Steel Super Freezer fiilSBal (za mrzloto) ima samo en gumb Sihnti za kontrolo Kabinet iz jekla in seated-tn-steei notranjost s enega kosa porce- G-E THRIFT UNIT lan3j Zunaj je čisto beia gjyptal with O'l Cooling G-E kvaliteta skozi celo ledenico. Veliko ledenih kock, mrzla jedila in varno ohranitev živeža boste imeli za leta in leta. PLAČATE SAMO $5 TAKOJ in po $5 mesečno Anton Dolgan 15617 WATERLOO ROAD