Leto XXIII., št. 167 Upravtu&vo: Ljubljana, Puccinijeva ulica S. Telefoo fe il-22. 51-23 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulici S - Telefoo 5t. 51-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino pri poitno-čekovnem zavodu 5t. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kj. Italije in inozemstva ima Uniooe Pabb'iciti Italiana S. A. MILANO Ljubljana, sreda 28. jnBja 1 bliciti di prorenienza italiana ad estera: Unione Pubblicit& Italiana S. A. MILANO. italijanska vlada Rim, 26. jul. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog šefa vlade, ministrskega predsednika, državnega tajnika imenoval naslednje ministre državne tajnike: Zunanje zadeve: Eksc. Raffaele G u a r i g 1 i a, Kr. veleposlanik; notranje ministrstvo: Eksc. dr. Bruno F o r n a c i a r i, Kr. prefekt; Italijanska Afrika: Eksc. general Melchiade G a b b a, senator Kraljevine; pravosodje: Eksc. dr Gactano A z z a r i t i, generalni direktor ministrstva za pravosodje: finance: Eksc. Domenico Bartolini, generalni oskrbnik države, senator; vojska: Eksc. general Antonio S o r i c e, državni svetnik; mornarica: admiral divizije Raffaele dc Courtenne; letalstvo: general letalske brigade Renato S a n d a 1 1 i; narodno vzgojstvo: dr. Lconardo Severi, državni svetnik; javna dela: dr. Domenico Romano, generalni direktor ministrstva za javna dela; poljedelstvo in gozdovi: prof. Alessandro B r i z i. senator Kraljevine; promet: general Federico A mor oso; korporacije: dr. Leopoldo P i c c a r d i, državni svetnik; ljudska kultura: Eksc. dr. Guido R o c c o, Kr. veleposlanik, generalni direktor za inozemski tisk; valute in devize: Eksc. dr. Giovanni Acanfora, generalni direktor Bance d'ltalia; vojna proizvodnja: Eksc. general Carlo F a v a g r o s s a. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog šefa vlade, ministrskega predsednika, državnega tajnika imenoval tudi za podtajnika pri pred-sedništvu ministrskega sveta Eksc. dr- Pietra Baratona. državnega svetnika. Wm. 2T jrjl. s. Eksc. baron Raffaele Grrarlgrlif?, no—i minister 253 zunanje zadeve je rodil 18. februarja 1889 v Neaplju, kjer je dovršil skoraj vse študije in postal z 19. letom doktor prava Takoj je vstopil v diplomatsko kariero ter se je uveljavil s svojimi posebnimi osebnimi sposobnostmi. Imenovan za vicekonzula, je služil v Parizu, od koder je tel v činu veleposlaniškega tajnika prestavljen v London. Iz angleškega glavnega mesta je odšel v Petrograd, nato pa po kratkem zopetnem bivanju v Parizu v Bruselj. Poklican je bil nato v zunanje ministrstvo v Rimu in imenovan leta 1920. za genraJnega direktorja političnih zadev zsi Evropo in Sredozemlje. Nato je pripadal komisiji, ki je bila poslana, v London, da so pogaja za odistop Giubalanda Italiji, nato je bil v Kairu kot član komisije za razmejitev med Egiptom in Libijo; naknadno je ba3 povišan v čin veleposlanika in določen za Madrid. Iz Španije se je zepet vrnil v Rim. kjer je zavzemal položaj generalnega. direktorja za osebje v zunanjem ministrstvu. Leta 1936. je bil imenovan za •veleposlanika v Buenos Airesu, kjer je znal s svojimi odličnimi sposobnostmi obdržati visok ugled domovine. Leta 1938. je bil premeščen v veleposlaništvo v Parizu, leta 1942. je tel imenovan za veleposlanika pri Sv. stolici, v februarju 1943 pa za veleposlanika v Ankari, katero zdaj zapušča, da prevzame vodstvo ministrstva za zunanje auieve. * Ntavi notranji minister Eksc. Fornaciari Brano se je rodil v Sondriju 17. oktobra 1381. Diplomiral je v pravu leta 1902 ter stopil naslednje leto v notranje ministrstvo, kjer je bil leta 1908 poklican v tajništvo odbora za pomoč poškodovancem oib potresu v Kalabriji in Sicilij, ki mu j*) predsedoval Nj. Vis. vojvoda D'Aosta. Leta 1910 je prišel v generalno direkcijo javnega zdravstva, kjer je ostal 14 let kot 8ef urada za splošne zadeve, sodelujoč vneto pri ureditvi in organizaciji zdravstvene službe v resnih trenutkih, ki so nastali z epidemijo kolere v letih 1910-11 v libijski vojni, ob potresu v Marsici in v svetovni vojni. Leta 1923 je bil vicepre-fekt v Florenci ln komisar v Benetkah nad dve leti, nakar je bil imenovan za prefek-ta in leta 1926 poslan v Trieste, odkoder je bil v juliju 1929 poklican v generalno direkcijo javnega zdravstva, kjer je de-k>val do 1. avgusta 1930. ko je bil imenovan za pr efekta milanske pokrajine. Leta 1935 je bil imenovan za generalnega direktorja civilne uprave v notranjem ministrstvu. leta 1935 je bil upokojen zaradi dosege starostne meje. leta 1940 mu je hilo poverjeno ravnateljstvo zavoda v Bol. ran« m. likvidacijo premoženja Bolzancev, b1 sr> optirali za Nemčijo. * Minister za Italijansko Afriko Eksc. Ga-hn Meleh'axV> se je rodil 20. avgusta 1874 v MIlanu. Pričel je vojaško kariero pri topništvu, od koder je prišel v glavni stan. Od 1911 do 1915 je tel v Eritreji, najprvo kot poveljnik domači baterij, nato pa kot šef glavnega stana Kr. zbora kolonijalnih čet. Med vojno 1915/18 je kot major poveljeval skupini težjega poljskega topništva., bi je šef glavnega stana 13. in 57. divizije, potem pa kot podpolkovnik šef operacijskega urada vrhovnega poveljniStva pod generalom Cadorno in Diazom in kon-črx> šef glavnega stana 29. in 14. armadnega zbora. Med avstrijsko ofenzivo proti Vsoki raveni >%siaga je bil ranjen in si je pridobil viteški križ savojskega vojaškega reda. Nato je napredoval v čin oficirja istega reda. ker se je izkazal v umikalnih operacijah z Isonza na Piavo in v operacijah, ki so privedle do osvoboditve Trenta l«ta 1935 Po vojni je tel okrog dve let; šef tfatfjtmafee voja&ke misije v Traocftavkazijl i.n potem Kr. politični odpravnik a* t«m področju. Zaradi uspehov na teh položaj;h je bil imenovan za prvega pribočnika častnega zbora Nj. Vel. Kralja. Nato je bil šef glavnega stana armadnega zbor v Milanu in šef kraljevega operacijskega urada glavnega stana. Leta 1921. je vodil tajništvo sveta vojske, nato je bil 6 'et poveljnik Kr zbora kolonialnih čet v Eritreji, v maju 1926 je napredoval v brigadnega generala in je bil imenovan za £efa glavnega stana armadnega poveljstva v Florenci, 15. sep-tempra 1931 je prevzel poveljništvo pehotne divizije »Curtatone« in »Motanara«., dne 12. novembra naslednjega leta pa jc bil imenovan za prvega pribočnika princa Umberta Savojskega. 26. marca in po 'dnevu, ki je privedel do osvoboditve Trenta, je bil poklican v vodstvo urada šefa glavnega stana za čete Vzhodne Afrike. Od septembra 1936 do avgusta 1938 je oil poveljnik 3. armade, dne 23. marca 1939 je bil imenovan za senatorja Kraljevine, dne 16. maja 1940 je napredoval v armadnega generala zaradj zaslug v vojni, 12. septembra pa je prešel v rezervo po 47 letih službe. • čuvar pečatov vitez velikega križa Gaeta-no A z zariti se je rodil v Neaplju 26. marca 1881 v družini sodnikov in pravoznancev Dovršil je pravne študije na univerzi v Neaplju, kjer je diplomiral leta 1901. Nekaj let nato se je udeležil sodniškega natečaja in si pridobil prvo mesto, nato je služil v ministrstvu za pravosodje in sodelovati v številnih zakonodajnih komisijah. Bil je zasebni tajnik Vittoria Shialoje. ko je bil ta pravosodni minister in ko je med svetovno vojno 1915/18 organiziral propagando v inozemstvu. Leta 1919. je vodil zakonodajna urad v ministrstvu aa pravosodje. Od leta 1931. je bdi prvi predsednik apelacijskega sodišča. Eksc. Azzariti je spisal več zelo cenjenih del. • Minister za finance Eksc. Domenico Bartolini se je rodil v Rimu 26. avgusta 1880. Kot bivši generalni intendant Bance di Roma je dobil od finančnega ministra De Štefanija leta 1922. nalogo, da prouči ustanovitev generalnega državnega ©skrbništva, ki je bilo s Kr. dekretom 18. januarja 1923 ustanovljeno. Bartolini je bil po ustanovitvi imenovan za generalnega državnega oskrbnika, položaj, katerega je doslej zavzemal. V decembru 1928 je vodil tudi poli-gratfični zavod države, od leta 1940. je bil nadintendant tudi v tvornici avtarktične celuloze, ki jo upravlja država v pokrajini Foggia. Bil je svetnik ustanove »H vittori-ale degli italiaaii«, katere predsednik je postal 18. oktobra 1942, 21. oktobra 1939 je bil imenovan za senatorja Kraljevine. • Novi minister za vojsko Antonio Sorice se je rodil v Noli 3. novembra 1887. Bil je gojenec vojaškega kolegija v Neaplju od leta 1911 in nato Kr. vojaške topničar-ske in ženijsike akademije. Leta 1915 je bil z 18 leti imenovan za topniškega podporočnika in je takoj odšel na operacijsko področje. 20 let star je bil kapitan in je poveljeval baterijam med bitko v Goriziji in na Carsu. Nato je bila njegova kariera zelo nagla. Od leta 1919 je bil poveljnik oddelkov pri polkih, učitelj v topniški in ženijski šoli, oficir glavnega stana divizij v Genovi in Anconi, leta 1936 je postal polkovnik m bil imenovan za šefa kabineta vojnega ministra, kateri položaj je zavzemal nad 5 let Dne 1. julija 1938 je bil imenovan za državnega svetnika, 3. februarja 1943 je postal brigadni general in je bdi imenovan za podtajnika v ministrstvu vojske. Novi minktor za jtrrrm dek Romano se je rodfl v MoKcuecu (Rcgffio CatoriaA, JO, ntmnkm WL Md Ji s Dnevno povelje poveljnika milice Rim, 26. jul. s. Ob prevzemu generalnega poveljstva MUice je Nj. Eksc. general armadnega zbora Quirino Armellini izdal naslednje dnevno povelje: Po ukazu Nj. Ved. Kralja Jn Ce«arja prevzemam danes generalno poveljstvo prostovoljne milce narodne varnosti. Obračam misel k slavnim padlim. Spominjam se junaštev, ki jih je povsod in ob vsakem času izpolnila milica. Izražam prepričanj«-, da bo kot bistveni del oboroženih sil naroda tako delovala kakor doslej s trdno ver« in globoko ljubeznijo v obramb; nesmrtne domovine. Rim. 26. julija 1943. Generalni' poveljnik general armadnega zbora Quirino Armellini. upravo javnih de! ter dosegel čin generalnega direktorja specialnih služb; je avtor več cenjenih publikacij tehničnega značaja, med njimi publikacije »Prva pomoč v primeru javnih nesreč«. Od januarja 1942 je bil šef kabineta ministra za javna dela • Eksc. prof. Aleo*"ndro Brizi, minister za poljedelstvo in gozdove, se je rodil v Poggiu Nativo (Umbrija) 7. septembra 1878. je redni profesor za poiitično-agrarno gospodarstvo na univerzi v Neaplju m je globoko podkovan tudi v upravnem pravu in v finančni vedi. Njegovo ime se omenja na prvem mestu med italijanskimi poljedelci, kajti bil je sposoben generalni direktor ministrstva, za poljedelstvo od leta 1918 do 1928. Od leta 1929 do leta 1939 je bil generalni tajnik mednarodnega zavoda za poljedelstvo, je član narodnega sveta za raziskovanja, pripadal je zbornici v 30. zakonodajni dobi ter jc vneto in posebno zaslužno sodeloval v generalni komisiji za proračun. 5. februarja 1943 je bil imenovan za senatorja in ist' mesec mu je bil poverjen visok položaj šefa kabineta finančnega ministra. * Eksc. Federico AT»oro*o. novi minister za promet, se je roc;l v Neaplju 29. maja 1891. Še zelo mlad jc postal leta 1911 podporočnik ženijcev. Udeleži! se je libijske vojne kot oficir ženijeev-telegrafistov, nato v činu kapitana in majorja svetovne vojne leta 1915/18 v letalskem ženijstvu kot poveljnik zrakoplovov. Zaradi svojih hrabrih dejanj je bil odlikovan z dvema srebrnima kolajnama za vojaško hrabrost. Po končani veliki vojni je bil po kratkem službovanju pri zrakoplovih imenovan za poddirektorja višjega zavoda za oddajanje ter se je bavil z veliko pristojnostjo ter z radiotelegrafskimi raziskovanji. Imenovan za člana sveta za raziskovanja so mu bile poverjene mnoge misije v inozemstvu kot članu medministr=ke komisije za radiotehniko. Ko je napredoval v brigadnega generala v letu 1939 in v di-vizijskega generala v letu 1942. Udeležil se je sedanje vojne. Najprvo kot poveljnik ženijstva 9. armade, nato pa kot po veljnik ženijstva 2. armade v Sloveniji-Daimaziji. Pred imenovanjem za prometnega ministra je bil višji vrhovni poveljnik za transmisije Zaradi svojih velikih zaslug na vojaškem področju je bil odlikovan z viteškim križem in z oficirskim viteškim križem savojskega vojaškega reda Minister za korporacije Eksc. dr. Le°pol-do P:ccardi se je rodil v Ventimigliji 12. januarja* 1889. Udeležil se je kot topniški oficir prve svetovne vojne. Leta 1922. je zmagal v sodniškem natečaju, od koder je prešel v državno advokaturo. Z natečajem leta 1930. je vstopil v državni svet, leta 1934. je bil imenovan za državnega svetnika. Kot znanstvenik pravnih ved. zlasti upravnega prava, se je udeležil sestavljanja številnih važnih zakonodajnih tekstov ter predsedoval številnim upraivnim komisijam. Njegovo globoko pravno znanje se je uveljavilo tudi v mednarodnem svetu ko se je udeležil z ostalimi italijanskimi delegati mednarodne konference v Montreuxu za odpravo kapitulacij v Egiptu in konference 9 sil, ki je bila v Bruslju leta 1937. • Divizijski general letalstva Renato San-dalli, novi minister za letalstvo, se je rodil v Genovi 25. februarja 1897. Z 18. leti je vstopil prostovoljno k bersaljerom ter se je udeležil kot nižji oficir vojne 1915—18, med katero je bil zaradi vneme, ki jo je pokazal, odlikovan s srebrno kolajno in z bronasto kolajno za vojaško hrabrost Leta 1920. je bil pripuščen v pilotski tečaj ter si je pridobil v naslednjem letu vojaško pilotsko diplomo. Nekaj mesecev po ustanovitvi letalskega orožja" je bil premeščen k letalstvu ter je služil v izvidniških oddelkih in postal leta 1925. kapitan. Leta 1926. je bil poslan v Somalijo ter je deloval nekaj časa v oddelkih kolonialnega letalstva. Ko se je vrnil v domovino, je napredoval v majorja ter je bil dodeljen lovskemu letalstvu, kjer se je posebno izkazal s svojimi poklicnimi sposobnostmi. Leta 1931. je bil imenovan za podpolkovnika in je služboval pri glavnem stanu letalstva do novembra 1934, nakar je prevzel poveljništvo 9. jate bombnikov, katero je vodil v zmagovitih operacijah v ' zraku nad Vzhodno Afriko ter si pridobil drugo srebrno kolajno za vojaško hrabrost zaradi drznosti, katero je pokazal v bitkah pri Amba Alagiju in jezeru Ascianghi. Potem je bil odlikovan z viteškim križem Savojskega vojaškega reda. V Vzhodni Afriki je bil v činu po&ov- Successi dell'aviazlone contro unita mercantili e navi da guerra nemiche 4 trasporti, 2 incrociatori e 1 cacciatorpediniere grave-mente danneggiati al largo delle coste della Sicilia; 5 mercantili colpiti nel porto di La Valletta — 9 velivoli nemici distrutti Coniando Supremo. Bollettino di guerra n. 1158. Situazione lmmutata in Sicilia dove l'atti-vita eombattiva si 6 prevalentemente svolta nel settore settentrionale dello schiera- ' m en to. Bombardieri germaniei hanno attaoeato con successo unita mercantili e da guerra al largo delle coste settcntrionali e orien-tali delI'isola danneggiando graveniente quattro trasporti, dne incrociatori e un cacciatorpediniere; cinque mercantili sono stati colpiti nel porto di La Valletta. L'aviazione nemica effettuava incursionl sui dintorni di Napoli e sulla regione dello stretto di Messina: danni non gravi, vittime in corso di accertamento. Le artiglierie eontraeree abbattevauo sei apparecchi. in duelli con nostri cacciatori della Sar-degna, due «Curtiss» ed un aerosiluratorei preeipitavano in mare. Generale Arabroshf Uspehi letalstva 4 prevozne ladje, 2 križark! in en rušilec hudo poškodovani ob obalah Sicilije: 5 trgovskih parnikov zadetih v pristanišču La Valletta — 9 sovražnih letal uničenih Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 1158: Nespremenjen položaj na Siciliji, kjer se je bojno delovanje razvijalo pretežno v severnem odseku razvrstitve. Nemški bombniki so z uspehom napadli trgovske in vojne edinice v bližini severne in vzhodne obale otoka ter hudo poškodovali 4 prevozne ladje. 2 križarki in 1 rušilec; 5 trgovskih parnikov pa je bilo zadetih v pristanišču La Valletta. Sovražno letalstvo je izvršilo napade na okolico Neaplja in na pokrajino ob Mesin-ski ožini; škoda ni huda, žrtve pa se ugotavljajo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 6 letal. V dvobojih z našimi lovci s Sardinije so 2 letali tipa Curtis in eno torpedno letalo strmoglavili v morje. General Ambrosio. Poslanica predsednika Narodnega združenja vojnih pohabljencev in invalidov Rim. 26. jul. s. Predsednik Narodnega združenja vojnih pohabljencev in invalidov je poslal članom naslednjo spomenico: Kralj je vzel v svoje roke narodovo usodo in sam prevzel poveljstvo nad svojimi vojaki. Znova se je Kraljeva rodbina za-%-zela za stvar in usodo italijanske skupnosti ter izpolnila svoje poslanstvo s tem da je prevzela odgovornost za najvišje odločitve. Vladarjevo voljo je ljudstvo sprejelo z zaupanjem ter z disciplino sodeluje z vlado, katere polna moč je poverjena velikemu vojaku, čigar ime je znano v zgodovini. Vojna se bo nadaljevala in navzlic najhujšim preizkušnjam, ki jih je narod že pretrpel in bo še pretrpel, bo ljudstvo privolilo v vse možne žrtve zdaj, ko ve, da se bori za obrambo lastne odgovornosti in da reši svojo lastno bodočnost. Vsaka druga potreba je tej dolžnosti podrejena, a ni ga človeka, ki ne bi spoznal seka. Ko je napredoval v generala letalske brigade, je bil leta 1938. imenovan za poveljnika 1. preizkuševalnega središča v Guidoniji, nato pa je bil premeščen k letalstvu v Albaniji. Vrnil se'je na državno ozemlje in prevzel važen položaj v glavnem stanu Kr. letalstva. Dne 18. novembra 1942 je napredoval v generala letalske divizije. Eksc. Sandalli je odlikovan s številnimi narodnimi in inozemskimi odlikovanji Novi minister za ljudsko kulturo Eksc Rocco Guido se je rodil v Neaplju 26. novembra 1886. Doktor prava je postal leta 1909. in je nastopil službo leta 1912. Služil je pri konzulatih v Niči, Susaxu v Tuniziji v Brigi in Tuniku. Leta 1921 je bil imenovan za konzula v Sebenicu in poverjena mu je bila organizacija konzularne službe v Dalmazii. Leta 1922. ie b 1 poslan, da vodi generalni konzulat na Malti. Poklican v ministrstvo je opravil važne naloge političnega značaj. Nato je bil poslan kot svetnik najprvo v Kr. veleposlaništvo v Parizu, nato pa v Berlinu. Leta 1929 je bil zopet pokl;can v ministrstvo ter je bil pod-direktor tiskovnega urada. Leta 1922. je napredoval v cpolnomočnegs ministra in ki poslan v Prago, leta 1936. je bil delegat vlade v Društvu rarodov in član italijanske delegacije na konferenci sil sopodp^-nic locarnske pogodbe v Londonu. Istega leta je bil imenovan za opolnomočenega ministra prvega razreda ter postavljen za generalnega direktorja za zunanja tisk v ministrstvu za ljudsko kulturo. V septembru 1940 je napredoval v veleposlanika. Minister za vojno proizvodnjo Carlo Fa-vagrossa se je rodil v Cremoni 22. novembra 1888. Obiskoval je tečaj vojaške akademije v Turinu, katero je zapustil kot ženijski podporočnik. Udeležil se je prostovoljno libijske vojne. V vojni 1915—18 je napredoval v čin majorja po vojni zaslugi in si pridobil srebrno kolajno za vojaško hrabrost. Po vojni je pripadal do leta 1925. številnim vojaškim misijam v inozemstvu. Ko se je zopet vrnil v domovino, je postal poveljnik ženijstva armadnega zbora v Rimu, nato pa poveljnik 1. oklopne brigade. V španski vojni je bil šef glavnega stana zbora prostovoljnih čet, nato pa intendant tega zbora. Po vojni zaslugi je napredoval v čin divizij skega generala. Leta 1938. je poveljeval v Bologni diviziji Pistoia, 1. septembra 1939 je bil poklican, da prevzame visok dvojni položaj predsednika odbora za civilno motori-zacijo in generalnega komisarja za vojno proizvodnjo. Dne 20. marca 1940 je bil ko-misariat pretvorjen v državno pod tajništvo. kjer je ostal kot #bdtajnik in napre-s flMMMto arnMtlnega zbcea. Z. aeor da so v Vladarjevih osebnih pravicah vključene tudi pravice naroda po pogodbi, vs katere poteka italijansko zedinjenje. Teža preteklosti mora biti pobuda za jutrišnji dan, ko ga bomo sodUi brez slabosti, brea krvi toda danes morajo molčati vse strasti, tudi najbelj plemenite, pred strastjo Italije. Vojna se nadaljuje tudi zato, ker nobena podrejenost ne more ljudstva nagniti k temu, da bi se odpovedalo pravici soditi o svojih lastnih napakah. Mi vemo, da nas veže ena prisega zgrinjamo ekrog vladarja. Opominjamo ljudstvo, da naša usoda in življenje zav"*i sita od resnosti in vrednosti( o katerih bo dalo dokaza J tej uri. Italija, ki se je komaj dvignila, ne mor® pasti, m Italijani bodo končno dokazali, h obrambnih bojih na kuharskem mostišču se je posebno odlikovala 97. bavarska lovska divizija. Na Siciliji so bili tudi včeraj vsj sovražni napadi proti nemško-italijanskim postojankam odbiti. Napadi oddelkov nemških bojnih leta! so prizadeli sovražniku znatne izgube. V7 vodah severno od otoka so dosegla fcnjjm letala i bombna zadetka v polno na težko sovražno križarko >n so zadela nadaljnjih 6 edinic. Ponoči so močne skupine nemških bojnih letal bombardirale pristaniško področje La Valiette in zadele 5 ladij. V Sredozemlju je nemški konvoj napadlo 7 angleških t or ped ni h letal. Zaščitne edi- Nadaljevanje s 1. strani ja. kakor stadion in bazen. Ne samo na področju gradenj, temveč tudi na drugih področjih, je pustil za seboj neizbrisne sle-ove. Eksc. "Baratono je popolnoma preuredil bolniško upravo in saniral ter povečal stare partenopejsks bolnišnice. Premeščen kot pr efekt v Turin, je Eksc. Baratono tudi v tem savojskem mestu vneto deloval na vseh področjih javne uprave. Nato je bil imenovan v državni svet, kjer je prispeval s svojim delom odličnega znanstvenika v vseh panogah javne uprave. Novi minister za narodno vzgojo dr. Le-onurdo Severi iz plemiške rodbine Fano je bil rojen 31. decembra 1882 v Fanu. Pro-m ovir al je 1. 1904 v pravu na vseučilišču v Riimi in je 1. 1905 vstopil v notranjo upravno službo, odkoder je 1. 1907 po natečaju vstop 1 kot podtajnik v upravno službo v prosvetnem ministrstvu, kjer je 1. 1923 dosegel stopnjo glavnega direktorja osred-n'e uprave. L. 1932 je bil imenovan za državnega svetnika. Udeležil se je vojne 1. 1915 18 in je bil odlikovan z bronasto kolajno za vojaške zasluge. flene manifestacije Benetke, 27. jul. s. Včerajšnji dan je potekel v Benetkah v smislu discipliniranega navdušenja za zgodovinski dogodek v državi. Ljudske povorke iz vseh slojev ■orebivalstva so se pomikale skozi mestne ulice, ki so bile vse v zastavah, in s svojim vzk likanjem Savojskemu domu in maršalu Badogliu poudarjale zgodovinsko odločitev vladarja, ki je povezal ves italijanski narod v en sam in resnični blok. Brez razlike prepričanja in pod zanesljivim vodstvom maršala Badoglia je ta danes združen v tem tako važnem trenutku za uso#> domovine. BOlogna, 26. jul. s. Po snočnjih prvih manifestacijah so davi razobesili na vseh javnih in zasebnih poslopjih trobojniee, ceste pa so od prvih jutranjih ur močno oživele. Kolona meščanov z zastavami ln letaki, poveličujočimi Italijo, Kralja in oborožene sile, so šle po glavnih ulicah ob neprestanem vzklikanju vojski, mornarici, letalstvu, živahnost, ki je trajala v popolnem redu vse dopoldne, je jasno pokazala veliki čut patriotizma, katerega je sposoben italijanski narod. Milan, 26. jul. s. Tudi davi so kolone ma-nifestantov hodile po mestnih ulicah s tro-bojnic-mi in drogovi, na katerih so bile slike Kralja in Badoglia. Z balkonov in oken. okrašenih z zastavami, so odgovarjali na vzklike manifestantov, ki so med dvema gostima vrstama ljudstva defilirali in vzklikali Italiji, vojski, Savojskemu domu in maršalu Badogliu. Oficirji in posamezni vojaki so bili predmet ganljivih manifestacij simpatij. Z balkona Kraljeve palače je govoril množici Nj Vis. grof Turin-ski, ko se je zgrnila in vzklikala na trgu. Izrekel je besede zaupanja in vere v usodo domovine, ki so bile sprejete z velikim navdušenjem in z mogočnimi vzkliki Italiji, Kralju in Badogliju. Na občinski palači* na vseh javnih poslopjih in na neštetih zasebnih hišah plapolajo trobojniee . Firenze, 26. jul. s. Davi je bilo mesto takoj v zastavah. Kakor že sinoči se je tudi davi zbrala velika množica na vseh krajih, kjer so bili radijski aparati, in je poslušala oddajo poročil ter vzklikala Kralju in Cesarju ter maršalu Badogliu. Tudi proglasa vladarja in maršala Badoglia sta zbudila velike manifestacije. Sprevodi ljudstva so šli po glavnih cestah z narodnimi zastavami, prepevajoč himne Rissorgimenta in Piave, vzklikajoč burno domovini, vojski, Kralju in maršalu Badogliu. Manifestacije so se nadaljevale vse dopoldne s posebno ljubeznivostjo za naše slavne vojake. Modena, 27. jul. s. Proglasa Kralja in Cesarja in maršala Badoglia italijanskemu narodu sta v vsej pokrajini zbudila najbolj navdušeno pritrjevanje prebivalstva. Manifestacije, ki so se nadaljevale ves včerajšnji dan v popolnem redu, so dokazale, da je narod, ki se veseli svoje obnovljene duhovne edinosti, brezpogojno poslušen ukazom Kralja pod vodstvom maršala Badoglia, imajoč pred očmi samo veličino domovine. Neapelj, 27. jul. s. Nov položaj, ld je nastal po volji Kralja in Cesarja v življenju italijanskega naroda po proglasih, **ki sta jih vladar in maršal Badoglio naslovila na narod, je bil v neapeljski pokrajini pozdravljen z navdušenimi manifestacijami. Prebivalstvo, ki je vzklikalo Savojskemu domu, maršalu Badogliu in vojaki, je hotelo izpričati svoje popolno soglasje z zgodovinskimi dogodki in svojo neomajno vero v usodo domovine. Prvi komentarji Italijanskih listov Rim, 27. julija, s. List »Messaggero« posveča kratek komentar novi vladi in piše o njenem značaju tole: Vlada maršala Badoglia je bila napovedana kot vojaška vlada in takšna je v resnici. Njene glavne naloge in najbolj pereča vprašanja, ki jih mora rešiti, so vojaška; tičejo se vojne in javnega reda. Samo odločna in skrajna vojaška energija jih lahko reši in samo tako morajo biti rešena v korist domovine. Novi vladi daje maršal, ki stoji na čelu. nekaj več kot samo formalni značaj in svoj osebni ugled, daje ji svojo voljo, svoje organizacijsko sposobnost in svoj slog vciaka. Njegov vlada je torej delovna vlada, ki bo pogumna in neomahljiva v izvrševanju svojih nalog in zato blagodejna in previdnostna. Vojaški vladi pa je potrebna tudi pomoč strokovnjakov na raznih oodrc*i'h civilnega in proizvajalnega ž i*. Ijenja. Zato je maršal Badoglio izbral za svoje sodelavce razen vojakov sposobne in popolne funkcijonarje velikih izkušenj, ki so se v svoji službi uveljavili ne po politični naklonjenosti, temveč po svojem delu. Odmev v Nemčiji Berlin, 27. jul. s. Davi so nemške radijske oddajne postaje objavile spremembo vlade v Italiji. Nemška poluradna agencija piše o tem: Kakor mislijo, je to spremembo vlade pripisovati zdravstvenemu stanju Mussolinija, ki je bdi zadnje čase bolan Agencija je nato objavila proglas Kralja in Cesarja ter maršala Badoglia. Berlinski politični krogi so sprejeli zelo mirno vesti d spremembi vlade v Italiji. Vsi se zavedajo, da ima odločitev Kralja in Cesarja, in dolžnost, ki jo je poveril maršalu Badogliu, da sestavi novo vlado, en sam smoter: blagor ItMije. Podčrtavata se Zlasti važnost in ponren zatrdil v obeh proglasih na italijanski narod glede zvestobe dani niče so sestrelile 4 napadajoča letate. Konvoj je osrtal nepoškodovan. Severnoameriški bombniški oddelki so včeraj podnevi napadli Hanover, Hamburg in nekaj krajev na sevemozapadnem nemškem obalnem ozemlju. Prebivalstvo, po-^ sobno v Hambugu, je imelo izgube. Protiletalska obramba je po dosedanjih podatkih sesrelila nad napadenimi mesti ter pri doletu in odletu 30 težkih štirimot ornih fx!munikov. Nad zasedenim zapodnim ozomljem so bila uničena štiri nadaljnja letala. V pretekli noči je priletel sovražnik samo z mejhnim številom leta! nad Nemčijo. Eno izmed teh letal je bilo sestreljeno. Nemška brza letala so v noči na 27. julija napadla posamezne cilje na področju Londona. Na Atlantiku je potopilo letalstvo v močno zavarovanem konvoju tovorno ladjo z najmanj ».000 br. reg. tonami in težko poškodovalo drugo ladjo. Lovska letala so na tem pomorskem področju sestrelila en angleški bombnik. Berlin, 27. julija, s. V dopolnilo včerajšnjega nemškega uradnega vojnega poročila se v tukajšnjih vojaških krogih doznava, da je velika obrambna bitka, ki je v teku na vzhodnem bojišču, stopila v noVo fazo, ki jo označuje oslabitev sovjetskega ofenzivnega delovanja med Azovskim morjem in Bjelgorodom spričo strahotnih izgub, ki jih je sovražnik utrpel. Sovražnik kaže namreč, da je prisiljen privoščiti si nekoliko odmora v južnem odseku bojišča, medtem ko skuša na področju pri Orlu po svoji stari taktiki osredotočenih množičnih napadov zaman doseči toliko zaželeni preboj nemških črt. V upanju, da bi spremenil položaj sebi v prid v tem odseku, nadaljuje nasprotnik svoje slepilne napade južno od Ladoškega jezera, ne da bi dosegel kak uspeh, niti uspeh krajevnega značaja. Novi šef policije Rim, 26. jul. s. Eksc. dr. Carmine Semise je bil imenovan za šefa policije in je že prevzel svoje dolžnosti. « Eksc. Senise je bil rojen v Neaplju 28. novembra 1. 1883. Za doktorja prava je promoviral 1. 1907., potem pa je postal 1. 1908. tajnik prefekture in je bil poslan v podprefekturo v Pozzuoliju. Dne "6. novembra istega leta je bil premeščen v notranje ministrstvo. Nato je postal svetnik prvega razreda in bil dodeljen direkciji ječ, 30. avgusta 1. 1923. pa je bil premeščen v generalno direkcijo za zdravstvo. Z ministrskim dekretom z dne 8. marca 1926 je postal podprefekt in so mu bili poverjeni posli direktorja-šefa 7. divizije zdravstva. Dne 5. avgusta 1. 1930. je bil dodeljen generalni direkciji za javno varnost kot šef odsekov za tajne in splošne zadeve. Z dekretom 28. julija 1932 je bil imenovan za. prefekta Kraljevine v dolžnosti podšefa policije. Z dekretom dne 16. marca 1939 je postal prefekt prvega razreda. Vedno je služil v važnih uradih in opravljal kočljive naloge, pri reševanju katerih je pokazal izredno poštenost in nenavadno sposobnost. Seja Velikega fašističnega sveta Rtm, 26. jul. s. Poročilo o seji Velikega fašističnega sveta dne 24. julija 1943: V Rimu se je 24. julija 1943 sestal v Beneški palači Veliki fašistični svet, ki ni bil sklican od 7. decembra 1939, torej od vstopa Italije v vojno. Navzočnj so bili Mussolini, De Bono, De Vecchi. Suardo, Grandi, Scorza, De Marsi-co, Acerbo, Biggini, Pareschi, Cianetti, Pol-verelli, Federzoni, Tringali-Casanova, Balel-la, Frattare, Gottardi, Bignardi, De Štefani, Rossoni, Bottai, Farinacci, Marinelli, Alfieri, Ciano, Buffarini, Albini, Galbiati in Bastianini. Dnevni red Ob pričetku zborovanja, ki se je pričelo ob 17. urj, je šef vlade poročal o političnem in vojaškem položaju. Nato je predsednik zbornice Grandi predložil in očrtal naslednje dnevno povelje, katero so razen Gran-dija podpisali tudi Federzoni, De Bono, De Vecchi, De Marsico, Acerbo, Pareschi, Cianetti, Ciano, Bottai, Balella, Gottardi, Bignardi, De Štefani, Rossoni> Marinelli, Alfieri, Albini in Bastianini. Veliki svet, zborujoč v teh dneh najvišje preizkušnje obrača predvsem svojo misel junaškim bojevnikom vsega orožja, ki ob strani s ponosnim ljudstvom Sicilije, v katerem najvišje odseva vera italijanskega naroda, obnavljajo plemenita izročila pogumne hrabrosti jn neukrotljivega duha žrtvovanja naših slavnih oboroženih sil proglaša po obravnavanju notranjega m mednarodnega položaja ter političnega 'n vojaškega vodstva vojne sveto dolžnost za vse Italijane, da branijo za vsako ceno edinstvo, neodvisnost, svobodo domovine, sadove žrtev in naporov štirih generacij od Rissorgimenta do danes, življenje Jn bodočnost italijanskega naroda; izpričuje potrebo moralne in gmotne zveze vseh Italijanov v tej resni in odločilni uri za usodo naroda. Izjavlja, da je v ta namen potrebna takojšnja obnova vseh državn;h funkcij, pripisujoč kroni, velikemu svetu, vladi, parlamentu, korporacijam naloge in odgovornost, določene po naših zakonih in ustavi. Poziva šefa vlade, naj prosi Nj. Vel. Kralja, do katerega se obroča zvesto in zaupno srce vsega naroda, da bi hotel za čast in blaginjo domovine prevzeti z dejanskim poveljništvom nad oboroženimi silami na kopnem, na morju jn v zraku po členu 5. ustave Kraljevino tisto vrhovno pobudo odločitve, katero mu naše ustanove pripisujejo in ki so vedno bile v vsej naši narodni zgodovini slavna dedščina naše vzvišene Savojske dinastije. Predsednik zbornice Grandi je zahteva! glasovanje o dnevnem redu z imenskim pozivom. Drugi dnevni red je nato predlož'l tajnik Stranke Carlo Scorza, tretjega pa Roberto Farinacci. Razprava je nato trajala neprekinjeno 10 ur do 3. ure zjutraj dne 25. julija. Po razpravi je dobil dnevni red, ki ga je predložil Grandi, 19 glasov proti 7, en glasovalec pa se je vzdržal glasovanja. Dnevni red Fariniccijev je dobil cn glas. dnevni red Scorze je pa bil umakrfjen po glasovanju z veliko večino za dnevni red, ki ga je predložil Grandi. Za Grandijevo rcsolucijo so glasovali: Grandi Federzoni, De Bono De Vcccht, Ciano De Marsico, Acerbo, Pareschi, Cianetti, Balella, Gottardi, Bignardi, De Štefani, Rossoni, Bottai, Marinelli, Alfieri, Albini in Bastianini, proti pa Scorza. Bigg:-ni, PolverelU, Tringali-Casanova, Frattari, Buffarini in Galbiati. Glasovanja se je vzdržal Suardo. Sprejemi pri papežu Vatikan, 26. jul. s. V Vatikanu vlada največji mir. Davi je papež imel dolg razgovor z državnim tajnikom kardinalom Maglionejem. Nato je imel običajne avdi-jence in je sprejel kardinale La Pumo. Jo-rija, Pizzarda, monsgr. Borgoneinija, Duco, apostolskega nuncija v Italiji in monsgr. Borestinija, tajnika apostolske nuncijature v Nemčiji. senatorja Alfreda Petrilla Rim, 27. jul. s. V Rimu je umrl senator advokat Alfredo Petrillo. Senator Petriilo je bil rojen v Beneventu 24. XII. 1. 1873. Bil je znan kot publicist, strokovnjak na področju cerkvenega prava, pisec pravnih publikacij in je več let urejeval revijo »Rassegna di diritto eclesiastico«. L. 1913 je bil izvoljen v Mirabelli Eclanu za poslanca in potrjen v tej funkciji 1. 1921. Bil je državni podtajnik v poštnem ministrstvu v Factovj vladi. Gospodarstvo Cenik za meso in drob Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 določil naslednje najvišje cene za nadrobno prodajo mesa in droba z veljavnostjo od 26. t. m.: 1. Voli, telice, biki in krave: meso (zad-nnji del) 13 lir, sprednji del 11.50 lire kg. 2. Goveji drob: jezik 12 lir, pljuča 4 lire, srce 7 lir, jetra 9 lir, vranica 7 lir, ledvice 8 lir, vampi 4 lire, glava in noge 4 lire, možgani 15 lir rep 3.5 lire za kilogram. 3. Teleta: meso, zadnji del, 16 lir, sprednji del 14 lir kg. 4. Telečji drob: jezik 14 lir, pljuča 5 lir, srce 10 lir, jetra 14 lir, vranica 7 lir, ledvice 9 lir, rajželjc 5 lir, glava in noge 5 lir, možgani 18 lir, priželjc 14 lir kg. 5. Svinjina, sveža: meso, zadnji del (stegno, hrbet), 22 lir, sprednji del (pleče, rebra, vrat) 19 lir, jetra, jezik drobovje 16 lir, pljuča, srce, ledvice, vranica 11 lir, glava ln krači ce 11 Ur, klobase krvavice 8 lir. klobase jetrnice 10 lir kg. 6. Suha svinjina in klobase: gnjat, sušena za narezek, 42.30 lire, gnjat za kuho 35.10 lire salama surova 37.85 lire, salama kuhana 27.80 lire, vratovina 38.70 lire, mortadela S. B. alla Bologna 20.30 Ure kg, kranjske klobase (150 g) 6.10 Ure komad, hrenovke (62 g) 1.75 lire komad. Opombe: Cene vsebujejo vse pristojbine in davščine. Prepovedana je prodaja mesa brez kosti. Priklada od kosti ali drobovja ne sme tehtati več kakor 20 % kupljene teže. Ta cenik je obvezen za mestno občino ljubljansko. Pristojni civilni komisarji lahko določijo nižje cene sami, višje pa le po predhodni odobritvi Visokega komisarja. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih določbah. Eventualne prijave kršiteljev maksimanih cen se vlagajo pri Uradu za kontrolo cen (Wolfova ulica 12), pri Kr. kvesturi ali pri okrajnih civilnih komisarijatih. Ta cenik mora biti občinstvu vidno izobešen. Gospodarske vesti =: Maksimalne cene za uvožena jabolka. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je za uvožena poletna jabolka uradno določil naslednje najvišje cene: 1. v pro_ daji na debelo: I. vrsta, dišeča parmena 3.95 Ure za kg, n. vrsta, Gravesteln in Astrahan 3.70 lire, HI. vrsta mešane sorte za kuhanje 2.55 Ure za kg, vse franko skladišče trgovca na debelo; 2. v prodaji na drobno: I. vrsta 4.75 lire, II. vrsta 4.50 Ure, m. vrsta 3.10 Ure franko prodajalna. Gornje-cene morajo biti v smislu čl. 4 naredbe z dne 9 maja 1941-XIX izobešene v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo z dne 26. januarja 1942-XX. št. 8. • c= Iz itaUjanskega filmskega gospodarstva. Nedavno je bila ustanovljena v Rimu z glavnico 24 milijonov Ur dražba za financiranje filmske industrije »Esperia«. pri ustanovitvi so sodelovali Banca del La-voro, Konzorcij za izvoz filmov in poldr-žavni družbi Cinecita in ENIC. Namen nove družbe je, financirati filmska podjetja v Inozemstvu, na katerem je zainteresirano italijansko filmsko gospodarstvo. V ta besedi in dejstva, da se vojna nadaljuje. Menijo, da rešitev krize nikakor ne bo oslabila zagona in patriotične vneme italijanskega naroda, temveč ga bo povrnila v skrajni gorečnosti k njegovim najsvetlejšim t^adlcl^aim. namen je družba prevzela razne udeležbe pri filmskih podjetjih v inozemstvu, in sicer v Berlinu (Difu), Parizu, Madridu, Budimpešti, Sofiji, Zagrebu, Atenah in v Carigradu. Zastopniki nove družbe so tudi v Madridu in Nizi prevzeli vodstvo produkcijskih podjetij. Predvidena je ustanovitev nadaljnjih filmskih podjetij v Bukarešti. — Na podlagi zakona o podjetjih, ki pripadajo lripitalu 17 sovražnih držav, je korpo-racijsko ministrstvo odredilo likvidacijo družbe Metro-Goldwyn-Mayer, ki pripada ameriškemu filmskemu koncernu enakega imena. = Najvišje cene za kavarniške obrate v Ljubljani. Prejšnji teden smo objaviU v številki z dne 20. t. m. naredbo Visokega komisarja o spremembi najvišjih cen za kavarniške obrate v Ljubljani. Navedene cene veljajo za postrežbo pri mizi. CI. 4. naredbe pa določa, da ostanejo v vedjavi določbe naredbe z dne 1. oktobra 1942-XX. št. 186, kolikor niso spremenjene s to naredbo. Ostane torej nadalje v veljavi, da se sme k predpisanim cenam pobirati za postrežbo 15% pribitek. Ob času morebitnega koncerta pa se sme pobirati pribitek 0.70 Ure za prvo naročilo. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. V maju je izšla zakonska odredba o Hrvatski di-žavni banki, po kateri, je bdi spremenjen ustroj te novčanične banke, le je dobila obliko delniške družbe. V smislu te zakonske odredbe je predsednik Hrvatske državne banke dr. Dragutin Toth odredil vpisovanje delnic Hrvatske državne banke, ki bo od 1. avgusta do vključno 14. avgusta. Delnice bodo imele nominalno vrednost 5000 kun. Ponuden je vpis vse glavnice 300 milijonov kun. Po zakonski odredbi o Hrvatski državni banki smejo delnice vpisati samo hrvatski državljani in domače pravne osebe, kar se mora dokazati pri vpisu samem. Vsak vpisnik mora pri vpisu delnic predložiti dokazila o državljanstvu. Ob vpisu je vplačati 50% zneska vpisanih delnic, ostalih 50% pa je treba plačati najkasneje 8 dni pred ustanovno skupščino delničarjev. Vpis delnic se smatra kot odobren, če vpisnika 15 dni po zaključku vpisnega roka ne odkloni predsednik banke. — Prejšnji teden je pričela v Zagrebu poslovati prva Batova popravljalnica za čevlje. Zagrebške podružnice tvrdke Bata v Zagrebu prejemajo zaenkrat v popravilo na dan po 500 parov čevljev, in sicer predvsem od delavcev v pridobitnih podjetj'h, ki se kot taki izkažejo, nadalje od državnih, samoupravnih in zasebnih nameščencev, ki se morajo prav tako izkazati. Za nove usnjene podplate je treba predložiti nakaznico zajednice za usnje, medtem ko za podplate iz gumija taka izkaznfca ni potrebna, čim bodo urejene nadaljnje po-pravljalnice, bo tvrdka sprejemala v popra- vilo še večje število čevljev na dan. — Prva hrvatska tvornica olja v Zagrebu je za leto 1942 zabeležila čisti dobiček v višini 2.93 milijona kun. — S sedežem v Osijeku je bila ustanovljena na zadružni podlagi tvornica za medro galico, ki bo druga tvornica te vrste na Hrvatskem. = Koncentracija v češko - moravskem bančništvu. Te dni je bila odobrena fuzija med dvema praškima bankama, in sicer med 2ivnostensko banko in Češko industrijsko banko. Fuzija bo izvršena na ta način, da bo Živnosteneka banka prevztla češko industrijsko banko in bo v tej zvezi zvišala svojo glavnico od 331.25 na 396.25 milijonov Kč. Delničarji Češke industrijske banke bodo za 11 delnic te banke prejeli 4 delnice 2ivnostenske banke. Sedaj poročajo iz Prage še o združitvi dveh javnopravnih denarnih zavodov. S posebno vlsdno naredbo je bila odrejena združitev Deželne banke za Češko s Centralno banko hranilnic v Pragi. Novi zavod se bo naziva 1 »Deželna banka za Češko — Centralna banka hranilnic za Češko in Moravsko«-. Delokrog novega zavoda se bo nanašal na deželo Češko, kolikor pa bo banka poslovala kot centrala hranilnic, tudi na deželo Moravsko. Deželna banka za Moravsko v Brnu bo nadalje samostojno poslovala, vendar bo novi združeni zavod pri Deželni banki za Moravsko vzdrževal podružnico za vzdrževanje poslov s hranilnicami. =r Madžarska bo dobavila pohištvo v Švico. Nedavno se je mudilo v Švici zastopstvo madžarske industrije pohištva in lesno-industrijskih podjetij zaradi razgovorov o povečanju madžarskega izvoza pohištva v Švico. Izgledi za izvoz kvalitetnega in luksuznega pohištva v Švico so prav ugodni. Manjše pa so možnosti za izvoz običajnega pohištva. = Tudi v Španiji bo letošnja vinska lo-tina prav dobra. Včeraj smo poročali o dobrih izgledih za letošnjo vinsko letino v Italiji, ki bo dala okrog 40 milijonov hI vina, medtem ko je znašal lani pridelek 32 do 33 milijonov hI. Tudi v Španiji priča-kujejo obilni vinski pridelek in so zaradi tega na vinskem trgu v zadnjih tednih cene pričele popuščati. V trgovini na debelo j3 osnovna cena popustila na 6 pezet za hek-tolitrsko stopnjo. Maksimalni ceni k Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 Ure; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšen«čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 Ure; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za Uter. 4. Mleko 2.50 Ure za Uter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 iire za stot; mehki roblancl (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23-4.10 Ure za kg. !7% kisline, Nakaznice za enotno mtrko in marmelada Prehranjevalni zavod Visokega komisa-rijata v Ljubljani poziva trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakaznice za enotno in koruzno moko ter marmelado za mesec avgust na Novem trgu št. 4/II po naslednjem abecednem redu: 28. julija A—F. 29. julija G—Ke, 30. julija od Ke do L, 31. julija M do O, 2. avgusta od P do S in 3. avgusta od Š dO 2. Vsak trgovec naj se zglasi točno ob določenem terminu in ob jutranjih urah, ker se zamudnikom ne bo naknadno nakazovalo. GLEDALIŠČE OPERA Sreda, 28. juUja ob 19.: Madame Butterfly. Red Sreda. Četrtek, 29. julija, ob 19.: Mrtve oči. Red četrtek. Petek, 30. jul., ob 19.: Madame Butterfly. Red A. Sobota, 31. julija, ob 19.: Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Gostovanje Zlate Ujungjenčeve. članice beograjske Opere. Opozarjamo na dva nastopa naše priljubljene gostje, ki bo pela drevi za red Sreda in v petek za red A, naslovno partijo v Puccinijevi »Madame Butterfly«. Zasedba partij za drevi: But-terfly - Gjungjenčeva, Suzuki - Karlovčeva, Kate-Sturmova, Pinkertcn-Lipušček, Shar-pless-Popov, Goro-Rus, Yarn2dori-Dolničar, bonec-Lupša, komisar _ Gregorin. uradnik-Škabar, mati - škrjančeva. Dirigent: D. 2ebre; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; scenogref: A. Fcriga. Uprizoritev D' A'bertove opere »Mrtve oči« bo v četrtek za red Četrtek. Zasedba partij bo običajna s Hevba.lovo. Primožičem, Polajnarjevo in Anžlovarjem v glavnih partijah, Dirigent: Samo Hubad; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti. Umrl nam je naš dragi ln nepozabni mož, sin, brat in svak, gospod AUGUST LOZAR ELEKTROTEHNIČNI MOJSTER v ponedeljek 26. t. m. ob 18. uri, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v sredo 28. t. m. ob %4. uri popoldne z 2al — kapele sv. Antona — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. Julija 1943. Žalujoči: JULKA roj. MACAROL, žena; JOŽEFA, mama; geom. MATE, EDO, LADO, bratje; MILKA por. KOŠIČ, ZORA, por. PAULIHA, sestri — in ostalo sorodstvo KULTURNI PREGLED Nekatere sisve izvirne knjige Med kopico izvirnih knjig, ki so se nabrale na mizi slovstvenega krcnsta, so nekatere izšle žc pred meseci in je samo njegova zaposlenost kriva ce niso bile še doslej v tej rubriki zad: sti prkazane in označene. Naj jih v tem članku navedem samo s krajani kroni-karsk:mi besedami. Tako sim: dobili pred meseci mladinsko povest Jc V o v k a »Nac Buček« (Slovenčeva knjižnica -t. 3b). Vovk. ki je sedaj katoliški kaplan v Beogradu, je izdal malo pred izbruhom vojne zbirko mladinskih humoresk »Za-plankarji«. V nji je že nekoliko nakazal okolje, v katerem sc giblje »BuČek». ki je sedaj Vov-kovo najznačilnejše slovstveno delo. O tej povesti pravi m v avtobiogratiji, ki jo beremo v uvodu te knjige, da »jc in ni avtobiografija«. S humerjem. ki fa je v slovenskih mladinskih fin sploh pripovednih) knjigah tako malo — in še ta je kajkrati nepristen in prisiljen — pripoveduje pisatelj o mlfdosti »vaškega poied-neža«. Najrazličnejše resne in šaljive dogodivščine malega Bučka so spletene z dobrim slov-6tvcn:m c.ku> " fn v pester pripovedni trak in zagrabijo mladega in doraslega bralca s prepri-čevalnostjc pisateljeve lahke, živahne in vedre besede. O pesniku Jožetu Dularju avtorju nove-lističnc zbirke »/Judje ob Krki« (Slovenčeva knjižnica št. 50) ho treba spregovoriti kaj več, ko izide njegov, za bližnje mesece napovedani roman »Krka umira«. Zbirka novel m povesti, k: jo jc ilustriral Lojze Pcrko, Sevenn Šali pa Opremil z uvodom, obsega 13 daljših in krajših proz. Vse oo spir are v dokaj preprosti obI'ki ?. realističnega zornega kota in brez posebno globokih p.-'hc!( -tandard. Zato Deržajeva knjiga žal v nobenem pogledu ne prinaša tega. kar bi želeli in — v danem primeru — samo pozdravili kot obogatitev naše slovstvene in umetniške graf kc in nosebej še kot prispevek k naši alpi nistični literaturi. renlka Baskera v slovenščini Kmalu bomo imeli tudi v našem jeziku vse pomembnejše romane enega izmed re-prezentantov evropskega romana 19. stoletja Charlesa Dickensa. Nekaj let po izidu treh knjig Župančičevega prevoda največje Dickensove pripovedne mojstrovine > Davida Copperfielda« smo dobili v prevodu pisatelja Mirka Javornika in v izdaji ■ Naše knjige* (Ljudska knjigarna) dve zajetni knjigi romana »Dorritova najmlajša . Treba je takoj povedati, da ta roman kvalitativno ni v prvi liniji, kakor David Ccoperfield«, »Oliver Tvvist« in »Pickvvickovci■■.:, vendar je še vedno delo, ki sodi med nosilne stebre Dickensove neminljive slevestvene slave in zasluži prevod celo v take jezike, ki — kakor naš — potrebuj:jo v svoji prevodni književnosti čim večjo ekonomičnost in zato čim strožjo selektivnost (v čemer pa že nekaj časa bolj ali manj odpustljivo grešimo). »Domtova najmlajša« razodeva značilne odlike, pa tudi nekatere senčne strani Dickensove pripovedne umetnosti. Senčno stran omenjamo takoj: je to razvlečenest romana, njegova preobteženost s postranskimi zapletljaji in razpletljaji, prevelika natančnost in nadrobnost v opisih situacij in oseb. skratka: razvojni tempo celotne povesti. Morda je več krivde za to v nas kakor v Dickensu, zakaj sodoben človek je zgubil tisti notranji mir in potrpežljivo sprejemljivost, ki sta odlikovali bralca v času naših dedov in pradedov in ki sta združeni z mnogo srečnejšimi, že kar idiličnimi časi, nego je naša vihrava in burna doba s svojim filmskim tempom. Odlike Dickensove pripovedne umetnosti v »Dorritovi najmlajši« pa so iste kakor v vseh njegovih delih: Predvsem je Dickens pripovednik v najboljšem in naj-žlahtnejšem pomenu besede, čudovit fabu-list. skoraj neizčrpen v svoji iznajdljivosti glede zapletanja in razpletanja istorij, pri tem pa bister opazovalec življenja in človeške daše, sijajen portretist tipov in značajev ter nad vse ljubezniv, pežlahtnjujoč umetnik, ki pristno in globoko sočustvuje z nesrečnimi in izmučenimi ljudmi. »Dorritova najmlajša« je nastala kmalu po »Davidu Copperfieldu«. -.Ni to najbolj občudovano Dickensovo delo,« pravi o nji Andre Maurois, »vendar je zelo lepa knjiga.« V tesnem prostoru ni mogoče niti v obrisih navesti vsebine te tipične Dickensove povesti. Morda je njeno jedro, njen smisel, tako rekoč njena »filozofija« v poglavjih, kjer biča s svojo ljubeznivo in vedro, čeprav tudi po svoje estro satiro biroki atizem, prosluli angleški birokrati-zem Dicl«ensove dobe. Orisi uradništva in uradniškega življenja v tej knjigi so kar * Otvoritev doma za matere in otroke v Belegni. V Bolcgni so te dni otvorili dum za msitere in otroke, ki nosi ime princese M3>rije Gabrijele Piemcntske. Med predstavniki državnih in lokalnih oblasti je bil tudi bolojnski nadškof in kardinal, ki je podelil novi ustanovi svoj blagoslov. * Dar Spalata za prizadeto prebivalstvo Rima. V vladni palači v Spalatu je ondotni Prefekt sklical sestanek domač.h sindikalnih in korporativnift organizacij, katerih zastopniki so na koncu sk enili -Jati na razpolago 100.000 lir za žitve letalskega napada na Rim. * Mareonijeva rojstna hiša poškodovana. Iz Boiogne poročajo, da. je bila pri zadnjem bombnem napadu na to mesto zadeta in poškodovana tudi rojstna, hiša izumitelja Guglielma Marconija. Poleg drugih paač je bilo zadeto tudi vl3dno poslopje, kjer je bolan ležal Prefekt dr. Letta, ki je bil zaradi letalskega napada lahko ranjen. Navzlic temu je dajal naipotke 2a redevadna dela,' ki so bila v teku. o Posvetitev vioentinskega škofa v Benetkah. V beneški baziliki sv. Marka je bil v nedeljo posvečen za novega vicentinskega škofa msgr. Carlo Zinate. Svečanosti so se udeležili poleg cerkvenih odiičnikov beneški patriarh kardinal Piazza, njegov pomožni škof ter škof iz Senigalije. Obred je bil zaključen s svečano zahvalno pesmijo. * Rismarck v italijanskem filmu. Filmski podjetnik Asvero Gravelli je napivavil načrt za snemanje filma o državniku Fran-cescu Crispiju. Film se odigrava v 80 letih, ko je Crispi dosegel vrhunec svoje moči. Poleg Crispija nastopa v filmu tudi znani nemški državnik železni kancetor Bismarck. * Počastitev pr^f. Pohlenza. Profesor dr. Maks PohJenz iz Gottingena je bil imenovan za člana »Accademie degli Arcadi« v Rimu. Prof. Pohlenz je pisec mnogih del o gršld kulturni zgodovini .ter obravnava v svojih spisih filozofa Platona, grško tragedijo in grško znanost. * Tudi v Padovi so čutili potresni sunek. Dne 24. julija ob 3.44 zjutraj so zabeležili potresomerni aparati v Padovi rahel potresni sunek, ki so ga občutili splošno vsi prebivalci mesta in pokrajine Be-luno. Po sodbi izvedencev je bilo ognjišče potresa oddaljeno kakih 70 km. Ob 5.26 zjutraj se je potresni sunek ponovil. * Lokomotiva se js iztirila. V Benetksto se je te dni iztirila lokomotiva pospešenega vlaka, ki je prihajal iz Padove. Lokomotiva je v redu zavozila na kolodvor, zaradi naipake v zavori pa je krenila s tirai ter se zarila v neki zid. porušil« njegove temelje in poškodovala tudi streho nad seboj. Med potniki je nastala zmeda, ki pa se je kmalu polegla, ko so ljudje videli, da ni človeških žrtev. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. V ponedeljek je preminil elektrotehnični mojster g. Avgust Lozar. Zapušča ženo in drugo sorodstvo. Na zadnji poti ga bodo spremili v sredo ob pol 16 iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Par°ka. v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru sta se poročila v soboto 24. julija dr. Rastko Močnik, sin pokojnega ru-dars-kega glavarja inž. Josipa Močnika in gdč. Mojca Mejakova, hči inšpektorja drž. žel. Rudolfa Mejaka. Priči sta bila za ženina dr. Rudolf Krivic, odvetnik in za nevesto njen stric rentgenolog dr. Ciril Cirman. Med poročnim obredom je pela operna pevka gospa Vidalijeva pod vodstvom opernega dirigenta Zebreta, ki je igral na orglah. član opernega orkestra Jermol pa je igral violino. Obilo sreče! u— Kopalna sezona je v polnem razmahu. Vreme včasih sicer nekoliko ponaga-ja, toda potem se spet hitro zvedri j.n sonce znova prigreva. Temu primerno je ob naših vodah od jutra do večera polno kopalcev. Kljub temu, da imamo zadnje dni po večini sončno vreme, je zračni tlak razmeroma nizek. Pretekli teden se je z izjemo v ponedeljek in sredo, ko je padel pod 670 mm, držal na višini od 760 do 763 mm. Tudi v tem tednu nj bilo spremembe. Včeraj zjutraj pa je barometer zabeležil že nekaj nad 763 mm zračnega tlaka. Ozračje je še vedno toplo. V ponedeljek čez dan je bila zabeležena najvišja temperatura 27.2 stopinje Celzija, v torek zjutraj pa je znašala najnižja temperatura 14.4 stopinje Celzija. u— Ne jejte nezrelega sadja! Na trg prihaja dosti sadja, ki že na zunaj kaže, da ni dosti zrelo, vsaj ne toliko, da bi bilo užitno surovo. Toda gospodinje planejo tudi po takem sadju ter ga dado otrokom. kar ima za posledico, da se pojavjo lažji ali težji primeri črevesnih katarjev. » Po dosedaj veljavnih odredbah prodaja nezrelega sadja sicer ni prepovedana, pač oa mora trgovec imeti vedno Označeno, da je to sadje samo za vkuhavanje. Prodajalec ali prodajalka, ki bi prodajala nezrelo sadje in ne bi imela take vidne označbe, bo seveda kaznovana. Skrb staršev pa je, da takega sadja ne kupujejo ter ga ne pojedo surovega, posebno ga pa ne smejo dati otrokom, če jim hočejo obvarovati zdravje. V sedanjih časih oslabljena odpornost odraslih, zlasti pa tudi otrok je vzrok, da ima surovo nezrelo sadje lahko prav težke posledice za zdravje. Zato pa moramo počakati in potrpeti na dosti zrelo sadje, premalo zrelo sadje pa porabimo za vkuhavanje. Če sadje kuhamo, ga lahko porabimo takoj, še več nam bo pa zaleglo pozimi. u— islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrosti eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino g. Vladimir Levstik. Knjigo je opremil ing. arh. Oton Gaspari in je delo pravkar izšlo v založbi Knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani. u— Za dijake in dijakinje srednjih, strokovnih in meščanskih šol otvorimo dne 5. avgusta specialni počitniški pouk iz vseh predmetov in Jezikov. Namen našega počitniškega dela: Temeljita priprava za dijake-inje, ki imajo ponavljalne izpite in posebej za dijake-inje. ki želijo dobro p°-noviti učno tvarino in izpopolniti svoje znanje za prihodnje šolsko leto. Ločeni oddelki do šolah in razredih. Poučujejo samo gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno od 9.—12, in 16. do 18. ure. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole. Kongresni trg 2, II. nadstr. u— I. ženska realna gimnaaija v Ljubljani bo zaključila šoOsko leto s skupno službo božjo, ki se bo vršila v cerkvi sv. Jožefa v soboto dne 31. julija ob 9. uri. Učenke vseh razredov naj se zaradi ureditve zbero pet minut poprej v cerkvi. Po službi božji bo razdelitev spričeval na dvorišču Lichenturnovega zavoda. — Ravnateljstvo. .. .. u— Velike povečane fotografije po vsaki sliki izdeluje Učno in solidno foto B E M, Ljubljana, Wolfova 6. u— popravni izpit boste najbolje opravili, če se vpišite takoj prve dni avgusta v učne tečaje v Ltcbtentumovem zavodu. Poučevali bodo vse predmete samo gimnazijski profesorji. Vabljeni so tudi dijaki (inje), ki nimajo popravnega izpiita«, a žele kakšen predmet temeljito prede7ati. Učnina nizka. Vpisovanje od 2. do 5. avgusta dnevno od 9. do 11. ure. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod, Ambrožev trg. u— Mestni tržni urad v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10 zaradi snaženja prostorov v ponedeljek in torek 2. in 3. avgusta ne bo posloval za stranke. u— Nesreče. V ljubljanski bolnišnici so zadnje dni sprejeli spet več ponesrečencev. Iz Velikih Lašč so pripeljli z zlomljeno levo nogo 59 letnega posestnika Janeza Jakliča, ki mu je v gozdu padel na nogo hlod. Po glavi se je potolkel 4 letni sinček delavca Tomaž Jenko iz Ljubljane. Desno oko si je poškodoval pri delu 60 letn; delavec Anton Debevec iz Borovnice. 9 letnemu sinu pleskarskega mojstra Janezu Vrhuncu iz Ljubljane je na pokopališču padel nagrobni kamen na levo nogo in mu jo zlomil. Po obrazu in po rokah se je opekla 16 letna hčerka posestnika Antonija širc-ljeva iz Go*sje vasi; stala je preblizu ognjišča in se ji je vnela obleka. Z vrelo juho se je opekel po vsem životu 1 letni sinček policijskega stražnika Peter Mebe iz Ljubljane. Z ostrešja je padel in dobil notranje poškodbe 50 letni tesar Jakob Ho-nigman iz Dolenje vasi. Z Gorenjskega O terorističnih letal sh i napadih Anglo-amerikancev je na zborovanju v Beljaku govoril namestnik pokrajinskega vodje Thl_ mel. Govornik se je pred nedavnim vrnil z ogleda hudo prizadetih krajev v zapadni Nemčiji po angloameriškem letalskem terorizmu. S svojim pripovedovanjem je poslušalce takoj priklenil nase. Nato je okrožni vodja Herzog dejal, da se za sovražniki Nemčije še vedno skrivajo židje. Nove umetnine na Gorenjskem. Iz nemških listov povzemamo, da bo poslopje deželnega urada v Kranju okrašeno s freako profesorja Lobisserja. Tudi okrožno poslopje v Radovljici bo dobilo svojo umetnino. Akademski slikar O to Bostereimer bo narisal stensko sliko, ki bo predstavljala moža in ženo v varstvu mogočnega orla. Pod sliko === »klasični«. Toda značilnost Dickensove knjige je v tem, da je poleg te teme razpletel celo vrsto drugih, med njimi seveda ljubezenskih, in jih dovršil s tistim čudovitim kombinatoričnim darom, ki ni zapustil Dickensa niti v času, ko se je po »Davidu Copperfieldu« čutil že izmučenega in je sanjaril o počitku, o obnovi pe-šr.^očih sil. Bilo mu je takrat pet in štirfc deset let. V romanu je tudi marsikaj avtobiografskega; predvsean je v prizoru, ko Artur Clennam sreča čez dvajset let Floro, ki jo je ljubil kot dekle, in vidi mučno spremembo očarljivega dekleta v debelu-šasto in klepetavo matrono, Dickensov osebni doživljaj z Marijo Beadnellovo. Sicer pa tudi ta roman, prav kakor ostala Dickensova dela, razodeva pisateljevo čudovito vživetje v človeško, posebej še žensko dušo in tisto toplo simpatijo, ki jo čuti pisatelj do vseh pozitivnih oseb svoje isto-rije, do vseh, ki jih obseva z gorkimi žarki iznajdljivega in sočutnega duha. Mirko Javornik je s svojim prevodom tega zajetnega in jezikovno zahtevnega dela opravil z nedvomnim uspehom nalogo, ki je v količinskem kakor tudi v kakovostnem pogledu zahtevala velik prevajalski napor in zlasti po Zupančičevem prenosu Dickensovega stila v naš jezik posebno tankočutno pozornost. ZAPISKI Beethovnova neznana dela. Nemški znanstvenik dr. Max Unger, ki se je specializiral za proučevanje Beethovna, ugotavlja v nekem članku, da obstoji okrog sto Beethovnovih skladb, ki so doslej še neznane. Samo v neki zasebni rokopisni zbirki v Švici, katere katalog je dobil Unger na razpolago, je odkril kakih deset, dvanajst mojstrovih manjših kompozicij. Kakih petdeset še neobjavljenih skladb pa navaja znani violinist Willy Hees v petem zvezku »Švicarskega letopisa za glasbene študije«. Hess je objavil med drugim skladbo »Cantata italiana«, M jo je spisal Beethoven leta 1814 (v času, ko je pripravljal drugo verzijo Fidelia in Klavirsko sonato op. 90). Profesor Schunemann pa je v bogati zbirki rokopisov Pruske državne knjižnice odkril večjo zbirko še neznanih Beethovnovih skladb, med njimi razne Danse, komponirane v različnih razdobjih Beethovnove tvornosti. Študija o Musorgskem. Italijanska raziskovalka Gianandrea Gevazzeni je izdala pri Sansoniju prvo študijo o skladatelj-skem delu ruskega komponista Musorgske-ga »Mussorgski e la musica russa del-T800«. Študija je zgrajena neposredno z uporabo razpoložljivih ruskih virov in na podlagi arhivalnega proučevanja še neobjavljenega gradiva o skladatelju »Snegu-ročke«. Razstava hrvatske umetnosti v Bratislavi, prirejena v duhu načrtnega kulturnega sodelovanja med Hrvati in Slovaki, je bila uspešno zaključena. Razstavljena so bila dela Meštroviča, Avgustinčiča ln Kareliča izmed kiparjev, slikarstvo ln grafiko pa so zastopali Babič, Berič, Mišo, Kljadovič, Kraljevič, Kirin, Bagič in drugi. bodo Goethejeve besede »MI smo ljudstvo, ki hoče iz teme na svetlo«. Smrtna nesreča v planinah. 45letni Upo- graf Heinz Jager iz Berlina je priSel s svojim 151etnim sinom na Koroiko na počitnice. Pred kratkim sta ee povzpeli na planinsko turo na Lačur. Pri sestopu je očetu spodrsnilo in je padel 40 metrov globoko čez sltale. Hudo ranjenega so prenesli v planinsko kočo, kjer pa je po treh urah umri. Spodnje štajersko Zborovanje Heimatbunda v Mariboru. Preteklo nedeljo so se v Mariboru zbrali k zasedanju krajevni skupinski vodje, okrožni vodje !n drugi funkcionarji Štajerske Domovinske zveze. Nagovoril jih je zvezDi vodja Franc Stelndl. Dotaknil se je vseh aktualnih vprašanj. Po splošnem pregledu vojaškega in političnega položaja je izčrpno poročal o političri situaciji na Spodnjem Štajerskem. Funkc'cnarji Heimatbunda, je med drugim dejal zvezni vodja, morajo biti nosilci vere in zvestobe do Hitlerja. Na zaključku se je spomnil obletnice narodno-socialističnega preobrata leta 1934., kj se ! je sicer ponesrečil, toda žrtve eo pripo-1 mogle do zmage leta 1938. Novi grobovi. V Mariboru je po hudi bo-j lezni umrla v 70 letu starosti Antonija Forstneričeva. V Slovenjem Gradcu je po kratki bolezni preminila Marija Sieglova. Nadalje sta v Mariboru umrla 75 letni so-darski mojster Alojz Gnr.jak in 66 letni poljski delavec Frar.c Kancler iz Zgornje Polskave. Odlikovan Sp°d n ještajerec. »Msrburger Zeitung'< poroča, da je bil vojni prostovoljec Emil Zemljič iz Konjic za svojo hrabrost na vzhodni fronti odlikovan z železnim križem druge stopnje. Protiletalska zaščka v Radvanju. Člani protiletalske zašč;te krajevne skupine v Radvanju so se pred dnevi zbrali na prvem sestanku. O določilih zakona o protiletalski zaščiti je govoril tovariš Erbesch. Sestanek gozdarjev v Lučah. Gozdarski mojster iz Ljubnega je skl!cal gozdarje, gozdarske paznike in drvarje na obratni sestanek v Lučah. Prišli so tudi krajevni skup nski vodja, župan in vodja orožnikov. Godba je skrbela za zabavo. Mariborski dnevnik poroča, da so se udeleženci sestanka, čeprav je spočetka delalo težkoče neznanje jezika, kmalu sporazumevali. Odhod dunajskih otrok s Spodnjega štajerskega. v soboto popoldne so se v dvorani Heimatbunda v Mariboru zbrali mladenki in dekleta jz dunajskega okrožja, ki so prebili 14 dni na Spodnjem štajerskem. V imenu zveznega vodje jih je pozdravil Siegfried Tremi in izrazil upanje, da se bodo prihodnje leto spet vrnili na Spodnje štajersko. Iz 400 mladih grl je nato za-donela pesem »Samo svcbodj velja naše življenje«. V Dravi je utonil. Pred očmi svojega, očeta, je utonil llletni učenec Avgust Wa_ ganigg. Kopal se je v stranskem rokavu Drave pri železniškem mostu v Ptuju, kjer ga je zgrabil vrtinec in ga potegnil na dno. Iz Hrvatske Imenovanje Doglavnlkov in Poglavnih pobočnikov. Kakor znano, tvorijo glavni ustaški stan ooglavniškj svet in pobočniškf zbor. Doglavnikov je po ustavi največ 12, Poglavnih pobooiikov pa 7. Hrvatski listi od preteklega četrtka objavljajo imenovanja za Doglavnike in Poglavne pobočnike. Zunanji minister dr. Mile Budak. zasebnik Adein Aga Mešič iz Tesinja, kmet Miško Račan iz Velikih Zdencev in ustaški polkovnik dr. Mato Frkovič so bili imenovani za Doglavnike, za Poglavne pobočnike pa sta bila imenovana ustaški polkovnik Mijo Bzik in ustašinja Mira Vrličak-Dugački. Italijanski poslanik pri zagrebškem županu. Pretekli teden je zagrebškega župana Ivana VVernerja obiskal italijanski poslanik v Zagrebu Luigi Petrucci, kjer se ie zadržal v polurnem prisrčnem razgo-i voru. as topna avdijenon hrvatskega posfe-nika v Budimpešti. Novoimenovani hrvatski poslanik dr. Vladimir Košak je državnemu upravitelju Horthyju izročil svoje poverilne listine. Bolgarska odlikovanja za hrvatske častnike. Bolgarski kralj Boris je odlikoval naslednje hrvatske častnike: podpolkovnika Dragotina, Čada, podpolkovnika šterfioka, majorja Antona Novaika, stotnika Zvomi-mira Sušiča in nadporočnika Franja šantla. Odlikovanja je izročil hrvatskim častnikom bolgarski poslanik v Zagrebu. Italijanski tiskovni ataše v Zagrebu. S Kraljevim dekretom je bilo pri italijanskem poslaništvu v Zagrebu ustanovljeno mesto tiskovnega atašeja. Novi funkcionarji zveze upokojencev. Za predsednika hrvatske zveze upokojencev je bil imenovan prof. Husein Dubrav-čič. za načelnika podzveze državnih upokojencev Rafael Rosandič, svetnik gtola sedmorice, za načelnika pri podzvezi zasebnih upokojencev pa je bil imenovan Emil Bandl. Župni poverjeniki so Vatro-slav Wittner, Osman Sokolovič. Ljudevit Vice in Omer Siladžič. Batove popravljalnice Čevljev odprte. Pretekli petek so Batove poslovalnice v Zagrebu začete prevzemati v popravilo čevlje. Vsaka bo zaenkrat sprejela po 100 parov čevljev na dan. Za templanje z usnjem morajo lastniki prinesti nakazilo, gumaste podplate pa dobi lahko vsakdo brez nakazila. Srečko Magotič v ponedeljek popoldne ob treh je umrl ravnatelj v pokoju in slikar g. Srečko Magolič. Z njim je odšla iz naših vrst markantna postava. io Ljiiblfana SREDA, 28. JULIJA 1943/XXI. 7.30: Slovenska glasba. 8.00; Ne poved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v sloveničini. 12.45: Operetna glasba. 13.00: Napoved Časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Operna glasba na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10; Klasični orkester vodi dirigent Manno. 14,40: Koncert beritonista Borisa Popova. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa, — Poročila v italijanščini. 17.15: Re-produc. glasba na ploščah. 17.40: Koncert Klasičnega tria. 19.00: »Govorimo italijansko « — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. i®.45: Politični komentar v sloveničini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v Italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.50: Klflaični orkester vodi dirigent M-nno. 21.10: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. 21.40: Zaoi' mivosti v slovenščini. 21.50: Iz znanih Srečko Magolič se je rod^l 6. aprila 1860. v Ljubljani. S 13. letom je vstopil kot vajenec v tiskarno R- Milica v Ljubljani. Kot stavec je delal pri BSmbergu in r Narodni tiskarni, kjer je leta 1884. postal tehnični vodja. Potem je bil upravitelj Hribarjeve tiskarne v Celju, kjer je odprl tudi fotografski atelje. Nekaj čase je bil potem na Češkem, nakar se je vrnil v Ljubljano, kjer je vodil Hribarjevo in potem Zadružno tiskarno. Kot tiskarski strokovnjak je bil glasnik svobodne smeri v tiskarstvu, ki se je otresala tesnosrčnih pravil o izbiri črk in skupin ter pospeševala razdelitev in izpopolnjevanje prostora po lastnem preudarku in okusu. Magolič je bil tudi pisatelj - humorist. Urejeval je humoristične liste »Škrata*, »Rogača« in »Ježa«. Pod raznimi psevdonimi je priobčil mnogo humoresk, satir in kupletov pa tudi kot Zane z Iblane, Bol-tatu Pepe, Frtaučku Gusti in Kurenčkuva Neška je na humorističen način obravnaval v ljubljanskem dialektu sodobne dogodke. Pokojni Srečko Magolič je bil najplo-dovitejši in najuspešnejši slovenski slikar samouk. Izobraževal se jo iz knjig in s potovanji, posebno po Nemčiji. Spočetka je slikal tudi akvarele, pozneje pa samo z oljem. Prav tako je pozneje opustil sli' kanje portretov in se posvetil samo kraji-narstvu. Svoje motive je iskal v Ljubljani in njeni okolici, zlasti v Mestnem logu. v Tivoliju in na Rožniku pa tudi v Kranjski gori in na Dolenjskem. Razstavljal je v Ljubljani, Beogradu in Sofiji. Kolektivno razstavo ie s svojim sinom Srečkom priredil v Ljubljani leta 1926. in 1930. — Več njegovih slik je v zbirki Narodnega muzeja. K večnemu počitku bodo pokojnika spremili v sredo ob 15. iz kapelice Sv. Krištofa na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Naj mu bo ohranjen trajen lep spomin; Njegovim svojcem izrekamo nase iskreno sožalje. V spomin dr. Alojziju Kantu pokopali smo ga preteklo soboto na vi-i škem pokopališču. Veliko število ljudi, ki ga je spremilo na zadnji poti, je pr'čak> 0 njegovi popularnosti med vsemi sloji. Pokojni dr. Rant je bil mož velike izobrazbe in Intel'gence. ki je presegala okV-r njegovega delovanja. Prepotoval je bil v prejšnjih letih ves svet, kar mu je razširilo pogle-l in vzelo vsako ozkosrčnest. Po prvi svetovni vojni je pfšel kot fl-nanči ekspert k takratni finančni delegaciji v Ljubljani, kjer se je zaradi svojega obširnega strokovnega znanja takoj uveljavil. Pozneje je prevzel tajništvo Zveze bančnih zavodov Leta 1929. pa, ko je novo izvoljeni občinski svet sklenil Začeti z Obnovo in prenovo našega mesta, je sprejel mesto finančnega referenta, ki se je nft novo ustvarilo na mestnem magistratu. Kot mestni finančni referent je dr. Rant preosnoval mestno finančno službo, seetaV-ljal mestne proračune, nadziral v denarnem pogledu poslovanje podrejenih uradov in mestnih podjetij ter vzdrževal potrebno zvezo s finančnim ministrstvom. V svojem delu je bil do skrajnosti vesten in natančen. Modern1z;ral je vse denarno poslovanje občine. Osnutki mestnih prčračunov, Id jih je predlagal županu in mestnemu svetil, so bili izdelani v najpodrobnejše detajle, tako da je mogel vsakdo, če se je le nekoliko potrudil, ugotov'ti porabo vsake^jt dinarja. Tudi njegovi letni končni obračuni so biii do skrajnosti natančni, tako da so nudil; vsakemu vsak čas popolno sliko mestnega gospodarstva. V sedmih feU osmih letih njegovega poslovanja na mestnem magistratu je šlo na stotine in Stotine milijonov skczl njegove roke in vendar je b'lo vedno vse v najlepšem redu. Zato je bil opravičeno ogorčen, ko se je po njegovem odhodu začelo ravro v finančnem pogledu napadati občinsko upravo, kateri je bil služil. Ko je v(del, da »e v njeno brambo ni dvignil nrhče od onih, ki so sodelovali in WU pr'če tega dela. je to st«. ril sam. Nastopil je s tako temeljitostjo, vztrajnostjo in skoro bi reki-; zagrizenostjo, da je zmagal na celi črti. Dokazal Je, da je b'la občinska uprava, kateri je bil služil, dobra, poštena in uspešna. Njegov uspeh mu je olepšal zadnja leta njegovega življenja. Časten spomin dr. Rantu! Df. O. P. oper »PONCHIELLI« Gioconda. 22.20: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.45: Poročilo V Italijanščini. Iz Srbije Dveietnlea reorganizirane beograjsk« univerze. Ob priliki druge obletnice rčorga-niziranja beograjskega vseučilišča Je imel rektor dr. Nikola Popovič ob navzočnosti vseh rednih in izrednih profesorjev govor, v katerem se je spominjal razvojnih stopenj univerze. Zahvalil se je nemškim »>b-laotvom »9 razumevanje in podporo, ki so jo nudili beogr-j»ki -~""^bltsv kulturnih odnoš^jev med Nemci in Srbi. »JTJTRO« It. 137 as. m ms-xxi SPOR^i 0 redu in organizaciji na sploh Kaj bi morali upoštevati prireditelji športnih prireditev, da bi imeli uspehe v vnanji organizaciji? prepire. To razpoloženje preide polagoma tudi na prireditelje same in potem ni več daleč, ko se sprejo še ti med seboj, nakar je skoraj neizogibno, da izgubijo glavo še zadnji trezni med njimi in se ponesreči do zadnjega vse, kar b sicer morda uspelo kljub slabi organizaciji v celoti. Taka prireditev je za šport zelo kvarna.« Zadnje čase je večkrat padla beseda o redu ir, organizaciji na športnih terenih in prav pred kratkim smo spet nekje morali zapsati. da na eni športnih prireditev o smotrni organizaciji ni moglo biti govora. Ni naš namen, da bi zdaj obešali to šibko stran naših sedanjih športnih delavcev na veliki zvon, toda kar sama od sebe se nam vsiljuje misel, da bi ob tej naj bolj prikladni priložnosti — saj je te dni v športnem življenju pri nas nastal kratek odmor — posvetili nekaj prostora temu splošnemu pojmu, o katerem menda nekateri menijo, da je kakor nalašč ustvarjen za to da m' pri listih sežemo po njem. kadar se nam zdi. da bi bila poročila o prireditvah na zelenem ali belem ali ne vem na kakšnem polju suhoparna, če bi ne imela še skoraj obveznega pripisa o organizaciji prireditve. To seveda ni tako. temveč je res prav obrat-f';-1 ie organizacijska stran vsake prireditve r ii t-ako va/na kakor vse ostalo, kar spada k - -r,-: kega lavnega nastopa v športu To so poka/..i štete velike in največje prireditve v športu, med njimi tudi vsakokratne olimpijske igre, za katere je bil pripravljen ogromen organizacijski aparat s sto in sto sodelavci, k' so v posameznih odborih snovali in pripravljali podrobnosti že rr^-ece in mesece ali tudi 1 pred samim r >rn. Ze pri delu teh - sc je videl . tia kaj vse je bilo treba . - v zbiru raznih priprav, še bolj pa se ;e pokazalo pozneje, ko so se začeli dogodki na terenih in okrog njih. kakšne raznovrstne naloge in težave je moTal vsak odboT premostiti, če ni hotel, da bi sc v navalu dogodkov in množic zrušil pod bremenom napak pomanjkljive organizacije. Toda kaj bi skromne domače stvari primerjali z velikimi po svetu! Ostanimo kar lepo doma in poglejmo nekoliko okrog sebe! Res je, da so naše prireditve nekoč bile in so še zmerom omejene na povprečno okolje udeležencev in občinstva, toda tudi v teh »\askih« razmerah smo znali svoje dni že pokazati javnosti. da smo že prebrodili mnoge začetniške nerodnosti in se lahko tu pa tam postavili z organizacijami, ki so presenetile še tako razvajene strokovnjake in poznavalce. V tem pogledu smo imeli najboljše vzotc v prejšnjih smučarskih klubih, ki so najmanj tako vztrajno in temeljito kakor tehnično stran svoje športne panoge proučevali in gojili tudi red in disciplino v svojih vrstah in znali svoje prireditve organizirati tako. da jih je bilo res veselje zasledovati. Med množico uspelih prireditev na belih poljanah. ki imajo za prireditelje še to slabo stran, da se ne dajo vkleniti v tesno ograjeni prostor in pred zaključeno družbo, so nam ostale v najlepšem spominu prireditve agilnega smučarskega kluba Ljubljane, ki je v osebi svojega predsednika G n i d o v c a imel moža dolgoletnih izkustev in neutrudljivega zagovornika vsake navidezno še tako brezpomembne podrobnosti, ki je spadala v okvir dobre in strumne organizacije. Ko je omenjeni klub davil lOletnico svojega obstoja, je predsednik Ante Gnidovec napisal o organizaciji smučarskih športnih prireditev nekaj tehtnih misli, ki se dajo mutatis mutandis s pridom uporabiti tudi za vsako športno prireditev na splošno. Ker smo te dni že nekajkrat zadeli ob nerodnosti organizacijskega značaja in bi radi enkrat povedali nekaj več o tem, kakšna organizacija na sploh je dobra in kakšna ni smotrna, nam pri tem ni treba segati preveč daleč, saj nam je prijatelj Ante onikrat povedal že dovolj tega, da bi lahko bili zadovoljni z vsako prireditvijo. če bi le za silo ustrezala njegovim smernicam. Takale je med drugim dejal ta preizkušeni športni funkcionar: »Organizacija je bistveni del vsega napredka in uspeha tudi v športu. V organizaciji športnih priredite- vidi tudi široka javnost, kaj je šport, tamkaj se polagajo računi o organizacijskih spoec'jnostih posameznika in vsega društva. Dobra vnanja organizacija vpliva bolj ali manj tudi na razvoj in na tehnične uspehe vsake športne panoge. Brezhibna organizacija služi kot propaganda za gledalca. la,% pa tudi tekmovalcem njihovo tehnično delo, ker samo tedaj lahko zaupajo prirediteljem ter se zaradi tega lahko do zadnjega osredotočijo na evoj športni uspeh. Uspela športna prireditev pa je slednjič tudi največje zadoščenje prireditelju. To je najlepša nagrada, ki čaka požrtvovalnega športnega delavca po vsaki dobro organizirani prireditvi Še mnogo več koristi kakor doira prireditev pa prinaša škode slabo organizirana prireditev. Taka prireditev odbija gledalce, ki so za razvoj vsake športne panoge važen činitelj in ga ne gre podcenjevati, še bolj so pri ma'omamo organizirani prireditvi prizadeti tekmovalci, t so v takem okolju na milost in nemilost izročeni prireditelju. Tekmovalci postanejo prav zaradi tega nerazpoloženi in vznemirjeni, izgubijo zaupanje v prireditelje in v realnost izidov, kar ima za posledico nesporazume in celo Pri izbiri funkcionarjev je treba potrpljenja in temeljite preizkušnje. Upoštevati je treba tehnično znanje in smisel za organizacijo posameznika. in kar je glavno — točnost in disciplino. Kdor pri zadnji prireditvi ni bil na mestu, se mora pri naslednji zamenjati z drugim in zanesljivejšim. Po tej poti si prireditelj polagoma nabere kader funkcionarjev, na katere lahko računa s popolno gotovostjo in v najtežjih okoliščinah. Nekatera društva imenujejo svoje funkcionarje za leto dni v naprej. Ta način ni dober in za dobro organizacijo prej kvaren kakor koristen. Kajti če so posamezniki netočni m nezanesljivi, je treha takoj poseči vmes in jih odstraniti, namesto- njih pa pritegniti nove. Zaradi nekaj nerodnih ljudi ne sme trpeti celota Naše športne organizacije včasi kar s sklep za zeleno mizo odrejajo dolge vrste funkcionarjev. ne da bi jih vprašali ali so za nameravano prireditev, na razpolago ali ne. Na dan prireditve se jih res priglasi nekaj, ostalih pati so bodisi opravičeno ali neopravičeno pokazali hrbet, nihče ne kliče na odgovor. Disciplina v takem ozračju polagoma popusti docela in drugič se ne oglasijo spet drugi, ki so zadnjič še sodelovali. Važna za uspeh je tudi reklama, in sicer stvarna m stroge športna. Gledalci morajo biti o vsaki prireditvi poučeni'v naprej, kajti z vse drugačnim zanimanjem prihajajo na prostor, če vedo, kaj in koga so prišli gledat, kakor pa, če jih vabimo na športni prostor čisto nepoučene. Prav tako važno kakor reklama je tudi poročilo o tekmi, ki pa naj bo tudi čim stvar-nejše in brez pretirane hvale o tekmovalcih in organizaciji. Posebno hvalisanje oganizatorjev brez priznanja žrtev in truda tekmovalcev je neumestno in za stvar škodljivo. Če kdo misli, da so to same malenkosti in za uspeh celotne organizacije manj bistvene, ee zelo moti. kajti praksa je pokazala drugače. Vse tehnične priprave morajo biti že dan pred prireditvijo v popolnem redu, kar velja v ostalem za celotno organizacijo. Vsi funkcionarji morajo do podrobnosti vedeti za svoje posle, vodja pa mora imeti še nekatere v rezervi za izpopolnitev vrzeli, ki bi utegnile nastati zaradi nepredvidenih zaprek med njimi. Tekmovanje se mora pričeti do sekunde točno ob napovedani uri, ne glede na to. ali so tekmovalci zbrani ali ne in ne glede na to. ali je občinstvo že na mestu ali ne. Taka točnost je za vsak športni prostor velikega vzgojnega pomena. Spored naj se razvija, kakor je bilo določeno v naprej, brez menjavanja :n premeščanja posameznih točk. Prireditelji naj skrbijo za to. da teče prireditev hitro in živahno, ker je sicer mučna za tekmovalce in tudi za gledalce. Izide tekem je treba ugotavljati hitro in jih sproti objavljati; po možnosti naj dobiva občinstvo še druge podatke o tekmovalcih in izidih, ker bo tako še bolj privezano na dogodke in se bo zmerom rajši in številneje zbiralo na športnih manifestacijah. Po končanem tekmovanju je priporočljivo zbrati tekmovalce še enkrat in jim v primerni obliki razglasiti dosežene izide in razdeliti morebitne nagrade in priznanja. Okolje takegs sestanka naj bo športno — brez povzdigovanja zmagovalcev v nebo in brez pomilovanja premaganih. Organiziranje športnih tekmovanj ni lahko, toda kdor misli na vse, premaga vse in mora uspeti, če ne prvič, pa drugič — ali prihodnjič.« To so glavne misli o dobri športni orga-nbCTc;ji, v želji, da bi morda tod ali tam padle na rodovitna tla. In seveda brez posebnega caira na kakršne koli konkretne primere iz najnove^e domače špo-*ne kronike! HALI OGLASI ilu2t)o _____ L —30, m dri. tn prav. takao —.60, ■ dajanje naslova aU šifro L 2.—■ Najmanjši lznoe sa te oglase je L 7.—. — Za Senltve bi dopisovanja J« plačati «a vaako besedo L 1j—, m vse druge oglase !• —-60 sa besedo, sa dr*, tn prov. takso —JBO, sa dajanje naslova aH fttfro l> *-—■ Najmanjši ta to oglase » I> Hišni posli iščejo službe Gospod, pomočnica nekoiiko znanja kuhe, išče službe k mah družini. Ponudbe na op!, odd. Jutra pod »Pridno dekle«. 13653-1 Začasno tiklnjenje športnih prireditev Zaupnik CONIa v Ljubljani nam je poslal s prošnjo za objavo: Po nalogu glavnega tajništva CONIa so do nadaljnje odredbe ukinjene vse šport, ne pairoditve. * a— Službeno iz Iahkoatlet»ks zveze. Iz Urada CONIa so bili obveščeni, da bodo lahkoatletski treningi pod vodstvom nacionalnega treneria tudi ta teden v sredo in četrtek popoldr. na stadionu Hermesa v šiški. Hišni posli dobijo službo Gospod, pomočnico, ki zna kuhati, iščem k tričlanski družini. Plača 400 lir Naslov v ogl. odd. Jutra'. 12305-la PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Električni kuhalnik na 2 plošči, nov. ugo-ino pro. 'iam. Naslov v vseh po?'. Pridelki SUHE GORE -cupujem po najvišjih dnevnih cennh •HNNIIIIINNHIKt POSTf M. Geršak, LJUBLJANA, Prečna ulica štev. 4 9 & St LilfiLlO SOBOTA 31. JULIJU Posest * Jurn. 12655-6 Služkinjo z» vsa hišna deh iščem. Plača 350 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12306-1 a Mlado dekle za stanovanjska in hišna dela, snažna, redne in pošten« se sprejme za dobro plačo in rso oskrbo. Ponudbe ta cgl. odd. Jutra pod »Dobra trša«. 12618-la Zaslužek Trgovsko sotrudnico pošteno in agi do. mlajšo moč, vešr-o galanterijske in papirne stroke. zmožno prodaje tudi v engros oddelku, iščemo za takojšen nastop. Ponudbe na ogl. odrt. Jutra pod »Stalna služba«. 12664-3 Dijaki - gospodične! Za časa počitnic se Vam nudi primeren in dostojen zaslužek. Osebno od 8.-9. zjutraj Vidmar. Rimska 10. levo. 13650-3 Otroški voziček globok. maio rabljen, predvojni materija!, prodam. Cena 1800 lir. Naslov v v^eh poel. Ji i tra 13654-6 JLL SUHF GORE Zamenjam cnostanovanisko komfortno vilo z garažo in lepim sad nim vrtom, 15 minut od gl-.vne po$te, za manjšo tr-govsko hišo v strogem centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«. 12461-21 12461-20 Zamenjam vilo luksuzno za hišo v mesni tu. di ialiko manjša in stare ša Ponudbe na ogl. odd. Jiitnl pod »Direktno«. i 3&49-20 po najvišji dnevni ©e-rd kupuje Sever & Komp. Oddam sobo z dvema posteijania iu kopalnico.* Ogl elati od 9. do 12. Naslov v vseh posl. Jutra. 12659 23 e 1'tiltimo giorno per rinnovare iabbonamento ■ emestrale alle r a d i o a u d i z ion i s e n z a dover P a g a r e 1 a sopra ttassa je zadnji dan ko morete obnoviti semestralno naročnino za radio brez doplačevanja dodatne takse s i Kupim kauč dobro ohranjen, plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno čist«. 12661-7 Auto-limuzino lohro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Limuzina«. 12837-7 Plačam zelo dobro za ftare biciklje, bicikelj-gu- Dobre šivilje stirejme Karničnik. Mestni trg 18. 12642-3 me. motorna kolesa, gume za motorna kolesa ter karbid. G.isogeno MeriaiT, Pnharieva 6. 13657-7 Pege in lišaj Vara zanesljiv odstrani Alba krem«. Drogerija KANT. Židovska ulica i. 12638-6 Prodam knjige M dre Ptice, Via Mala. G. Curie in dr. Naslov v vseh posl. Jutra. 12660-8 Mrčes (uši, stenice, bolhe :td.) zanesljivo uničite s Tnsin praškom. Drogerija KANTC. Zidov, ska ul.ca 1 1263t>-6 mtilesa Moško kolo z dobro pueuma .no, prodam. Gosposvetska e. 55. 1-3663-U Dolomitni pesek ra fin' orne (»terranovoc) v raznih barvah, pesek u terazo, umetni kamen in posipanje vrtov, gramoz fn kamen za v beton in oblogo Vam dobavi: Vodnik. Podutik 25, Ljubljana VU. Sporočila sprejema: »Jeklo« St. Vodnik. Stari trg 11 in J. Vodnik. Prešernova d. 3. 12164-6 Kupim kolesi žensko in moško, tudi brez pneiiinatike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo«. 12662-11 Prodam kolesi žensko in moško. Naslov v vseh posl. Jutra. 12&45-11 Par tisoč vreč rabljenih v najboljšem stari ju proda Brcgar & Krek, M:k'o-šičeva 19. Palača Vzajemne zavarovalnice. !2625-ti Razprodaja koles več damskih in moških, znamke Pnch, Steyer, Adler itd., zelo poceni naprodaj, šuštar-šič, meh. delavnica, Bleiwe-sova 13 (Figovec. levo dvorišče). 12658-11 Aktovko iz usnja ieic lepu. prodam. Naslov t vseh posl. Jutra. 12652-6 Več tricikljev različne velikost, rabljene in nove, zelo poceni naprodaj. -uštarJič, meh delavnica — Bleuveisov« 13 (Figovec. levo dvorišče). 12656-11 Zapravljenček na 4 peresih v dobrem sa-iiju. prodam. Poizve se pri Rugelj. Kolodvorska nI. 35, dvorišče. 12641-6 \ Pohištvo Tri rjuhe prodam Poganska 35 avoršče, Iv. 12633-f Kuhinjsko pohištvo modeme bdela ve, po telo ugodni ceni. dokler traja za-:oga. nudi Stanovanjska opre. um. Gradišče 4. vogal. 1-3615-12 Damske čevlje št. 37, skoraj nove, prodam. Nailov v vseb poel. Jutra. 12614-6 Dve moški obleki 2 hlače, mošk" galoše. moške usnjene rokavic?. damske c«ndale in fotoaparat »Voip lander«. Naslov v vseh posl. Jutra. 12646-6 Prodam omaro, kauč, pisalno mizo. damsko •n moško in drago poh štvo. Naslov v vseh tosl. Jutra. 13635-12 Prodamo spalnico lepo prenovljeno, posamezne omare, otomane ;n drugo. Tr-vina »Ogleu«. Mestni trg 3 k.jod skozi vežo). 12643-12 Novi zaboji tobačnih izdt ikov so stalo« naprodaj na Viaovdansk: c. t>. 12634-6 Opremljena soba centralna kurjava, balkon, souporabe kopainice 0'ertoli-ška 16-VI. SL 20. 12636-23 KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! Izgubljeno Izgubil sem listnico •L osebno izkaznico in lasca-passare. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne n« naslov: Jernejev* e. 290 — Balantič Bruno. 12865-28 IMHN HMMII>Mi9t» Denarnico z vsoto 250 lil sem izgubita v tramvaju. Pošten najditelj se naproša, naj jo odda v upravi Jutra, ker je vet mesečni zasit.žek. 13632-26 Denarnico z legi-mscijo snu izgubil. — Pošten najditelj naj jo vme proti nagrad' v u nravi Jntra. 1S640-* | Damsko uro žarimo sem izgubila na kopa i>ču Ljubljanice na levem brgu. Pošten najditelj se naproša, da jo vme proti v»so. ki nagradi v nora v: Jutra. Lepo nagrado dam onttnu. kt mi vrne »ce.t-no< za pokrivanje vos. Izgubljeno 8. t. in. ob 11. dop od Streliške ul. - Sv. Jožef — Ambrožev trg — Ranzin-ger. Poštenega najditelj« pro. sini, naj javi; Lado Hren. Bolgarska 28. '.3651-ŽS Strojno-ključavni- čarska dela m v to stroko spadajoča popravila sprejema Ileršič, Ljubljana, Rimska 13, te lefon 37-54. 11648-29 Rabljene stroje vseh vrst, kakor tudi že zavržene stroje ponudite zastopstvu strojne inaustri-ie Ileršič, Ljubljana, Rimska 13, telefon 37-54. 11649-29 .jUDijana starnc kupuje po najvišjih dnevnih cenah SUHE GOBE ZAHVALA Vsem, ki ate aoCrurtvovali ob prebridki smrti našega ljubljenega mota dobrega očeta, sina, brata in strica, gospoda DANE ZALESJAK-a ter ga spremili k večnemu počitku, mu darovali krasno cvetje, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno zalivalo nafemu gospodu župniku dr. Schafferju za poslednjo molitev in spremstvo, njegovim prijateljem in znancem ter pevcem za v srce segajoče poslovilne pesmi. Ohranite našega blagega pokojnika v lepem spominu. ■ ■ f-A Ljubljana, dne 27. julija 1943, Globoko žalujoči: KAROLINA soproga; HENRIK, sin in ostalo sorodstvo -u * : .... -. -»IV.- -v' . ' • - Javljamo tov mri S« m, da j« nai dolgoletni fflan. go«pod Srečko Magolič ravnatelj v pokoju v ponedeljek, dne 26. julija 1943 ob 3. uri popoldne umrL Pogreb bo v sredo, dne 28. julija 1943 ob 3. uri popoldne z ®al — kapeHoe sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 27. julija 1943. DRUŠTVO FAKTORJEV EMILIO SALGARI KRALJICA KARIBOV POSTOLOVSICI ROMAN Ker je bilo sonce že na nebu, so v vrhovih žvrgo-lele ptice, in jate čapelj m divjih rac so se z glasnim vriščern dvigale iz skrivališč. Po dolgih palmovih listih so se prekopicavale opice ter kričale na vse grlo. »Do rdečih opic res nimam teka!« je rekel Car-maux. »Našla bova kako drugo divjačino!« »Ali ne skače tamle kunec?« je vzkliknil Stiller. »To bi bila pečenka!« Pobrskala sta po travi. Nekakšna živalca je bežala pred njima. Na prvi mah je nista mogla spoznati. Tedajci je smuknila v duplo nekega drevesa. Vendar sta še videla njen dolgi rep. »TI grdobica, ti!« se ji je polaskal Carmaux in potegnil zanj. Toda kako se je začudil, ko m in m mogel izvleči živalce na beli dan! »Hudimana! Saj je močnejša od mane!« Stiller je z enim očesom pogledal ▼ dupkx Videl je, da je bil hrbet živalce podoben oklepu. Tudi oc je z vso močjo potegnil za rep; še v deblo se je uprl, a zaman. Carmaux se mu je smejal. »To se je zasidrala s krempeljci! Najbrže je armadil ali pasanec! Kar ubijva ga!« Tako govoreč je sunil z bodalom v duplo. Živalca se je zvila v klopčič in se zakotalila iz skrivališča na tla. Njena glavica s šiljastim smrčkom je imela luskinast naličnik. Šape so bile zelo kratke. Kalror krogla je ležala na tleh. »To so sesalci,« je pojasnil Carmaux, »ki si, kadar ropajo, izbirajo samo mrtve žrtve in se njih kože ne dotaknejo. Ponoči žro žuželke. Okus imajo tak kakor želve!« Lovca sta se zdaj spet obrnila k bregu, ker sta upala, da najdeta tam kaj boljšega. In res sta kmalu ustrelila dve čaplji. Moko je bil ta čas posekal nekaj mladih dreves in narezal precej ovijalk, da bi jim služile namesto vrvi. Med tem, ko je J ara skubla ustreljeni močvirni ptici, so se mornarji lotili dela in jeli pripravljati splav. Čez eno uro je bil dogotovljen. Ob robu je bil obdan z debelimi vejami, da bi jih varovale krokodilov. Na sredi se je dvigala majhna koliba, spletena iz vej in palmovih listov. Ob osmih zjutraj so se flibustirji vkrcali na splav in odrinili po blatnem prelivu. Kmalu so pribrodili do druge lagune. Tudi ta je bila polna močvirnih rastlin. Ponekod so jo prekinjale peščine, na katerih so dremali krokodili. Gusar se je razgledal po obzorju in opazil temno črto, ki je očitno pomenila gozd. »Tamkajle mora biti kopnina!« je rekel. »Da jo dosežemo, bo treba še pošteno pljuniti v roke!« Splav je le počasi napredoval po gostem blatu. Nobene sapice ni bilo čutiti. Kajmane, ki so se kdaj pa kdaj približali vesfačem, so ti odganjali s koli. Okrog poldne so prišli v nov preliv, ki pa ni vodil proti kopnini, temveč je zavijal na jug. Peščin in otočkov, poraščenih z visokim trstjem, je bilo tod brez števila. Jate perjadi .30 se vzdigovale in bežale pred splavom. Tu so bile ptice z ognjenordečimi glavami in kratkimi nogami, in druge s prekrasnim zlatoru-menim perjem, potem nekakšni ščinkovci, ter čap-lje, zelene race in neumne sljuke, ki so mirnodušno gledale brodarje. Majhni črnoperi jastrebi so kar v vrstah sedeli na peščinah. Ti ptiči opravljajo v Mehiki posel cestnih pometačev. Ne de bi jim škodilo, požrešno goltajo vsakršno nesnago, ki jo mečejo prebivalci mest na ulice. Še truplo človeka, ki umre za kolero, bi lahko brez škode raztrgali, kakor marabuji v Indiji. »To je pravi lovski raj!« je vzkliknil Carmaux, ki je z iskrečimi se očmi opazoval gibanje in prhu-tanje perjadi. »Ko bi se nam tako ne mudilo, bi se tu lahko do sitega najedli! Kaj meniš, Stiller?« »Sline se mi zbirajo! Le poglej te lepe race!« »Angelci bi jih bili veseli!« vin tistale ptica, ki je tako bojevita na pogled! Ali jo vidiš?« »V trstičju?« »To je kamiki,« se je oglasil Moko. »Če praviš kamiki, vem toliko kakor prej!« »Pazi! Videl boš, kakšen ptič je to!... Le glej, na boj se pripravlja!« Veliki, hitri ptici je krasil glavo nekakšen rog. Imela je močne kreljuti, pokrite z dolgim, togim perjem in oborožene z ostrogo. Z našopirjenim perjem in rezkim krikom se je bila zapodila v trstičje. Kapetan in Jara sta tudi pozorno gledala za čudno živaljo, ki je bila kakor ostanek iz davnih dob. »Česa se je neki lotila?« je vprašal Ventimiljski. »Kače, ki je skrita v trstičju!« je odgovorila Jara. Kamiki je silovito tolkel s perotnicami in iztezal glavo naprej. Očitno je hotel splašiti nasprotnico, da bi se mu postavila po robu. Ta pa se je trdovratno skrivala. A zdajci so videli, kako je smuknila po trstičju ebenovinastočrna, kakor pest debela kača s ploščato glavo. Bila je aligatorka, pogostna v srednjeameriških močvarah. Ko je videla kamiki ja, srdito razčeperjenega za boj, mu je pogumno planila naproti, da bi ga presenetila in uklala. Urejuje: Davorin Bavljea — Izdaja m konaordj »Jutra«; Staiiko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inaeratni dat j» odgovoren: Ltfubomir Vol&č — Vsi y Ljubljani