P?rru,l IH 21 3 [ lit
^SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Zateč- Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik, Forto Turk.
Odgovorni urednik: Janez Kroflič
Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar
uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433,
Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je Savinjski občan oproščen temeljnega davka na promet proizvodov.
S prvim višje stanarine
Že decembra so v samoupravni stanovanjski skupnosti načrtovali 86-odstotno podražitev- stanarin, vendar so člani izvršnega sveta zahtevo zavrnili.
Zdaj so v stanovanjski skupnosti poslali na izvršni svet ponovno zahtevo z obširno obrazložitvijo za 66-odstotno povišanje stanarin in kaže. vsaj tako so povedal: na stanovanjski skupnosti. da bodo višje stanarine začele veljati 1. februarja Sicer pa tudi v. žalski stanovanjski skupnosti ietos računajo, da bodo do konca leta prešli na ekonomske stanarine. Če bi hoteli to doseči, bi morali zdaj povišati stanarine za 206 odstotkov, smo izvedeli na stanovanjski skupnosti. Koliko bodo glede na inflacijo, ki v teh 206-ih odstotkih ni zajeta, plačevali stanovalci, se da izračunati. Vprašanje pa je, kako bodo zmogli. Že sedaj ima v žalski občini subvencionirane stanarine 414 stanovalcev, po zadnjem povišanju bo število teh verjetno še višje, čeprav v stanovanjski skupnosti menijo, da ne bo potrebno povečevati števila tistih, ki imajo subvencionirane stanarine.	ib
Celje - skladišče D-Per
III 5/1989
JURI
COBISS e
Leto XII Številka 1 Januar 1989
Savinjski občan v letu 1 989
Za nami je deset let neprekinjenega izhajanja.. Deset let ni kdovekaj hvalevredno obdobje, če pa je bil porod uspešen, pa rosna leta niso bila muha enodnevnica. Najbrž nismo preveč skromni pa tudi ne hvalisavi, najbolj pa nas spodbuja podpora bralcev, da stopamo v novo desetletje z vsebinsko bogatejšimi načrti. Načrtov ne bo lahko'uresničevati, saj smo se kadrovsko še osiromašili. Novinarka Irena Jelen-Baša je namreč odšla k Novemu tedniku in Radiu Celje. Še bolj kot doslej bomo potrebovali dopisnike, zato vabimo k sodelovanju vse, ki vam pero ne dela preglavic. S skupnimi močmi bo časopis takšen, kot sì ga najbrž tudi želite. Veseli bomo vsakega vabila, kjerkoli se bo kaj zanimivega dogajalo. Veseli smo tudi, da smo rešili problem financiranja in da ne bo potrebno uvesti naročnine. Tako bomo še naprej v vsaki hiši. Trudili se bomo, da bo občan zanimiv za vsakogar, zavedamo pa se, da to ne bo lahko.
In čemu bomo dali poudarek v letošnjem letu? Predvsem reševanju najtrših problemov v občini. Če naštejemo le nekatere, so to vodooskrba, varstvo okolja, prometna varnost, pa varovanje družbenega premoženja. V ospredju bodo priprave na skupščinske volitve, kadrovske spremembe pa bodo tudi na drugih področjih. Raje bomo pisali o uspešnih gospodarskih gibanjih kot o slabih. Kritičnejši bomo predvsem do tistih, kjer se kriza že predolgo vleče in gre predvsem za subjektivne vzroke. Nasploh pa je v sedanjem dinamičnem času težko napovedovati dogajanja za leto naprej, če, žal, ne vemo, kaj se bo zgodilo jutri. Vsekakor pa si želimo več uspehov in napredka, ne pa težav in stopicanja na mestu.	Odgovorni urednik
se
Šolarji si želijo snega
Komaj upam v to verjeti, vendar si ne smemo dovoliti malodušja, mlačnosti in svetobolja in ali nam ni Prešeren mislec že tolikokrat jasnovidno pokazat pravo pot, ati nam ni povedal, da bo njegova umetnost živeta, ko že njega davno ne bo več.
Hotel je, da Kultura ni bleda gospodična, h kateri je treba na sprejem v črnem fraku, s cilindrom in pentljo. Kultura ne potrebuje čaščenja, potrebuje pa prijatelje in tovariše v razumevanju, poustvarjanju, doživljanju. Saj ne moremo biti vsi umetniki, a govoriti lep jezik, sprejemati pravo umetnost, točiti zrno od plevela smo dolžni vsi.
Ko smo pred teti zavzeto razpravljati o kulturi in našem odnosu do nje, so me skoraj ganite drobne in velike misli o tem, kaj je kultura. Še posebno tam in od tistih, ki so si z zdelanimi rokami pomagali oblikovati misel. Tudi veliko načrtov je bito, pa še dogovorili smo se, da bomo vsako teto preverjali, koliko smo jih uresničili. Kako toplo in tovariško smo modrovati o kulturi dela, o medsebojnih odnosih, o varovanju okolja in ohranjanju kulturnih vrednot. Pa produktivnost pada, medsebojni odnosi se z vse težjim gospodarskim položajem slabšajo, krhajo se mednacionalni odnosi, in še to: nikar ne hodite zvečer na sprehod, da uredite misti, od smoga in plinov vas bo peklo v grlu, v posmeh vsem vašim zvestim prizade-
vanjem za čistejše okolje. Pa če ne želite hoditi po papirčkih in drugi navlaki, se zadevati v plastične vrečke, morate iti kam daleč, vendar nikar ob potoke in reko. Tam nabrežja cvetejo od navlake in ne vem, od kod pesnikom toliko slepote, da pojejo o čistih in bistrih potočkih. Tovornjaki pred Goldingom in še kje, pa kakšen objestnež med njimi, še vedno lomijo mlada drevesa. In vsem tistim, ki vas moti neznosen hrup motorjev in objestno obnašanje njegovih lastnikov, potrpite.
Med vsemi temi črnimi sencami vsakdana pa je tudi veliko svetlih zvezdic. Sredi vsega tega hudega smo se namreč začeti močneje zavedati sebe. Strnili smo se, branili jezik, začeli spoznavati resnico, do katere smo biti mlačni, obsojati krivice, ki se dogajajo drugim. Na zborih kulturnih delavcev in kulturnic mitin gih smo potrditi slovenstvo.
Pa vendar: naši mednacionalni odnosi nas morajo navdajati s skrbjo. »Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo,« je zapet veliki Prešeren. Zdravljico sprejemamo kot himno, pa včasih tudi mi prav neodgovorno prilivamo ogenj na že tako gorečo baklo nestrpnosti. Nekateri naši vsakdanji odnosi in pogovori tudi niso na ravni spogledovanja z demokratično in razvito Evropo. Ljudje pa, ki ne spoštujejo drugih narodov, tudi svojega niso sposobni.
Jaz pa že od nekdaj verjamem v Prešerna, v njegove besede. Še danes so mi živo ostale v spominu šolske ure o njem, o njegovem delu. Kot prvošolko me je jezilo, da ga bogata meščanka Julija ni marala, zdaj ji tega že dolga teta ne zamerim, saj se ljubezen ne da izsiliti, roditi se mora. Potem sem z teti dojeta njegovo veličino, pokojni profesor Aškerc nas je zanj tako navdušil, da smo ga nekateri znali domala na pamet. Za Prešerna je treba dozoreti, za tisto, kar je jasno izpovedat, in za misli, ki se dajo v verzih komaj zaslutiti.
Srečen praznik vsem, ki se trudite, da že leta podoživljamo z vami veselje in stiske odrskih deska, pevcem, ki z ljubeznijo ohranjate našo zakladnico ljudskih in umetnih pesmi, plesalcem v folklorni skupini, recitatorjem, pevovodjem, režiserjem in vam anonimnim delavcem v kulturi, ki nikoli ne stojite v soju odrskih luči, ki vam nikoii ne ploskajo, pa vsi vemo, da brez vas ne bi šlo ne v ljubiteljski ne v poklicni umetnosti. 8. februar je zato še posebno vaš praznik.
Pa tudi vaš, ki nas, ko pridemo k vam prosit sredstva za kulturno dejavnost, prijazno sprejmete in razumete, daje narod samo tako dolgo živ, dokler ne dovoii pokopati svojega ponosa, jezika, kulture. Torej nam srčnosti ne sme zmanjkati, pa se bodo časi zjasnili. Jaz namreč verjamem v Prešerna misleca, človeka in umetnika.	A. Krčmar
»Zrak packati ni lepo«
Tako so opozarjali že stari Rimljani, danes pa vse glasneje gozdarji
V kratkem bodo delegati slovenske skupščine obravnavali informacijo o umiranju gozdov in možnostih zagotavljanja sredstev za ohranitev gozdov. Kakšno je po zadnjih ocenah stanje v gozdovih in kaj se da ukreniti, da ga rešimo pred neizbežnim propadom?
Stanje slovenskih gozdov in s tem tudi stanje gozdov v Savinjski dolini ni zavidanja vredno. Po podatkih gozdarjev imamo v naši republiki poškodovanih 43,7 % gozdov. Najbolj poškodovana je jelka, v Sloveniji imamo le še 5,9 % zdrave jelke in 21,8 % zdra-
Onesnaževsnje zraka je silno stara stvar. Že stari Rimljani so poznati izrek: Zrak packati ni lepo. Značilne znake propadanja gozdov so zabeležili 1883-ega leta, kisel dež že 10 let prej. Prvi zapisi o poškodovano sti gozdov na Slovenskem segajo v prejšnje stoletje, strokovno je pojav dokumentiran t926-*ega leta na Koroškem.
ve smreke, na nazarskem in slovenjegraškem območju je poškodovanega kar 80 % gozda.
Usodno za naš gozd je.predvsem nepremišljeno onesnaževanje okolja, predvsem zraka. Po nekaterih ocenah vsebuje zrak preko 2000 različnih kemičnih snovi, ki delujejo neposredno kot strupi ali pa v kemičnih povezavah, ki v stiku z vodo npr. uničujejo iglice in liste, debla in korenine. Najbolj škodljiv je SCh. Veliki termoenergetski obrati in zasebna kurišča izbruhajo letno v ozračje skoraj 200.000 ton SO: oziroma 100.000 ton žvepla. To je po izračunih 10.000 tovornih vagonov, za toliko žvepla pokurijo dobrih 10.000.000 ton premoga, kar bi bil 10.000 km dolg vlak premoga.
Kako spoznati poškodovani gozd? Drevje je namreč lahko bolno, četudi je za slučajnega obiskovalca gozd še vedno zelen. Propad drevesa se začenja s pre-svetlitvijo krošnje, predčasno se osipajo iglice in odpadajo listi. Velikost, oblika in barva iglic ter listov so nenormalni, letni poganjki krajši, popki deformirani, spremenjena je oblika krošnje in deblo se smoli.
In kako rešiti gozd pred umira-
njem? Edini ukrep, trdijo strokovnjaki, je odločno in temeljito zmanjšanje količine strupenih snovi. V republiških planskih aktih je zapisano, da naj bi do leta 90 zmanjšali emisije SOs za 15 %. Težko je reči, ali bo to uresničeno. Jasno pa je eno: kjer bo volja, enotnost in znanje, tam bo tudi pot do rešitve gozdov. Irena Baša
VODA NI VEČ OPOREČNA
Prva vest o oporečnosti pitne vode v črpališču v Rojah je povzročila precej preplaha in tudi vročih komentarjev. Čeprav ob zaključku redakcije še nismo dobili natančnih podatkov analize vode iz tega črpališča, so nam na. Komunali povedali, da bodo kmalu ponovno to črpališče vključili v omrežje. Torej sum, da so prišla v črpališče organska topila sicer ni potrjen, za to je Komunala črpališče začasno izključila iz omrežja. Tako je, sicer že izredno nizek vodostaj kar je predvsem posledica suše, še poslabšal oskrbo s pitno vodo. Za to opozorilo o skrajnem varčevanju z vodo najpomembnejše, ta primer pa vsem najresnejše opozorilo, ’ da se bomo končno morali do okolja, še zlasti pa do jDodtalnice obnašati bolj odgovorno. Ce bomo torej hoteli imeti pitno vodo, bomo za to morali namenjati tudi več sredstev.	jk
Ferralit
Večji dohodek in čistejši zrak
Sedanji proizvodni program delovne organizacije Ferralit že nekaj časa ne daje več potrebnega dohodka, delavci pa se vse bolj zavedajo, da zgolj preživetje zanje ni perspektiva. Dotrajana strojna oprema za pripravo peska, kar velja tudi za formarske stroje, nujno zahteva posodobitev. Zato so se lotili študije, na osnovi katere so se začeli dogovarjati za sovlaganje s tujim partnerjem. Zahodni partner je namreč pripravljen vložiti sredstva za posodobitev opreme in tehnologije za proizvodnjo litja v kovinske kokile in modularno litino. Tako bi Ferralit pridobil sodobno in zahtevnejšo tehnologijo, sovlagatelj pa bi tudi za daljše obdobje odkupil vso proizvodnjo. Pomembno pa je tudi, da bi se s tem bistveno zmanjšala ekološka obremenitev, ki jo sedaj povzroča uporaba livarskih peskov. Odločitev je torej sedaj v rokah delavcev Ferralita, ki bi si s tem zagotovili zanesljivejši in tudi debelejši kos kruha. Ta je sedaj namreč vsak dan tanjši, saj zaradi zmanjšanih naročil sedanje kapacitete niso v celoti izkoriščene.
jk
Počitnice tudi letos niso bile naklonjene šolarjem, o snegu vsaj do zaključka redakcije ni bilo ne duha ne sluha. Da pa najmlajšim ne bi bilo preveč dolgčas, so v društvu prijateljev mladine, po šolah, v Občinski matični knjižnici in še kje pripravili nekaj prireditev, ki se jih bodo mladi lahko udeležili.
V prostorih žalske osnovne šole so učenci lahko igrali šah, tisti, ki se dobro počutijo med knjigami, pa so 19. in 26. januarja lahko zavili v Občinsko knjižnico. Ne le po knjige, temveč na uro pravljic, kar je veljalo za šolarje od prvega do četrtega razreda. Starejši so sodelovali pri lepljenju žepkov v knjige, najbolj pridni pa so si za nagrado prislužili celoletno brezplačno članarino v knjižnici.
Ure pravljic, ogled filmov na video kasetah — to so ponudili šolarjem na Polzeli. V Braslovčah so sicer načrtovali smučarski tečaj, a so bile športne igre v telovadnici, v kino dvorani pa so si ogledali filma. Braslovški planinci pa so med počitnicami popeljali mlade na krajše izlete.
Na Vranskem so mlade med počitnicami s šolskim kombijem vozili na drsališče in v bazen v Celje. Obsežen program počitniških aktivnosti pa so pripravili tudi v Grižah. Tam so pripravili vse potrebno za smučarski tečaj na Gozdniku in če bi bil sneg, bi se bil tečaj pričel 16. januarja. Planinci in taborniki so pripravili zimsko šolo oziroma zimovanje na Gozdniku in Homu, v šoli pa je s pomočjo video kaset potekal filmski maraton. Filmske predstave so bile tudi v tamkajšnji kino dvorani.
ib
r	'N
»	/lar	ij nesreč in žrtev
Akcija — 10 % se začenja		
V_________________________J
Program aktivnosti — 10 % za izboljšanje varnosti v cestnem prometu v žalski občini — to je bila ena izmed tem na januarski seji izvršnega sveta.
Pobudo za začetek akcije po vsej Sloveniji je že jeseni dal republiški izvršni svet, k zmanjšanju prometnih nesreč in števila žrtev pa je pozvala vse države svetovna zdravstvena organizacija.
V Sloveniji naj bi do leta 92 vsako leto zmanjšali število prometnih nesreč za 10 % v primerjavi s preteklim letom. V žalski občini, kjer se število nesreč in žrtev vsako leto povečuje, so obsežen program pripravili člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Začeli bodo z najmlajšimi, torej v vzgojno varstvenih zavodih, kjer naj bi pripravili predavanja o prometu in prikazovali filme, prav tako bodo predavanja pripravili za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Predavanja o prometu bodo organizirana tudi v osnovnih šolah, za šolske otroke in njihove starše. Šolarji bodo lahko pridobili prometne značke, vsako leto se bo odvijala akcija varno na poti v šolo. Na osnovnih šolah načrtujejo še kolesarske izpite, tekmovanja za prometno značko, organizacijo teč^ev o
cestno prometnih predpisih, tekmovanje kaj veš o prometu ter pregled koles spomladi in jeseni.
Glede vzgoje in izobraževanja odraslih načrtujejo v svetu za preventivo ureditev sistema šolanja poklicnih voznikov motornih vozil, vključevanje prometne vzgoje v oblike usposabljanja na področju SLO in DSZ ter izvedbo preventivnih akcij kot so: pešec v prometu, kolesar v prometu, brezhibno vozilo, varnostna razdalja, varnostni pas in alkohol.
V program aktivnosti so člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vključili tudi cestno gospodarstvo, kjer naj bi npr. pripravili program za rekonstrukcijo črnih točk, potem naj bi vključili zdravstvo, pravosodje, nadzor in zavarovalnice, kjer naj bi npr. še nadaljevali s popusti za voznike, ki ne povzročajo škode.
Na seji izvršnega sveta so program sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu podprli, pokazalo se je le, da naloge med posameznimi nosilci akcij niso povsem usklajene. Poleg tega so člani sveta opozorili, da bo treba ob začrtanem programu upoštevati še sklepe problemske’konference o varnosti v cestnem prometu, ki je bila konec leta ter določila občinskega odloka o cestnem prometu.
Irena Baša
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Poslovalnica Žalec
ZA 8. MAREC MALO DRUGAČEN ŠOPEK! Dva dni na DUNAJU z ogledom musicla FANTOM OPERE.
Odhod: 10. marca.
complete
tourist
service
Telefon: (063) 714-155

Štipendiranje nadarjenih učencev in študentov
Občinski komite ZK je v prostorih hotela v Preboldu pripravil sprejem za člane, ki imajo štirideset in več let partijskega staža. Najprej je zbranim govoril Milan Pugelj, predstavnik MS ZKS, o položaju in nalogah ZK v sedanjih zaostrenih družbenih razmerah, sledilo pa je tovariško srečanje, ki ni minilo brez kritičnih pripomb na sedanje razmere.	jk
Med bistvene spremembe dopolnjenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju, sprejetega leta 1986, spada določilo o štipendiranju nadarjenih učencev in študentov. Štipendije so namenjene tistim učencem in študentom, ki z izrazito nadpovprečnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Te štipendije se razlikujejo od kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev tudi po tem, da učenec oz. študent za štipendijo ne more zaprositi sam in da je materialni cenzus znatno višji kot pri ostalih štipendijah.
V občini Žalec si je v tem ob-•dobju pridobilo predznak »nadarjen« 42 mladih, od tega prejema štipendijo iz združenih sredstev 34 mladih in kadrovsko štipendijo 8 učencev in študentov. Največ učencev (cca 70 %) se izobražuje v naravoslovno-matematični in družboslovno-jezikovno usmeritvi (zadnje leto zasledimo znatno
število le-teh v klasično humanistični smeri). Zasledimo jih še v elektrotehniki — elektroniki, pedagoški usmeritvi, ekonomski usmeritvi ter Srednji glasbeni šoli; študente pa na Medicinski fakulteti, Akademiji za glasbo in Filozofski fakulteti. Triletne izkušnje kažejo, da se nadarjeni učenci odločajo v večini primerov za tiste srednje šole, ki nudijo poleg strokovnosti širšo splošno predizobrazbo za nadaljni študij.
Spremljanje uspešnosti štipendistov v občini kaže, da je bil izbor pravilen, saj je bil njihov uspeh ob koncu šolskega leta več kot zadovoljiv, večina štipendistov pa se je potrdila tudi z dosežki in priznanji v izvenšolskih dejavnostih. Prav iz teh vrst je komisija za mednarodno sodelovanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije v tem šolskem letu izbrala enega izmed dveh kandidatov — dijaka Janka Petrovca iz Prebolda za šolanje v Zavodu združenega sveta Jadrana v Devinu, ki sodi v skupino United World Collegev in ki v dveletnem
izobraževanju pripravljajo svoje gojence za opravljanje mednarodne mature.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je evidentiranje nadarjenih učencev in študentov v Žalcu relativno dobro opravljeno, da so štipendije podeljene tistim, ki jih opravičujejo, vendar pa je samo podelitev štipendije šele prvi korak k zastavljenemu cilju, t. j. da iz nadarjenih učencev vzgojimo dobre, ustvarjalne in perspektivne kadre. Naloga šol je, da bi se s takšnimi učenci še posebej ukvarjali in jim omogočali, da ti v največji meri razvijejo svoje sposobnosti in nagnjenja. Podobno naj bi jih obravnavali v združenem delu, jih vključevali v raziskovalno delo, pripravili kakovostnejše in zahtevnejše programe pripravništva in podobno. Le tako bi dosegli zastavljeni cilj in smisel te akcije, t. j. optimalno razviti potenciale mlade generaciej, ki bodo s svojo ustvarjalno energijo sposobni potegniti razvoj naprej.
Mojca Ceglar
Delavska univerza
Letos boljši vpis kot lani
Z lanskim šolskim letom so na delavski univerzi v Žalcu zaključili usmerjeno izobraževanje mladine v dislociranih oddelkih Srednje tehniške šole iz Celja, zdaj pa so se posvetili izključno izobraževanju odraslih, njihovemu pridobivanju strokovne izobrazbe in splošnega izobraževanja.
Izobraževanje odraslih je lani vključevalo osnovno, strokovno, družbenopolitično izobraževanje ter usposabljanje vodstvenih kadrov v gospodarstvu. Odraslim so bili namenjeni tudi tečaji tujih jezikov ter splošno družbeno izobraževanje. Na delavski univerzi pa niso pozabili na najmlajše, saj je kar nekaj interesentov obiskovalo npr. tečaje tujih jezikov.
Lani je delavska univerza posebno pozornost posvetila kvalitetnemu izboru predavateljev — tako v programih strokovnega izobraževanja kot v ostalih programih, kar se je pokazalo tudi pri letošnjem vpisu. Letošnje šolsko leto so namreč dosegli bistveno večji vpis kot prejšnja leta. V strokovno izobraževanje IV. in V. zahtevnostne stopnje se je vpisalo 327 slušateljev, v VI. stopnjo pa 302 študenta. V tečajih je okrog 200 udeležencev, tako da je v izobraževalni proces na delavski univerzi v Žalcu vključenih okrog 800 udeležencev. Prihodnje leto načrtujejo še večji vpis kot letos.
Kot zanimivost naj povemo, da so v delavski univerzi že lani uvedli računalniško obdelavo podatkov. Pomembno je, da jim uspeva ohraniti finančno likvidnost, veliko vlagajo v vzdrževanje zgradbe in opremo. Skratka, izborili so si mesto v družbi, prebrodili krizo v organiziranosti v kadrovski zasedbi,to pa pomeni tudi kvaliteten premik v izobraževanju odraslih v žalski občini.
Irena Baša
Obiralni stroj menda stoji na tujem zemljišču, hala pa tudi daje videz dotrajanosti.
Južna obvoznica v slepi ulici?__________________________
Kdo bo presekal gordijski vozel, ki že kar predolgo traja__________________________
Da so se v Žalcu lotili gradnje južne obvoznice zaradi neustreznih prometnih razmer, zamaška pri občini, povezavi z železniškimi tiri do Hmezadovih delovnih organizacij (Agrina in Kmetijstvo) in težkega tovornega prometa, ki je že precej načel obstoječa cestišča, najbrž ni treba več ponavljati. Ko je že vse kazalo, da bo južna obvoznica, po kateri že teče promet, v letošnjem letu že dobila dokončno podobo, se je ponovno zataknilo. Obiralni stroj delovne organizacije Kmetijstvo Žalec še vedno stoji na mestu, kjer naj bi bil speljan izvoz za Novo Celje. Številne pripombe, pa tudi tiste o strokovni rešitvi prometa, so sedaj jalove. Še manj pa so razumljivi izgovori odgovornih dejavnikov v Hmezadu, ki do reševanja problemov v Žalcu že nekaj let nimajo ustreznega razumevanja. Cestišča v mestu so precej načeta, predvsem zaradi težkega tovornega prometa, in vprašanje je, kako dolgo bodo krajani še pripravljeni namenjati samoprispevek za vzdrževanje ulic. Nekdo bo moral presekati gordijski vozel. Čas še najmanj dela v prid reševanja prometa v Žalcu, ki bi končno lahko dobil kolikor toliko dokončno podobo.
Nepoznavalcu razmer sedanje stanje vsiljuje vrsto dvomov.
Srečanje čebelarjev
Čebelarska družina Žalec je bila letos gostiteljica srečanja pobratenih čebelarskih družin Maribor Studenci, Zagorje ob Savi in Šmihela na avstrijskem Koroškem.
Zbrali so se v restavraciji žalske Name, namen srečanja pa je poglabljanje prijateljstva, izmenjava izkušenj, gotovo pa tudi moralno podpora zamejskim čebelarjem. Predsednik slovenskega čebelarskega društva Šmihel, edinega slovenskega na avstrijskem Koroškem, Luka Boročnik je dejal: »Pobudo za srečanje je že pred leti dalo Čebelarsko društvo Zagorje ob Savi in veseli
smo, da se srečamo s slovenskimi čebelarji v matični domovini. Za člane našega društva, ki se tudi imenuje Slovensko čebelarsko društvo, je srečanje priložnost, da se o čebelarjenju in njihovih problemih pogovorimo v materinščini.«
Srečanja se je udeležil tudi podpredsednik Zveze čebelarskih družin Slovenije Jernej Andrej, ki je govoril o trenutnem stanju čebelarstva na Slovenskem, o problemih in težavah, ki pestijo čebelarje. Na sliki: Del udeležencev srečanja med pogovorom.
T. TAVČAR
Krvodajalstvo
Na krvodajalsko akcijo je 30. decembra v Žalcu prišlo 138 krvodajalcev, kar je izreden uspeh glede na to, da je akcija potekala na zadnji delovni dan v preteklem letu, za kar se občinska in krajevna organizacija RK vsem krvodajalcem še posebej zahvaljujeta za izkazano humanost.
Predvidoma bodo v letu 1989 krvodajalske akcije potekale takole, in sicer v posameznih krajevnih organizacijah:
POLZELA — 8. marca in 29. septembra VRANSKO — 26. aprila in 18. oktobra GRIŽE — 5. maja in 11. oktobra ŠEMPETER — 12. maja in 17. novembra LIBOJE — 31. maja ŽALEC — 26. maja in 22. decembra PETROVČE — 21. junija in 24. novembra j , PREBOLD — 12. julija in 6. decembra
'
Komentiramo
Z leta v leto slabši gospodarski rezultat' gotovo vplivajo na padec družbenega standarda. Težko je prepričati prijatelja s sosednjega ali daljnega kraja, da nekdaj bogata Savinjska dolina to že dolgo ni več. Znano je, da smo sami do lastnega okolja bolj kritični kot zunanji opazovalci, vendar se mi vse bolj vsiljuje prepričanje, da je resnično tako. V to me sili vedno glasnejše opozarjanje funkcionarjev krajevnih skupnosti in najbrž dobrih poznavalcev razmer, da je oskrba s pitno vodo kritična zaradi pomanjkanja kot tudi zaradi oporečnosti. Vedno glasnejša so tudi opozorila strokovnjakov o onesnaženosti okolja, kar vsak dan bolj dokazuje tudi umiranje gozdov. Prometna varnost je na psu, 2500 starih milijard materialne škode v letu 1987 pa nas še vedno ni streznilo in zaskrbelo. Nezadovoljstvo prosvetnih delavcev in vse slabši materialni pogoji v vzgoji in izobraževanju bodo napravili nepopravljivo škodo. Pomembnosti učinkovite zdravstvene službe se zavemo šele, ko jo sami potrebujemo. Tudi telefonija sodi med nepogrešljive potrebe sedanjega časa. Seznam potreb in želja krajanov je še mnogo širši. In ker so krajani s samoprispevkom izrazili pripravljenost za reševanje zanje največjih problemov, enostavno ne razumejo premajhne pomoči širše družbene skupnosti oziroma občine, kot je največkrat slišati. Dejstvo je, da so potrebe večje od zmožnosti, zato bi odgovorni dejavniki morali presoditi, kdo ima prioriteto. Družbeno dogovarjanje in sporazumevanje pa tudi solidarnost je v naši občini že zdavnaj zašla v slepo ulico. Na decembrski seji zbora krajevne skupnosti je delegat KS Braslovče predlagal, da mora »nekdo«, najbrž pa najodogovornejši v izvršnem svetu in skupščini, končno »udariti po mizi« in tako se bo motda le kaj premaknilo. Udarec po mizi ali kot bi z drugimi besedami lahko rekli odločna beseda ne bo rodila takojšnjega uspeha, gotovo pa bo problem premaknila z mrtve točke. Spomnim se tudi izjave direktorja Franeka, ki je dejal, če ni treba »dati« Ivanu, tudi jaz ne »dam«. Sedaj ne »da« Polde, jutri ne bo »dal« tudi Milan. Bolezen se je razširila kot kuga. In če pomislim na to, potem mi je že bolj razumljivo, zakaj smo vsak dan bolj revni. Ni mi pa jasno, ali dajejo Franek, pa Ivan in Polde ali dajejo delavci oziroma samoupravni organi. To pa najbrž marsikomu ni jasno, tudi županu ne. Torej očitno za revščino ni kriv župan, konkretnih krivcev pa ne uspemo najti ali pa jih tudi nočemo. Pravji in še nekateri trdijo, da je gospodarstvo preobremenjeno, kar gotovo tudi drži, res pa je tudi, da nekateri že predolgo samo stokajo, saj imamo vendar tudi nekaj primerov uspešnega gospodarjenja, predvsem pa razumevanja za potrebe svojih delavcev. Radodarnost in razumevanje za »nekatere« potrebe pa vendarle sta, le za delavce ne. Tudi to, da vseh problemov hkrati ni mogoče rešiti, mi je jasno. Ker pa se vlečejo že predolgo, zgubljam voljo in upanje. Morda pa se motim? Kaj pa, če je parola »Proletarci, združite se« še vedno aktualna?
( ; \ Dve, tri o tistem, kar
»rokodelca« teži
v____________________/
Kot strela z jasnega nas je presenetila vest, da je slovenska republiška skupščina v decembru 1988 sprejela nova pravila o poslovanju v malem gospodarstvu na področju zasebne obrti. Tako naj bi po novem vsak zasebni proizvajalec vodil tudi svoj družinski proračun. Tako so se obljube o poenostavitvi poslovanja v malem gospodarstvu razblinile v nič in bolj mejijo na vodenje gospodinjstev v sedemdesetih letih, ko je bilo to prava moda. Takrat so tiskali knjige za vsako sodobno gospodinjo, ki je beležila količine porabljenih živil vsak dan sproti, za vsakega drugega družinskega člana, količinsko in kosovno. Danes smo takšne gospodinje obrtniki, ki smo s 1. januarjem 1989 dobili namesto ene kar štiri knjige za vodenje poslovanja, in sicer: knjigo prejemkov in izdatkov, knjigo prihodkov in odhodkov, knjigo prometa in knjigo osnovnih sredstev. Knjige so precej zajetnih formatov, z mnogo listi, ki jih večina zasebnikov v enem letu ne popiše in izpolni. Toda red je red! Naši veljaki so rekli, da ni dovolj le dobro, natančno in sploh konkurenčno delati in izpolnjevati obveznosti do naših raznih IS-ov, ki nas tako dobro varujejo vsega hudega, ampak je treba v vsakem trenutku tudi vedeti, koliko kruha in mleka lahko brez skrbi pojemo vsak dan, ne da bi se nam zataknilo v grlu. In ker red mora biti, lahko pričakujemo, da bomo v naslednjem letu doživeli še večji napredek na področju reda: namesto letošnjih štirih knjig jih lahko pričakujemo morda pet, sedem, osem v letu 1990. S tem pa še problema glede reda nismo rešili. Ve se, da je vsak zasebnik
seznanjen vseh 24 ur in vseh sedem dni v tednu s svojim dejanskim stanjem v delavnici in v gospodinjstvu. Toda naši občinski revizorji so prepričani, da ga bodo rešili iz marsikaterih težav, če se bo to vse skrbno zapisalo črno na belem, ob vsem tem pa ga bodo še večkrat spomnili na to, če bi seveda pozabil. Te obiske pa bodo zasebniki še naprej skrbno plačevali, tudi z obrestmi, če bo to potrebno. Tako se bo skladovnica knjig iz leta v leto povečevala, saj knjige za letošnje leto ne bodo veljale za naslednje leto, za to pa je treba imeti tudi prostor, po možnosti še dodatno delovno silo, ki bo vse to uspela imeti v vidu . . . Tako gre tudi naše malo gospodarstvo po poteh naše tako uspešne politike administrativnega gospodarjenja, ki iz dneva v dan teže popisuje, zapisuje, poračunava, preračunava in sploh ima veliko posla s »pisun-skimi« posli. Da o kakšni napredni tehnologiji na tem področju ne bi govorili. Vse kaže na to, da tudi naši revizorji ne bodo več dohajali ekspanzije administracije v malem gospodarstvu in glej ga, šmenta, spet jih bo več. Pa naj še kdo reče, da malo gospodarstvo ne rešuje problema brezposelnosti pri nas!?
Če se kdo sprašuje, kako dolgo bomo še zdržali te »regulati-vne« ukrepe, je odgovor zelo kratek: Ne dolgo! Takšen sistem reda, ki ga naši vodilni uveljavljajo, zahteva veliko znanja, predvsem pa razuma in potrpljenja. Pri nas želimo vedno več reda, dejansko pa je reda vedno manj, ostaja veliko ovir. Le znanja in razuma daj nam, o gospod!
Stanko Dolar
I
Popravek
V razpisu za podelitev priznanj OF, objavljenem v decembrski številki našega glasila, nam je v četrtem odstavku pomotoma izostal del stavka, ki bi se moral pravilno glasiti:
»Predloge za srebrno priznanje OF, ki jih podeljuje Občinska konferenca SZDL, naj pošljejo predlagatelji iz prvega odstavka tega razpisa najkasneje do 31. marca 1989 Občinski konferenci SZDL Žalec, predloge za bronasta priznanja pa krajevni organizaciji SZDL v tisti krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat deluje.«
Za pomoto se opravičujemo.
Uredništvo
v _________________________________■...............y
Investicija Slovinove Polnilnice v Žalcu je zadnja leta največja v občini,
Z novo linijo podvojena proizvodnja
Z združenimi sredstvi sestavljene organizacije Slovin so delavci žalske Polnilnice osvežujoče pijače coca cole odločili za zamenjavo polnilne linije, ki je po dvajsetih letih seveda dotrajana. Delavci Gradisa, ki izvajajo gradbena dela, so že v preteklem letu zasadili lopate in kot je videti tudi
na posnetku, dela hitro napredujejo. Polnilnica bo tako dobila povsem novo podobo, predvsem pa potrebne pogoje za podvojeno proizvodnjo osvežilnih pijač. Pomembna pridobitev bo tudi čistilna naprava za odpadne vode, nevtralizacija z dimnimi plini bo dajala večji izkoristek energije,
predvsem pa bodo precej zmanjšali onesnaževanje okolja. Skupna vrednost investicije je štiri milijone dolarjev, gradbena dela in domača oprema bo stala dva milijona dolarjev, toliko pa tudi uvožena oprema.
jk
Tovarna nogavic Polzela
imamo ta čas v teku zanimivo na- 1.150.000 ložbo v opremo, ki je namenjena mark.« proizvodnji za izvoz, v višini
zahodno nemških T. TAVČAR
Zadovoljni z lanskim gospo-
darjenjem
Polzelska Tovarna' nogavic se uvršča med največje proizvajalce nogavic v Jugoslaviji. O tem, kako so gospodarili lani in kakšne načrte imajo za letos, je direktor Alojz Došler povedal takole:
»Ob izredno težki gospodarski situaciji pri nas v «Polzeli« Tovarni nogavic, kljub temu da še niso znani vsi podatki, ugotavljamo, da smo poslovali v mejah normale in proti koncu leta celo izboljšali likvidnostno bilanco podjetja. V letu, ki je za nami, smo prodali za 2,6 odstotka več kot v letu 1987 na domačem trgu in enako količino kot leto poprej izvozili. Skupaj smo prodali 40 in pol milijona parov, od tega 40 odstotkov v tujino. V letošnjem letu načrtujemo 15-odstotno povečanje izvoza, na domačem trgu pa bi radi razširili asortiman in izboljšali ponudbo. V naše izdelke bomo vgradili še več uvoženih surovin in tako izboljšali kvaliteto. Seveda pa nas, kot celotno gospodarstvo, močno bremenijo visoke obresti, inflacija, s tem pa se znižuje reproduktivna sposobnost in možnost pravočasnega investiranja. Kljub temu
Kljub suši uspešna letina v Taboru
440.000 litrov mleka, 127 ton mladopitanega goveda, 820 ton piščancev in 84 ton hmelja — to so rezultati, ki so jih lani dosegli kmetje na območju Tabora.
Pri mleku so sicer načrtovali, da bodo kmetje oddali dobrih 100.000 litrov več mleka, vendar plana niso dosegli, ocenjujejo, da so bile za to krive neustrezne in nespodbudne odkupne cene. Dosežki pri proizvodnji mladopitanega goveda so v okviru pričakovanj, za skoraj 100 ton pa so presegli plane v piščančjereji. Zadovoljni so tudi s hmeljarsko proizvodnjo. Količina je sicer manjša, kot so predvidevali — načrtovali so 91 ton hmelja, pridelali 84 ton — kvaliteta pa je izredna. Skoraj ves hmelj je prvovrsten, kar je po oceni članov zadružnega sveta TZO Tabor posledica namakanja hmeljišč. Ravno lansko poletje je dokazalo, kako pomembno je namakanje, zato si bodo v Taboru prizadevali, da bi z vodo oskrbovali 70 % hmeljišč in še letos bi radi kupili dodaten namakalnik. Nič manj pozornosti pa ne bodo posvetili tudi sušenju hmelja, saj je ravno od tega odvisna kvaliteta. V Taboru imajo v načrtu gradnjo nove sušilnice, opremo zanjo so že kupili, če bo denar, bodo že letos zgradili zanjo tudi potrebne prostore.
Upravnik TZO Tabor Ernest Žolnir je lansko leto takole ocenil: »Kljub suši in vsem drugim teža-
vam, ki so se pojavljale v kmetijstvu, mislim, da smo lahko zadovoljni. Zlasti s hmeljem, ki je bil res kvaliteten. Naj povem, da so letos hmeljarji" prešli na nov obračun hmelja, denar imajo lahko shranjen v TZO, kjer ga mesečno obrestujemo po revalorizacijski stopnji. Vendar so letos hmeljarji v glavnem porabili izkupiček za
to, da so plačali kredite. Ljudje se kreditov bojijo, kar je glede na obresti tudi razumljivo. Žal imamo v zadrugi pri določanju obrestnih mer zelo malo besede, trudimo pa se, da bi npr. dobili v Tabor tudi del nepovratnih sredstev iz republike.«
Irena Baša
C	!	^
Kmetje se izobražujejo
Hmezad, Kmetijska zadruga Savinjska dolina pripravlja vsako leto v zimskem času za kmete in njihove pospeševalce vrsto izobraževalnih predavanj. Predavanja, ki so se že pričela in bodo trajala do konca februarja, bodo na vseh temeljnih zadružnih organizacijah, ki združujejo več kot tisoč kmetov, nekatera bolj specializirana pa na enem mestu.
Predavanja obravnavajo letos trinajst različnih tem, in sicer: kolobar in priprava zemlje za hmeljišča ter postavitev in vzdrževanje žičnic, tekočo problematiko v hmeljarstvu, vzdrževanje melioracijskih sistemov in agrotehnični ukrepi glede na založenost tal, uporaba zaščitnih sredstev v poljedeljstvu, gnojenje njiv in travnikov, glede na vsebnost hranilnih snovi v tleh, napake pri siliranju krme in uporaba silaže, pridelovanje poljščin in kolobar v na'ših pogojih, higiensko pridobivanje mleka in ugotavljanje kvalitete, perutninarstvo, rez, vzgoja in sajenje jablan v intenzivnih nasadih, eno predavanje pa bo izbirno za zadružni-ce, pripravili pa bodo tudi začetni tečaj iz nemščine in govorili Še o varstvu pri delu. Predavali bodo strokovnjaki iz Hmezada, Kmetijskega zavoda Maribor, Hmeljarskega inštituta in Živinorejskega veterinarskega zavoda Celje. Predavanja bodo trajala dve do tri ure, predavatelji pa bodo poskrbeli za nazorni prikaz z diapozitivi, prosojnicami in drugim.
T. TAVČAR
V__________________________________________-J

Ì
Sejem mode v Ljubljani
Tekstilna tovarna Prebold
Besedilo in slike: TONE TAVČAR
Minuli četrtek so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli 34. sejem MODE, ki je obenem tudi prva letošnja jugoslovanska sejemska prireditev. Na sejmu MODE 89 so razstavljali domala vsi jugoslovanski konfekcionarji in proizvajalci perila, nogavic in modne galanterije. Med razstavljali so bile tudi delovne organizacije iz naše občine. Tovarna nogavic iz Polzele je po besedah vodje prodaje Ervina Strahovnika razstavljala ves asortiman ženskih, moških in otroških nogavic v pestri ponudbi in novih vzorcih: MIK iz Prebolda je razstavljal v glavnem krila, s katerimi zaradi dobre kvalitete in modnosti dosega lepe uspehe. Jože Gaberšek, vodja prodaje Tekstilne tovarne Prebold, pa je o njihovem nastopu na sejmu povedal: »Tudi letos predstavljamo na sejmu modne tkanine za pomlad in poletje, te so namenjene trgovini, torej široki potrošnji, medtem ko konfek-cionarjem že ponujamo blago za jesen in zimo.« Svoj razstavni prostor na sejmu pa je imela tudi Zarja iz Petrovč. O svojih predstavljenih novosti je vodja prodaje Tatjana Popatnik dejala, da na sejmu razstavljajo nekaj novih modelov moških, ženskih in otroških hlač iz uvoženih materialov in po najnovejših modnih zapovedih. »Te za letošnje leto zahtevajo več ženskih hlač in poskušali bomo to modno zapoved kar najbolj obrniti v svoj prid,« je dejala vodja prodaje v Zarji Tatjana Popatnik.
m	Tl	
	Tl	'1 ■ ■ 1
		
11	■k"™	čn
						
"■ /P		
		tu:
		
		V ""
Jože Kek
in Martin
Sedovnik
novatorja
tekstilne
industrije
Na letni skupščini slovenskih tekstilcev minuli teden so podelili tudi nagrade in priznanja za inovacijske dosežke v minulem letu. Letošnjo nagrado Nnovator tekstilne industrije za leto 1988 sta prejela Jože Kek in Martin Sedovnik iz Tekstilne tovarne Juteks v Žalcu za čistilno napravo svoje tovarne.
Tovarna nogavic Polzela
Del razstavnega prostora Zarje iz Petrovč
trgamalec
Znano je, da so se srednjeveške listine pečatile s posebnimi pečati. Uporaba lastnega pečata je bila odvisna od pridobitve samostojnosti mest in trgov in je izpričevala obstoj take samostojnosti, saj je mesto ali trg s tem veljalo kot javno telo.
Žalec se prvič omenja v Žički listini leta 1182, ki pa žal ni ohranjena v originalu. V prepisu te listine se omenja kot Sachsenvel-de.
V babenburškem urbarju iz leta 1230—46 se omenjajo dohodki od realij v Sachsenvelde, v urbarju iz dobe Otokarja II (med 1265—67) pa so navedeni dohodki od iudicium in Sachsenvel-de. Za pravni statust Žalca sredi 13. stol. je zelo pomembna stiska listina iz 1256, v kateri se omenjajo tržani Žalca.
Žalec je torej sredi 13. stol. že bil trško naselje. Njegov status potrjuje tudi listina iz leta 1279, s katero so deželnoknježja posestva zastavljena, med njimi se omenja tudi 20 mark »de toro in Sahsenveld«. V neki listini iz leta 1311 se omenja trg Sachsenvelde z deželnim sodiščem in drugimi sodišči. Listina iz leta 1327 izpričuje, da je bil Žalec v tem času že pomembno središče Savinjske doline.
Zanimiva je listina iz I. 1346, ko je Otto der alt rihter von Sachsenvelde (sodnik) zastavil tržanu svojo novo zidano klet pri svoji hiši v Žalcu »pey dem toer«, listino je dal pečatiti s pečatom »marchts von Sachsenueld« (pečat trga) v navzočnosti žalskega sodnika, štirih tržanov, župnika in dveh vlahov. Iz te listine je razvid-
no, da je v tem času trg že bil obzidan, kajti oznaka pri vratih se običajno nanaša vedno na mestna oz. trška vrata v obzidju. Dalje je razbrati, da so tržani imeli svojo posest po grajskem pravu in da je pri prometu s temi nepremičninami veljalo običajno trško pravo. To je prvo znano pečatenje s trškim pečatom, kot se v listini imenuje, čeprav napis v pečatu govori drugače.
Kakšen je bil pečat, ki je visel na tej in pozneje še na eni listini? Bil je okrogel, premera 42 mm; odtisnjen je bil obakrat v naravni nebarvani vosek in obešen na pergamentni trak. Med krožnicami iz manjših biserov je bil napis: + S. CIVITATIS. SACHSENVELD
V okroglem pečatnem polju je bila govoreča,podoba: dvoje orlovih kril, simetrično razporejenih, zgoraj med njima peterolistnat cvet, spodaj pa zgornji del lilije. Krili sta govoreči za Sachsen ali Saxen, ki v heraldiki pomenita krilni kosti orla, na kateri sedijo peresa, cvetlica in lilija za Feld oz. Veld, torej skupno Sachsen-feld. Iz črk je razbrati, da pečat izvira iz 13. stol. eden od znanstvenikov ga je postavil celo pred 1298. leto.
Žalec je označen kot civitas oz. civitatis, kar označuje mesto. oz. skupino meščanov. Tako se Žalec ne označuje v nobeni srednjeveški listini, le žalski sodnik Ulrih v dveh listinah, ki jih je pečatil 1393 in 1394. leta imenuje stat richter (mestni sodnik).
Žalec se v 15. stol. vedno imenuje trg. Če upoštevamo dejstvo, da je pečat nastal že v 13. stol. in da po takratnem pravnem pojmo-
vanju Žalec ni mogel imeti takega pečata brez volje svojega gospoda, potem je mogoče hotel ta gospodar »povzdigniti« svoj Žalec nasproti Celju.
V 18. stol. je bil ohranjen pečatnik Žalca, izdelan po starem pečatniku. Poleg teh dveh je znan še tretji pečat Žalca, od katerega pa je ohranjen odtis na davčnem seznamu tržanov iz leta 1612. Bil je tudi okrogel, a precej manjši s premerom samo okoli 22 milimetrov ter je verjetno služil kot manjši trški pečat za dopise in akte.
Govoreča podoba iz pečata ni nikoli prešla v ščit in tako ne moremo govoriti o grbu Žalca pred 19. stol. Sami Žalčani so svoj grb v neki anketi iz I. 1763 opisali takole : obe krili sta črni v rjavo-rde-čem in z zelenimi listi okrašenem polju, cvet in lilija sta svetlordeči in obkroženi z zelenim robom. Kaj več o grbu niso mogli pove-
dati, ker jim je dvakrat vse pogorelo.
Če povzamemo, lahko trdimo, da je Žalec kot trg izpričan že leta 1265, da je imel svoj pečat verjetno že v 13. stol. in da je leta 1346 izpričan.
Omenimo, da sta v Historičnem topografskem leksikonu Štajerske (I. 1822) v posebni tabeli označena grb Braslovč in grb Žalca. Pečat trga Žalec je med najstarejšimi in je celo starejši od pečata Celja, ki je znan šele v 15. stoletju. Kot primer listine, ki se je pečatila s trškim pečatom, navajamo: »Dne 2. maja 1792 je vpisana dne 27. aprila 1792 sklenjena pogodba, hkrati opremljena s trškim pečatom in vpisana na strani 149.
Dominik Janez Karp, trški sodnik.
Na današnji dan, ki je naveden na koncu tega vpisa, je bila po duhovnem posvetilu sklenjena ženitna pogodba med delovnim Jurijem Janežičem, mlinarjem v Spodnji Ložnici, zakonskim in neporočenim sinom Jakoba Janežiča, kot ženinom, in čednostno Marijo, neporočeno hčerjo Filipa Sitarja iz Spodnje Ložnice, kot nevesto. Priči sta Florijan Kovač, trški mesarski mojster, in Melhior Kočevar, trški krznarski mojster ...«
Nato so navedeni pogoji pogodbe. Melhior je na pogodbi podpisan kot priča in sodnik (tajnik) ter podpisovalec.
F. Ježovnik
Vir: Božo Otorepec (Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem in Tipkopis zgodovine obrtništva)
Mladi vojaki zaprisegli
Po številnih vojašnicah naše domovine so sredi tega meseca zaprisegah mladi vojaki. Že nekaj let je navada, da ob tej priložnosti lahko pridejo v vojašnice tudi starši in svojci vojakov, ki na svečan način zaprisežejo. Pripravijo jim kulturni program, mladinke pa jim izročijo rdeč nagelj. Tudi iz naše občine je zapriseglo več deset mladih vojakov, posnetek pa je iz Virovitice.
T. T.
POZIV UDELEŽENCEM VLAKA »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« 1989
Pavla Privškova pripoveduje
v	_____________J
Manifestacija Vlak »Bratstva in enotnosti« je tradicionalna že od leta 1961 in je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije. ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom in dobili toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah.
Značilnost za manifestàcijo je. da je Vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove
Medobčinska koordinacijska odbora Vlaka »Bratstva in enotnosti« v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da letos organiziramo Vlak »Bratstva in enotnosti«, ki bo iz SR Slovenije popeljal medvojne izgnance in njihove najožje družinske člane k gostiteljem v SR Srbijo.
Vlak bo odpeljal iz Maribora oziroma iz Jesenic 12. oktobra 1989 zvečer, vračal pa se bo 15. oktobra 1989 pozno popoldne. Vse ostale informacije v zvezi s potovanjem in odhodom Vlaka »Bratstva in enotnosti« dobijo zainteresirani na sedežu Občinske konference SZnL Žalec, telefon 712-151 ali 712-108.
Koordinacijski odbor za Vlak »Bratstva in enotnosti«
Popravek
J
Milica Jošt nas je opozorila, da smo v sestavku Žalec — trdnjava Slovenstva napačno zapisali priimek Simon KUKOVEC, moralo bi biti Simon KUKEC, za kar se opravičujemo. Zal moramo priznati, da nismo vsi tako dobri poznavalci žalske trške zgodovine kot je ona, zato tudi napaka. Zahvaljujemo se ji za opozorilo in jo vabimo, naj v bodoče konkretneje sodeluje z nami.
Uredništvo.
V deževnem popoldnevu sem se odločila, da obiščem najstarejšo vaščanko Gornje vasi Pavlo Privškovo. Domačini jo poznamo kot Flerjanovo teto. Pripeljala sem se na lepo urejeno travnato dvorišče in vstopila v hišo. Pravkar je bila pri pospravljanju posode po kosilu. Lepo sem pozdravila in povedala, zakaj sem prišla, in jo zaprosila, če ima toliko časa, da bi mi malo povedala o svojem življenju. Z veseljem mi je ponudila stol in tudi sama prisedla. Rada mi je povedala, da je njena zibelka stekla 16. 1. 1900 v Letušu. Imeli so srednje veliko kmetijo in je morala že v otroških letih prijeti za dela, ki jih je zmogla. Osnovno šolo je obiskovala v Letušu. Še preden je končala osnovno šolo, se je začela prva svetovna vojna. Tri leta po vojni se je poročila in prišla v Gornjo vas. Mož je hòdil delat v rudnik Zabukovica. Rodili so se jima štirje otroci. Ona v službo ni hodila, vzgajala je otroke in obdelovala majhno kmetijo. S trdim delom so si urejali domačijo, otroci so . odraščali in zavi-hrala je druga svetovna vojna. Njihova hiša je bita partizanom zelo poznana. Sinova sta se že kot otroka vključila v partizanske vrste. Sina Franca je ujel gestapo in odpeljali so ga v nemško tabo-
rišče, v celjski Stari pisker pa so zaprli tudi hčerko in moža. Obupana nad kruto vojno je imela vse ^(ozi v mislih, da se ji otroci in mož ne bodo več vrnili. Ko še ni bilo konec vojne, se je vrnil iz nemškega taborišča sin Franc in videl, da sta mati in mlajša hči sami doma. Takoj je odšel v partizane v upanju, da bo kmalu konec vojne.
Res je bilo vojne konec in družina je bila spet skupaj. Po vojni so se sinova in hčerki zaposlili, čeprav je bilo doma veliko dela. Mož se je vrnil na delo v rudnik in zaslužil toliko, da jim je bilo laže. Otroci so se poročili, se odselili, sin Franc pa je ostal doma. Kmalu je zbolel oče in leta 1960 umrl. Pred nekaj leti je umrl še sin Franc. Pavla sama vsega dela na zemlji ni zmogla, zato jo je dala v najem sovaščanom. Vrt pa še zmerom z veliko ljubeznijo okoplje sama. Ko sem jo vprašala, kako je zdaj, ko je sama, mi je z veseljem povedala, da jo redno' obiskujejo njeni otroci, vnučki in pravnučki.
Bila sem vesela, da mi je bila pripravljena razkriti svojo preteklost.
Karmen Tržan,
OŠ PREBOLD
Da ne pozabimo
Vir: Alenka Goljevšček — Med bogovi in demoni (MK, 1988)
Še o letu 1918
Lani smo pisali o veličastnem zborovanju v Žalcu leta 1918, tokrat pa predstavljamo resolucijo s tega zborovanja, na katerem so govorili Korošec, Ravnikar, Hrvat Peršič in Srb Budisavljevič:
»Na narodnem taboru v Žalcu, dne 17. marca 1918 zbrani tisoči Slovencev in Slovenk, radostno pozdravljajoč v svoji sredi zastopnike hrvatskega in srbskega dela našega naroda, izrekajo svoje prepričanje, da je življenje tega naroda zagotovljeno le v ujedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastni državi. Pozdravljamo vzorno, z jugoslovansko deklaracijo 30. maja začeto delo jugoslovanskega kluba ter odločno poudarjamo samoodločbo naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki hoče na svojem narodnem ozemlju tvoriti samostojno državo.
•	Zahtevamo, da se takoj prično pogajanja za splošni mir, ki mora biti trajen in pravičen le na podlagi ideje narodne samoodločbe. • Odklanjamo vse neresne poizkuse avstrijske vlade z malenkostnimi spremembami sedanje ustave rešiti jugoslovansko vprašanje kot notranjo zadevo avstrijske državne polovice. Poravnava med narodi je mogoča le v medsebojnem priznanju pravice samoodločbe in narodne državnosti.
•	Izrekamo popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in njega načelniku dr. Antonu Korošcu, zagotavljajoč, da ima v svoji borbi za jugoslovansko ujedinjenje .za seboj ves narod.«
(Slovenski narod, 18. marca 1918)
Konec te resolucije je bil zaplenjen. Tretjo točko je predlagal Josip Sirca, tedanji župan trga Žalec in znan narodni prebuditeij.
-fj
Zadnje dni preteklega leta je Občinska kulturna skupnost Celje izdala v petsto izvodih novo številko zbornika za leto 1988, ki je vsebinsko izredno bogat. V sestavku Darke Dimitrovič-Uranjek so tudi_ podatki, ki govore o tem, da je bito po meritvah zraka ugotovljena v Žalcu in Preboldu večkratna prekoračitev dovoljene koncentracije žveplovega dioksida (0,30 mg SO*/m3). V Preboldu je bila dosežena koncentracija 0,53 mg SO Jm3, Žalec pa je na lestvici najbolj onesnaženih krajev na štirinajstem mestu. V naši občini pa so med največjimi onesnaževalci TT Prebold, KIL Liboje, Aero Šempeter, pa tudi Ferralit Žalec, Juteks, Garant Polzela .. .
Celjski zbornik 1988 opozarja tudi na onesnaženje voda na našem območju, in sicer Bolsko, ki je v tretjem kakovostnem razredu, Trnavca inKerinščica pa prav tako, medtem ko je libojska Bistrica v četrem kakovostnem razredu, se pravi še za razred slabšem.
Ob prispevku Alenke Kocuvan-Polutnik Dvorišča in vrtovi starega mestnega jedra Celje pa se lahko vprašamo, če mi poznamo dobro svoj trg, njegova dvorišča, vrtove, kleti? Ali morda tudi mi ne bi na kakšen način prikazali stare arhitekture in jo koristno izrabili; saj imamo vendar rojstno hišo Rista Savina pa tudi staro Flajsovo hišo, ki pa ju žal ne znamo na primeren način reprezentirati.
Omenimo še sestavek Jožeta Vurcerja Peter Stante-Skala, v katerem prikazuje NOB in socialistično revolucijo na našem območju. Skala je opravljal vrsto odgovornih funkcij na Štajerskem in njegov življenjepis odkriva marsikaj novega iz NOB na Štajerskem, tako o prevelikem [»udarjanju in zmotni oceni moči plave in bele garde v letu 1944 na tem območju. To zmotno oceno je prevzel tudi pokrajinski komite KPS in potrebni so bili določeni ukrepi, da se je razčistil nejasen in nevaren položaj na Štajerskem.
Prispevek Antona Soreta Razvoj osnovnošolske mreže s posebnim ozirom na podružnične šole na celjskem območju zasluži posebno obravnavo. Torej je pred nami zbornik, ki s svojo bogato vsebino širi vedenje o naši ožji domovini.
F. Ježovnik
Pustni čas — klic demonskih sil na pomoč
Za stara pojmovanja je bilo leto sestavljeno iz dveh dob, in sicer iz poletja in zime. Med obema je bil prelom, ko čas umre in se spet rodi oziroma se mora na novo preroditi. To je čas, ko se zima nagiblje v pomlad, ko začne sonce kazati svojo moč, ko nastaja novo, z rodovitnostjo pri živalih in ljudeh ter na polju. To je čas, ko se kličejo na pomoč demonske sile, ki naj bi pripomogle, da bi porajajoči se čas dal čim lepše sadove, to je torej pustni čas.
Med demoni, ki naj bi pripomogli pri rojstvu porajajoče se pomladi, je tudi kurent, ki so ga poznali tudi v Savinjski dolini. Na glavi je imel rogove, v rokah palico in oblečen je bil v narobe obrnjen kožuh.
Prvotno je bilo šemljenje nadvse resnobno, življenjsko pomembno opravilo. Lovska maska je bila prvotna kurentova maska, saj je bil lov prvotnemu paleolitskemu lovcu pomembno opravilo. Če je lovec hotel upleniti divjad, se ji je moral približati in to je storil laže, če ji je bil podoben, od tod torej kožuh in rogovi.
Kasneje je lovec postal poljedelec in kurent je kot demonsko bitje pomagal v boju proti morani, proti zimi, ter zaoral prve brazde, ki naj bi dale obilne sadove. Tudi v Savinjski dolini je kurent oral v tednu pred pustom, in sicer od hiše do hiše, za debelo repo. Dva od njih sta bila na konju, tretji je plužil, četrti je bil gonjač, peti je igral na harmoniko, zadnji je bil za »babo« in je nosil koš, v katerega je spravljal meso. Novice so leta 1853 objavile, da so tega leta še orali v Savinjski dolini, nekaj tet poprej pa še proso meli. Na pusta zvečer so.prišli vaški mladci in dekleta met proso. Ko so delo dokončali in že iztresali prosnico, so se oglasile šeme in vprašale gospodarja, če jim proda jalovko. Po dolgem pogajanju so se pogodili za lepo dekle. Prosnico so zvezali v skop, na katerega je sedel kurent. Dve šemi sta vzeli jalovko v sredo in vsi trije so vlačili kurenta na škopu po skednju iz kota v kot. Temu so rekli, da orjejo proso. Za njimi so ostali pometali proso v kote skednja, da je bil v sredini snažen prostor za ples. Prvi je zaplesal kurent z jalovko, sledile so jima ostale šeme. Temu plesu so rekli, da orjejo proso in da delajo brazde.
Šeme izvirajo iz pradavnine. Zbori mrtvih so s svojo navzočnostjo oplajali življenje. Zato so bile vedno drugačne od ostalih ljudi. Hodile so od hiše do hiše, njihova stara pravica pa je bila, da kaj ukradejo: gospodinji kosilo, gospodarju poljsko orodje, ki so ga odnesle na streho ali visoko na drevo. Zgodilo se je, da so čez mero nagajive maškare razstavile voz, ga zanesle na hišno sleme in ga tam spet sestavile.
Stari Žalčani se še spominjajo, da so fantje na tak način razstavili voz gospodarju Mehu, vendar ne na pustni čas, kljub temu pa je bil to spomin na nekdanja opravila maškar. Veliko spominov na te običaje so ohranili šolski otroci iz Braslovč, ki so leta 19134 pod vodstvom učitelja Ljudevita Šnuderla zbirali in zapisovali te običaje, o njih pia več drugič.
Bliža se pomlad, čas setve, zato zapišimo še verovanje, značilno za ta čas v Savinjski dolini. Vse kar seješ in sadiš v starem mesecu, gre dobro v zrnje ali stročje, če sadiš v mladem, pa gre vse bolj v zelenje. V mlaju tudi ni priporočljivo kositi detelje, saj se potem živina peni.
F. Ježovnik
Vir: Alenka Goljevšček — Med bogovi in demoni (MK, 1988)
»Si	rer	le n	lisrr	io sl	išal	li«
Vaja zaklanjanja je uspela in opozorila na probleme						
tudi, da niso bili obveščeni o vaji, večja pozornost krajanov pa tudi ne bi bila odveč, kajti v primeru resnične nesreče bo reševanje na težkem izpitu. Vaja pa tudi ni samo zaradi vaje.
V Žalcu je zgrajenih blizu 2000 zakloniščnih mest, in sicer pri osnovni šoli, v blokih Heroja Staneta 5, 6 in 7, Čopova 2, 4 in 6 v prizidku občinske uprave, pri domu SLO, Hmezad Agrina, v Tomšičevi 1 a, blokih Bačke Palanke 2, 4 in 6, Savinjki in Juteksu na Ložnici. Zaklonišča so namenjena za delavce in krajane v najožji bližini omenjenih objektov. Čeprav je v Žalcu že zgrajenih precej zakloniščnih mest, pa sedanje kapacitete še ne zadovoljujejo vseh potreb.
Avgust Bolčevič:
■■Sirena opozarja na zračni napad. V bloku imamo zaklonišče in vem, kam bi se moral umakniti. Naše zaklonišče je dobro vzdrževano, sedaj pa ga uporabljamo tudi za namene stanovalcev, saj ni dobro, da je zaklonišče samo zaprto. Kljub temu, da nam takšna nevarnost ne grozi neposredno, pa večja usposobljenost in osveščenost stanovalcev ne bi bila odveč.«
Peter Pivaševič:
«Najprej sem pomislil, da kje gori, saj tega signala nismo vajeni, nato pa, da se je zopet sprožila sirena brez vzroka, kar se je že večkrat zgodilo. Tudi slišnost sirene ni bila dobra. V primeru napada bi se umaknil v najbližje zaklonišče, bilo pa bi dobro, da bi bili o njih bolje seznanjeni.«
Stane Lesjak
Dominik Vrbič
Peter Pivaševič
Simon Bračun
Rozi Jošt Rozi Jošt:
»Kaj pomeni ta signal, ne vem. Vem, da požar ni, čeprav sem nanj najprej pomislila. Seznanjena sem, kje imamo zaklonišče, ker pa težko hodim, bi v. tako kratkem času ne zmogla poti do zaklonišča. Slišala sem, da so zaklonišča slabo vzdrževana in tudi ne vem, kam gre denar, ki ga dajemo za ta namen. V našem naselju Poreber namreč še nimamo zaklonišča.«
Dominik Vrbič:
»Ker sem bil prepričan, da gre za vajo, se nisem umaknil v zaklonišče. Vem pa, kam bi, se moral umakniti in v resnem primeru bi se tudi. Zaklonišča morajo biti, saj nikoli ne vemo, kdaj jih bomo še kako potrebovali, potrebno jih je vzdrževati, v mirnem obdobju pa tudi koristno uporabljati.«
Simon Bračun:
»V šoli so nam povedali, zakaj so zaklonišča, kakšni so alarmni znaki in kje imamo mi zaklonišče. Vsi nismo šli v zaklonišče, šli so le predstavniki. Želim si, da ga zares ne bi nikoli potrebovali.
Stane Lesjak:
»Z vajo smo želeli predvsem preveriti reagiranje krajanov Žalca, uspela pa je tudi zato, ker je opozorila na slabosti, ki jih moramo še odpraviti.
Sredstva za izgradnjo zaklonišč se zbirajo na posebnem žiro računu, z njimi pa razpolaga svet za SLO in DS. Žal so gradbene cene za izgradnjo zaklonišč tako visoke, da z zbranimi sredstvi ne moremo veliko graditi. Največkrat tam, kjer teče novogradnja družbenih objektov, le sofinanciramo izgradnjo zaklonišča. Dvom, da se sredstva koristijo nenamensko in nesmotrno, ni upravičen. Za vzdrževanje zaklonišč, zlasti pa opreme, pa so dolžne skrbeti enote CZ, ki jih sestavljajo krajani Žalca.	j|<
Avgust Bolčevič
Občinski štab CZ in enote v krajevni skupnosti Žalec so v vaji, ki je zahtevala zaklanjanje v zaklonišče po zračnem napadu, predvsem hoteli preveriti, kako bodo krajani reagirali na alarm za zračni napad in če vedo, kje so zakloniščna mesta. Vaja je uspela, uspela tudi zato, ker je pokazala nekatere slabosti, ki jih bo treba v bodoče odstraniti. Če bi šlo zares, bi bilo tudi drugače, je menila večina vprašanih, kar preveč pa je bilo tudi tistih, ki so trdili, da niso slišali sirene.
Ko se je ob 10. uri dopoldan oglasila sirena, smo pri avtobusni postaji najprej opazovali reagiranje mimoidočih. Nekateri so obstali in naglas razmišljali, kaj neki pomeni ta sirena, drugi so neprizadeto nadaljevali svojo pot. Naš najbližji sogovornik je takoj vedel, da jelo znak za zračni napad in tudi, kam bi se moral umakniti, je vedel. Drugi je mislil, da gre za požar in dodal, pa menda ja ne gori v Juteksu. Večina mimoidočih je vedela, kje so v Žalcu zaklonišča, zatrjevali pa so, da v zaklonišču še niso bili. Ni pa odveč, če objavite v Savinjskem občanu, kje so zaklonišča in kam gre denar, ki ga za to namenjamo. Ker nas je zanimalo, kako poteka vaja v drugih zakloniščnih mestih, smo morali prekiniti sicer zanimive pogovore s krajani, nekatere pa tudi objavljamo. V osnovni šoli so se ob našem prihodu učenci že razhajali, vendar smo v pogovoru z učenci ugotovili, da so bili dobro poučeni o zakla-njanju v bližnje zaklonišče. Zaklonišče v Savinjki je bilo dobro označeno, odziv bližnjih krajanov pa bolj skromen. Tudi v blokih v novem naselju bodo enote CZ v prihodnje imele še dovolj dela. Sicer pa ni naš namen temeljiteje analizirati vajo, to bodo storili v občinskem štabu CZ. Dodajmo samo še, da je slišnost sirene oziroma alarmiranje potrebno izboljšati, saj so mnogi zatrjevali, da sirene niso slišali. Res pa je
Takole so se napotili v zaklonišče pri šoli žalski šolarji
Rešitev novoletne križanke
Sik, krap, Ottawa, tloris, Roza, Serdar, Primex Primorje export, Ogrin, IU, Braun, AN, zastopstvo in konsigna(cija), Alt, IE, lan, jota, klic, NZ, kvartana, Enare, Ivi, pau, Aon, aval, trohej, vojna, Juh, mana, pešak, dutyfree, Amin, shop v Žalcu, Darja, Arp, sovka, šen, opat, era, ata, kelt, katalog, tir, rt, kakav, Murnik, Stane, trgovinska registracija, ss, mera, Pate, atom, le, Arno, sef, Akria, EV, čvek, Meir, Eta, Rajter, rokada, Učka, las, Mars, marela, ep, enačaj, Tit, kis, mani, ona, LO, Bertoki, (kme-' tijskji stroji BCS, nada, deklič, Eva Ras, etik, polž, zel, Ankaran, rana. Ave, Vače, VH, Bergman, Per, Po, motivacija, ogor, RB, alkoholik, (Hi)fi stolpi
Selečo, Gert, pozor, mirnost, Karin, Otoole, olup, Deak, kresija, somrak, rast, Ifni, avtokar.
Nagrade: Med pravilnimi rešitvami je žreb dodelil 100.000 din Marici OZIS, V. Orožna 8/b, Šentjur; paket MIK Marjanu LEDNIKU iz Doberteše vasi 16/g, Šempeter;.večerjo za dve osebi v hotelu GOLDING-Rubin v Žalcu Francu JEREBU, Partizanska 39, Žalec, in pecivo GOLDING — zlato klasje Juretu KRULCU iz Železnega 5/b, Žalec. Nagrajenci naj se zglasijo do 10. februarja v našem uredništvu.
Ivana Sever in pomočnica Ivana Pilih skrbno pregledata vsak kos pri sprejemu v čiščenje in po čiš-čenju.	Foto. T. TAVČAR
Kemična čistilnica oblek in tkanin Ivane Sever na Polzeli praznuje deseti rojstni dan. O tem dogodku in o svoji obratovalnici lastnica pripoveduje takole: »Začetek pred desetimi leti je bil spodbuden, še posebno, ker je bila naša čistilnica tretja tovrstna v žalski občini in zato dobrodošla. Razveselili se je niso le Polzelani, temveč tudi tisti iz širše okolice. Mi smo se od vsega začetka trudili, da bi bili tisti, ki so nam obleko, zavese ali kaj drugega zaupali v čiščenje zadovoljni. Če bo tako ostalo, menim, da bomo tudi v
bodoče lahko delali v obojestransko zadovoljstvo. Res pa je, da naš zaslužek krčijo vedno višje cene električne energije in čistilnih sredstev. Ta so vsa iz uvoza, prav tako tudi vsa oprema. Seveda skušamo cene naših storitev držati na primerni ravni, saj se zavedamo, da ob nenehnem padanju standarda tudi kemično čiščenje za marsikoga ne bo več neobhoden izdatek. V zadnjem času poskušamo pridobiti tudi stranke iz družbenega sektorja, svojim stalnim strankam nudimo popust, iščemo pač poti, da bi si nove
stranke pridobili ne le z dobrim delom, ampak še s kakšno drugo ugodnostjo. Želela bi opozoriti potrošnike, naj svojo novo garderobo temeljito pregledajo, saj je na njej pogosto oznaka, da je dovoljeno pranje. Zaradi tega je za kupce privlačnejša, žal pa je marsikatero oblačilo že po prvem pranju brez prvotnega izgleda, saj mu je v resnici dovoljeno le kemično čiščenje.«
V Severjevi čistilnici so si v teh letih prav gotovo nabrali mnogo izkušenj. Tisti, ki s'o že vsa leta njihove stranke, pa pravijo, da so vredni zaupanja.
čebelah in čebelarstvu
m
Varoza
huda nadloga čebel
O zajedavcu varroe se zadnji čas vse več piše in razpravlja. Domovina varroe je predel od Afganistana do .jugovzhodne Azije, kjer živi indijska čebela Apis ce-rana. Pradomovina varroe pa je Indonezija. Na otoku Java jo je leta 1904 odkril Jacobson Oude-mans in tako je dobila po njem ime Varroa jacobson. Varroa spada med členonožce (Arthropoda) v razred pajkovcev (Arachnoidae) v družino Dermanyssidae.
Pri razmnoževanju in širjenju bolezni imajo odločilno vlogo samice varroe, med tem ko samci, takoj ko oplode samico, poginejo. Samice varroe so ovaine oblike, mlade so bele, starejše pa rja-vordeče barve in merijo 1,1 krat
1,6	milimetra, medtem ko so samci dosti manjši in merijo 0,8 krat 0,9 milimetra.
Razmnoževanje varroe poteka samo v pokritih celicah čebelje in trotovske zalege. 48—60 ur po pokritju celice čebelje ali trotovske žerke zaleže varroa prvo jajčece, naslednje sledi v razmahu 30 ur in tako dalje. Ena samica varroe zaleže 4 do 6 jajčec in iz prvega jajčeca se vedno izleže samica iz drugega pa samec (Infanti dis, Pappas, 1983). Razvoj varroe samice traja' 8—9 dni, samca pa 6—7 dni, samice so iz oplojenih jajčec in samci iz neoplojenih.
Po 24 urah se iz jajčeca izleže protonimfa s tremi pari nog, čez kak dan se prelevi v duetonimfo s štirimi pari nog, ko samica doraste, pa se oplodi s samcem že v pokriti celici zalege. Število potomstva je odvisno od časovne pokritosti zalege. Čim dlje je celica zalege pokrita, temveč dueto-nimf se razvije v odrasle zrele samice. Zato so spomladi varroa najraje naseli v trotovsko zalego, saj traja razvoj žerke trota 24 dni. Ob izleženju čebele ali trota iz celice pridejo z njim vred na površje tudi samice varroe. Ko so mlade oplojene samice dovolj zrele, se vrnejo k novi žerki, preden jo čebele zopet pokrijejo. 80 odstotkov samic varroe zalega samo enkrat, 20 % pa se jih ponovno vrne v celico k žerki odložit jajčeca (Grobov, 1977).
Samica varroe sesa v pokriti celici žerkino hemolimfo (čebeljo kri), ki je v njenem življenju tudi edina hrana. Po izleženju proto-nimfe se pridruži še ta in za njo kot duenonimfa. Samica varroe izsesa čebeli v dveh urah približno 0,1 mg hemolimfe. Spomladi ima najraje trotovsko hemolimfo, ki je za njen razvoj manj škodljiva od čebelje. Na razmnoževanje varroe pa ima pomembno vlogo količina juvinil hormona, v. hemo-
limfi, količina katerega se razlikuje pri letnih in zimskih čebelah. Opravljene analize so pokazale, da se poveča razmnožitev varroe pri letnih čebelah, pri katerih presega juvinil hormon 4 mikrograme, pri zimskih čebelah pa je ta mnogo nižji, zato je razmnožitev varroe zgodaj spomladi slabša. Ugotovili so, da ima Apis cerana komaj 1 mikrograme in zanjo razmnožitev varroe ne predstavlja večje nevarnosti (Fluh, Wille, 1987).
Življenjska doba letnih varrò! je dva do tri mesece, s tem da žive letne samice le 12 do 15 dni in se zvrsti nekako dvanajst generacij. Zimska generacija varroe ima daljšo življenjsko dobo, in sicer od 6 do 8 mesecev in žive njene samice najmanj dva meseca (Pol-tev, 1973, Langhe, 1976). Brez čebele in njene zalege živi varroa jacobson zunaj panja sedem dni. Na njeno razmnožitev v čebelji družini pa vpliva tudi toplota čebeljega gnezda. Zunanja poletna temperatura preko + 40° C jo mori. Poletna razmnožitev varroe, ki čestokrat presega 10-kratni faktor, močno prizadene čebeljo zalego zaradi izsesavanja hemolimfe, zaradi česar se izležejo pogosto pohabljene čebele, ki niso sposobne opravljati svojih funkcij v družini, zaradi česar začne čebelja družina vidnp slabeti. Strokovnjaki so izračunali, da imajo čebele pri močno okuženi družini z varroo tudi po 60 vbodov, ranic, v katere se hitro vselijo razni virusi po raznašalcu varroe. Najbolj nevarna sta virusa akutne in kronične paralize, dosti manj pa niso nevarni tudi ostali virusi, saj uničijo v nekaj dneh najmočnejšo čebeljo družino. Od tod tudi vzrok, da v jeseni naenkrat izginejo če-
Varroa jacobson: zgoraj samec, spodaj samica
bele iz panjev celotnega čebelnjaka. Zdravil zoper virusov ni,-Ob zadostni oskrbi čebelje družine virus APV ne bi občutno prizadel čebelje družine, temveč so potrebni številni vbodi, da se virus lahko naseli v čebelje tkivo in dalje v hemolimfo, kjer deluje smrtonosno na čebelo in pri tem
Tropilaelaps clareae — mnogo nevarnejši parazit od varroe Vir: Laigo in Morse, precej povečano.
prihaja do kobacanja čebel (Batuev, 1979).
Na pohodu v Aziji pa je odkrit še mnogo hujši parazit od varroe, in sicer Tropilaelaps clareae, in je desetkrat manjši od varroe in zaenkrat živi in se razvija le na Apis cerani (Laigo, Morse, 1968).
Pravočasno zatiranje varroe v Aziji na Apis cerani je preprečila II. svetovna vojna (Zander, 1930, Orös-Pal, Toumanoff, 1939), tako da se je neovirano širila po azijskih državah ter je že leta 1947 dosegla sovjetski azijski del države ob kitajski meji na obali Pri-morskaja, od koder je potrebovala 20 let, da je zasvojila čebelje družine Apis mellifere v Svojetski zvezi in nato leto za letom v evropske države, na afriško in ameriško celino. Tudi najdrastičnejši ukrepi v posameznih državah, ko-tje uničenje celih čebeljih družin, je niso zaustavili na njenem pohodu. Škoda, ki jo povzroča ta zajedalec v svetu, je neprecenljiva, še mnogo hujša pa je v gospodarstvu, na kmetijskih kulturah. Do danes strokovnjakom v svetu še ni uspelo iznajti učinkovitega sredstva zoper varroo. Tudi najnovejši zdravili apistan in bayvarol sta učinkovita le 95—98 odstotno. Odkrili so ju pred osmimi leti na čebelarskem inštitutu Oberursel v Zahodni Nemčiji, dajeta pa vsaj kanček upanja za zmanjševanje varroe. (prof. dr. Koeninger, prof. dr. Fuchs, 1988).
Anton Rozman
Ivan Centrih______________________________________________
»Moje življenje — večna borba resnice
^Qd rudarja, mizarja do učitelja in kulturnika
Življenje piše romane. Vsak človek ima svojega. Tudi naš današnji sogovornik sodi med tiste, ki bi lahko napisali zajetno življenjsko zgodbo. V njej bi lahko spoznali mnogo življenjskih resnic, ki marsikdaj bolijo in grenijo spomine. Ivanovi so že takšni, da poslušalca presunejo in spodbudijo k razmišljanju. Pozna ga mnogo ljudi, le malo pa je tistih, ki vedo za njegovo življenjsko pot. Bila je trda, težka, a vendar pokončna, polna zaupanja v svoj prav in v iskanje resnice.
Z Ivanom Gentrihom se poznava že vrsto let. Velikokrat sva že govorila o tem in onem. Tudi o politiki sva katero rekla. Prav ta pa je grenila njegovo življenje Razočaranj ne manjka in ta so bila tudi rdeča nit najinega pogovora. V roke sva si segla'na njegovem delovnem mestu v žalskem kulturnem domu. kjer opravlja dela in naloge strokovnega delavca občinske kulturne skupnosti. Zakorakal je že v 61. leto starosti, tako da bo letos odšel v zaslužen pokoj. Kljub vsemu, kar je doživel v življenju, je večinoma nasmejan. Tudi tokrat sem bil deležen tega obraza, ki ne kaže njegovih let. Človek bi dejal, da je v njem še veliko življenjske energije. Vedno se je razdajal in tako bo verjetno do konca življenja.
Sediva za mizo drug drugemu nasproti. Opazujem njegove razmišljajoče kretnje. Spomin mu je zataval daleč nazaj. Beseda noče z jezika. V mislih gradi svojo zgodbo. Želi biti jasen in odkrit
»Moj rojstni kraj je celjska bolnišnica. Rodil sem se 15 let staremu dekletu. Bil sem nezakonski sin prezgodnje ljubezni. To pa je bila v tistih časih velika sramota, ki je tudi onemogočila materi, da bi se izšolala. Vsekakor pa je bila naša družina proletarska. Oče je bil rudar, mati neizučena šivilja. Prve korake sem naredil v Žalcu. Takrat je bil razdeljen na tri sloje, in sicer na purgarje, srednjeobrtniški sloj in na čiste proletarce, katerih dom je bil »grabn«, če bi rekel po Cankarjevo — mesto siromakov, in tako smo tudi živeli. Mati se je poročila in odšla v Velenje, mene pa prepustila v oskrbi starih staršev. Stari oče je bil furman v takratni žalski pivovarni, stara mati pa poljska delavka. Živeli smo v majhni sobi, veliki le borih šestnajst kvadratnih metrov. Do 16. leta nisem imel. svoje postelje. V šolo me s sedmimi leti niso hoteli sprejeti, češ da sem od mlade
Ivan Centrih
matere sin in neprimeren za šolanje. Leto pozneje so,me sprejeli in doživel sem padec. Pozneje sem bil vedno med odličnjaki in moja nekdanja učiteljica se mi je opravičila in priznala, da je bila krivična do mene . . ,«
Krivica pa se je Ivanu godila skozi vse življenje. Zato, ker je mislil s svojo glavo, je večkrat zapadel v nemilost tistih, ki so bili nad njim. Kljub vsemu pa se ni dal zlomiti in je trmasto vztrajal pri svoji odločitvi. Ko mi pripoveduje svojo življenjsko zgodbo, večkrat napravi krajši premor in išče besede, ki dajejo njegovemu pripovedovanju še večjo vrednost in pomen.
Ivana Centriha je zatekla vojna vihra v drugem letniku meščanske šole v Žalcu. Tu je naredil še tretji letnik ,in nato odšel na rudarsko šolo v Velenje, kjer je bil med najboljšimi. Jama pa ga ni mikala in na zdravniškem pregledu mu je zdravnik povedal, da ima srčno napako in s tem je bilo konec njegovega rudarjenja. Vrnil se je v Žalec, tu šel v uk za mizarja, tako pa tudi ignoriral takratno nemško srednjo šolo. Ugotovljena srčna napaka ga je rešila služenja v nemški vojski. Kmalu zatem jo je še z nekaterimi drugimi mahTiil v partizane, vendar do njih niso prišli, ker so ravno takrat močno patruljirali območja pod Mrzlico. Kmalu je prišla svoboda in z njo tudi vključitev Ivana v jugoslovansko vojsko. Začne se pot kurirja. Bil je v Celju, Mariboru, Ljubljani in drugod. Kot člana KNOJ-a ga pot vodi med prve graničarje. Bil je na Ljubelju, Kovcah nad Tržiščem in drugod. Ob
tem se spominja dogodka, ki bi ga lahko stal življenje. Skupina belogardistov, ki je bežala iz Jugoslavije, bi bila lahko usodna zanj. Rešila ga je lastna municija oziroma šaržerji, v katere je priletela sovražnikova krogla . . .«
Ivan za trenutek utihne, kot bi se hotel še enkrat zahvaliti srečnemu naključju. Vrtava naprej po njegovem življenju. Mnogo stvari ostane samo za spomin. Leta 1948 se Ivan vrne iz vojske in začenja se novo obdobje njegovega življenja. To je pot učitelja, ki ga vodi iz kraja v kraj. Končal je enoletni pedagoški tečaj, čez dve leti pa tudi diplomiral kot učitelj. Pot učitelja se začenja v Planini pri Sevnici, nadaljuje v Dramljah, Ponikvi pri Žalcu, v Marija Reki ter konča v Grižah, kjer je bil polnih 17 let. V tem času se je tudi poročil in se izredno vpisal na pedagoško akademijo, kjer je v treh letih diplomiral iz zgodovine in zemljepisa. Vseskozi so mlela mlinska kolesa birokratskih in političnih struktur in mu prizadevala težave.
»Moja nesreča je bila v tem, da sem vedno mislil s svojo glavo,« pravi Ivan in nadaljuje: »Bil pa sem učitelj z dušo in telesom in ni mi žal, da sem to postal.«
Ivan Centrih pa je bil poleg učitelje-, vanja in še pred njim mladinski funkcionar, namestnik' komandanta na MDA ceste bratstva in enotnosti. Pozneje je deloval kot predsednik občinske pionirske komisije, bit predsednik občinske taborniške organizacije, režiser in igralec raznih gledaliških predstav. Skratka človek, ki se je razdajal, čeprav je doživljal tudi kritike, šikaniranja in postopke, ki so mu oteževali delo. Tudi ravnateljevanja v Petrovčah, kjer je bil leto in pol, ne more pozabiti. Sedaj je že polnih 15 let na kulturni skupnosti, prav toljko časa pa je tudi povezan s kinom Žalec. Kar 12 let pa je bil na čelu žalske Svobode.
Takšen je Ivan Centrih, še veliko bi lahko zapisali, saj je beležka polna najrazličnejših zanimivosti in dogodkov iz njegovega življenja, vendar mu čas in prostor to onemogočata. Za konec dodajmo le še njegovo razmišljanje o času in prostoru, v katerem se nahaja naša družba. Med drugim pravi: »Ljudje morajo dobiti zaupanje v sistem in ko bodo tega dobili, bodo imeli tudi voljo do dela, kar pa tudi omogoča napredek naše družbe in njen izhod iz krize . . .«
DARKO NARAGLAV
Ohcet z zapravljivčkom in šrango
Vzela sta se Branko in Irena
Po tretjem vprašanju se je na pragu pojavila »taprava nevesta« in svate povabila v hišo.
Da se bosta vzela Branko Arzenšek iz Arje vasi in Irena Lipovšek iz Levca, oba mlada in trdna kmeta, so dobro obveščene vaš-čanke vedele že vse od oznanitve v cerkvi. Niso pa vedele, kdo se bo k komu preselil, še bolj pa jih je zanimalo, kakšna bo ohcet. Čeprav je bilo v soboto zjutraj hladno, da se je videla sapa, so •se vaščani Levca že dobro uro pred velikim dogodkom zbrali pred gasilskim domom. Vaški fantje so se mrzlično pripravljali na šrango, saj ni smelo manjkati ničesar, kar bi lahko zmanjšalo ceno nevesti. Tudi zajec v kletki, simbol »poskočnosti«, je zbegano gledal, kaj se dogaja. Kačja slina je dvigovala temperaturo, frajtonarca pa praznično razpoloženje, kakršnega v Levcu ni vsak dan. »Prihajajo,« so sporočili zadolženi za usmerjanje zapravljivčka z ženinom in svati. Konjenika s slovensko zastavo, nato zapravljivček z muzikantom, nato ženin in priča, potem pa še svatje so se najprej odpravili na nevestin dom. Ko sta ženin in priča hotela v hišo, so bila vrata zaklenjena. Po krajšem trkanju se je na pragu pojavila nevesta, preoblečena
metla, ki seveda ni bila prava. Zatem je na prag stopila druga nevesta, vsa v belem, ki pa tudi ni bila prava. »Če hočete Ireno, morate odgovoriti na tri vprašanja,« je zabrusila ženinu jezična ženica. Kdaj je krava kosmata znotraj in zunaj in s čim je pokrit petrov-ški zvonik? Ženin ni vedel pravega odgovora. Na tretje vprašanje, kdaj ima robec pet vogalov, je ženin pravilno odgovoril in na pragu
se je pojavila prava nevesta. Med govorom nevestinega očeta se je od gasilnega doma že razlegala frajtonarica v pričakovanju napetega dogodka. Šranganje! Vsi izhodi iz vasi so bili dobro zavarovani in svatom ni drugega preostalo, kot da se podajo v past šrangarjev. Poskus, da bi šrango preskočili, seveda ni uspel. Po dobrodošlici in zdravici je sledil govor enega izmed šrangarjev, v katerem je bilo polno hvale o nevesti in skrbi zanjo. Temu primerna je bila vredna šranga 10 milijonov dinarjev. Ženin in njegovi zagovorniki so se s ceho najprej kar strinjali v prepričanju, da gre za stare dinarje. Takoj pa je bilo jasno, da šrangarji zahtevajo nove dinarje. Visoka cena jé kmalu začela kopneti, ko jim je ženin dokazal, da so nevesto slabo varovali, saj so znaki na njej le bili preveč očitni. Deževala so različna vprašanja in zahteve svatov, s pomočjo belega zajca pa jim je končno le uspelo odvozlati ženinovo mošnjo. Pri 150 starih milijonih jim je uspelo udariti v roko, potem pa so svatje na štirih zapravljivčkih lahko krenili na občino in pred oltar. Vaške vedeževal-ke so si brisale rosne oči in z željo, da bi Branko in Irena bila srečna, še zadnjič pomahale v pozdrav. In veliko sreče jima želimo tudi mi.	jk
Šranganje je bilo napeto, polno zapletov in zaključeno v obojestransko zadovoljstvo.
Miha za šivalnim strojem


... in med svojimi slikarskimi stvaritvami, ki so nastale v Marseillu v Franciji
Mojster svojega poklica in še več
Rad bi bil slikar, a postal je sedlar in tapetnik
Predstaviti človeka, kakršen je Mihael Privšek iz Kaplje vasi pri Preboldu, je nedvomno prijetna naloga, a tudi težka obenem, saj gre za človeka, ki ima za sabo bogato in ustvarjalno življenjsko pot. Prav tako pa ga pozna širok krog ljudi, ki so se z njim srečevali pri poklicnem ustvarjanju, na kegljaških stezah, v planinah, v gledaliških predstavah in kot navdušenca fotografiranja, kar vsaj deloma odraža njegovo življenjsko energijo in ustvarjalnost.
Da, takšen je Privškov Miha, ki tudi sedaj, kljub letom, ne ostaja v zapečku in odrinjen na rob dogajanj. Vsako nedeljo dopoldan jo še vedno mahne na kegljišče v Prebold, kjer se srečuje z ljubitelji kegljanja. Ni še dolgo tega, ko je z njimi preizkušal svoje moči, sedaj pa je bolj gledalec, saj mu je zaradi kolkov aktivnejše sodelovanje odsvetovano.
Že dolgo sem bil namenjen k njemu in tisti večer, ko sem pozvonil na njegova vrata, sem bil vesel, da svoj namen uresničujem. Takoj, ko je zvonec zazvonil, se je v stanovanju oglasil z lajanjem njegov ljubljenec Diksi in hip zatem so se odprla vrata. Odprl mi je Miha v spremstvu Diksija, žena pa je bila v kuhinji. Ko je videla, kdo je prišel, se je nasmehnila z njej lastnim nasmehom in dejala: »K našemu očiju si prišel. Lepo!«, in dodala, naj sedem ter popijem kozarec kuhanega vina. Rečeno-storjeno. Z Mihom pa sva začela razpredati njegovo življenje in spomine.
Luč sveta je zagledal na Groblji tik pred prvo svetovno vojno, šolske klopi je drgnil v preboldski osnovni šoli in obratni šoli, vojaščino je odslužil v Somboru in Zrenjaninu. Vmes pa je bilo trpko življenje v družini s sedmimi otro-
ki. Njegov oče je kar osem let bil vojak in zato tudi nekoliko čudaški. Drugače je bil obrtnik — sedlar in Miha se je tudi pri njem izučil obrti, čeprav pravi, da ni imel za to nobenega pravega veselja. Zelo rad bi postal slikar, saj je že v osnovni šoli narisal prave mojstrovine. Zaradi socialnega položaja družine, saj jih je očetova obrt le s težavo prehranjevala, se je moral temu odreči in posvetiti poklicu sedlarja. Šel je s trebuhom za kruhom, se peš napotil v Ljubljano in drugam iskat delo. Obiskal je vse tovrstne mojstre, vendar dela ni našel. Končno je pristal med transportnimi delavci, kjer je delal vse do odhoda k vojakom. Po odsluženju vojaškega roka je našel delo v Slovenski Bistrici in tam postal sedlarski pomočnik. »To je bilo leta 1937 in dve leti pozneje sem se tam tudi poročil, usoda pa je bila kruta in po porodu mi je žena umrla ter mi pustila 4-mesečnega sina ...« Miha ob tem nekoliko utihne, čez čas pa reče: »Pa sem vseeno ostarel.« Trpki so ti spomini, ki se kot kača vlečejo tudi skozi leta druge svetovne vojne. Miha je bil zajet kot vojak starojugoslovanske vojske in odpeljan v ujetništvo v Nemčijo, kjer je moral opravljati najrazličnejša dela pri kmetih, železnici in drugod. Proti koncu leta 1944, ko so prišli Američani, pa je bil kot Jugoslovan v njihovem zbirnem taborišču. Prestavljali so jih sem in tja in tako so končno pristali v Franciji, kjer se je formirala prekomorska brigada. Bili so v Marseillu in tam je tudi ponovno zaživela Mihova slikarska žilica, ki je bila ves ta čas nekoliko zavrta.
Na mizi imam vrsto najrazličnejših slikarskih portretov, ki jih je Miha narisal v Marseillu. Tu je portret Tita, Trumana, Stalina in Mihovih sotovarišev. Med slikami pa je tudi več avtoportretov, ak-
tov in zamisli iz poklica. Ne manjka pa tudi totoalbum s posnetki ki kažejo, da je bil Miha pravi mojster tudi na področju fotografije. V času, ko je bil v Slovenski Bistrici, pa se je poskusil tudi v igralskem življenju in režiranju najrazličnejših odrskih del. Igralstvu se je posvečal vrsto let tudi v Preboldu in skoraj ni bilo predstave, kjer ne bi sodeloval.
Sicer pa je Miha pravi mojster svoje obrti. Sedemnajst let je bil samostojni obrtnik, potem pa, ko je bila sedlarska obrt zaradi motorizacije vedno manj zanimiva,
—	se je zaposlil pri celjskem Izletniku, od koder je tudi odšel v pokoj. Ves ta čas pa je rad hodil v hribe, se predajal naravi in užival v njenih lepotah. Mnogo tega je imela po njem tudi hčerka Jožica, katere stvaritve pričajo o njenem izrednem talentu. Tudi kegljanje je vzljubila po očetu, ki je polnih 34 let aktivno kegljal in zastopal svojo ekipo na številnih tekmovanjih. Toda usoda je še enkrat žalostno zarezala v Mihovo življenje in mu vzela hčerko. Pa vendar z ženo nista ostala strta in ob igrivem in ljubeznivem psičku Diksi-ju, ki je pravi akrobat, preživljata jesen življenja. Ostali so spomini
—	lepi in žalostni — in kot pravita, brez njih ni življenja. Miha pa ob tem, da gre na krajše sprehode, rad sede za šivalni stroj in stori kakšno uslugo svojim prijateljem, znancem in sosedom. Pod njegovimi rokami nastajajo razne torbice, avtomobilske preobleke in še marsikaj. S tem si krajša čas pa tudi kakšen dinar prav pride ob skromni pokojnini.
Za slovo je Mihov ljubljenec veselo zaplesal in zato dobil piškot. Prav prijetno je bilo kramljati, a čas in prostor ne omogočata, da bi zapisali vse, kar bogati življenje našega sogovornika. Pa srečno in še veliko lepih in ustvarjalnih let, mojster Miha. Darko Naraglav
Kopalnico ima .	.
Wladislava Papež je 42 let čakala na kopalnico
Nič ni čudnega, da se stanovanjskega objekta pri občini v Žalcu še danes krepko drži ime »sušilnica«. Po vojni so v Kukčevi sušilnici namreč naselili več družin iz Francije, tem pa krajani še danes pravijo Francozi. Med niimi je bila tudi družina Wladislave Papež, ki se tega dogodka takole spominja.
»Mož je bil vnet revolucionar, prepričan je bil, da nas po težkem predvojnem in vojnem trpljenju v domovini čaka lepše življenje. Vztrajal je, da se vrnemo v Žalec. Tako smo se leta 1946 z vlakom pripeljali na železniško postajo v Žalcu, z nami pa je bilo še več družin iz Francije. Ko sem videla, kam smo se naselili, sem bila seveda razočarana. Stanovanjski pogoji za sedemčlansko družino so bili mizerni, skoraj nemogoči. Hotela sem se že vrniti v Francijo, pa me je mož prepričal, da smo ostali. Pa smo se potem vsega navadili. Predvsem je bilo treba poskrbeti za lačna usta. Zaposlila sem se kot snažilka v osnovni šoli, kasneje pa na občini. Plača nikoli ni bila kaj prida, ker pa smo bili navajeni skromnosti, je kar šlo. Sama ne vem, kdaj je minilo 35 let. Še vedno pa se rada spominjam rodnega kraja Carvin v Franciji, večkrat pa sem obiska-
la mamo, ki je po rodu Poljakinja in živi v Polanika Zdroj na Poljskem, ima pa že kar 102 leti. Sedaj imam francosko in jugoslovansko državljanstvo.«
Takšna je življenjska zgodba Vladislave Papež, ki mi jo je razgrnila v nekoliko polomljeni in trdi slovenščini, pa manj popačeni, kot jo lahko slišiš pri čistokrvnem Savinjčanu. Wladislavo pa sem obiskal predvsem zato, ker je pred kratkim dobila kopalnico. Ko sem ob prihodu razodel namero obiska, me je sprejela z opravičilom, da je bolna, potem pa me je le povabila v stanovanje.
»Dokler nisem dobila kopalnice, skoraj nisem poznala prehlada, sedaj pa sem ga staknila.« Kopalnica je bila kot iz škatlice, skozi okno je bleščalo sonce in v njenih očeh je bilo opaziti zadovoljstvo, objeto v življenjski sen. Kot da je pozabila na prehlad, mi je brez daha pripovedovala, da je obnova sušilnice trajala kar- precej dolgo in da v takih pogojih ni nič čudnega, če se je tudi prehladila.« Sedaj je tudi to mimo in končno bom lahko normalno živela,« je še dodala in me povabila v kuhinjo. Z lonca na štedilniku je prijetno dišalo, med tem ko je pristavila za kavo, pa je zopet pripovedovala, da je vse življenje var-
•b
Wladislava Papež
čevala za lepše stanovanje. »Kljub skromni pokojnini 26 starih milijonov sem kar precej prispevala za obnovo stanovanja in kopalnico. Škaf in vedro sta bila doslej moja kopalnica,« je z nekoliko zagrenjenimi besedami dodala. »Imam pa dobro hčerko in sedaj že vnuke, ki so mi bili vedno v veselje in tudi pomoč.'« Po teh besedah so se ji oči zaiskrile in ker je nenehno zrla v štedilnik, sem zaprl beležko. Ob slovesu sva si zaželela srečno in predvsem zdravo novo leto. Nato pa sem se spuščal po stopnicah »sušilnice«, ki končno po štirih desetletjih ne zasluži več tega imena. Pa je res Wladislava Papež morala 42 let čakati na kopalnico!?
jk
Odi	ložiti j	je tre	ba blokovno g	radn	ijo
Zaradi pomanjkanja pitne vode, mest v vrtcih in šoli gradnja blokov ni sprejemljiva					
Skupščina krajevne skupnosti Žalec je že leta 1985 sprejela stališče, da zaradi pomanjkanja pitne vode, mest v vrtcih in osnovni šoli, pouk namreč na nižji stopnji že poteka v dveh izmenah, požarne vode in ekološke ogroženosti mesta, nadaljnja stanovanjska-blokovna gradnja ni sprejemljiva. Za to je predsedstvo krajevne konference SZDL na razširjeni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinskega izvršnega sveta in samoupravne stanovanjske skupnosti, sprejelo stališče, da se morajo pristojni organi zaradi omenjenih problemov in še nekaterih zavzeti za preložitev blokovne gradnje. Predviden 43-stanovanjski objekt, ki bi ga naj začeli graditi za trg delavci Ingrada še ta mesec, bi namreč naštete probleme še povečal.
Očitek predstavnikov samoupravne stanovanjske skupnosti, da je blokovna stanovanjska gradnja zapisana v srednjeročnem programu, ki je zaradi pomanjkanja sredstev že tako prepolovljena, da imajo več kot tristo vlog za stanovanja, ni pretehtala argumentov članov predsedstev krajevne konference SZDL. Gotovo je torej, da so srednjeročni načrti neusklajeni predvsem zaradi neizpolnjevanja tudi na drugih področjih. Ne samo v Žalcu, ampak v občini nasploh, postaja vedno bolj kritična oskrba s pitno vodo, na kar so opozorili delegati
zbora krajevnih skupnosti na decembrski seji. Ne samo, da primanjkuje pitne vode, tudi kakovost je na meji oporečnosti, zadnje preiskave pa so pokazale, da pijemo že nezdravo vodo. Prav zaradi družbene stanovanjske gradnje je v Žalcu že nekaj let velik pritisk na vrtec, jeseni je bilo odklonjenih 79 otrok, za to so se v krajevni skupnosti odločili za samoprispevek. Sedaj je vrtec za 120 otrok sicer pod streho, dela pa so upočasnjena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Predvsem je odpovedalo združeno delo, ki pa je zaradi pretekle politike zaposlovanja to stanje tudi povzročilo. V krajevni skupnosti si prizadevajo, da bi vrtec le odprli do občinskega praznika.
Prostorske težave pestijo tudi osnovno šolo, predvidena širitev v stari osnovni šoli pa bi zahtevala precej sredstev. V njej sedaj Delavska univerza v celoti zaseda razpoložljive prostore. Na seji predsedstva so tudi opozorili, da je mesto požarno precej ogroženo predvsem zaradi pomanjkanja vode. Med številnimi razlogi za odložitev gradnje blokov pa ne kaže prezreti tudi ekološke ogroženosti, saj je zrak med najbolj onesnaženimi v Sloveniji. Predlog predsedstva, da naj se razpoložljiva sredstva namenijo za obnovo in vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda v Žalcu, še zlasti v starem mestnem jedru, je gotovo najbolj sprejemljiv.
jk
Poslovno-stanovanjski objekt na Šlandrovem trgu bodo obnovili še v tem letu.
Dan odprtih vrat nove prodajalne
V ponedeljek 16. januarja so v pekarni Edija Peternela pripravili tako imenovani »dan odprtih vrat«. S tem pa so tudi odprli novo posodobljeno prodajalno, v kateri je možno poleg izdelkov pekarne dobiti še vrsto drugih živil široke potrošnje. To pa pomeni dodatno in pestrejšo ponudbo, ki so se je zlasti razveselili potrošniki. Zakaj so se zanjo odločili, pa smo povprašali Edija Peternela. Povedal nam je:
»Poznano vam je, da imam v
Preboldu že več kot 20 let pekarno. V vsem tem času so bili krajani preskrbljeni s kruhom z naše prodajalne v dveh tretjinah dneva, popoldne po tretji uri pa je bilo možno naš kruh kupiti v blagovnici oz. še prej v samopostrežni trgovini. Od začetka tega meseca naših izdelkov v blagovnici ni več možno dobiti, zato smo se na hitro odločili, da podaljšamo obratovalni čas v naši prodajalni. Da pa bi ta prodaja bila ekonomsko krita z zaposlitvijo še ene prodajalke, sem se odločil, da bom poleg naših izdelkov prodajal tudi iz-
delke drugih proizvajalcev. Zakon to omogoča pa tudi sicer smo v perspektivi že imeli namen razširiti našo dejavnost in ponudbo. To pa je seveda le del naših načrtov za prihodnost.«
Torej nameravate storiti še korak več. Kaj to pomeni za vas?
»Vsekakor. Zamislili smo si razširiti objekt pekarne, zlasti tako, da bo omogočena bolj tekoča proizvodnja. Dejstvo je, da se kupec vedno bolj ozira po kvalitetnem in cenenem izdelku in če želimo iti v korak s tem, moramo poskrbeti da to tudi dosežemo. Če pa to hočemo doseči, pa moramo poskrbeti za izboljšave v tehnološkem procesu proizvodnje, kar pomeni nabavo sodobnejših, boljših delovnih priprav in strojev. Le-ti pa potrebujejo tudi več prostora in terjajo razširitev obstoječega objekta.«
Prav gotovo to ni edini razlog za tako povečano investiranje v razširjeno reprodukcijo?
»Da, res je. Zelo močan razlog je tudi, da imam za sabo hčerko Natalijo, ki bo nadaljevala tradicijo pekarstva. Letos je zaključila v Ljubljani študij živilske tehnologije in tako prevzema določena dela in odgovornost na svoja ramena. Ta trgovinica je pravzaprav njena prva večja zadolžitev, da se preizkusi, utrdi in sprejme več odgovornosti.«	D. Naraglav
Nova prodajalna kruha in drugih proizvodov
Predsednik Izvršnega sveta, Tone Bratuša, je na tradicionalnem srečanju z novinarji med drugim dejal, da bo nadaljnji gospodarski razvoj v času zakonskih sprememb predvsem odvisen od kadrov in miselnosti, ki jo bo treba bistveno spremeniti če hočemo stanje izboljšati. Opozoril je tudi na težave, ki se vse bolj kritično odražajo v družbenih dejavnostih in na področju infrastrukture. »Zadnji primer vjjdooskrbe nas resno opozarja da moramo nekaj storiti sicer bodo težave še večje,« je dejal Tone Bratuša, srečanja pa so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
T. Tavčar
Z
.. pravita Štefan in Vera Koren iz Vrbja
»Dvanajst let imam na skrbi ta traktor, mojega velikana, pa nobenega karambola. Če ga očistim, je kot nov. Tako je fantje, tudi z družbeno lastnino je treba skrbno ravnati. Če bi se vsi tega zavedali, ne bi bili tam, kjer smo,« je zatrjeval krepak, vselej malce nasmejan Štefan Koren iz Vrbja, ki mu ni prisoditi šestdeset let.
Zmenila sva se, da ga obiščem na domu. Že v kar poznem popoldnevu se v »marofu«, tako pravijo v Vrbju hiši, kjer stanuje, povzpnem po strmih in dolgih stopnicah. Štefan je ravnokar pojužinal, žena Vera je pri gospodinjskih opravilih, simpatični sin sedi ob peči; mogoče je ravnokar prišel z dela, saj so vsi štirje otroci, dva fanta in dve dekleti, že pri kruhu.
Pri preprostih ljudeh za prijetno in toplo vzdušje ni treba posebej skrbeti. Tako je bilo tudi pri Korenovih. Prvi se je razgovoril Štefan.
»Ja, oba sva doma iz vasi Mostje pri Lendavi. Oba z gruntov. Za vse pa vendarle ni bilo doma kruha in sva ga morala iskati drugod. Ko sva se 54. leta poročila, ni bilo v Lendavi in okoliških krajih nobene industrije, razen tovarne dežnikov. Dobro leto po poroki sva se odločila za Savinjsko dolino, za Hmezad, kjer so naju dodelili na živinorejsko farmo v Vrbju. Zdaj je ta farma že kar precej let v Podlogu, jaz pa sem še zmeraj pri živini; pri mojih frizij-kah, za katere skrbim.«
Sedaj se je oglasila tudi žena Vera: »Jaz pa sem že dolga leta pri hmeljariji. Morala sem premenjati, veste, zaradi otrok. Ampak vseskozi sva pri istem
Vera Koren	Štefan Koren
podjetju. Predpostavljeni so se menjali, midva sva pa kar ostala, rada imava svoje delo . .. tudi stanovanja, v katerem sva že od leta 1955, ne misliva menjavati, vsaj za enkrat še ne, čeprav doma pri Lendavi Štefana čaka polovica grunta.
Vsa ta leta življenja v Vrbju sta ju nekako privezala na kraj, kjer imata znance, prijatelje. Letos se nameravata oba tudi upokojiti. Vera marca, Štefan pa junija. Oba s polno delovno dobo in oba z bore malo bolniške. In kakor se mnogi dela v hlevih in na zemlji branijo, sta Vera in Štefan vseskozi to delo opravljala s srcem. Štefan petek in svetek od pol pete zjutraj na farmi v Podlogu, Vera na prostranih hmeljiščih v bližnji in daljni okolici Vrbja, in zanju še kako drži: »Kdor rad dela, mu ni ničesar prehudo «
Drago Kumer
Na uho ,..
Beogradska banka je zadnja (20. 1. 1989) začela izplačevati obresti od deviznih vlog varčevalcev. Sicer pa to ni nič čudnega, saj je »izvoz« dinarjev iz Žalca v Beograd »zahtevna in dolgotrajna« pot. Zaupanje v banko ne potrebuje dodatnega komentarja.
Delavci DO Kmetijstvo so se odločili, da za izgradnjo vrtca v Žalcu namenijo 80 milijonov dinarjev. Žal pa ni znano, ali so mislili novih ali starih milijonov. Upamo, da ne gre za pomoto in da gre za nove dinarje.
Če se bo kakšna krajevna skupnost v letošnjem letu odloči-
la za izdajo monografije, vam lahko ponudimo »uspešnega« odgovornega urednika. Naslov v uredništvu.
Delavci Ferralita so se odločili za politično po(moč) za izhod iz krize, na finančno očitno ne upajo več.
Merxovi temeljni organizaciji, ki skrbi za peko kruha v Žalcu, se krajani iskreno »zahvaljujejo« za razumevanje, da tako vztrajno pečejo kruh kljub izgubi, ki jo ustvarjajo. Sedaj krajani »razumejo«, zakaj že v zgodnjih popoldanskih urah večkrat zmanjka
kruha. Morda pa ne bi bilo slabo, če bi pekarno prepustili uspešnejšemu prodajalcu.
Zgleda, da bodo Celjske mlekarne začele izvažati svoje izdelke tudi v daljno Japonsko, saj so pred dnevi tja že poslali 60 kg! sira. Upamo, da bodo Japonci kmalu ugotovili, da se iz teh in še drugih izdelkov mlekarne, »cedita med in mleko«.
Kje vas čevelj žuli? Vas kaj teži in moti? Zaupajte to naši rubriki NA UHO ...
f.
j
Moj nepozabni
Bilo mi je nekaj čez sedem let. Mleka in žgancev sem služil na kmetiji pod Dobrovljami. Gospodar, gospodinja in domači drobiž me niso imeli ne vem kako radi, saj sem jedel v veži, spal pa v sobici nad hlevom.
Moj prijatelj, najboljši učitelj in še vse drugo je bil gospodarjev brat Jernej. Bit je »faliran« student, večkrat zaradi politike zaprt. Naučil me je treti vitre, plesti koše, košare, izdelovati cokle in celo tople nogavice sva pletla skupaj. In kuhati pa peči je znal kot najboljša gospodinja.
•■Vse to sem se v arestu naučil,« mi je zaupal.
Prav tisto teto je pritisnila huda zima O pustnem času je bila snežna skorja skoraj ledena. Sto-kilskega dedca je držala, pa bi mene ne?
Dan pred pustom mi je dejal: ••Tvoji domaci stradajo kot cerkvene miši. Jutri te našemim v maškaro, S kOŠknn- rlnhrnt, jo
pust
boš nato mahnil po bližnjici v Ra-keževo kočo nad Kapljo vas. Boš?«
»Bom, Jernej, bom!« sem v sreči poskočil.
. Takoj je pričel s pečenjem krapov, tudi velik hleb Delega kruha je spekel. Doli iz domače hiše je »sunil« nekaj moke. fižola, masti in gornjo polovico povojene svinjske glave. Naslednje jutro je vse to zložil v košek in predno sem ga zadel, me je mojstrsko našemil v starega možiclja. Polomil ga je bil, ker mi je namesto volnene kape na glavo poveznil star klobuk. Pred odhodom mi je dal spiti kar velik kozarec kuhanega vina, rekoč:
»Striček, zdaj pa po skrivni poti brž, brž! Pa domače lepo pozdravi!«
Pred menoj je bito poldrugo uro hitre hoje. Snežna skorja je dobro držala, kuhan vinček je dal moč in dobro voljo, mraza sploh
čutil nisem, tudi zdovca ne, čeprav je rezal do kosti.
Ko sem stopit čez domači prag, sem glasno pozdravit:
»Dober dan! Pust, masten okrog ust!«
»V naš pobič, saj bi lahko zmrznit!« so rekli domači in košek kar najhitreje izpraznili.
Naposled sem se potipal za levo uho, čisto trdo je bilo. Še sreča, da je pravi čas prišla soseda Matilda, domača zdravnica, me zgrabila in me postavita v vežo, kjer ni bilo ne toplo ne mrzlo.
»Levi uhelj je zmrznjen. Tukaj počakaj vsaj pol ure!«
Pust je domače osrečil, mene pa onesrečit, saj bi lahko z majhno nerodnostjo levi uhelj kar prelomil. Pomislite, kako nerodno bi mi bilo hoditi med ljudi brez levega uhlja ! Sreča v nesreči. Samo malo bolj debet in bolj rožnat je od desnega, imam ga pa le! In ob vsakem pustu se pomnim, da bi za prekajena svinjska uhlja lahko izgubil svojega. No, imam vsaj spomin, spomini pa ne smejo zbledeti. .	Drago Kumer
• #
———————1 IM  ———————— — —.
Kako bomo praznovali 8. februar
Slovenski kulturni praznik
1. februarja 1945 je SNOS izdal odlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda, ki med ostalim nalaga: »Ta dan naj se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih. Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje.« K njegovi prazničnosti pa prispeva samo ozek del slovenske javnosti in vse prevečkrat ga praznujemo le formalno. Bodi letos drugače. Vabimo vas, da premislite takšnele in podobne možnosti, ki jih predlaga Republiški komite za kulturo:
—	da bi knjižnice in knjigarna pripravile priložnostne razstave Peršerna in slovenskih del,
—	da bi kinematografi vrteli izbran program slovenskih filmov (vstop prost),
—	da bi se godba v kraju predstavila s pro-
menadnim koncertom,
—	da bi pevski zbori, plesne skupine itd. pripravile prikaz svojega dela na ulicah; praznovanje pa bi kulturna društva ponovno združila z letnimi konferencami,
—	da bi ŠKD sprejela v svoje vrste nove člane, vsi pa bi se naučili Prešernove Zdravljice,
—	da bi trgovine postavile nekaj stojnic z medico,
—	da bi v gostiščih postregli gostom s kruhom 'in soljo,
—	da bi ob 12. uri dne 8. februarja zatulile vse gasilske in druge sirene.
S tem bi družno izoblikovali dovolj močan vtis o posebni, kulturni prazničnosti dneva, ki je za vsakogar izmed nas pomembna dediščina. Dolžni smo ji spoštovanje skozi vse leto in jo očuvati našim otrokom.
Jožica Ocvirk
GOSTOVALI BODO JESENIČANI
Gledališki abonma Žalec in proslava slovenskega kulturnega praznika
Osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika bo tudi letos združena s predstavo gledališkega abonmaja, in sicer bo 13. februarja v Domu II. slov. tabora nlec. Po uvodni slovesnosti in ^delitvi najvišjih občinskih priznanj za kulturno dejavnost, ki bo ob 19.30, si boste lahko ogledali komedijo VALČEK TOREADOR-JEV v izvedbi gledališča Tone Ču-
far z Jesenic in v režiji Mirana Kende
Gledališčnike z Jesenic smo v Žalcu že spoznali pred letom, ko so nas navdušili s svojim ŠKR-JANČKOM, ki je bila najboljša predstava ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja v Sloveniji in s katero so se predstavili tudi na Borštnikovem srečanju. V prejšnji številki smo za mesec februar na-
povedali kabaret FLEUR DE MARIE iz SNG Maribor, vendar zaradi bolezni v skupini dela ne bomo videli. Zagotavljamo pa vam, da boste s predstavo Jeseničanov zadovoljni. Zato vabimo vse lastnike abonmaja in ostale ljubitelje gledališča, pa tudi vsa, ki čutijo s slovenskim kulturnim praznikom, da pridejo na proslavo in ogled predstave.	J. Ocvirk
Zdomci v Žalcu
Zveza kulturnih organizacij Slovenije ima v svojem sestavu tudi odbor za mednarodno sodelovanje. Ta odbor pripravlja med. drugim tudi seminarje za naše rojake na tujem. Teden pred novim letom je bil enotedenski seminar v Žalcu, ki se ga je udeležilo 24 folkloristov iz desetih slovenskih društev v zahodnoevropskih državah. Namen seminarja pa je bil seveda ohranjanje ljudskih plesov in pesmi, obenem pa spodbuda za nadaljnje delo in strokovno pomoč. Seminar je obsegal metodiko vodenja vaj in osnov koreografije, učili so se ljudske plese in ljudskega petja s posameznih območij Slovenije. Na sliki: Skupina, ki je obiskovala seminar, pred hotelom Golding Rubin v Žalcu, kjer je potekal seminar.
T. TAVČAR
Plodno gledališko sezono 88/89 je dalo slutiti že preteklo leto, ko smo si lahko ogledali tri premiere, med njimi je največ ponovitev doživel »Matiček«. Pridno pa se na predstave pripravljajo še: na Polzeli — P. Ustinov — KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, režija Jaka Jeršič, predvidena premiera bo 8. marca: v Andražu — STARI GREHI, režija Franc Glavač, premiera 26. februar-
ja; Žarek Žalec bo v teh dneh začel s pripravami za Jurčičevega Desetega brata, ki ga
bo režiral Iztok Valič. Premiera bo seveda šele jeseni; dela pa jim ne bo zmanjkalo, saj se bodo z Matičkom predstavili 5. febr. v Domu krajanov na Gomilskem, 19. febr. v SLG CELJE in ob 8. marcu v Šentjurju pri Celju. Nekatere pa čaka še občinska revija gledaliških skupin, ki bo 10. in
11. marca, ali pa celo še kaj več. Pričakujemo še premiere v Vrbju in Vel. Pirešici.
Gledališčniki so v naši občini zopet globoko zajeli sapo. Želimo si le, da ne bi se ponavljale že tolikokrat izrečene in oguljene kritike na račun slabih predstavitev, nespoštovanja do medija in tudi občinstva.
J. O.
Borut Pečar v Občinski matični
■	■ ■ W	■	■
knjižnici
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bosta Zarja Petrovče in Občinska matična knjižnica Žalec 10. februarja, ob 18. uri predstavila karikaturista Boruta Pečarja. V Občinski matični knjižnici pa si boste od tega dne dalje pa vse do 20. februarja lahko ogledali razstavo njegovih karikatur, za katere je prejel Prešernovo nagrado.
Plesalo se bo
Občinski
izobraževalni
seminar
Pri Zvezi kulturnih organizacij Žalec imajo med drugimi tudi odbor za plesno dejavnost. Resnici na ljubo — odbor lep čas ni našel prave usmeritve. Pri ocenjevanju dela iz preteklih let je bil izpostavljen predvsem kadrovski problem. Dejavnost plesnih skupin v krajevnih skupnosti in osnovnih šolah je bila sicer živahna, vendar pa občasna, brez povezanosti in načrtnega dela. Sestanki odbora so bili praviloma nesklepčni. Na zadnjem od njih pa so se dogovorili za organiziranje seminarja za mentorje folklornih skupin in skupin za sodobni ples. Vodili ga bqdo strokovnjaki, kot so Meta Benčina, Iko Otrin, Nežka Lubej in Goga Stefanovič-Erjavec. Potekal bo v Domu II. slov. tabora Žalec 26. in 27. januarja t. I.
Program seminarja je prilagojen za mentorje mlajših in starejših šolskih skupin in zajema pouk plesov in igric, pomen plesnih skupin danes, predavanje, dopolnjeno z gledanjem video kaset in praktično scensko prikazovanje. Seveda pa ne bo manjkalo pogovorov. Vsebino seminarja so predlagali udeleženci sami, zato pričakujemo tudi primerno število seminari-stov. Vabimo pa tudi vse tiste ljubitelje plesne dejavnosti, ki nam prijavnice sicer niso poslali, pa želijo spoznati osnove plesnih korakov sodobnega in folklornega plesa. (Urnik: 26. 1. od 15. do 18. ure, 27. 1. od 9. do 12. in od 14. do 18. ure).
-jo
Z glasbo v novo leto
Uspeli
novoletni
koncerti
Godba na pihala rudarjev-keramikov Svobode Liboje je tokrat že v tretje pripravila novoletne koncerte. K sodelovanju so povabili tudi vse bolj uspešen mešani oktet Adora-mus s Polzele, ki ga vodita Marko Slokar in Mija Novak. Godba je pod vodstvom Januša Rasiewicza izvajala priljubljene skladbe Straussa, Gershwina, Elingtona, Klaem-perta pa tudi domačih avtorjev.
Predsednik godbe Jože Jančič je povedal, da jih je k novoletnemu programu spodbudil prav koncert dunajskih filharmonikov na sam novoletni dan. Ob proslavljanju 60-letnice Tovarne nogavic Polzela pa so čisto slučajno s polzelskimi pevci zapeli OJ, TRIGLAV MOJ DOM. Začutili so, da je kombinacija izvajalcev posrečena in tako vsako leto slišimo skrbno izbran in kakovostno izvajan program obojih.
Letos so se predstavili seveda v Libojah in na Polzeli, v poprgzničnem zatišju pa smo jim prisluhnili tudi v Žalcu.
V celjski pa tudi drugih regijah je uvod v novoletno praznovanje na tak način že utečen. V naši občini pa so Libojčani prvi ponudili za širši krog občinstva prireditve prav v času, ko bi pričakovali zatišje na ljubiteljskem kulturnem področju. Zato jim gre zahvala, ki naj bo hkrati spodbuda za nadaljevanje tradicije njihovih novoletnih koncertov.
J. Ock
Veterinarski inšpektor Milan Veber nas je obvestil, da je neznan občan na prepovedanem odlagališču v Šempetru, ob cesti za Šešče, odvrgel pet majhnih in enega večjega prašička. K sreči je mraz preprečil razpadanje živali in nevarnost okužbe. Pristojna služba je na pobudo veterinarskega inšpektorja poskrbela za primerno odstranitev živali, kar bi lahko oziroma moral storiti neodgovoren občan, zato je njegovo početje
vedano odlagališče še kar dovažajo različne odpadke, očitno premajhna. Krajevna skupnost Šempeter je lani divje odlagališče sanirala in stroški tudi niso bili majhni. Samozaščitno obnašanje bližnjih stanovalcev je tudi na nizki ravni, saj se gotovo ne zavedajo nevarnosti okužbe, ki jim neprestano preti. In ne nazadnje ne kaže pozabiti, da je v neposredni bližini črpališče pitne vode. Zato je odnos oziroma neodgovornost občanov, ki
vredno obsojanja. Za to ni odveč ponovno opozorilo, da je treba v takem primeru samo poklicati Veterinarsko službo v Žalcu, ta pa obvesti Zavod za živinorejo in veterinarstvo. Usluge tega zavoda so v takšnih primerih brezplačne.
Napisna plošča, ki prepoveduje odlaganje odpadkov na tem mestu, je sicer slabo vidna, za tiste, ki pa na prepo-
na to mesto vztrajno vozijo odpadke, brez meja in vredna največjega obsojanja. Morda pa bo krajanom, krajevni skupnosti in inšpekcijskim službam končno le uspelo najti nepridiprave in jih tudi najstrožje kaznovati. Morda bo tudi nam uspelo koga odkriti in ga tudi javno predstaviti.
jk
xxTonfwvyvvwwvwwAJUuoooooooooooo
Novoletna jelka z bankovci
Novoletno vzdušje se je že zdavnaj poleglo. Denarnice so se osušile in potrebno se je prilagoditi vsakdanjosti. Kot idejo za samoprispevek, ki je bil in bo tudi v bodoče del naše stvarnosti, vam ponujamo to fotografijo novoletne jelke z bankovci. Poskusite, morda boste napolnili žepe in uresničili svoje želje. .
—DAR—-
PIONIRSKI
KOTIČEK
V________*

Ureja:
V. Cerovšek ^
Dragi mladi sodelavci!
Pa ste jih dočakali. Te težko pričakovane počitnice. Pošteno ste si jih zaslužili in prav je, da jih izkoristite, kar se da. Zima vam tokrat res ni naklonjena, vendar sem prepričana, da se boste že kako znašli, če ne drugače, se radostite tudi dnevov brez obveznosti, ki bodo vse prehitro minili in se bo ponovila večna stara pesem ... učenje, šola ... Če utegnete, pomislite tudi na pionirski kotiček, razmislite, kako bi ga skupaj oblikovali, ga obogatili, spremenili. Morda bi v njem oblikovali kakšno posebno rubriko. Razmislite in predlagajte. Naj bo ta prostor v časopisu res samo vaš! Povedati vam moram, da že kar dobro sodelujemo, saj vas je vedno več, ki mi pošiljate svoje sestavke, vendar pa se mi zdi, da si še ne upate dati svoji domišljiji pravega poleta. Dajte torej svoji mladosti, domišljiji in znanju možnost, da na enostaven, preprost in naraven način dobi podobo v pionirskem kotičku. Tukaj sem in čakam na vaše sodelovanje. Platno je vaše, jaz pa vam bom v začetku pomagala voditi škarje ...
Vladka
Moj rojstni dan
Praznoval sem rojstni dan Povabil sem Primoža, Duška in Boštjana. Sestra mi je kupila fliper, ki sem ga bil zelo vesel. Komaj sem čakal, da pridejo prijatelji. Tudi ti so mi prinesli darila. Ves čas smo se igrali z novo igračo in zapisovali rezultate. Zmagal je Primož, drugi sem bil jaz,, tretja Mojca in zadnji Boštjan. Igro smo morali prekiniti, ker so se izrabile baterije.
Blaž Ručigaj, OŠ Braslovče
Moj domači kraj
Moj domači kraj je Žalec. Stanujem na koncu Žalca, in sicer v zelenih blokih. Nekoč so bila tukaj rodovitna polja. V bližini imamo majhne trgovine in butike na zahodni strani, na vzhodu pa hotel Golding-Rubin in veleblagovnico Namo. Sicer pa je mesto Žalec dokaj urejeno. Všeč mi je, da so zgradili obvoznico, kajti sedaj je v Žalcu manj prometa. Ob obvoznici je Titov park, po katerem se lahko po mili volji sprehajaš in sprostiš. Zraven je športni center, v katerem lahko uživaš v raznih športih. Ker je v Žalcu veliko otrok, imamo dve šoli: Peter Šprajc-Jur in šolo Ljube Mikuš. Starejšj občani se lahko izobražujejo na Delavski univerzi, kjer potekajo razni tečaji. V kraju imamo tudi dve tovarni Juteks in Ferralit. Poskrbljeno je tudi za potnike, saj imamo železniško in avtobusno postajo. Pred leti smo dobili tudi kulturni dom in knjižnico. Kot vsa mesta, imamo tudi mi cerkev, muzej in spomenike. Tisti, ki so nadarjeni za glasbo, lahko obiskujejo glasbeno šolo. Mesto mi je zelo všeč, mislim le, da bi morali obnoviti stare hiše in ga tako še polepšati.
Iztok Prislan, OŠ Žalec
Kako sem naredil poskus
Nastopilo je lépo jutro. Oče in mama sta se odpravila v službo. Brž sem se oblekel in napol obut stekel v očetovo delavnico. Znašel sem se med orodjem in barvo. Sklenil sem, da naredim poskus. Vzel sem belo, črno in rumeno barvo in jih zmešal. Nastala je barvna -čorba«. Od mame sem si sposodil tri zajemalke moke. Vzel sem tudi očetovo olje za žago. Vse skupaj sem vsul v posodo za krmljenje kokoši. Dodal sem nekaj kozje dlake in fižola. Ker mi ni bilo všeč, sem dodal papir in vse skupaj zažgal. Počilo je in znašel sem se med orodjem z buško na glavi. Znova sem se lotil dela, ker sem hotel, da poskus uspe. Tokrat sem dodal le papir in vžigalične škatle, ki so bile seveda polne. Zažgal sem in zopet sem se znašel med orodjem. Delavnica je bila popolnoma razdejana. Prišli so prijatelji. Prepričal sem jih, da dobijo piškote, če pospravijo delavnico, medtem ko bom jaz pripravil limonado. Ravno, ko je bilo pospravljeno, sta se vrnila mama in oče. Mama nas je nato povabila na sladoled, potem pa še na piškote, ki sem jih sam naredil. Tako se je končal moj izumiteljski dan, v katerem sem dobil kar precej bušk.
Boštjan Kolar, OŠ Griže
Samotna pokrajina
Nekje je, ne veš kje, a veš, da obstaja.
Mlin, ki samuje. Velik je, močan in trden. Kot gospodar na prostranem posestvu. Miruje. Ves romantičen je v snežno-belem pokrivalu, z zaledenelim starim mlinskim kolesom, najvažnejšim delom mlina. Največji je in najgospodovalnejši. Nato sta še dva manjša — dozidana. Očesca, skozi katera kukaš v svet, žalosten ali vesel, so zamrežena s trdo jekleno žico brez steklenih površin. Streha je bela kot polarni medved, a deske, ki -skupaj drže« celoto, ne morejo prikriti svoje starosti. Izdaja pa jih barva in trhlost.
Tam je drog in še en vodoraven, ki vodi do hiše. Čez je vržena vrv. Ostanek življenja, ki ga ni. Zakaj? Zato, ker je zima, ker pritiska mraz. Za mlinom, takoj za njim, so njegovi stražarji. Zdaj brez okrasja, goli. Tu in tam kakšna snežna krpica. Tam na levi je zgrbljena starka, takšna, kot vse njene prijateljice. Roke obrača proti nebu. Vzdiguje svoje rogovilasto vejevje in prosi nebo za pomoč. A jekleno modro nebo je ne usliši. Trmasto vztraja, čeprav kričijo vsa drevesa. Gospodar je nebo in ono je kruto.
Tu pri mlinu je majhen, skoraj čisto zaledenel bazenček oziroma tolmun. Slišim tiho šumenje? Da, skozi kamnito škarpo si utira pot sla-pič. Drobne solzice so tihe, majhne, a opazne. Nežne so in nešteto jih je ... Od kod sploh prihaja? Da, iz velike reke, vije se po ravnini. V njej danes ni življenja. Široka je, a vsa širokost in prostranost izginjata za daljnimi hribi. Kot vse, tudi ona pride in gre. Tudi mi.
Daljni hribi se stikajo z nebom. S prostranim, širokim nebom, mrzlim, temačnim, neprijaznim. Nima oči, a vidi. Danes ima jeklen pogled. Ne usmili se pokrajine, ne mlina, reke, nebogljene starke vrbe, ne drugih. Zakaj jih tako rpuči? Ne vem .. .	Natalija Pilko,
OŠ Polzela
LB NI PSICeK
Moi Jg.	flch-^rr&s
JLbCUrnu
L rr^O je.	'far**'.	‘ti*' fr
nrJhAŠUj a£cl. jUtoL dL rzxyn^JU. Jsrus.
i—šrtCitpAr,
Ja -je nJaf Annks
) ■£	2UdrfhcL
Samota in strah, na koncu še malo poguma
Bil je čisto navaden večer. Sedela sem v dnevni sobi in gledala televizijo. Bila sem sama. Že od malega mi je bilo neprijetno, če sem doma ostala sama. Zdelo se mi je, da iz vsakega kota preži pošast. Tako je bilo tudi ta večer. Spomnila sem se, da sem pozabila zakleniti vhodna vrata. Odšla sem po stopnicah, vendar me je že med potjo zaustavil ropot. Noge so se mi zatresle, srce je močno utripalo. Skoraj po vseh štirih sem zdirjala v dnevno sobo. Nisem vedela, kaj naj storim. Ropot sem si razlagala na razne načine. Hotela sem že poklicati k sosedom, na koncu pa sem s težavo zbrala toliko poguma, da sem odšla navzdol po stopnicah pogledat, kaj se je zgodilo. V hiši sem prižgala vse luči, pregledala vse sobe, na koncu pa sem stopila še v shrambo, kjer sem na tleh zagledala razbito steklenico jabolčnika, ki je pričel vreti...
Od jeze in napetosti so mi pričele teči po licih solze, takrat pa je vstopila mama. Ko sem ji povedala, kaj se je zgodilo, se je pričela smejati. Jaz pa sem imela za tisti večer dovolj grozljivke in zato sem brez premišljevanja odšla naravnost v posteljo.	Nataša Gorišek,
OŠ Vransko
Kdaj me je najbolj strah ....
—	Strah me je teme v sobi.
—	Strah me je sosedovega psa Reksa.
—	Ko grem zvečer k sošolki, za vsakim grmom in cipreso vidim strah.
—	Miši in kače me je grozno strah.
—	Pred nastopom imam občutek, da ničesar več ne znam.
—	V šoli se bojim vsake pisne naloge, ker pred začetkom sploh nič več ne vem. V glavi je ena sama zmeda.
—	Grozno me je srečati se z meduzo v morju, na kopnem pa z zelencem.
—	Strah me je grmenja, bliskanja.
—	Očkova hitra vožnja z avtomobilom mi poganja strah po žilah.
—	Z velikim strahom grem zvečer po mleko.
—	Strah me je, kadar moram povedati staršem za slabo oceno v
šoli.
—	S strahom gledam očeta, kadar dela na strehi.
—	Kakšna groza me spreletava, če moram zvečer na podstrešje ali pa v klet!
—	Zvečer me je groza, kadar grem na pokopališče. Dopisniki
OŠ ŠEMPETER
Kdaj mi je najteže s starši?
—	Najteže mi je takrat, ko moram sedeti doma pri gostih kot pridna pugčka, namesto da bi šla s prijatelji na »žur«.
—	Najteže mi je, kadar se moram na počitnicah z njimi sprehajati po mestu v kratkih hlačah.
—	Najteže mi je z njimi takrat, kadar ne -smem z bratom v kino.
—	Če je mama »nervozna« in brez razloga kriči name.
—	Včasih pridemo domov utrujeni, zato smo drug na drugega jezni in takrat ne zna nihče ničesar prav povedati.
—	Razočarana sem nad njimi takrat, kadar jih razjezi brat’in se znašata nad mano, češ da serri starejša in moram biti bolj pametna.
—	Kadar mi namesto televizije ponudijo zvezke in knjige.
—	Velikokrat sem jezen, ker sem vsega jaz kriv in mislim, da se mi godi krivica.
—	Obremenjuje me točno določena večerna ura mojega prihoda domov.
—	Kadar mi delijo nauke.
—	Kadar si želim na zabavo, pa si tega ne upam vprašati.
—	Razjezijo me njihove prepovedi.	Učenci 8.b razreda
. .	OŠ Prebold
Janko Petrovec
w
Zelja po znanju ga je vodila v svet
Mladi Preboldčan na mednarodnem liceju v Devinu pri Trstu
V Italiji, dvajset Kilometrov od Trsta je Devin, kraj s štiristo prebivalci, od katerih je kar tretjina Slovencev. V kraju je tudi mednarodna šola. v kateri je eden izmed dvestotih učencev tudi mladi Preboldčan Janko Petrovec. katerega je splošna razgledanost in želja po več znanja privedla v ta licej.
—	Janko, kako se lahko dijaki, ki se želijo vpisati na to šolo prijavijo in seveda, kakšne preizkušnje moraš opraviti?
-Slovenski dijaki se lahko prijavijo po drugem letniku srednje šole. Izbor naredi Zavod za mednarodno tehnično, znanstveno, kulturno in prosvetno delovanje (ZAMTES). Kandidati, ki se prijavijo na razpis, pa morajo opraviti vrsto preiskusov znanja. Strokovna komisija opravi izbor na osnovi razgovorov o splošni razgledanosti in o znanju tujega jezika. Iz Slovenije sta vsako leto izbrana dva dijaka, za katera britanski odbor za zavode združenega sveta dodeli tudi dve štipendiji «
—	Predstavi nam šolo, zanima pa nas tudi, kako se sporazumevate, saj ste svet v malem...
-Uradno se šola imenuje Jadranski licej združenega sveta. Čeprav je šola relativno majhna, je res, da predstavljamo svet v malem,saj smo dijaki več kot petdesetih narodnosti. Šolanje predstavlja zadnjo stopnjo pred univerzo. Uradni jezik liceja je angleščina, jaz pa se poleg tega učim še italijanščino in nemščino «
—	Znano je, da so slovenski srednješolci zelo obremenjeni s prenapolnjenim umikom in obilico snovi, ki jo morajo predelati. Kako je s tem na vaši šoli?
—	»Ko se dijak vključi v prvi letnik, si izbere predmete, iz katerih na koncu drugega letnika opravlja . mednarodno maturo. Predmetov mora biti vsaj šest, lahko pa jih izbereš tudi osem. Glede snovi, ki jo predelujemo, pa je vse odvisno od učitelja, saj nimamo standardnih programov, po katerih bi jemali snov. Izberemo si na primer knjigo, ki jo po delih preberemo, iščemo njene dobre in slabe lastnosti. Velik je poudarek na samostojnem delu. Snovi se ne učimo na pamet, temveč pripravljamo razna poročila o praktičnem delu, naloge, spise ...«
—	In katere predmete si si izbral ti?
»Moji maturitetni predmeti so ekonomija, slovenščina, angleščina, matematika, fizika in italijanščina. Poleg tega se učim še nemščino. Vse te predmete si lahko izberemo na višjem ali na nižjem nivoju «
—	Verjetna je zaradi teh posebnosti potrebna posebna organizacija pouka...
»Da, na naši šoli ni takšnih razredov, kot jih poznamo v Sloveniji. So manjši, saj je število učencev odvisno
od izbora predmetov. Nekje nas je komaj pet, ali smo samo trije, največ pa nas je pri angleščini, in sicer dvajset «
— Na čem je poudarek, na teoriji ali praksi?
»Pri naravoslovnih predmetih se programi ne razlikujejo od slovenskih, čeprav imamo bistveno več prakse. Pri humanističnih vedah pa imamo veliko domačih nalog, saj si tako pridobi-
Janko Petrovec
mo največ znanja. Pri nas velja načelo, da človek ne hodi v šolo. da bi se kaj naučil na pamet, temveč da bi znal sam precenjevati, kaj je dobro in kaj slabo, samostojno razmišljati in izražati mnenja«
— In kaj počenjaš v prostem času?
»Vsak izmed učencev se udejstvuje v športni, estetski in socialni dejavnosti. Slednja je najpomembnejša, saj predstavlja pomoč ostarelim in otrokom ter delo z otroki.«
—	Kje živite?
»Živimo v vasi, v hišah, ki so last liceja. kjer preživljamo tudi proste urice, prehrano pa imamo urejeno v menzi.«
—	Kakšen je vaš odnos z učitelji in kako preverjajo znanje?
»Sicer imamo tekoče preverjanje znanja, vendar redovalnice ne obstajajo. S tem, ko pišemo naloge, se sami orientiramo in preverjamo osvojeno znanje. Tudi na koncu prvega letnika opravljamo orientacijske izpite. Odnosi med nami in učitelji pa so nekaj posebnega, saj so nam na razpolago cel dan. med nami pa obstajajo prijateljski odnosi«
—	In kaj boš počel med počitnicami?
»Mislim, da bom odšel malo na potep po Evropi.«
Darja Divjak Foto: Tomaž Škorjanc
Mladi v Preboldu imajo nove prostore
Tik pred novim letom so dobili preboldski mladinci nove prostore. Uredili so jih z denarjem, zasluženim na različnih delovnih akcijah, nekaj pa je prispevala tudi krajevna skupnost. Za mladince v Preboldu je to pomemben dogodek, o katerem pravi njihov predsednik Uroš Vidmajer takole:
»To je za nas pomembna pridobitev, kajti v teh prostorih se bodo lahko odvijale različne dejavnosti. Pripravili bomo lahko klubske večere, na katerih bo tekla beseda o aktualnih dogodkih, predvsem pa o stvareh, ki zanimajo mlade. Organizirali bomo lahko tudi kakšen ples, za kar do sedaj nismo imeli ustreznih prostorov,. Za začetek smo pripravili silvestrovanje, katerega so se lahko udeležili tudi mladi iz sosednjih krajevnih skupnosti. Upam, da bo življenje v. teh prostorih pestro in zabavno in da bo pritegnilo kar največ mladih.«
Uroš Vidmajer
Torej, če vam bo kdaj dolgčas, se oglasite v klubskih prostorih preboldskih mladincev, kjer so vam vrata na stežaj odprta.
Darja Divjak (Foto: Tomaž Škorjanc)
Naša beseda
Vseslovensko mladinsko kulturniško delovanje, prikazovano na prireditvah Naša beseda, je svojo pot začelo pred več kot dvajset leti v Celju. Oblikovali so ga vsi, ki soustvarjajo in bogatijo kulturno življenje in iščejo nove smeri v svojem izražanju. Pred dverria letoma je prireditev zašla v resno krizo, lansko leto pa je marsikje odpadla. Tudi v naši občini. Nedelavnost mladih je izvirala iz splošne krize v naši domovini, med glavnimi vzroki pa je bila tudi neusklajenost med strokovnim vodstvom prireditve in organizatorjem. Prepričani, da smo neskladja uspeli odpraviti in se dogovoriti, pričakujemo, da bomo letos videli- kaj več. Prireditev bo
7. in 8. marca. Naša beseda je prikaz dela mladih z vseh področij kulturnega življenja, ki je nastajalo skozi vse leto. Zato vsi, ki želite prikazati ta svoj utrip, pošljite prijavnico na OK ZSMS Žalec, kjer je imenovana posebna strokovna komisija, zadolžena za predhodni ogled. Izbor 'skupin za občinsko prireditev pogojuje predvsem kakovostno izdajanje, izvirnost in sporočilnost. Skupine oz. posamezniki iz osnovnih šol pa se bodo predhodno pokazali in opravili Izbor na Mali naši besedi prihodnji mesec.
Pričakujemo čim več prijav in dobrih predstav. Bok za prijavo je 1,5- februar 89.
, — jock
Za praznik srečanje starejših
Žalec
V žalski občini se je že udomačila navada, da ob krajevnih praznikih pripravijo srečanje starejših krajanov. Zadnje praznovanje v krajevnem prazniku v občini je bilo v žalski krajevni skupnosti, ki praznik praznuje 27. decembra, v spomin na leto 1941, ko so bili v
Mariboru ustreljeni prvi Žalčani kot talci. Med številnimi prireditvami so pripravili tudi srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Tokrat so se srečali v restavraciji Nama. Zbranim je najprej spregovoril predsednik sveta KS Žalec Janez Kroflič, nato pa
še sekretarka občinskega odbora RK Žalec Dragica Pečar, učenci OŠ Peter Šprajc-Jur pa so-jim pripravili kulturni program. Od dve-stotrideset'krajanov se je srečanja udeležilo kakih stopetdeset.
T. TAVČAR
Galicija
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so zaradi različnih predvsem pa subjektivnih vzrokov, ki so zadnji čas povzročali spore v krajevni skupnosti Galicija le zmagale razumne sile. Pred dnevi so delegati skupščine presekali gordijski vozel in izvolili novo vodstvo. Za predsednika skupščine so imenovali Milana Ašenber-gerja, podpredsednika Jožeta Krulca, dolžnost predsednika
Novo vodstvo
sveta pa je prevzel Viktor Furman. Delegati skupščine so dosedanjemu vodstvu za uspešno opravljene naloge izrekli priznanje, nato pa so se dogovorili za zbore krajanov po zaselkih, na katerih bodo razpravljali o letošnjem programu dela. V Galiciji bo namreč letos praznovanje občinskega praznika, za to bo enotnost in aktivnost krajanov še toliko bolj potrebna. Adaptacija za-
KS
družnega doma, dokončanje posodobitve ceste v Hramše, dokončanje mrliške veže, ureditev peš poti v Veliki Pirešici so najpomembnejše naloge ki jih želijo opraviti do praznovanja občinskega praznika. Pripravljajo tudi krajevno monografijo, poživili pa bodo tudi delo društev in organizacij.
jk
Mesnica končno bo
Petrovče
Po številnih dogovarjanjih in tudi ostrih besedah bodo krajani Petrovč dobili konec januarja ali prve dni februarja specializirano delikatesno trgovino Savinjskega magazina. Potem, ko so padli v
vodo načrti za ureditev mesnice v tamkajšnji samopostrežni trgovini, so delikateso začeli urejati v prostorih, kjer so pred leti v Savinjskem magazinu že imeli prodajalno. V novi delikatesi bodo
poleg svežega mesa in mesnih izdelkov prodajali tudi kruh, mleko in mlečne izdelke. Delikatesa, kjer bodo predvidoma štirje zaposleni, bo odprta od 7.30 do 18. ure.	ib
Prebold
To je ugotovitev zadnje lanskoletne seje sveta krajevne skupnosti. Da je res tako, zgovorno govorijo podatki. Pa tudi sicer je bilo lanskoletno obdobje investicijsko zelo uspešno za preboldsko krajevno skupnost. Po šestih letih je bila dokončno obnovljena in posodobljena regionalna cesta Latkova vas—Prebold. Poleg tega je tu še telefonija, ki je dala 153 novih telefonskih priključkov.
Če k temu prištejemo še uspešno izglasovan krajevni samoprispevek, katerega sadovi so že dokaj vidni, in pa še vsa druga dela in pridobitve, ki se kažejo v novih zasebnih trgovinah, oživljenemu kampu itd., potem je slika dela in življenja v tem delu naše doline še popolnejša.
Razveseljivo pa je zlasti to, da se referendumski program odvija po začrtani poti. Referendumski program zajema poleg obnove vodovoda v KS še obnovo cest, sofinanciranje izgradnje dveh učilnic na osnovni šoli, katerih gradnja se naj bi pričela v letošnjem letu. Tu pa je še sofinanciranje telefonije v Marija Reki, izdelava projekta za križišče v Dolenji vasi in funkcionalni izdatki samoprispevka. Finančni podatki nam povedo, da je bilo zbranih 71.714,760 dinarjev z indeksom 175 nad planom. Največ sredstev je šlo za obnovo vodovoda, in to 45,555,810 dinarjev, ostalo pa še za obnovo cest in nabavo telefonskega kabla za Marijo Reko. Projekt za križišče, ki je v izdelavi pri CP Celje pa je brez sofinanciranja KS. Iz tega sledi, da so bila sredstva porabljena le tam, kjer je bilo najbolj potrebno, pa tudi tam, kjer je bilo razumevanje krajanov in združenega dela za dodatno zbiranje sredstev, s čemer so bila referendumska sredstva še oplemenitena.
In kako v letu 1989? O tem pravi predsednik krajevne skupnosti Franc Kukovnik sledeče: »Predvsem moramo nadaljevati z obnovo vodovoda, poskrbeti za posodobitev dotrajanih cestnih odsekov v kraju, zagotoviti dokončanje projekta za cestno križišče v Dolenji vasi ter ceste skozi sam Prebold, če pa nam bo v drugi polovici leta ta projekt posodobitve ceste R 368 Latkova vas—Marija Reka uspelo začeti tudi uresničevati.. bomo tega še bolj veseli .- Poleg tega bomo -nadalje«
Izvajanje referendumskega programa
vali z izgradnjo tretje faze telefonskega omrežja v ožjem centru in stanovanjski soseski, kjer pa je žal le osem novih naročnikov. Obstaja pa še problem avtobusnega postajališča v Preboldu, javna razsvetljava v stanovanjski soseski li. itd. Posebno vprašanje pa je ureditev prostorov bivšega kovinskega obrata Obrtnika Prebold. Upamo, da bodo v Hmezadu prišli do spoznanja, da je čas, da začno izpolnjevati obljubo o novi delikatesni prodajalni. V tem letu pa naj bi dobili v
kraju še novo cvetličarno in manjšo trgovino z usnjeno galanterijo. Praznik krajevne skupnosti bomo letos praznovali v Marija Reki, to pa je tudi priložnost, da damo tem ljudem nekaj tistih dobrin, ki so jih najbolj potrebni.«
V Preboldu in njegovi okolici bo torej tudi v tem letu živahno in delovno, in prav je tako, saj le delo daje ustrezne rezultate.
D. Naraglav
Obnova vodovoda — pomembna naloga referendumskega programa
»Jagoda« uspešno zadovoljuje potrošnike
Bratje Bajrami popestrili ponudbo in povečali konkurenco
Bratje Bajrami že vrsto let živijo v Žalcu. Doma so iz Gostivarja v Makedoniji. Bavijo pa se predvsem s prodajo sadja in zelenjave. Srečevali smo jih in od njih kupovali na žalski tržnici, sedaj pa imajo svoj kiosk tudi v Preboldu. S postavitvijo ie-tega so popestrili ponudbo tovrstnega blaga in ustvarili konkurenco v kraju pod Žvajgo.
Novi prodajni prostori sadja in zelenjave ter nekaterih drugih ar-
tiklov so nedvomno pomembna pridobitev za Preboldčane. Kot potrošniki so zelo zadovoljni, saj imajo tovrstne artikle možnost kupovati v blagovnici Savinjskega magazina, Merxovi prodajalni Marelica in pri zasebniku. V času našega obiska smo povprašali nekaj kupcev, kako so zadovoljni s ponujenim blagom in založenostjo kioska. Prav vsi so se zelo pohvalno izrekli o tej novi pridobitvi, kvalitetni ponudbi in prijaznosti lastnikov kioska.
Kot so nam povedali lastniki, dobivajo blago iz Zagreba, iz centralnega makedonskega skladišča. Trudijo se, da imajo na policah vedno sveže sadje in zelenjavo. In kot potrošniki lahko vidimo in spoznamo, da jim to povsem uspeva. Tudi oni so zadovoljni s kupci in gospodinjami in mislijo, da so se pravilno odločili, ko so postavili kiosk v Preboldu. In prav je tako.
D. Naraglav
Kiosk v Preboldu
Gornja vas
Obnova vodovoda v polnem teku
Poročali smo že o obnovi vodovoda v tej vasi. Tokrat pa smo povabili k pogovoru predsednika režijskega odbora za izgradnjo tovrstne dobrine Vinka Petka. To je človek dejanj. Vse, česar se loti, tudi uspešno izpelje. In takšnih ljudi si prav gotovo želijo v vsaki krajevni skupnosti.
Z Vinkom si najprej ogledava delovišče, kjer delata prizadevna delavca žalske Komunale Tone Jager in Marko Dolinar. V blatu in vodi nameščata razvodni ventil. Vinko pravi, da je njuna velika zasluga, da dela potekajo tako uspešno. Dajata vse od sebe in kljub okvaram, ki sta jih morala odpraviti na omrežju po celi občini, dela niso stala. Človek jima lahko le čestita. Nedaleč od današnjega delovišča je Vinko doma in zato jo raje mahneva k nje-
Vinko Petek
mu domov, kjer v topli kuhinji spregovorima kaj več o obnovi vodovoda.
»Vesel sem, da se stvari tako odvijajo,« je povzel besedo Vinko
in nadaljeval: »Investicija je bila dokaj zaskrbljujoča, vendar se sedaj stvari odvijajo v dobro vseh, ki tu živimo. Vsekakor pa je zelo pomembno, da so krajani vzeli obnovo vodovoda za svojo akcijo in prispevali znaten finančni delež. Sami in s pomočjo delovnih organizacij smo namreč zbrali 13.500,000 din ...«
Z obnovo vodovoda v dolžini 1100 metrov je Gornja vas dobila za 50 % več vode, to pa tudi pomeni, da odslej vode ne bi smelo primanjkovati. Seveda pa s tem ni zajeta celotna vas, ampak okrog 65 do 70 odstotkov načrtovanih del. Radi bi zajeli celotno omrežje, vendar bodo za to potrebna še nova finančna sredstva. Okrog 400 m cevi že imajo nabavljenih, kar predstavlja uspešno nadaljevanje del. Vinka in tiste, ki so vpreženi v ta voz, čaka torej še precej dela.
D. Naraglav
Novo odkritje
Letošnje raziskovalno leto so preboldski jamarji začeli z raziskavo nadvse zanimivega brezna na območju andraške krajevne skupnosti. V brezno so- se spustili že pred odhodom na Kreto, vendar ga takrat zaradi
pomanjkanja časa niso uspeli dokončno raziskati. Letošnje novoletne praznike pa so izkoristili za ponoven obisk tega nadvse zanimivega in preko 60 m globokega brezna, ki se je odprlo med miniranjem skalnega terena za vikend.
Bili so prijetno presenečeni,
saj gre za globoko in obsežno vertikalo s premerom pet in več metrov, ki se končuje z blatnim in mokrim dnom. Na ponovljeni akciji v letošnjem januarju pa so nekaj metrov više odkrili in raziskali meandrast rov v dolžini preko 100 metrov. Kot vse kaže, raziskave tu še niso končane in lahko pričakujejo nova odkritja.
Sodoben prodajni center
Poslovna usmeritev, da skupaj oblikujete svoj življenjski prostor, vam nudi Lesnina v Prodajnem centru in prenovljenem salonu na Čuprijski cesti v Celju. Pridite, svetovali vam bodo najugodnejše pogoje nakupa, dostave in montaže. Torej pohištva.vam ne bodo samo prodali, pomagali vam ga bodo tudi. kupiti.
* E. Masnec
Predsednik združenja športnih novinarjev Slovenije Borivoj Ferš podeljuje priznanje Matjažu Debelaku
Športnik leta SRS
• »Za nami je izjemno športno leto. Še nikoli poprej se slovenski športniki in športnice z olimpijskih iger niso vrnili kar z desetimi kolajnami. S temi sijajnimi uspehi smo svetu dokazali našo ustvarjalnost, z njimi — in drugimi — bomo leta 1992 enakopravni del svetovnega prostora, prekaljeni v potrjevanju in okrepljeni v nacionalni samozavesti. Ti dosežki pa so hkrati tudi priznanje za požrtvovalno okolje, v katerih so naši najboljši dozorevali: staršem, šolam, klubom, društvom, trenerjem in mnogim drugim, zaslužnim,« je 26. decembra v dvorani nove osnovne šole v Ratanski vasi med drugim dejal predsednik TKS Slovenije Andrej Brvar na praznični razglasitvi najboljših športnikov in športnic Slovenije.
Društvo športnih novinarjev Slovenije je tudi letos izvedlo anketo za najboljšega športnika, športnico, ekipo SRS v individualnih športih, ekipo SRS (športne igre) in tiskovno službo.
Največ^glasov pri športnikih je dobil Matjaž Debelak, in sicer
PD Zabukovica
Ob izobraževanju podelili priznanja
Ob koncu leta je Partizan Matke ob pomoči Planinskega društva Zabukovica pripravil predavanje Toneta Ikovica o lepotah Savinjske doline. Tone Ikovic je v besedi in sliki prikazal lepote Gornje Savinjske doline, ovčarske staje, ki propadajo po planinah, kmečke običaje in življenje v gorah. Ob tej priložnosti so Marijanu Rednaku iz Šešč podelili bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije za dolgoletno prizadevno delo v planinski organizaciji in za prehojene različne vezne poti. Med drugim je tudi tisoči pohodnik šaleške planinske poti, na katero je popeljal tudi svojega vnuka, ki bo prejel častni znak za prehojeno pot na eni naslednjih prireditev. Martina in Ivan Rajh sta prejela častni znak Planinec transverzalec za deset prehojenih transverzal, različne značke za prehojene planinske poti pa je prejela tudi družina Škrubej, ki kljub bolezni v družini premaguje lažje poti, letos pa so prejeli tudi že znak Domžalske planinske poti po poteh NOB.
Okoli petdeset obiskovalcev je prireditev zadovoljila, v Planinskem društvu Zabukovica pa načrtujejo podobno predavanje tudi v Vrbju in v Libojah.
-fj
Planinska članarina v letu 1989
Planinska zveza Slovenije tudi letos priporoča enotno višino članarine za vsa društva, in sicer. 10.000 din za člane, 5.000 din za dijake in študente ter 3.000 din za pionirje. Nekaj manj kot polovica tega zneska ostane društvu, ostalo pa gre za potrebe Planinske zveze Slovenije in Jugoslavije.
Takšno članarino bomo imeli tudi v PD Žalec, tako da člani lahko podaljšajo članarino ali še na novo prijavijo v društveni pisarni na Aškerčevi 13 v Žalcu, in sicer vsako sredo od 19. do 20. ure, ali pa pri katerem od aktivistov. Spisek boste našli pri pošti v oglasni vitrini, ob vplačilu pa boste prejeli tudi program izletov, delovnih akcij in drugih obvestil o društvu.
Letna konferenca društva bo 16. februarja ob 17. uri v občinski dvorani, na kateri bomo popestrili pregled dela in snovanje novih načrtov z diafilmi.
Planinci žalskega društva se iskreno zahvaljujemo vsem delovnim organizacijam, obrtnikom, ustanovam in posameznikom za denarno, materialno in delovno pomoč v letu 1988, predvsem pa za pomoč pri organizaciji mladinskega tabora in obnovi planinskega doma na Šentjungerti.
PD Žalec
Matjaž Debelak
282. Matjaž Debelak nas je razveselil z bronastim odličjem na 90-metrski skakalnici v Calgaryu, srebrno je osvojil še z ekipo Jugoslavije na istem tekmovanju. Pri športnicah pa je daleč pred vsemi osvojila naslov Mateja Svet, ki se je prav tako izkazala na olimpijskih igrah.
K odličnemu vzdušje v polni dvorani je prispeval voditelj — športni urednik Radia Ljubljane Franek Trefalt, pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina, folklorna skupina Minerali in godba na pihala Steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. Na prireditvi so se predstavili tudi naši drugi odlični športniki, kot so Ulaga, Debevc, Urbanc, Tepeš, Vilfan, Kiizmič, Jelenc in športnice Ojstrškova, Dornikova, Dežmanova, Nagy-Kardinar in druge.
Veliko lepih in vročih želja je bilo slišati na praznični prireditvi v Rogaški Slatini, najlepše pa je strnila Mateja Svet, potem ko je mladim svetovala, naj šport jemljejo kot igro, saj je tedaj tudi najlepši.	TONE TAVČAR
Lep uspeh v Avstriji
Šolsko športno društvo Braslovče — sekcija badminton — že vrsto let uspešno nastopa na raznih republiških turnirjih. Zato so se pionirji in pionirke udeležile velikega mednarodnega turnirja v Gleisdorfu v Avstriji. Na turnirju so nastopili še tekmovalci iz Mad-< žarske in Avstrije. Pri pionirkah je prvo mesto osvojila Alenka Kralj, ki je premagala vseh dvajset nas-
protnic, druga pa je bila Aleksandra Predovnik. Pri pionirjih je bil Kristjan Hajnšek peti, Primož Pirc pa šesti. Tekmovanje je trajalo dva dni in je to po besedah trenerja Karla Hajnška njihov prvi večji mednarodni uspeh. Na sliki od leve proti desni: trener Karel Hajnšek, Aleksandra Predovnik, Alenka Kralj in Kristjan Hajnšek.
T. TAVČAR
Uspel 10. jubilejni pohod krajanov
Planinsko društvo Prebold je letos organiziralo že 10. Jubilejni pohod krajanov v Marija Reko. Tudi letos je potekal v lepem sončnem vremenu. Pri planinskem domu, ki ga vodita zakonca Artelj, se je zbralo kakšnih 500 do 600 pohodnikov, ki so prehodili lep in prijeten kos poti iz Prebolda in drugih izhodiščnih točk.
Pohod krajanov je postal v desetih letih resnično množična planinska akcija, ki privablja poleg domačinov in planincev sosednjih planinskih društev tudi mnoge druge. Tudi letos so bili iz raznih krajev Slovenije, nekaj pa jih je bilo celo iz Zagreba. Le ti že vrsto let prihajajo v ta košček planinskega sveta, ki je primeren za uvajanje za daljše planinske ture. Privlači jih Marija Reka in planinske poti, ki vodijo do njenega doma. Kot najstarejši udeleženec pohoda pa je bil tudi tokrat France Zagožen, ki je že krepko zakorakal v 86. leto življenja. Kljub svojim letom pa je še vedno vitalen in zagrizen planinec, ki se ne ustraši naporov. Pravi, da se še ne da in dokler bo lahko, bo med pohodniki tega in vrste drugih planinskih izletov, ki jih organizirajo upokojenci. France pa je tudi
France Zagožen — najstarejši pohodnik
zagrizen kolesar in predsednik kolesarske sekcije pri društvu upokojencev. Človek in pol je ta Francelj in želimo mu lahko le, da bi bil še čimveč let takšen.
Ob tej priložnosti so mu planinci izročili posebno darilo in mu izrekli priznanje za njegovo pohodniško zavzetost. Vse tiste, ki še doslej niso bili na pohodu krajanov, pa planinci že sedaj vabijo, da se jim pridružijo prihodnje leto.
D. N.
Priznanja za žalske planince
Planinci občine Žalec čestitamo članom Planinskega društva Žalec za visoka priznanja Planinske zveze Slovenije, tako Tonetu Delaku za zlati častni znak, Francu Falantu, Ivanki Falant, Ivanki Godec, Mariji Kunstič in Ivanu Paholetu pa za bronaste častne znake. Veseli smo, da je prejel zlati častni znak Tone Delak, ki je bil tudi ustanovitelj društva v Žalcu in neutrudni pohodnik po različnih transverzalah. Med drugim je tudi že nosilec znaka Planinac transverzalac, ki ga podeljuje za prehojene transverzale Planinsko društvo Željezničar iz Zagreba.
Med prejemniki bronastega častnega znaka pa je tudi Ivan Godec, zvest pohodnik po različnih transverzalah. Opravičujemo se mu, ker je bil v reportaži s Šentjungerti zapisan med člani PD Zabukovica, s katerimi veliko sodeluje. Častni znak je prejela tudi pridna blagajničarka Marija Kunstič ter graditelji postojanke na Šentjungerti — Falantova in Pahole.
Želimo, da bodo člani Planinskega društva Žalec dogradili tudi Bukovico in da bi tedaj najprizadevnejšim podelili častne znake.
'	-fj
VAŠA — NOVA
Nudimo vam:
—	vse vrste posredovanja v turizmu
—	organizacijo izletov in strokovnih ekskurzij
—	organizacijo zimskega in letnega oddiha
18. februarja vas vabimo v PADOVO na mednarodno razstavo hortikulture in vrtnarstva, po ugodni ceni 86.000 din
Za marec pa vam pripravljamo:
—	obisk obrtnega sejma v Münchnu
—	praznovanje dneva žena malo drugače — z obiskom operne predstave v Ljubljani
—	mesečni najem Jugo 45/55 po ugodni ceni ... in še kaj
Sicer pa se ravnamo po načelu — VAŠA ŽELJA—NAŠA
IDEJA-VAŠE ZADOVOLJSTVO
Pokličite nas na teleton: (063) 701-215
vsak delovnik od 11. do 15. ure
vsako soboto od 8. do 11. ure
ali nas obiščite v pisarni turističnega društva v Šempetru, kjer začasno poslujemo.
Bili smo KOMPASOVI gostje na Dunaju
München, lani Padova, letos Dunaj, so kraji, kamor sta Kompasovi poslovalnici Celje in Žalec popeljali, na sedaj že tradicionalni izlet, sodelavce in jim na ta način izkazali zahvalo za izkazano zaupanje in sodelovanje med letom. Izlet so sedaj poimenovali kar v Klub tajnic, čeprav so vanj vključeni tudi vsi tisti, ki na kakršenkoli način pomagajo soustvarjati Kompasovo poslanstvo. Res je tudi, da je to jutro marsikateri direktor in šef ostal brez običajnega sprejema in kavice svoje najbližje sodelavke. Tokrat so namreč njihovo vlogo sprejeli Marjeta Podlesnik, Brane Korbar in Dubravko Cerovski, ki so se trudili, da bi svojim gostom kar najbolj ustregli. Seveda ni šlo tudi brez strokovnega vodstva, katero je bilo zaupano Vesni Lukane iz celjske poslovalnice, volan sodobnega videobusa VanHoola pa so varno vodile izkušene roke voznika Jelka Kranjca.
Za večino je bil ta dan Dunaj novo doživetje zgodovine, kulture, napredka, razsežnosti, urejenosti in lepote, skratka vsega, ki nima mesta v našem vsakdanu in nas žal postavi na trdna tla resničnosti, drugačnosti in majhnosti. Kot je rekla Vesna Lukane: »Človek se lahko vedno_znova vrača na Dunaj, vselej bo v njem odkril nekaj novega!« Žal smo mi tokrat ujeli le kanček vsega in dali domišljiji poleta ob zvokih Straussove glasbe. Dan je bil po vsem tem še kako drugačen, od sicer običajnih, čeprav samo dan in vsi skupaj smo še kako hvaležni Kompasu, da smo , ga lahko doživeli.	•	Vladka Cèrovsek' .
Dežurstvo na vodovodu
Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec:
od 23. do 30. 1. 1989	- Marko DOLINAR, Griže 35
od 30. 1. do 6. 2. 1989	— Vlado SUPER, Vel. Pirešica 5/e
od 6. 2. do 13. 2. 1989 — Tone JAGER, Prebold 62/a (tel.
723-097)
od 13. 2. do 20. 2. 1989	— Jakob OLIP, Pongrac 21
od 20. 2. do 27. 2. 1989 - Bogdan PANTNER, Polzela 208
Opomba: Dežurni se nahaja v DO Komunala Žalec od 12. do 12.30 v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik pri sedežu DO.
Nogometna vaška liga
Že nekaj časa je od takrat, ko je novo ustanovljeno društvo Partizan v KS Šešče začelo s svojim delom. Na njihovo pobudo pa je bila ustanovljena tudi vaška nogometna liga, ki zajema tri krajevne skupnosti, in sicer Prebold, Šešče in Šempeter. Ta liga je minuli dve leti bila in je tudi sedaj nepogrešljiva športna — rekreativna oblika, ki je potegnila v svoj okvir preko 150 krajanov vseh treh KS. To pa ni zanemarljiva številka, še posebno, če vemo, da je vsaka oblika rekreacije dobrodošla v tem ritmu življenja. Ne nazadnje pa gre tudi za povezanost in družabnost, ki daje še dodatne točke tej dejavnost.
V vseh vaseh imajo svoja nogometna igrišča, s čimer so ustvarjeni pogoji za ligaški način tekmovanja. V najslabšem položaju pri tem je sam_Prebold, ki nima ustreznega igrišča. Čeprav je
bilo na terenu pri bazenu opravljenih že več melioracij, je teren še vedno močvirnat in neprimeren za igro. Kot kaže, pa bo to v doglednem času rešeno, saj bi naj tam nastal manjši štadion z atletsko stezo in nogometnim igriščem v sredi. V nogometni ligi so tudi igralci iz drugih KS, s čemer se je kakovost še dvignila in tekme so zabava precejšnjega kroga občanov.
Začetek lige je jeseni, konec pa v spomladanskih mesecih. Ob koncu se vse ekipe zberejo na zaključni prireditvi, na kateri so podeljena priznanja in pokali trem najboljšim ekipam. V jesenskem delu vodi ekipa M. Reke s 14 točkami, sledi ji prva ekipa Latkove vasi, tretji pa so nogometaši Kaplje vasi. Sledijo pa jim še Metke, Gornja vas, Prebold, Latkova vas, II., Omega Šešče, Roje in Gornja vas, I.
D. Naraglav
Iščem garsonjero in poslovni prostor, tudi klet, za opravljanje dimnikarske dejavnosti v občini Žalec, in sicer do 500.000 din najemnine mesečno. Telefon: 065-72-979!
ALIČ KASIM Rudarska 16, Idrija
Izolacije servis zamrzovalnikov
Po več letih delovanja izolacija vašega zamrzovalnika dotraja. Zamrzovalnik začne točiti, rositi in od zunaj ledeneti. Kvalitetno in z garancijo vam napako odpravi servis zamrzovalnikov Pajek Viktor, telefon (062) 305-150 ali 413-606.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
MARTINA FLORJAN CA
iz Ločice pri Polzeli
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, prispevali za maše in izrazili sožalje.
Posebna hvala tovarišu Pungartniku za ganljivo slovo od doma, Zvezi borcev, tovarišu Palirju in upravniku Kmetijske zadruge tov. Poteku. Hvala tudi pevcem in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoča družina Florjane
SVET
Ločice pri Polzeli
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje, maše ter izrečene sožalne besede in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Cukjatiju za zdravljenje njene bolezni. Iskrena hvala godbi na pihala iz Prebolda, Eriki-France, pevcem s Polzele, govornikom Tovarne nogavic Polzela in duhovniku Videmšku za opravljen obred.
čerke: Marta, Hanči in Mari z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice
TEREZIJE GROBLER
iz Migojnic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala govorniku KS .Griže za tople poslovilne besede, OZB, pevcem iz Petrovč ter duhovniku za opravljen obred.
Vsi njeni
IS SIM
Prometne nezgode
Dne 17. decembra ob 02,30 je na magistralni cesti v Vel. Pirešici 28-letni voznik Simon LEGNAR z osebnim avtomobilom MB 284-549 zaradi vožnje pod vplivom alkohola v ostrem nepreglednem ovinku za-
Pelial v levo in trčil v nasproti vozeč avtomobil CE 160-455 — Stojana ANCURJA. V trčenju se je voznik Pančur laže poškodoval, voznik Le-
gnar pa je kraj nezgode zapustil.
Dne 23. decembra je ob 10.40 na cestno-železniškem prehodu v Šempetru vozmk os. avtomobila CE 256-772 Ignac VINDIŠ (50 let), za
peljal na nezavarovan prehod v trenutku, ko je iz žalske smeri pripeljal potniški vlak, ki ga je upravljal strojevodja Ferdinand PLEVČAK Lokomotiva je zadela Vindišev avtomobil, ki se je odbil in obstal prevrnjen na strehi na bližnji njivi. V nezgodi je bil voznik laže ranjen, sopotnica Marija Vindiš pa teže.
Tega dne je ob 14.15 na magistralni cesti voznik os. avtomobila N 199-417 Pero MARIJIC (32_jet) iz Dervente zaradi prevelike hitrosti v ovinku zapeljal s ceste in trčil v drevo. Pri tem sta se voznik in sopotnik Franjo GAVRIC laže poškodovala.
Dne 25. decembra je ob 02,30 na lokalni cesti v Letušu voznik os. avtomobila Miroslav PIREC, 23 let, iz Pariželj zaradi prehitre vožnje in pod_ vplivom alkohola zapeljal s ceste in trčil v betonski vodni propust, pri čemer se je sopotnica Miroslava Piree hudo poškodovala.
Dne 29. decembra je ob 19.30 voznik os. avtomobila MB 169-440 Darko RUDL, 33 let, iz Dolenje vasi na lokalni cesti v Dolenji vasi zadel peško Kristino KOČEVAR in jo zbil, da se je ta hudo poškodovala. Miličniki sumno, da je Rudi vozil pod vplivom alkohola.
Dne 30. decembra je na magistralni cesti v Rušah voznik os. avtomobila CE 239-834 Marko NALER, 28 let, iz Podgorja prehitro zavijal v levo, da je pri tem vozilo zaneslo v nasproti vozeče vozilo LJ 264-318, voznika Vladimirja GRMIČA. Po trčenju voznik Naler ni zaustavil svojega vozila, temveč je odpeljal naprej proti Žalcu. V nezgodi je nastala le večja materialna škoda, miličniki pa so voznika Nalerja izsledili 5. januarja.
Dne 31. decembra je v križišču žalske obvoznice voznik LJ 466-667 Dušan RAKIČ, 40 let, zapeljal v križišče pri rdeči luči in pri tem izsilil prednost vozniku os avtomobila CE 129-753 Nikolaju COKANU. V trčenju sta bila oba voznika laže poškodovana.
Dne 11. januarja je ob 16.40 na lokalni cesti na Polzeli Iztok BOBIČ, 20 let, iz Šempetra, z osebnim avtom CE 236-157 zapeljal s ceste v mostno ograjo, od koder ga je odbilo v drog električne napeljave, po vsej verjetnosti pa je voznik vozil prehitro.
Na Polzeli pa je bila ta dan tudi nezgoda, ko je zaradi prehitre vožnje voznica os. avtomobila CE 243-250 Nataša KOKOL, 29 let, iz Celja v ostrem ovinku zapeljala v levo in trčila v nasproti vozeč avtomobil ČE 229-859 voznice Karmen VRUNČ, ki je bila v trčenju laže poškodovana, nastala pa je večja materialna škoda.
Kazniva dejanja

SOZD »MERX« CELJE
Trgovska delovna organizacija
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC
ve
POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN
—	pleteninam
—	srajcam
—	bluzam
—	hlačam
—	krilom
—	ženskim oblekam
40 % ceneje
IZKORISTITE UGODEN NAKUP V NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH!
Pustni karneval v Vrbju
Velik dogodek bo prav na pustno nedeljo, 5. februarja letos, to se pravi dva dni pred pustom in tri dni pred pepelnico. In kaj naj bi bilo tako velikega? Takrat bodo slavni Vrbenčani z vsem rompom in pompom proslavili tretjo obletnico ustanovitve majhne, a mogočne vrbenske republike. To je bil dan, ko so se odločili, da pometejo z inflacijo, birokracijo, korupcijo in vsem drugim ter se združijo v lastni republiki. Zato se bodo ob dnevu proslave zopet zaprli v svoje meje, njihov konvertibilni »vrbiz« bo zopet dobil svojo veljavo, skratka, zopet bo zavladalo nepopisno veselje.
Navzoči bodo najvišji predstavniki vrbenske vlade in mimo častne tribune bo potekala povorka pustjakov in pustnih šem, ki se bo potlej podala v dom krajanov in proslavo zaključila z maškarado.
V sredo. 8. februarja, je razglašen dan žalovanja, ko se bodo Vrbenčani in seveda tudi Vrbenčanke poslovile od velikega sinu vseh časov — veselega Pusta.
Pridite vsi simpatizerji naše republike! Zaradi velike gneče, ki bo zagotovo zavladala v času proslave, pa vam priporočamo, da si vaše stojno mesto že prejšnji dan označite in rezervirate!
Karnevalski svet
Pustni kraval v Žalcu
Turistično društvo Žalec pripravlja PUSTNI KRAVAL, ki bo na sam pustni torek s pričetkom ob 15. uri pri tržnici. Pustna povorka bo ob 15.30 krenila po ulicah Žalca, za vse udeležence je zborno mesto pred krajevno skupnostjo. Turistično društvo bo najboljše skupine nagradilo z denarnimi nagradami 500.000, 400.000, 300.000, 200.000 in 100.000 dinarji. Najboljših pet posameznih mask pa bo prejelo praktične nagrade. Pustni kraval s pustno gofljo, bolšjim sejmom in proglasitvijo najboljših mask bo torej na prireditvenem prostoru pri tržnici.
jk
Za miličnike je bila vsekakor najživahnejša silvestrska noč, čeprav so v preteklem mesecu skoraj na dnevnem redu reševali vlome, ki se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Zato ne bo odveč, če ponovimo opozorilo miličnikov iz prejšnje številke našega časopisa, kjer opozarjajo občane na ustrezno družbeno in samozaščitno obnašanje. Pozorni naj bodo predvsem na sumljiva zadrževanja neznancev v njihovi bližini, ki največkrat preverjajo pogoje za vlomilske podvige.
•	Dne 16. decembra je bilo v dopoldanskih urah vlomljeno v stanovanjsko hišo Pavla KUKENBERGA v Založah 5, kamor je vlomil mladoletni Š. B. iz Založ in odnesel slušalke za radio.
•	Neznani storilec pa je v noči na 17. december Ireni PODKORI-TNIK v Šeščah 47 iz kleti ukradel okoli sto litrov vina.
•	Dne 18. decembra je na lovu članov lovske družine Polzela lovec Č. V., 29 let, iz Drešinje vasi, zaradi nepazljivosti obstrelil lovskega sotovariša Milana R. iz Andraža in ga laže poškodoval.
•	Dne 19. decembra je bilo v dopoldanskem času vlomljeno v stanovanjsko hišo Tomaža CINKA v Šešcah 2. Vlomilec je iz hiše odnesel zlatnino in denar.
•	Prodajalci so 20. decembra v žalski Nami zalotili pri kraji oblačil 21-letnega J D. iz Zaplanine, ki bo zaradi tega ovaden javnemu tožilstvu.
•	Dne 22. decembra pa je bilo v dopoldanskih urah vlomljeno v stanovanjsko hišo Ladislava DOLARJA v Petrovčah, od koder je storilec odnesel denar in zlatnino.
•	Dne 23. decembra pa sta bili v prostorih restavracije Nama v Žalcu Jožetu ROTERJU in Ivanu JURKOVŠKU ukradeni, moški jakni.
•	V noči na 24. december je bilo vlomljeno v objekt SUROVINE v Vrbju, kjer je storilec po pisarnah vse razmetal in odnesel okenske zavese.
•	V noči na 28. december je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Antona FERMETA, ki je bil parkiran v Prežihovi ulici v Žalcu. Storilec je iz avtomobila odnesel prevleke, prednjo luč, brisalce in še nekaj manjvrednih predmetov.
•	V noči na 29. december pa je bilo vlomljeno v vozilo Ivanke FA-LANT v Železnem 13, storilec pa je iz rezervoarja iztočil okoli dvajset litrov bencina.
•	V noči na 30. december je bilo vlomljeno v zgradbo Obrtnega združenja Žalec, od koder je vlomilec odnesel več kave, pijače in vrtne škarje.
•	V noči na 31. december pa so miličniki obravnavali poškodovanje avtogum na vozilu Staneta KRAJNCA, reševali poskus samomora, nedovoljen odvzem otroka, posredovali so pri sedmih kršitvah javnega reda in miru-in treh prometnih nezgodah. To noč je bilo vlomljeno tudi v stanovanjsko hišo Andreja ŠEPCA v Vrbju.
•	V noči na 5. januar je ostal brez vseh štirih koles KOMPASOV osebni avtomobil R-4, parkiran pred gostiščem Fervega na Veliki Pirešici brez dveh koles pa je ostal osebni avtomobil zastava 101 Borisa REHARJA, ki je svoje vozilo parkiral pred gostiščem Simek v Petrovčah.
•	V noči na 7. januar je neznanec ukradel iz odprte lope poleg stanovanjske hiše Matevžu LEŠNIKU v Hramšah 17 motorni žagi.
•	Dne 11. januarja pa je neznanec v dopoldanskih urah vlomil v stanovanjsko hišo Marije ČERNE v Kamenčah, od koder je odnesel zlatnino.
titovo velenje
Vmo Š/HAKf N0
A 9	..._
Trsne cepljenke
Bi radi zasadili vinograd, pa ne veste, kje bi dobili prave cepljenke? Nič lažjega. Pokličete na telefon 884-005 in DO ERA, TOZD VINO Šmartno ob Paki vam bo priskrbela prvovrstne cepljenke znanih slovenskih trs-nic.
Za trsne cepljenke kličite torej 884-005.
krni
AGRINA
1 blagovnico 0 'hfMzad'
ŽALEC. TEL : (063) 713211 • RÓSLUJEMO OD 7 00 19 URE VSAK DELAVNIK. OB SOBOTAH OO 7 DO 13. URE
£

NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH!
—	vakuumske cisterne
—	program GORENJE-MUTA (motokultivatorji s priključki)
—	krožni traktorski kosilnik BRITEV — 135, 165
—	traktorski obračalnik FAVORIT 160, 200, 220
—	vrtavkasti obračalnik PAJEK 230, 460
—	rezalni samonakladalnik NOVI PIONIR 17, 20, 26
BREZOBRESTNO OBROČNO ODPLAČEVANJE
—	program GORENJE-MUTA (motokultivatorji in priključki)
—	motorne žage HUSQVARNA
POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU
—	traktor TOMO VINKOVIČ TV - 240 in 523
—	motorne žage HUSQVARNA
—	program GORENJE-MUTA (motokultivatorji s priključki)
FOTOKRONIKA
' \
Prvi občan naše občine v letošnjem letu se je rodil 1. januarja ob 14.27 popoldne, ko je sina Dariana rodila Natalija Vitanc iz Prebolda. Tudi letos je uredništvo Novega tednika — Radia Celje pripravilo novoletni obisk, ki je bil že sedemnajsti. Na sliki: Natalija Vitanc s sinom Darianom. V celjski porodnišnici se je v letu 1988 rodilo 2639 otrok, kar je za 20 manj kot leto Prei-	T. TAVČAR
Lovci v naši občini zaključujejo koledarsko leto z zadnjim lovom, ki ga končajo z lovsko pojedino, ob tej priložnosti pa običajno krstijo tudi novopečene lovce, ki so opravili izpit. Tak dogodek (na sliki) je bil tudi pri Lovski družini na Polzeli.
T. TAVČAR
Lahko bi rekli, da v naši občini rastejo zasebne prodajalne kot gobe po dežju. Največ jih je seveda v Žalcu, kjer so pred kratkim dobili tudi zasebno mesnico, ki je last Bojana Senice iz Celja (na sliki). Mesnica je odprta vsak dan, ob praznikih in rtedeljah pa po dve uri dopoldne.
Za novo leto pa so na Polzeli dobili novo prodajalno sadja, zelenjave in kruha. Odprl jo je Milorad Novakovič iz Kaple vasi. Ponuja sadje in zelenjavo dobre kvalitete tudi do 20 odstotkov ceneje.	t. TAVČAR