TRST, torek 14. januarja 1958 Leto XIV. - Št. 12 (3857) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA It. 2* — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. Z. 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Eteenhowerjev odgovor BnlganinnP0ZIV 90,0 ZNANSTVENII(ov še ni ngladil poti za konferenco Konference načelno ne odklanja, zahteva pa, naj se prej po diplomatski poti in med zunanjimi ministri obravnavajo določeni problemi - Predlog za ukinitev veta v OZN in za sporazum o uporabi stratosferskega prostora v miroljubne namene - Zagotovilo, da ZDA ne bodo podprle nobenega napadalnega dejanja WASHINGTON, 13. — Medtem ko bodo odgovori Večine zahodnih držav na Bulganinovo pismo poslani Prihodnje dni, je predsednik Eisenhovver poslal svoj odgovor včeraj. V svojem odgovoru Bulganinu pravi Eisenhovver, da «je pripravljen sestati se z njim in z drugimi voditelji na konferenci na najvišji ravni, seveda če bodo prejšnja diplomatska pogajanja dala dobro upanje, da napreduje stvar miru in pravičnosti v svetu«. Na drugi strani postavlja Eisenhovver predloge: 1. Okrepitev Združenih narodov, s tem da se ZDA in SZ odpovedo uporabi vete pri vprašanjih, ki se tičejo mirnega reševanja mednarodnih sporov. 2. Odločna obnovitev postopka, ki naj privede k združitvi Nemčije na podlagi svobodnih volitev. 3. Znova naj se razpravlja o obveznosti, ki so jo leta 1945 sprejeli «trije veliki«, da jamčijo narodom Vzhodne Evrope pravico, da sami izbi-raio način vladanja. 4. Sklenitev sporazuma, ki aaj določa, da se bo stratosferski prostor uporabljal sa-1110 v miroljubne namene. 5. Ustavitev neomejenega iz-delovanja jedrskega orožja in Postopna sprememba sedanjih zalog v miroljubne namene. * lom primeru so ZDA pripravljene zmanjšati svoje za-loSe v večji meri kakor So-Uetska zveza. , ”■ Ustavitev poizkusov z jedrskim orožjem za nedoločen ras in ne samo za dve ali tn leta. Vsi ti predlogi so podrejeni Prejemu postopka o nadzor-lVu. ki ga je treba proučiti, Preden se začnejo druga po-‘»‘Manja. Eisenhower sicer izrecno ne ?vrača predloga o konferen-- na najvišji ravni, vendar ploden razvoj z normalnimi diplomatskimi stiki, katerim naj bi pozneje sledil sestanek zunanjih ministrov.« predsednik dodaja, da sestanki na visoki ravni lahko «prinesejo razočaranje in povečajo nezaupanje, če se slabo pripravijo, ali pa če se sporazumi, ki so bili doseženi, ne izvedejo.« V uvodu svojega pisma zagotavlja Eisenhower Bulganinu; a) ZDA ne bodo v nobenem primeru podprle napadalne akcije, ki bi jo začela katera koli organizacija, ki ima nalogo zagotoviti kolektivno obrambo, ali pa eden od njenih članov. b) ZDA bodo vedno pripravljene prispevati k razvoju ukrepov za kolektivno varnost v okviru Združenih narodov. Zatem odgovarja Eisenho-wer na posamezne Bulganino-ve argumente in pravi; 1. Listina OZN izrecno prepoveduje uporabo sile za reševanje sporov na Srednjem vzhodu. 2. Ta listina je že sama na sebi pakt o nenapadanju, zaradi česar je odveč pogodba med državami NATO in varšavskega pakta, ki jo predlaga Bulganin. 3. Odveč je prepovedati uporabo jedrskega orožja proti ozemeljski celovitosti ali proti politični neodvisnosti drugih držav. 4. Listina Združenih narodov že določa odnose prijateljstva in miroljubnega sodelovanja med državami, kakor to predlaga Bulganin. 5. Eisenhower se izreka za tesnejšo znanstveno, kulturno in športno izmenjavo med ZDA in SZ ter za razširitev trgovinskih odnosov med obema državama, kolikor gre za nevojaško blago. 6. Eisenhovver obžaluje, da Bulganin ni podkrepil s konkretnimi predlogi svoje obsodbe oboroževalne tekme z modernim orožjem. 7. Predsednik sporoča, da bodo sovjetski predlog o brezatom-skem področju v Srednji Evropi proučili v NATO. Pripominja pa, da ima ta predlog majhno vrednost zaradi modernega balističnega orožja. 8. Eisenhovver je mnenja, da sovjetski predlog o Nemčiji ni realističen, ker «ne upošteva temeljne povezave med političnimi rešitvami in varnostnimi sistemi«. Iz Moskve ni prišla do sedaj nobena reakcija na Eisenhovverjev odgovor, ki ga je ameriško poslaništvo v Moskvi izročilo včeraj sovjetskemu zunanjemu ministrstvu. """"naiililillmiiiiiiiliiiiiHiimiliiHiiiimiiiiiiiiliiiullltilJiiiiillHliilliiiiiHlitiiiliHlll i vključuje, da bi se ta la urenca v kr ki’.. **r izjavlja, uerenca v kratkem sklica-!)■’ kar izjavlja, da «bi bilo faz* no ae prel obravnavati ski Pr°bleme po diplomat-. Poti jn p0 naših zunanjih n'strih». .^Polcg tega pogoja postavlja t Pogoj, da «bo treba ugo-- 'u. da bi ta konferenca na ajvišjj ravnj v resnici dala Panie, da napreduje stvar ‘JfP in pravičnosti v svetu«, ^tesenhovver pravi, da je tu-0, ,0l? prepričan, da imajo boo- stiki lahko veliko važ-izja’,.ln dodaja; «Večkrat sem ki i ’ da ni nobene stvari. stvf. ne P* napravil v korist Pfeu prav*čnega in trajnega Hi Toda sestanki med na-bfj),ne daiejo avtomatično do-pra .fezultatov. Primerno pri-p°il no diplomatsko delo na Voh*«1, obojestranske J~'— UsPeh teme‘jni p n° J® tudi upoštevati SoHpi®m Pripravljalnem delu laga^Vante drugih vlad. Predele dr’ nai sc’ ae preden pri-Predla Ses(anka, kakršnega Vi gate, postavijo pogoji za dobre pogoj za Korak naprej v smeri načenjanja razgovorov ^Borba» o Eisenhovverjevem odgovoru Bulganinu (Od na!,e*a dopisnika) pre(fsoH(AD, 13. — Odgovor la m,nifco ZDA Eisenhower-fieoBr P«ninu ocenjujejo o ,,1P1oi(t„,U, kot korak v smeri teori ke aktiviacije med 5edm. 1,1 Zahodom. Pred-le tn‘Jeriho uicr je, kakor i' Prem’ odbil vse konktet-dlon ^ sovjetske vlade, Ni,,? b"‘M cj; a zunanjega “opaclcepa o Urez-Eu-ni!* področju i> Sredic1 dni ,n ie s svoje stra-'ierijj ?,r*lo predlog on, od ■ drih polen ponavljanja "f o . adnJiti), Nemiije. 'Jh a.--i' v vzhodnoevrojt-» **• tudi tioui m J0T*tUmdl°0- d° se sklene , „ ° '‘Porabi sirato- fabn., J)ro*,ora sumo v tni-n°nietie. >?bilQ ur nvlatia ni načelno a ^ku n *( Ra ° širšem xe~ klicani Tta^v^^ ravni, To--Muj,. le tega sestanku po-rr,^a,,noi)„ prpdhodno uspešno m,rTlr,,nih medna-8** P0t?Trj Po diplomo-ogn “elob '‘"IPozitivnej- „ »Ooor,, t,,sen)>owerjevega 2l?g Sun« piše, da bo ameriška vojsKa skušala izstreliti umetni satelit z ra. keto «Jupiler» še y tem tednu in verjetno v sredo. List dodaja, da so sklep o uporab: rakete ((Jupiter« sprejeli nedavno in da so oblasti pozvale preizkusno središče v Cape Canaveral, naj bo ta teden na razpolago vojski namesto mornarici. Po še nepotrjenih vesteh iz Washingtona pa bodo v sredo napravili poizkus izstrelitve satelita z raketo ((Vanguard«. 1250 milijard za francosko oborožitev PARIZ, 13. — Načrt proračuna o obrambi, ki ga je predložila vlada, določa približno 1250 milijard frankov izdatkov. 325 milijard je določenih za letalstvo, 495 milijard za kopenske sile, 190 milijard pa za mornarico. Število vojaštva, ki je lansko leta znašalo 1.044.000 mož, se bo letos zmanjšala na 938.000 konec leta pa na 890.000. Tudi gradbeni programi bodo «znatno znižani«. Vendar pa se letos predvideva izgradnja sto reakcijskih letal vrste «Mirage». Opustili pa so zgraditev 30.000-tonske letalonosilke in dveh spremnih ladij. Jutri pa se bo spet sestala poslanska zbornica in razpravljala o reformi ustave, kakor jo je pripravila Gaillar-dova vlada. Gaillard je včeraj v svojem volilnem okraju izjavil, da je glavni namen reforme «zagotovitev stabilnosti vlade«. Po Gaillardovem osnutku bi vlada avtomatično dobila za- •rillllllllllllllllllHIHIIIIIIMIIIIIMIMMIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllillllfMllllllllllllllllllltlllllll V Alberobellu blizu Barija Štirje otroci umrli kmalu po cepljenju upnico za pomembne politične ukrepe in uredbe brez glasovanja, če opozicija ne bi pismeno predložila nasprotnih predlogov. V drugem primeru bi v zbornici glasovali samo na podlagi osnutkov opozicije, ki bi jih sprejeli, če bi se zanie izrekla relativna večina poslancev. Zaradi razcepljenosti v zbornici bi nova procedura še bolj vplivala na osamitev največje parlamentarne skupine komunistov, katerih glasovi so bili večkrat odločilni za usodo vlade. jedrskega orožja »napraviti vojno nezaželeno in tudi nemogočo«. Dalje je Mac Millan izjavil, da bagdadski pakt, NATO 1.1 SKATO ne bodo nikakor zgubili svoje važnosti, ko bosta Zahod in Vzhod rešila svoja vojaška vpiašanja s sporazumom o razorožitvi. Pripomnil je, da se do njih važnost večala s potekom let, ker «so te pogodbe tudi združenja narodov«. Ugovarjal je nato egiptovskim obtožbam, da je treba napetost med arabskimi državami pripisati bagdadskemu paktu, in je dejal, da bi biio nevarno raz.pustiti «ta vir moči«. Zatem je sporočil, da se sedaj skuša najti način povezave bagdadskega pakta z NATO in SEATO. Izrekel je prepričanje, da bi posvetovanja med glavnimi tajništvi treh organizmov bila koristna, in je pripomnil. da bi morala imeti izmenjava misli med tremi organizacijami ne samo vojaški pač pa tudi gospodarski zna čaj. Glede Indonezije je Mac Millan izjavil, da Velika Britanija ne bo dala nobene lastne pobude v zvezi s sporom s Holandsko. Govoril je zatem o položaju Commonwealtha. Zavrnil je i-dejo, da bi Commonvvealth moral biti «element ravnotežja« med sedanjima blokoma, in je dodal, da Common wealth ne more ostati nevtralen, ker da bi to pomenilo postaviti »Zahod in komunistični svet r.a enakopravno podlago«. »To pa je nernogeče. je dejal Mac Mil. lan, ker je komunizem kriv imperializm? in zatiranja.« Predsednik britanske laburistične stranke Hugh Gaitskou pa se je zavzel za to, da bi vlada sprejela pobudo predsednika sovjetske vlad? Bul-ganina za državniško ‘Konferenco in stavila na njej tudi lastne predloge in pogoje za razorožitev in ublažitev sedanje mednarodne napetosti. V razgovoru s sodelavcem «Rey-nold Newsa» je Gaitskell meu drugim rekel: — Sovjetski predlog o opustitvi poskusov z atomskim o-rožjem za določeno obdobje moramo sprejeti in tudi predlagati, naj bi na konferenci razpravljali o opustitvi poskusov z vsemi vrstami atomskega orožja pod mednarodno kontrolo. Sprejeti moramo predlog o jedrsko demilitori-zirani coni v Srednji Evropi. Mi pa bi morali predložiti svoj načrt o umiku vseh tujih čet iz Zahodne Evrope ter iz Poljske, Češkoslovaške in Madžarske. Sprejeti bi morali tudi sovjetski predlog o obravnavanju načrtov o ublažitvi napetosti na Bližnjem vzhodu. Lahko pa napravimo še korak, dalje m za začetek predlagamo, naj bi dežele, ki bi sodelovale na državniški konferenci, skupno podprle načrt o gospodarskem razvoju vsega Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki bi ga finansirali iz dohodkov od nafte, delno pa po OZN. Pred pogajanji med Italijo in Avstrijo RIM, 13. — Zunanji minister Pella je sprejel danes svojega veleposlanika na Dunaju Angela Corriasa. Kot je znano, je predviden za letos avstrijsko - italijanski sestanek na najvišji ravni. Sedaj uradno poročajo, da so se sporazumeli glede dnevnega reda razgovorov, ki se bodo začeli na diplomatski ravni. Razpravljali bodo o političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Med «druga» vprašanja spada brezdvomno tudi spor glede položaja avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem. «»------ Prijateljska pogodba med LR Kitajsko in Jemcnom Inštitut, ki j«- izdelal cepivo, zanika, da bi lo bilo krivo nesreče RIM, 13. “ V Alberobellu blizu Barija je prišlo do hude nesreče. Štirje od otrok, ki so bili cepljeni proti davici, so umrli. V petek je bilo Cepljenih kakih 30 otrok med 18 meseci in dvema letoma s cep1-vom ar adifteral. Dva otrok i sta umrla ze v petek, eden v soboto in eden v nedeljo. Razen tega pa je še v bolnišnic; 15 otrok. Visoki komisariat za higiena in zdravstvo je poslal v Albe-robello koin sijo. ki naj preišče vzroke te nesreče. Seveda so tudi t n ko i prepovedali na-dnlino uporabo cepiva, ki je bilo za štiri otroke usodno. Poročilo visokega komisariati) navaja, da se Vsi ostali otroci. ki so bili v istem času cepljeni proti davici, počutijo dobro razen enega. Znanstveno vodstvo inštituta v Toscam. ki je napravil omenjeno cepivo, je danes zvečer podalo izjavo, v kateri trdi, da je popolnoma mirno glede odgovornosti za žalostne dogodke v Alberellu, ker ima dokumente, s katerimi lahko dokaže, da cepivo ni vzrok n;-sreče. Sicer so doslej dali v prodajo 70000 stekleničic tega cepiva, toda doslej m bilo še od nikoder nobene pritožbe. Očela neke deklice, ki je bolnišnicu v Bariju, so mora 1 nemudoma poklicati iz Švice, deklici je namrečjpotrebna po. polna transfuzija krvi in tako kri ima prav njen oče. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiaii um Sukarnovi razgovori z Naserjem Sastroamidjojo zavrnil protest Holandske na OZN Slatne vesli s Sumalre o možnosti ustanovitve druge države KAIRO, 13. — Indonezijski predkednik Sukamo je danes v Kairu pričel razgovore s predsednikom Naserjem. Prisostvovali so razgovorom tud' zunanja ministra Indonezije m Egipta Subendrio in F„wzi t»r egiptovski minister za predse 1-mške posle Ali Sabri. Razgovor je trajai dve uri. Radio Kairo je javil, da sta si državnika izmenjala poglede na mednarodni položaj sploh in na vprašanja Srednjega in Daljnega vzhoda se posebej. Zvečer je Naser na čast Su-kamu priredil večerjo. Sukarno bo ostal na obisku v Egiptu pet dni. V pismu, ki ga je poslal generalnemu tajniku OZN Dagu Hammarskioeldu, je indonezijski veleposlanik Ali Sastroamidjojo zavrnil protest, ki pa je pretekli mesec poslala Organizaciji ZN Holandska zaradi zaplembe holandske imov:-ne v Indonezijii V tem pismu Indonezija tuji protestira proti predolgi in nezakoniti zasedbi svojega narodnega ozemlja po holandskih okupacijskih silah v Zahodnem Inanu (Zahodna Nova Gvineja). List «Suluh Indonesia«. glasilo indonezijske nacionalistične stranke, piše, da nekatere visoke vladne oblasti proučujejo informacije o načrtin za u-stanovitev nove države poleg sedanje republike. List dostavlja, da je varnostna služba v alarmnem stanju za vsak primer. Vest. ki jo je objavil list, je v "zvezi z vrsto informacij, ki so v preteklih dneh poročale o obstoju nekega gibanja, ki hoče ustanoviti samostojno državo na severu Sumatre. Drugi list «Berita Minggu« pa objavlja izjavo generala Maludina Simbolona, bivšega poveljnika na severu Sumatre, ki zatrjuje, da bi v primeru, če bi se na Javi polu-stili oblasti komunisti, bila proglašena nova država, ločena od vlade v Djakarti. IJo vesteh, ki prihajajo s Sumatre, bodo sedaj v Padangu v srednji Sumatri veliki vojaški manevri, ki pa po zatrjevanju vojaškega predstavnika nimajo nikake zveze s političnim položajem v deželi. V ameriških uradnih krogih v Washingtonu se je izvedelo, da ZDA ie bodo sprejele nedavne indonezijske izjave, po kateri inodr.ezijska vlada razširja mejo svojih teritorialnin voda na 12 milj, ZDA bodo to sporočile Indoneziji s posebno noto, v kateri se sklicujejo na svoje tradicionalno stališče, po katerem nobena država ne smo izvajati svojih pravic na morskih vodah onstran meje treh milj. --------«»--- Sukarno obišče Jugoslavijo KAIRO, 13. — Predsednik indonezijske republike Sukar-no, ki je na obisku v Egiptu, je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Kairu Josipa Djerdo. Razgovora se je udeležil tudi indonezijski zunanji minister Subandrio. Razgovor je bil v zvezi s privatnim obiskom Sukarna v Jugoslaviji. Pričakujejo, da bo Sukarno konec tega tedna prišel v Beograd na razgovore s predsednikom Titom. «»----- Aretacija delavcev in študentov v Madridu MADRID, 13. — Po Madridu krožijo govorice, da je policija razpredla široko akcijo od prvega januarja dalje proti nekaterim študentom in delavcem. ki so osumljeni simpatij s komunizmom. Aretranih je baje že okrog 50. Vsi mladi aretiranci so se baje udeležili mladinskega festivaia v Moskvi. Med temi je tudi Javier Pradera, nečak ene izmed pivih žrtev nacionalistov v državljanski vojni, Viktorija Pra-dere. Holandsko stališče o raketnih oporiščih HAAG, 13. — Holandski zunanji minister Luns in obrambni minister Staf sta danes v odgovoru na vprašanje nekaterih poslancev izjavila, da je holandska vlada načelno pripravljena sprejeti zaloge atomskega orožja in izstrelkov za srednjo razdaljo na svojem ozemlju, če bo to ((potrebno za varnost Zahoda«. Odgovor pravi tudi, da namerava holandska vlada sodelovati z atlantskih vojaškim poveljstvom, če bi se sklenilo, da je postavitev raketnih oporišč na holandskem ozemlju potrebna, PEKING, 13. — Ministrsk' predsednik LR Kitajske Cuen-lsj t»e-namestnik ministrskega predsednika Jemena Mohamed el Badr sla ob sklepu medsebojnih razgovorov podpisal* skupno po:očilo. v katerem izjavljata, da morajo kolonialisti ter tuja vojaška oporišča izginiti s Srednjega vzhoda in iz arabskih dežel. LR Kitajska podpira stališče Jemena glede Adena in protektoratov na jugu. LR Kitajska in Jemen zahtevata izvajanje moralnih načel OZN, resolucij konference v Bandungu ter petih načel miroljubnega sož:t-ja. da «bo'do lahko vsi narodi uživali svojo pravico do neodvisnosti in svobode ter spoznali miroljubno sožitje«. LR Kitajska in Jemen sta podpisali tudi pogodbo o prijateljstvu in trgovini kakor tudi sporazum o kulturnem, znanstvenem in tehničnem sodelovanju. Kitajska je priznala Jemenu posojilo 70 milijonov švicarskih frankov, s č;-mer bo Jemen plačal Kitajski razno opremo, ki mu jo bo dobavila. Razen tega bo morila Kitajska Jemenu nuditi tisto pomoč, k; jo ta potrebuje. Tako bo Kitajska pomagala zgraditi neko cesto, tovarno za sladkor, usnjarno, tovarno aluminijastih izdelkov ter tekstilno tovarno. Razen tega sta ob« državi sklenili zamenjavo diplomatskih misii. Evropski pododbor za človeške pravice prispel na Ciper NIKOZIJA, 13. — Danes ja bila osma obletnica plebiscita, ki ga je na Cipru izvedla grška pravoslavna cerkev pod vodstvom nadškofa Makariosa in ki je pokazal, da 97 odst. odraslih ciprskih Grkov želi združitev z Grčijo. Ob tej priložnosti je Digenis, vodja organizacije EOKA, izdal proglas, ki je bil z letaki danes razširjen v Nikoziji. »Hočemo našo svobodo, sedaj ali pa nikoli več, pravi Digenis. Plebiscit je bil miroljubni opomin Veliki Britaniji, ki ga j* pa sprejela z zaničevanjem«. Potem pravi Digenis, da bodo člani EOKA na svoj način rešili ciprsko vprašanje, če s* bo ta rešitev še nadalje odlagala. »Obdržali bomo svoje o-rožje, dokler ne zmagamo. To je edino sredstvo, da dosežemo, kar se nam odreka. Hočemo svojo prostost sedaj, s« zaključuje proglas, kajti kmalu bo vstal orkan, ki bo pometel proč kolonialiste«. ' Včeraj je prišel na Ciper evropski pododbor za človeške pravice pod vodstvom Dane* prof. Maxa Soerensena. Pododbor bo napravil preiskave o kršitvah človeških pravic, o katerih je govorila grška delegacija v Evropskem svetu. Soerensen je takoj po prihodu povedal, da bo pododbor sklepal pri zaprtih vratih in da se bo ustavil na Cipru kakih 15 dni. Za telesno stražo članom pododbora so dali o* sem armenskih policajev. T« imajo namreč za absolutne nepristranske v ciprskem sporu. Pododbor ima vsega skupaj imena 85 oseb. ki sta jih prijavili Grčija in Velika Britanija, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,5, najnižja 5,6, zračni tlak 1004,1 narašča, veter 48 km, vlaga 55 odst., padavine 1,9 mm, nebo 7 desetin pooblačeno, morje razgibano s temperaturo 9,3. Vreme danes. Precej oblačno. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 14. Januarja Feliks, Srečko Sonc« vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45. Dolžina dneva 9.02. Luna vzide ob 2.18 in zatone ob 12.23. Jutri, SREDA, 15. januarja Maksim, Veljko Proračun tržaške pokrajine 680 milijonov primanjkljaja ki ga bo morala kriti država Primanjkljaj je visok zato, ker ima pokrajina glavne dohodke od zemljiških davkov, ki pa so na Tržaškem nizka postavka skupnih dohodkov Pokrajinska uprava je v preteklih dneh razdelila svetovalcem letošnji proračun, ki predvideva več dohodkov in izdatkov kot lanski, obenem pa je zmanjšala primanjkljaj, ki ga bo kril vladni komisariat. Razprava o proračunu se bo začela na prihodnji seji pokrajinskega aveta. ki bo 20. t. m. Letošnji pokrajinski proračun predvideva sledeče do-hodke: Ostanek iz lanskega leta 30 milijonov lir; dejanski dohodki 1 milijarda 423 milijonov 537.000 lir; državni prispevek za kritje primanjkljaja 680 milijonov lir; skupno 2 milijardi 133 milijonov 537.000 lir, ali 266 milijonov 973.000 lir več kot lani. Izdatki; Imovinski stroški 65 milijonov 440.000 lir; splošni stroški 329 milijonov 823.000 lir; zdravstvo in higiena 77 milijonov 868.000 lir; služba javne varnosti 28 milijonov 325 tisoč lir; javna dela 118 mili-. gonov 856.000 lir; javno šolstvo 171 milijonov 93.000 lir; kmetijstvo, lov in ribištvo 10 milijonov 964.00Q lir; socialne podpore in dobrodelnost 1 milijarda 283 milijonov 161 tisoč lir; gibanje kapitalov 48 milijonov 7.000 lir; skupno 2 milijardi lv3 milijonov 537.000 lir, ali 266 milijonov 973.000 liT več kot lani. Iz poročila, ki ga je sestavil odbornik za proračun dr. Delise, sledi, da znaša letošnji primanjkljaj 680 milijonov lir, ki ga bo morala kriti država. Ce upoštevamo lanski primanjkljaj, ki ga je odobril vladni komisariat in ki je znašal 736 milijonov 232.000 lir, je letošnji primanjkljaj za 56 milijonov 232.000 lir manjši. Zmanjšanje primanjkljaja je treba pripisati zlasti večjim dohodkom, ki znašajo letos skupno 323 milijonov 205.000 lir, kar je pokrajini omogočilo, da je zvišala izdatke za 266 milijonov 973.000 lir. Letošnji višji dohodki pokrajinske uprave izvirajo zia-sti iz tega, da je letos pokrajina soudeležena pri dodatnih državnih dohodkih ECA in pri taksah na avtomobile, ki bodo prinesle pokrajini skupno 144 milijonov lir novih rednih dohodkov. Obenem pa je bila v izredne dohodke letošnjega proračuna vključena tudi vsota 101 milijona 416.507 lir omenjenih novih dohodkov za lansko leto. Za letos je pokrajinska uprava morala vključiti v svoj proračun tudi dodatni davek na zemljišče in na kmetijske dohodke, ker bo prineslo pokrajini 12 milijonov 286.324 lir novega dohodka. Pokrajinski svet pa je že sklenil, da se glavni del te vsote porabi za podporo krajevnemu kmetijstvu, za kar je bilo v letošnjem proračunu določenih 10 milijonov 900.000 lir. Odbornik za proračun ugotavlja v svojem poročilu, da je pokrajinska uprava kljub povečanim dohodkom še daleč od uravnovešenja proračuna. Finančna sredstva, ki so na razpolago pokrajini, so še vedno preskromna, saj so se v primerjavi z dohodki iz leta 1938 dejansko povečala samo za 58,46-krat. Ce pa pogledamo izdatke, so se ti zvišali za 100,71-krat, v primerjavi z izdatki iz leta 1938. Zlasti so se povečali izdatki za javno šolstvo in socialno podporo, ki znašajo v primerjavi s tovrstnimi izdatki iz leta 1938, kar 206,96 oziroma 99,18-krat več. To neugodno stanje pokrajinskih financ izvira predvsem iz neurejene zakonodaje o pokrajinskih financah. Po sedanjih zakoflih je davek na zemljišča in kmetijske dohodke glavni dohodek pokrajinskih uprav. Zato je nemogoče pričakovati, da se bo na osnovi sedanjih zakonov tržaška pokrajina kdaj finančno osamosvojila, ker dejansko nima pomembnega kmetijskega področja. Vsi davčni dohodki na zemljišča in kmetijske dohodke tržaške pokrajine dajo le 1,19 odstotka celokupnih dohodkov, medtem ko se vsedržavno povprečje giblje okrog 31 odstotkov. Zato je nujno, da bi vlada to vprašanje čim-prej proilčila in ga enkrat za vselej rešila Po mnenju odbornika za proračun bi za sedaj zadostovalo, da bi preuredili način delitve davka na poslovni promet (IGE), in sicer, da ne bi to delitev izračunavali na osnovi števila prebivalcev posamezne pokrajine, ampak na osnovi obdavčevanja posameznega prebivalca. Odbornik zaključuje svoje poročilo z željo, da bi čimprej prišlo do ustanovitve avtonomne dežele »Furlanije — Julijske krajine«, ki bo zagotovila na osnovi spoštovanja pokrajinske avtonomije tržaški pokrajini zadostna denarna sredstva za kritje izdatkov v občo korist vse--ga prebivalstva. čijskih lokalih v tržaški ob- knjižice za upravičence, ki jih čini in ki imajo trgovsko licenco, naj jo do 31. marca predložijo županstvu za obnovitev za leto 1958. Licence se morajo predložiti posamično ali po zadevnih združenjih kategorij na županstvu, odsek za trgovske licence Ul. Rettori 2-II, soba 239. ona zastopa. INCA je te knjižice že izročila kmetom. U-pravičencem, ki niso še dobili knjižice, pa jih bo izročila, kakor hitro jih bo dobila od zavoda INPS. PRI I/STANOVI INCA Izročitev pokojninskih knjižic kmetom Ustanova INCA je s sodelovanjem Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov pripravila in predložila prošnje za pokojnino kmetom na podlagi zakona št. 1047 od 26. 10. 1957. Pred dnevi je Zavod za socialno zavarovanje INPg izročil omenjeni ustanovi prve Nove tablice za vozila Po podatkih prefekture je bilo vloženih do U. januarja naslednje število prošenj za nove vsedržavne evidenčne tablice; za avtomobile 12.268, za prikolice 208, za motocikle 9.737. Doslej je prefektura prejela; 10.623 tablic za avtomobile, 186 za prikolice, 6624 za motocikle. Razdeljenih pa je bilo naslednje število evidenčnih tablic; za avtomobile 8.871, za prikolice 146, za motocikle 5.264. Modernizacija rafinerije Esso Standard V teh dneh kolavdirajo v čistilnici mineralnih olj »Esso Standard« novo napravo »Po-ver Forming«, ki služi za kvalitetnejšo rafinacijo bencina zato da bo imel večje oktansko število. Novo napravo so zgradili delno s posojilom 250 milijonov lir iz sredstev rotacijskega sklada. Naprava bo pričela obratovati še ta mesec. V isti čistilnici mineralnih olj pripravljajo tudi načrte za postopno modernizacijo vseh naprav, za kar predvidevajo eno milijardo lir izdatkov, za kar bodo verjetno zaprosili posojilo iz rotacijskega sklada. V čistilnici Esso predelajo na leto okrog 260.000 ton surovega mineralnega olja; 220 tisoč ton izvira s Srednjega vzhoda, preostalih 40.000 ton pa pripeljejo v čistilnico iz naftnih polj na Siciliji. Odložitev proslave Draga Gervaisa Te proslave so se imeli udeležiti, kakor je bilo javljeno, Ikot sodelavci umetniki iz O-patije in z Reke. Niso pa pravočasno dobili vizuma za prihod. Zaradi tega se proslava odloži na mesec februar in bo dan pravočasno javljen. Zadevna vabila ostanejo v veljavi. Osem mesecev horbe kovinarjev Danes dve uri stavke v CRDA in arzenalu Demokristjani se niso udeležili sinočnjega sestanka strank, na katerem so razpravljali o sporu Včeraj so delavci v CRDA in arzenalu zapustili delo dve uri pred zaključkom rednega delovnega urnika; danes bodo zapustili delo v arzenalu ob 13.30, v obratih ORDA pa ob 14.15. Sinoči je bil sestanek sindikalnih aktivistov Delavske zbornice CGIL iz obratov CRDa in arzenala; v sredo pa bo seja glavnega sveta sindikatov CGIL. Glavni predmet je seveda borba tržaških kovinarjev, obenem pa razpravljajo o pridobivanju novih članov. To je namreč tudi zelo važno vprašanje, zlasti v sedanjih razmerah in spričo ostre borbe, ki še čaka vse tržaško delavstvo v tem letu- Sinoči so se ponovno sestali tudi predstavniki raznih strank, ki so razpravljali o sporu v CRDA in arzenalu ter o položaju, ki je nastal po sklepu ministra za državne u-deležbe za sestanek 21. t. m. v Rimu. Na sinočnji sestanek nista prišla predstavnik monarhistov, ki se je opravičil, ter predstavnik KD, ki je izjavil, da ima spor zdaj iz- ■IIIIIIIIHINIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIHI MHIIIMIIIHIIIII ■■llllllll I ■llllllIHMMMttlltlll IIIIIIIIIIIIIIIIlUlMtllllllllHIIIIIlIHIIJIIIIIIlillllllll IIIIIIIIMI llllllllll I lltll l| IIIMIIIHHIinil I UMI ■llllll ■■■ IMIIIIIIIII ■llltllll Odmevi tiskovne konference vladnega komisarja dr. Palamare Zaključki socialistov in socialdemokratov: Vladna politika do Trsta je nezadovoljiva ključno sindikalni značaj. To je pač zdaj stališče vladne stranke, ki po odcepitvi obratov IRI od Confindustrie nosi vso odgovornost za rešitev spora. Včeraj je poteklo točno o-sem mesecev, odkar se je začelo stavkovno gibanje tržaških kovinarjev, saj je bila prva enotna stavka v CRDA za izboljšanje plač, oziroma izenačenje z mezdami v Genovi 13. maja lani. Kakor smo že večkrat poudarili, je obračun porazen. To bi moralo končno spraviti k pameti vodstva omenjenih podjetij in prisiliti odgovorne oblasti, da ugodno rešijo zadevo, - — «»----- Prispevki za stavkajoče Obvestilo KPI Sumljivo obnašanje ju je izdalo Policija aretirala tihotapca cigaret ■ C RADIO Agenta cestne policije sta pri Miramaru ustavila avto 1400, ki je vozil vtihotapljene cigarete V soboto zvečer okoli 21. ure sta dva agenta cestne policije opazila na Miramarskem drevoredu fiat 1400, ki je z zmerno brzino vozil proti Se-sljanu. Na avtu je bilo vse v redu, toda eden od policistov je opazil, da ju je šofer nekam plašno pogledal, in ko je prehitel, je še pogledal nazaj, če mu policijski avto sledi. Večino tridesetmilljardnega posojila so porabili za neproduktivne namene in dobršen deI za dela izven tržaškega področja Obnovitev trgovskih lirent /a leto 1058 Prefekturni komisar na tržaški občim poziva vse tiste, ki se ukvarjajo s prodajo Ulaga na debelo in na drobno, v trgovinah ali drugih kuj>- Tiskovna konferenca vladnega generalnega komisarja je še vedno v središču zanimanja tržaških gospodarskih krogov in tudi strank. Velika večina teh komentarjev je negativna in to tudi desno u-smerjenih ljudi, ker pač nihče ne more mimo dejstva, da ne obstaja organski načrt niti ga vlada ne namerava sestaviti, čeprav tržaški gospodarski položaj še zdaleč ni rožnat. Med temi mnenji smo v nedeljo na kratko že objavili urodno poročilo PSDI in stališče socialističnega poslanca Tolloya. Predstavnik PSDI je tako izjavil, da podatki o tretjem letu italijanske uprave niso ugodni, ker beležijo prav tisti podatki, ki so gospodarsko najbolj pomembni, zaskrbljujoč padec ali stagnacijo. Celo znižanja števila brezposelnih — ki je povrhu izredno počasno — ni mogoče ugodno oceniti, saj so lani zabeležili tudi znižanje števila prebivalstva in se je določeno število ezulov preselilo v sosednje pokrajine. Nadaljevalo se je torej izseljevanje, čeprav ne v tako velikem obsegu, kot pred nekaj leti, kar pa je nujno vplivalo tudi na padec števila brezposelnih. Med najneugodnejšimi podatki pa je indeks industrijske proizvodnje, ki je dosegel 1956. leta 181,2 in je padel lani na 176,6 ter se je torej znižal za 8 odst. Padec indeksa proizvodnje je izredno pomemben, ker je do njega prišlo v razdobju izredne mednarodne konjunkture in u-godne proizvodnje italijanske industrije in torej priča, da vlada še ni rešila važnih vprašanj, zaradi katerih se tržaška industrija ne more razviti. Ce pogledamo statistične razpredelnice, ki spremljajo indeks, vidimo, da je padla proizvodnja predvsem v ladjedel-niški industriji in v obratih, ki so povezajii s to industrijo. Ta padec proizvodnje ima dva razloga; 1. stavkovno gibanje, zaradi katerega so izgubili nad milijon delovnih ur, in 2. svetovna konjunktura ladjedelniške industrije sicer zelo počasi, a vendarle pojema, kar se je pokazalo tudi pri zaposlitvi tržaških ladjedelnic. Ostala industrijska podjetja pa v istem razdobju niso toliko napredovala, da bi lahko nadoknadila omenjeno izgubo in v celotnem lanskem letu niso izgradili niti enega novega podjetja. Industrijski razvoj pa je v Trstu v sedanjih pogojih sko- ro nemogoč, ker je treba nujno rešiti vprašanje prevozov in nekako zbližati mesto s furlanskim zaledjem. Znižalo se je tudi število rednih pomorskih prog tržaškega pristanišča. Znano je, da je to število bilo že do sedaj zelo nizko in nezadostno, sedaj pa dokazuje statistika, da bosta mesečno odpluli dve ladji manj na progi proti Indiji, Aziji in vzhodnemu delu Sredozemskega morja, to je proti deželam, kamor je treba usmeriti tržaški promet. Poleg tega se niža tudi promet z Avstrijo in so ostale na isti ravni pošiljke industrijskih proizvodov. Med to vrsto neugodnih podatkov spada tudi stalni porast števila in vrednosti zastavljenih predmetov, tako da se sedaj lahko računa povprečno že po en zastavljeni predmet na prebivalca, saj so ob zaključku oktobra zabeležili 318.700 zastavljenih predmetov v skupni vrednosti 1.945 milijonov lir. Ta podatek priča, da v določeni plasti prebivalstva še vedno vlada revščina, ki ima sedaj v modernem svetu sicer popolnoma drugačno zunanjo podobo, ni pa nič manj boleča, kot ja bila nekdaj. Povečanje števila avtomobilov in telefonov torej ne more predstavljati stvarnega zagotovila, da se stvari v Trstu izboljšujejo in lahko tovrstne podatke prištejemo normalni modernizaciji mesta, ki pa je znatno počasnejša, kot v o-stalih pokrajinah v Italiji in kot je italijansko povprečje. Ce bi vsi ostali sektorji zabeležili ugoden razvoj, bi lahko te številke smatrali za pozitivne; tako pa predstavljajo samo dokaz, da se zaostrujejo socialne razlike in postavljajo upravičen sum, da mesto porabi več kot proizvede in torej izkorišča svoje rezerve. Posebno poglavje tiskovne konference predstavlja poročilo o izkoriščanju 30 milijard lir, katere je vlada dodelila s posebnim zakonom za izredno pomoč Trstu, da bi lahko premostil povojno krizo in bi prišlo do normalizacije u-prave. Ta zakon je določil, da se porabi 12,6 milijard lir izven polnomočja vladnega generalnega komisariata na sledeči način: 5 milijard rotacijski sklad, 5 milijard Ustanova treh Benečij, 0,5 milijarde »Ban-ca nazionale del Lavoro« (posojila za obrtnike v Gorici), 0,5 milijarde cesta »Romea« (Mestre - Tržič), 0,4 milijarde ljudska stanovanja izven o- zemlja, 0,5 milijarde cerkve, 0,7 milijarde tržaška univerza. Od preostalih 17,4 milijarde, s katerimi je razpolagal vladni generalni komisar pa so dobili; 2 milijardi tržaška občina na osnovi posebnega zakona; od tega so do 1. julija 1957 porabili 1,2 milijarde; 1,6 milijarde Javna skladišča, ki so porabila vsa sredstva, 0,4 milijarde civilni tehnični urad, ki je porabil sredstva za ureditev zunanjih pomolov, 2 milijardi ANAS, ki je izkoristil 1.641 milijonov; 1,6 milijarde IACP, ki je porabil 1.534 milijonov, l milijarda pomoč ezulom, od katerih so ?>orabill 982 milijonov, 5.8 mi-ijard železnice, ki so do julija 1957 porabile 2.372 milijonov, 1 milijardo draginjska doklada za uslužbence lokalnih ustanov, od česar so porabili 921 milijonov, 2 mili- jardi izredne intervencije komisariata. Kot je razvidno iz zgoraj objavljenih podatkov so večino sredstev porabili za neproduktivne izdatke in dobršen del obljubljenih milijard za dela izven tržaškega področja. Vladni generalni komisar je tako potrdil kritične pripombe, da je pisarjenje o 70 milijardah, katere naj bi dobil Trst bilo v resnici gola in niti preveč spretna propaganda; ta sredstva niso mogla in tudi niso bistveno vplivala na razvoj tržaškega gospodarstva. Obe omenjeni stranki prihajata na osnovi teh ugotovitev do zaključka, da je bila vladna politika do Trsta v bistvu nezadovoljiva in da je mesto pred razpotjem: ali nadalje- vati po sedanji nezadovoljivi poti, ali pa je treba najti moč, da se stanje izpremeni in gospodarstvo ozdravi. Tržašika federacija KPI sporoča: Vsi meščani, ki želijo prispevati v solidarnostni sklad v korist stavkajočih delavcev CRDA in arzenala, za katerega je dalo pobudo deset strank, ki so zastopane v parlamentu, lahko to store vse dni razen ob nedeljah na vseh sedežih KPI ob naslednjih urah; na sedežu federacije v Ul. Capitolina 3 od 9. do 12. ure in od 15. do 19.; sek cija SV. Vid in Barriera, v Ul'. Madonnina št. 19 od 19. do 21. ure; sekcija «Tomažič», Ul. Vecellio 6 od 18. do 22. ure; sekcija Greta, krožek Rauber, Ul. Cisternone od 18. do 22. ure; sekcija Sv. Ivan-Podlo-njer, v Podlonjerjv od 19. do 21. ure; sekcija Skedenj, Ul. S. Lorenzo in Selva 4 od 20. do 21. ure; sekcija Sv. Jakob, Ul. Zenone 10 od 20. do 22. ure; sekcija Magdalena, Strada di Fiume 3 od 20. do 22. ure; sekcija Milje, v Ul. S’. Giovanni 4 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure; sekcija Ko-lonkovec od 20. do 22 ure. Nesreči na delu Včeraj dopoldne se je med delom v Tržaškem arzenalu ponesrečil 68 let stari Arcan-gelo Furlan iz Milj, kateremu sta dva železna droga stisnila desno roko in mu jo verjetno zlomila. Seveda so ga odpeljali v bolnišnico, kamor so že malo prej pripeljali 18 let staro Antonello Russich iz begunskega taborišča na Opčinah. Omenjena se je ponesrečila v Tržaški konopljarni, kjer jo je med pranjem kosa platna udarila v glavo ročica pralnega stroja. To je zadostovalo, da je šofer policijskega avtomobila vžgal motor in se spustil za fiatom 1400. Pri miramarskem križišču sta policista zasebni avto dohitela in ga ustavila. Najprej sta seveda identificirala šoferja, 39 let starega Leonella Drija iz Trsta, nato pa še potnika, 38 let starega Demetria Caburazza iz Ul. Canova 3. Tudi dokumenti so bili v redu, zato sta policista vprašala, kaj vsebujejo škatle, s katerimi je bil napolnjen ves prostor za prednjima sedežema. Moža sta v en glas odgovorila, da prevažata «kocke za juho«, a sta se kmalu zmedla, ko sta ju policista vprašala za potrdila o plačani trošarini. Ko moža nista več vedela kaj odgovoriti, je eden od policistov odprl najbližjo škatlo. Presenečen je obstal, saj je bila polna jugoslovanskih cigaret. Avto so nato spremili v ro-jansko vojašnico, kjer so ga seveda temeljito pregledali. Skupno so iz njega izvlekli 5 tisoč zavojčkov cigaret, katere naj bi Caburazza kupil od nekega neznanca in jih hotel prodati v Bologni. Med zaslišanjem je Caburazza povedal, da je prosil Drija, naj mu pomaga prepeljati cigarete v Bologno in ta je proti visoki odškodnini res najel avto v neki garaži ter sprejel mesto šoferja. Toda po zaslugi vestnih policistov sta prišla samo do Barkovelj, od koder so ju odpeljali najprej v Rojan končno pa v koronejske zapore, kjer bosta čakala na sodno razpravo. *»-------- spraviti spet na cesto, potem pa se je takoj odpeljal na blok Frnetiči. Njegova sopotnica se je namreč hudo poškodovala in ko jo je pripeljal na blok, jo je naložil v taksi, s katerim so Braidovo odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so ji ugotovili zlom desne ključnice in nekaj drugih manjših poškodb, zaradi česar so jo s prognozo okrevanja v dveh mesecih sprejeli na ortopedski oddelek. «#------- Trčenje tovornika in tricikla Včeraj dopoldne je prišlo do manjše nesreče na križišču Ul. Campanelle in Reške ceste, kjer sta trčila tovornik, ki ga je vozil 41 let stari A-lojz Rebula iz Ul. Donota 30, in motorni tricikel, last 51 let starega Antonia Genza iz Ul. Giusti 2. Pri trčenju je seveda šofer tricikla odletel na tla in ker se je nekoliko poškodoval, so ga z avtom Rdečega križa odpeljali na rešilno postajo na Trgu Sanso-vino, kjer so mu nudili potrebno pomoč. Na kraj nesreče so seveda prišli agenti prometne policije, ki so uvedli i običajno preiskavo. NOVE ZNAMKE Podlegla poškodbam MIMIHIIHItlMlIlllllllllllllllllUIIIMI IIII nrruii llllll llllll III lllllllltlll llllll.III1111 lili IIIIII HUItll III11 llllllllll 11III tlll I militi I lili IIIOIIIIIIIIIIIO Izpred kazenskega sodišča Obsodba dveh tatičev zaradi številnih tatvin Skupno z nekim mladoletnikom so še posebno radi ^obiskovali* ponoči gostilne - Pogojna obsodba dveh prevelikih ljubiteljev piva Komaj je Amleto Lizzi, lastnik goetilne »Alla piecola broc-chetta« v Ul. Settefontane 11. novembra lani zatisnil oči, že ga je sumljiv ropot, ki je prihajal iz gostilne, nepričakovano prebudil. Mož je skočil s postelje in odšel v lokal, kamor je vstopil ravno v trenutku, ko je 21-letni Vittorio Chili iz Ul. Machlig hotel zbežati skozi okno. Mladeniča je seveda izročil policijskim organom, ki jim je * tem storil precejšnjo uslugo; na ta način so preiskovalni organi identificirali skupino drznih mladih tatičev, ki se niso ustrašili nobenega podjetja. Za Chilijem so namreč aretirali še 'ŽMetnega Romana Petrino iz Ul. Farneto, ki je bil vodja tolpe, in 18-letnega Luci a S. Preiskava je ugotovila, da so se fantje združili v tolpo zato. da bi kradli in da so oktobra meseca vlomili v neko gostilno pri Sv. Alojziju, kjer so si prisvojili poleg 4.000 lir tudi salame in druge jestvine ter steklenice vina in piva. Istega meseca so bili seveda »nepovabljeni gostje« krožka EN AL pri SV. Ivanu, llllll tllllllllllllll lili tlllltlttlllllllltlllllllllllllllMItlllltltiatlllltlllllMItlllMIttlMIIItlMIIIIIIIIIIIMIIMIIIIMIIIItllllllltllllllllllUl II HI IDIIIHIIIIIIII llllll Angelini se je vrnil v Abruce Pustolovščinu namišljenega milijonarja Silihja Angelinija se je zaključila. V nedeljo se je z izgonskim listom t> žepu usedel na vlak, ki pa je odpeljal v njegov rojstni kraj. Ne vemo, če so ga na postaji pričakovali njegovi rojaki, toda vsekakor bo povsod našel hvaležne poslušalce, ki hodu radi poslušali pustolovsko zgodbo iz prvega vira — Kol je znano, so Angelinija pripeljali iz Bologne v Trst, kjer so ga zasliševali do sobote. Toda nič mu niso mogli dokazati, posebno le ker lastnik škedenjske gostilne ni vložil prijave zaradi 100.1)00 dolga tja računu, ki pa je Angelini napravil med svojim bivanjem v Trstu. In tako ni kazalo drupepa, kot moža izpustiti na svobodo ter pa odposlali v rojstni kraj. — Napornji sliki vidimo od leve na desno: ručnnovodjo Gibel-lija, pustolovca Anpelinija, Gibellijevo ženo tu žiiuorijevo, sorodnico lastnika postilne kamor ao prišli ne skozi glavna vrata, temveč skozi stranska ki so jih vlomili z železnim drogom Se prej pa so preplezali zid kina Secolo. V notranjosti pa so se pogostili s slaščicami, s pivom in mlekom in si za «spomin» odnesli tudi 3.000 lir drobiža. Tatinska troperesna deteljica je novembra vdrla v gostilno v Miramarskem drevoredu in tudi tu so zmikavti našli, kar so želeli; 10 tisočakov in dve steklenici vina. Poskus, da bi vlomili v neki bar v istem drevoredu, pa se jim je ponesrečil. Včasih so si tatiči delo razdelili in vlomili samo v dveh. Vedno pa je bil prisoten Petrina, katerega so smatrali za vodjo skupine. Novembra lani je tako vodja s podrejenim Chilajem vdrl v gostilno na Senenem trgu in tudi tu jima je bila sreča mila, ker sta našla poleg jestvin tudi 10.000 lir. Istega meseca pa sta tatiča okradla tudi... tatove. Neznanci so namreč vlomili v stanovanje nekega zdravnika in mu odnesli, kar se je odnesti dalo. Ukradene blago pa so skrili v greznico v Ul, Pin-demonte. Petrina in Chila sta verjetno izvedela o tem in sta izpraznila greznico ter odnesla * seboj več dežnih plaščev, nekaj denarja, slaščice moško in žensko perilo, zdravniške priprave, razne dokumente, steklenice likerjev, sa-mokres in tudi avtomobilske ključe. Končno »e je Petrina okoriščal a pomočjo mladoletnega I-ucia S., a katerim sta ukradla v neki gostilni v Ul. S. Cilino nekaj salam, medtem ko se jima je ponesrečil poskus tatvive i* nekega paviljona tržaškega velesejma, Vsi izprijenci so bili včeraj na zatožni klopi, družbo pa jim je delula 21-letna Mana Lauri iz Ul. S. Severu, ne morda zaradi tatvine, temveč zaradi klevetanja. Dekle je namreč v upanju, da odvrne sum od mladega Lucia S., obtožila pri karabinjerjih in letečem oddelku kvesture tatvin nekega Graziosija, ki pa je bil popolnoma nedolžen. To jo je stalo obsodbo na 10 mesecev in 20 dni zapora pogojno, a na njeno srečo so ji priznali delno slaboumnost, kajti v nasprotnem primeru ne bi bila kazen dosti manjša od predloga tožilca, ki je zanjo zahteval kar dve leti zaporne kazni. Tudi ostali obtoženci »o imeli srečo: Lucia S. je rešila sodna oprostitev zaradi mla-doletnosti, vse pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov sodelovanja v kriminalni tolpi, S tem se je kazen znatno zmanjšala, zaradi česar bosta ostala v zaporu le Petrina in Chila, ki ju je sodišče obsodilo na leto dni in 5 mesecev zapora in na 10.000 lir globe. Naj omenimo še. da je sodišče oprostilo vse tri nekaterih obtožb tatvine. + * * Isti sodniki so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov 56-letnega Antonija Bracino iz ljudskega prenočišča v Ul. Gozzi, ki je bil obtožen, da je spretno uikradel 18-letni Zvezdani Belič iz Marezig na avtobusni postaji na Trgu stare mitnice denarnico z njenimi dokumenti in s 400 dinarji. * * * Preveč zaužitega vina in piva je spravilo tudi 55-letne-ga Bruna San ti ja iz UJ. Gtu-lia in jugoslovanskega pomorščaka Vladimir« Dragoviča iz Ogulinske ulice na Reki pred sodišče. Moža sta »e namreč 22, decembra zvečer stepla z dvema policijskima agentoma v restavraciji pivovarne D reber. Pred sodiščem kakor tudi pred policijskimi organi sta oba priznala le, da sta bila precej vinjena. Drugega se nista jasno spominjala Za sodišče pa so bile veljavne izjave obeh policijskih agentov, zaradi česar je oba obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapor-ne in na 2 000 lir denarne kazni ter odredilo, da se Drago-viČ, ki je zaposlen na jugoslovanskem parniku »Mrav«, izpusti na svobodo. Včeraj ob 0.44 je na I. kirurškem oddelku umrla 83 let stara Ivana Bak vd. Zniderčič iz Rocola na hribu 1573, ki je pred nedavnim padla v svojem stanovanju in se poškodovala, tako da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Nezgoda v šoli V šoli v Ul. Giulia je neki učenec nehote sunil svojega 11 let starega sošolca Walterja Fontanota iz begunskega taborišča pri Orehu, tako da je ta zgubil ravnotežje in padel. Pri tem si je zlomil desno nogo, zaradi česar so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku zdravil 30 do 40 dni. Nekaj podobnega se je zgodilo na Largo Riborgo, kjer je 27 let stara Santa Tarlao iz Ul. del Teatro 2 nehote sunila in podrla na tla 28 let staro Giulio Broinich por. Godeas iz Ul. Sara DaVis 65. Ker je Broinicheva po padcu začela krvaveti z rane na glavi, so jo z avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v dveh dneh sprejeli na opazovalni oddelek. Avtomobilska nesreča Od včeraj so v prodaji, toda samo pri poštnih okencih za filateliste, naslednje nove znamke; ekspresna znamka 75 lir temnordeče barve z dvema krilatima konjema; znamka 10 lir serije Minerva za pnevmatično pošto; tri znamke za pošiljanje paketov po 60 lir vijoličaste barve, po 90 lir roza barve in 120 lir zelene barve. SNG v TRSTU V sredo 15. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu A. P. CEHOV UTVA Igra v štirih dejanjih Režiser JOŽE BABIC Prevedel dr. IVAN PRIJATELJ Frevod priredil JANKO MODER Scenograf VLADIMIR RIJAVEC Veljajo gledaliki kuponi in izkaznice Prodaja vstopnic danes in jutri v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-33 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15/11. III.gledališki ples BO 1. FEBRUARJA 195» med Dutovljami in Sežano Predvčerajšnjim okoli polnoči sta se 45 let stara Roma Braida in njen 43 let stari svak Franc Luin iz Ul. Apiari 18 vračala z avtom iz Dutovelj proti Sežani, ko je avto iz doslej neznanih vzrokov zdrknil s ceste in se zaril v jarek. S pomočjo nekaterih pešcev je Luinu uspelo avto PRVI SESTANEK SLOVENSKEGA FOTOKLUBA 15, Slovenski fotoklub Trstu prireidi jutri januarja svoj prvi strokovni sestanek s pome;« kom in diskusijo, ki velja kot začetek fotoama-terskega tečaja. Sestanek bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11, ob 20. uri. Nečlani imajo možnost, da se vpišejo. Priporočamo točnost! TOREK, 14. Januarja 1958 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Italiji, turistič-ni razgledi Maria Adriana Ber-nonija; 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Federico Bergamini; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka- 18.00 Bazzini: Godalni kvartet'št. 3 op. 76; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za naj-inlajše; 19.00 Vokalni kvintet: 19 15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije: 21.00 Obletnica tedna: »Stoletnica rojstva slikarja Giovannija Segantlnlja«; 21.15 Pri domačem ognjišču; 21.35 Melodije Berlina in Gershvvtna; 22.00 ltalijansko-slovenski kulturni stiki skozi stoletja: (13.) ((Sodelovanje na področju gledališča«; 22.15 Orkester Helmut Za-charias; 22.30 Richard Strauss; «Don Juan« op. 20; 22.50 Ansambla Cbarlie Parker in Henry Levine. T H S T 1. 11.30 Operna glasba: 12.10 Orkester Gino Conte: 13.20 Glasbeni album; 16.30 «Cari stornei«, oddaja proze in poezije v narečju: 16.50 Igra in poje Lilli Chat; 17.30 «Zadnje izdaje«, rubrika tržaškega krožka za jazz: 18.00 Simfonični koncert; 21.00 «Gusar», radijska igra v 3 dej. KOPER 5.00-6.15 Prenos RL: 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza: «Zimska obdelava in gnojenje travnikov«; 13.50 Torkov operni oder; 14.30 Okno v svet; 14.40 Filmske melodije; 15.25 Popevke iz Hrvatskega Zagorja; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Od melodije do melodije; 18.10 Simfonični koncert: 19.30- 22.15 Prenos RL; 22.15 Orkester Billy May; 22.40 Melodije za lahko noč. SLOVENIJA 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 «Po gorah je ivje« (domače ih narodne); 8.35 «Iz naše glasben* preteklosti« - Janez Krstnik Novak: Figaro; 9.00 Zabavni mo- zaik: 9.30 Slavni virtuozi vam igrajo; 10.10 Priljubljene popevke in zabavne melodije; 11.00 3 mojstri beneške skladateljske šole: 11.30 Za dom in žene; 11.45 Razigrana harmonika: 12.00 Zbori in samospevi slovenskih skladateljev; 12.30 Kmečka univerza; 12.40 Emmanuel Chabrier: Pastoralna suita; 13.15 Sest popevk z Nat «King» Coleom; 13.30 Pester spored opernih melodij; 14.20 Za otroke; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Potopisi in spomini: 16.00 Glasba za ljubitelje in poznavalce: 17.10 Striček Billy in njegov orkester; 17.45 Petnajst minut z Jo Staf-fond; 18.00 Športni tednik: 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 20.00 Koncert moškega komornega zbora iz Celja! 20.30 Radijska novela — N. V. Gogolj: »Dnevnik blazneža«: 2115 Taktirka Tonyja LeutwiUerja — godalni orkester Radia Berr>; 22.15 Za prijatelje jazza. TELEVIZIJA ■ 17.00 Spored za otroke; 18-30 Poročila: 19.00 Simfonični kon- cert: 20.00 »Naš kino«; 20 30 Poročila; 21.00 «Zenske v hermfl-linu«, pustolovska igra; 22.45 Prenos z mednarodne boksarske tekme. GLEDALI VERDI Jutri ob 20.30: R. Leoncsivallo' »Pagliacci« in C. Orff: «Csf* mina Butana«. Druga prei-stava. abonma C za vse red?-Dirigent Ugo Rapallo. KINO J Excelsior. 16 00: «Velika siva vrata«, Napet film, Robert BeatO'* Lee Patterson Fcnice. 16.00: «Krik v nočia. J. Woodward, S. North, clnem*-scope. Nazionale. 1600: »Vrtinec veselja«, E. Fisher, D ReFnold5' techrtlcolor. Sut erdnema. 15.15; «Zascda Z vespo podrl pešca Včeraj kmalu po opoldnevu je hotel 73 let »tari Giuato Krizmančič iz Ul. G. Gozzi prekoračiti Ul. Ghega, ko se je vanj zaletel * svojo vespo 21 let stari Lino Možina iz Lonjerske ceste 108. Sunek je bil tako močan, da je Krizmančič odletel na tl«, kjer je negibno obležal. Z avtom Rdečega križa so ga tukoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v dveh ali treh mesecih sprejeli na ortopedski oddelek. Zdravniki so numreč ugotovili, da si je Krizmančič zlomil golenico leve noge. OD VČERAJ DO DANES ( UCIfKA l»KOMVKTA ) Prosvetno društvo »Slovenec« v Borštu vabi na kulturni prireditvi, ki bosta v dvorani v Borštu v petek 17. t. m. ob 20.30 tn v nedeljo 19. t. m. ob 17. url. Sodelujejo: pevakl zbor, dramska družina In folklorna skupina »Breg«. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 12 Ki 13. januarja se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo U, umrlo pa je 24 oseb. POROČILI SO SE: tnecir Kern tgio Comlsso ta šivilja ulorgt-na Bonanno, železničar Clorglo Macchl Ut gospodinja Blanca Val-inarln, pomorščak Bruno Ruzzier in gospodinja Palmlra Bonlfacio, pleskar Glorglo Petrina ta gospodinja Maria Pesco, uradnik Menottl Ruggiero In gospodinja Llcla Campiai, kinematografski operater Llvio Zarl in gospodinja Sergia Leiler, šofer Giuseppe Bonazzi In prodajalka Graziella G umu. pleskar Luigi Lizgi in gospodinja Lulsa TonclieUg, Industrijski Izvedenec Olello Oro In uradnica Luigla Vouk, študent Pletro Vaacotto In uradnica Ple-rlna Steff*; mehanik Bruno FaL lori In gospodinja Slefania Uo-brillov ich. UMRLI SO: 64-letinl Glullo de Ferra, 83-letnl Domenico Predon-zanl, 84-letna Ermenegilda Robba vd. Zottlch, 85-leina Terezija Pr,v»K, 84-letna Frančiška Polšak vd Mrkuš, 76-letrv| Giuseppe Ma-corin, 68-1 el ni Giovanni Mllko. vioh, 72-letnl Vittorio Mllanese 2-letnl Fablo Tedeschl, 70-letnf Kicrardo Sciucca, 84-letm Giuseppe Mora, 85-letin a Emlila Wal-rher vd. Blanchl, 66-letn| Giuseppe Ohersl, 87-letna Olooeffa Hauke por. Hatman, 61-letol VIL torlo Petrov kili, 52-Ietna Gellerla. na Šantlu 1 por, Jelusiich, 69-ieu ni Salvatore Contlno, 65-letnl Giuse Silvano Orlando. Crlslallo. 16.00: »Vohunstvo v * kiu«, R, VVagner, Joan Coli* Edmund CBrien. Alabarda. 15.30: »Cajarna 0» ‘X nlnem svitu«, M. Brando, ' Ford, M. Kyo, clnemascot*’ technlcolor. - Aldebaran. 16 00: »Kongres bava«. Humor. Johanna Ma Rudolf Parck. Arlston. Zaprl. g, Arinonia. 15.00: «Istambul», Flyum. Nova revija: »Ce so že bodo srvetele«. Aurora. 19.30: »Raket.nl p*!« lepa Siblrka«, John ”*• technlcolor. Zadnjikrat. Garibaldi. 16.00: »Kaplar Sam*' Jerry Letvls, Dean Martin. Ideale. 14.30: »Ljube reti skl 'rjL tik« Umetnost In ples - ^ Kelly, Tamara Thomanova, ■* BO- You,skevitoti. Impero. 16.00; »Arrivederrl ma«, M. l.anza. M Allasto R Rascel. Zadnji dan. _„|j(ll Italla. 16 00: « An«el .-se je na Bro<>klyn», Peter U»|nv Pablko Calvo. j-«. Moderno 16.00 »Upor ob uu- rev«, Pedro Armendarlz, !” dolrtnlm prepovedan. .0|. S. Marco. 16.00: »Marija Ah* |. netta«, Michele Morgan, chard Todd -|» Savona. 1600: »Gervalse«, M Schcll, Franoolse Perler. Vlale. 16 00; »Jetniki' AnlarktlKf’1 Jack Mahoney, Shavv j?n»-Jutri prenos tekme lrsk»- 111*’ ilO- VUt. Venelo. 16 00: »Sede* v V llčastih«, r. cialr, P. Zadnji dan Belvedere. 15.30: »Med ,,v ft. ljubeznima«, G. Carson, Ryan. Marconi. 15.30: »To moje „7, u,y-»a srre«, D. Andreivs, S. tvard. A’ Mav,Imo. 16 00: »Surova s|ia*- Blytti 'm V De Carlo. grl Novo cine. 1600: «l><>vOl' Alber"’ A Ido Fabrlzl, A', jr- TRŽAŠKA KNJIGARNA »>•4 - III. Nr. Frančltlin 'in Telefon »7-:»:fs Očel«, r,™.. r-vr. —. , _-Sordi Jutri prenos le krm ska-ltallja fh Odeon. 16 00: »Nobeden m«' ""^1-uslavll«, Slerling Haydrn, Ham Hlšhop . pr*- Radio. 16 00 »Roka v **[*•'• j»rK madlčen kriminalni Palance, Mladoletnim dan. jmMisno sodelovanje V milanskem gospodarskem listu «/! So(e» in sicer v številki od 6.-7. t.m. je Dino No-vasio objavil članek o jugo-slovansko-italijanskih gospodarskih odnosih. Ker je članek zanimiv in značilen, ga objavljamo v celoti. Z izpopolnitvijo sporazumov tako glede industrijskega sodelovanja kakor tudi plačil je v medsebojni izmenjavi blaga med Italijo in Jugoslavijo prišlo do takega povečanja, da presega običajno vrednost, pa čeprav stalnega naraščanja obsega izmenjave blaga med o-bema državama. Pomen izboljšanja trgovskih odnosov z Jugoslavijo je predvsem v duhu sodelovanja, ki se je ustvaril na industrijskem področju. Številni neposredni stiki, do katerih je prišlo na iniciativo italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v .Milanu in podobne zbornice v Beogradu ob sodelovanju beograjske trgovinske zbornice za zunanjo trgovino, so ustreznim organom obeh vlad omogočili u-stvariti temelje za dosego sedaj veljavnih sporazumov. Ti sporazumi se dajo izboljšati in se bodo vsekakor še izboljšali, toda že sedanji potek trgovskih odnosov med Italijo m Jugoslavijo predstavlja u-tezneljen dokaz, na osnovi ka-terega smemo trditi, da smo Pred odločilnim in za obe državi nadvse koristnim preo-kretom. Jugoslovanska zunanja trgovina je ob istočasnem notranjem industrijskem razvoju v zadnjih letih napravila pomemben napredek in vzpored-no s tem je imel tudi italijanski delež vedno bolj poudar-j®n pomen: to je treba posekaj pripisati pospešenemu rit-mu naših posebnih dobav. Leta 1966 se je pri italijanskem ■zvozu v Jugoslavijo opazilo Majhno popuščanje in čeprav )e Italija, takoj za Zahodno Nemčijo, v jugoslovanskem iz-VJ2U ohranila drugo mesto, je v jugoslovanskem uvozu pad-na četrto mesto za ZDA, "°Vietsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Danes smo v vsestransko ®°ljšem položaju, Italija je v jugoslovanski zunanji trgovini rez dvoma najbolj važen partner«. Ze od samega za-‘ettta 1957 se je ugotovil ja-*** znak večanja trgovinskega ®osgga v (jbeh smereh in že ? Prvem polletju se je Italija ot kupec in kot dobavitelj Povzpela na prvo mesto, ra-*en seveda ZDA. kjer pa moramo vzeti v poštev dobave, ki lih ta država daje Jugosla-v obliki pomoči. To je ^ekakor pomemben napredek, jk^abno če se vzame v poštev *dnarodna konkurenca. Itali-j^ka industrija je še enkrat P^rdila ne le prednost svojih rjuelkov in tehnikov, ampak v Mojega duha za sodelo-ji®nie, Posebno kar se tiče ob-zal* p*a^evania' kar je doka-a nasproti Jugoslaviji. mo imeli obračun za leto 1967, bo prav gotovo dal rezultate, ki jih smemo smatrati za presenetljive. Ze ob koncu okto bra smo namreč prekoračili obseg vsega prejšnjega leta. To nam pričajo številke: v letu 1955 je Jugoslavija uvozila iz Italije blaga v skupnem znesku 42.9 milijona dolarjev, v letu 1956 za 41 milijonov dolarjev, do konca preteklega oktobra pa že za 65 milijonov dolarjev. Kar se pa italijanskega uvoza iz Jugoslavije tiče, imamo sledeče številke: 1955 38.5 milijona dolarjev, leta 1956 45.7 milijona dolarjev, do konca oktobra 1957 pa 45 milijonov dolarjev. Skupno z zadnjima dvema mesecema 1957 bo obseg italijanskega u-voza iz Jugoslavije vsekakor večji od uvoza v prejšnjem letu. Se več, če vzamemo v poštev, da znaša naš sedanji u-voz povprečno 4 milijone dolarjev na mesec, bomo ob kon-ou leta 1957 skoraj gotovo dosegli vsoto 53 milijonov dolarjev. In še nekaj; če bo italijanski izvoz v Jugoslavijo o-branil sedanji ritem, oziroma ritem preteklega septembra in oktobra, bomo v tej smeri do-.segli okoli 80 milijonov dolarjev, oziroma dvakrat več kot v preteklih letih. Gre za razvoj, ki ga doslej še nismo beležili in tudi v Jugoslaviji se poudarja stalno naraščanje italijanske soudeležbe v jugoslovanski zunanji trgovini in priznati moramo, da vsi jugoslovanski organi, ki so za to odgovorni in ki so zainteresirani pri ekonomskem razvoju Jugoslavije, soglašajo z nadaljnjo intenzifika-cijo. Sam podpredsednik jugoslovanskega zveznega sveta gosp. SVetozar Vukmanovič je ob priliki nekega sestanka s skupino italijanskih izvoznikov izrazil zadovoljstvo jugoslovanske vlade nad sedanjim razvojem gospodarskih odnosov z Italijo in hkrati poudaril potrebo, da se izdelajo načrti za takšno in tolikšno sodelovanje, ki bi bilo v soglasju z gospodarskim razvojem Italije in Jugoslavije za daljše obdobje. Iskreno vzdušje, v katerem se razvijajo razna srečanja med poslovnimi ljudmi in predstavniki ustanov ali vlad obeh držav, obeta izvedbo še širšega gospodarskega programa, ki bo upoštevajoč mogočen delež italijanske industrije, utrdil medsebojno izmenjavo blaga in to tem bolj, če vzamemo v poštev, da so na obeh straneh odlične perspektive za povečanje medsebojne izmenjave izdelkov in blaga. In tu moramo še dodati, da bo ta izmenjava, v sedanjem ritmu, zavzela še večjo vrednost z izvajanjem skupnega . Položaj ki ga je zavzela Ita-jfc Vs*Stl koncu oktobra lani, je tfansko zgovoren. Izhaja itip re.^’ v Prvih desetih Ju^h leta 1957 izvozila v Vr5?slavij° blaga v skupni Njo n°S*' milijard 524 mita i°V dinarjev. uvozila pa dir milijard 796 milijonov arjev. nar se Nemške zvez-,je, republike tiče, imamo sle-htilf- *tevilke: 18 milijard 979 jartj'I'mov dinarjev in 12 milita c 478 milijonov dinarjev; Ulmsko zvezo pa 15 milji- . milijonov in 11 mi- Ivit ^ milijonov; za ZDA dt>bave v obliki pobov'* ^ milijard 673 milijo-htilH ‘*iroma 8 milijard 160 jJVjJOnov dinarjev. V primerja n 5 Prejšnjim mesecem se v*ča^ '*Vo'z v Jugoslavijo po-** ie 17 °dst., medtem ko le n oz iz Zahodne Nemči-pPove«*l za 15 odst. ltH'’je v celotni Ju-doi)l’v.f,n'*i zunanji trgovini "'•tim* Ve^' Poudarek, če o-Ra “• da njegovega nngle-bjtl jPona ni pripisati upada-atrvp ',!Voza ostalih držav, v*#an! kalnemu odstotnemu 1,1 njenih dobav. Ko bo- .. """""imiminmi ^Išiskt novosti v JuMaviji Sl H|n,»Vi*n,kt Podjetji aTrlgla v *vibafiim» bosta v le-•Tfttlav precei dejavni. 'Marti bo t7'delal Ulm Sce„- ' K'P»n* po Levstiku. *Cn}1ževniLa».,llm Je Pr|Prav’1 V barvJi. .. a,eJ ,,or rllm bo ^ novcu rirU,f' ,illn b" po,ne' Udg o i Na Kosmača »Ha *»Jeina ™ nH ,n oblaku«, ki t>»tiko N^?,bno ,en,atiko s te-Pčea „„ B- •1'rltlav-fllma le l*',adlnvLVl konfal 'nemanje Je». **a Dima (Dobro mor- 'nem‘bM,1,m' ^ v Bovcu začel *n»ni _ 'srani tlim (Kala* po *te»a a„°,Veli lvana Ribiča, i Tora«0^* *prlmer tnženlr-l*'*tl v a P* bodo začeli sne-'*tos ,*r"k*tn. (Vlbatilma bo fS«dto,n al ‘udi Igrani tlim U ^bda i '!‘,0,'nenvkem de * ^upanctca. evropskega tržišča, kajti Jugoslavija bo lahko ohranila ali celo povečala plasiranje svojih izdelkov v okviru skupnosti vprav na račun trdnosti izmenjave blaga z Italijo, s svoje strani pa bo Italija uživala večjo možnost za plasiranje svojih industrijskih izdelkov in se hkrati mogla čudovito uveljaviti na tržiščih Vzhodne Evrope. Interes je zato obojestranski, kot to dokazuje sedanji potek te izmenjave. Ne preostaja torej drugega, kot nadaljevati delo, ki ga je začela naša industrija in razvoj gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo bo imel vsekakor pozitivne rezultate. DINO NOVASIO letošnjih «Literarnih vaj» Marilyn Monroe ne bo Jean Harlow; v pričakovanju, da ji zaupajo neko večjo vlogo, se je zatekla k petju. Pred sabo imamo prvi dve številki letošnjega letnika tržaških «Literarnih vaj«, ki i-majo za seboj že osem let rednega izhajanja, kar je nedvomno res lep uspeh za naše dijake in slovensko šolo na Tržaškem nasploh. Ce dobro pomislimo na naloge in poslanstvo tega lista med našo dijaško mladino, bomo takoj spoznali, da so ((Literarne vaje« našemu dijaku potrebne, ker mu dajo možnost, da se izživlja tudi na leposlovnem področju. Naravno torej, da je treba temu dijaškemu listu posvečati čim več pozornosti, da bo o-stal na dovolj visok' umetniški ravni in se ne bo pretvoril le v. nekak zbornik domačih nalog. Zatorej je naloga vseh mladih piscev, ki imajo talent in veselje do pisanja, da po svojih možnostih pomagajo listu s pri- RAZMIŠLJANJA POVPREČNEGA NEMCA O »NEMŠKEM CUDEZU* Marka ne velja Podatki iz neke ankete govore, da je večina Nemcev primorana računati s slednjim pfenigom - Računi «idealne» družine v teoriji in praksi Ze nekaj let sem se stalno govori in piše o »nemškem čudežu«. Kako tudi ne, če vzamemo v poštev finančno stanje Zapadne Nemčije, nagel dvig njene proizvodnje in relativno visok standard 50 milijonov državljanov Zahodne Nemčije. Toda o tem čudežu več govore v tujini kot doma in v Zahodni Nemčiji se izraz »čudež« po navadi sliši le iž ust tistih javnih in političnih funkcionarjev, ki iz tega kujejo politični kapital. Res je, da je tudi marsikateri »Nemec s ceste« ponosen na dvig svoje dežele, toda marsikdo vam bo rekel, da ((nemška marka ne velja več sto pfenigov«. Čudno, kaj ne? In vendar se zdi, da ima prav, kajti tudi v Zahodni Nemčiji gredo cene stalno in nevzdržno navzgor, pa čeprav s tem nočemo reči, da živi človek v Zahodni Nemčiji slabo. Neki kanadski novinar, ki je bil poslan v Zahodno Nemčijo, da si ogleda ta »nemški čudež«, je prišel v Nemčijo verjetno že ((prepariran#, kajti v njegovi reportaži smo mogli brati sledeče: «Sedeži v kupejih nemških železniških vagonov, na katerih je bilo v sušnih povojnih letih dovolj prostora za štiri osebe, so danes postali pretesni. Sedaj mo- rejo na njih sedeti kvečjemu trije. Hodnike in straniščna vrata v vagonih so morali razširiti, ker se je pokazalo, da so bila za nemškega potnika pretesna . . .» Ce je kanadski novinar to vzel kot šalo, ni bila slaba, če pa je to mislil zares,1 je močno pretiraval, kajti hodniki nemških vagonov so ostali prav tako široki kot pred desetimi leti, vendar pa je tudi res, da so Nemci danes’ mnogo bolj »zaliti« kot so bili v prvih povojmn letih in to ni nikak čudež. Se več, v nemških časopisih je danes zelo mnogo reklame, kjer pogosto srečujemo geslo «za debelejše gospodo«. To pa še ne pomeni, da v kupejih ne morejo sedeti več po štiri osebe, v kolikor sploh sedijo, kajti Nemci se raje vozijo s svojimi «Vol'kswagni», ki se na nemških cestah množijo kot gobe po dežju. Vse to je res. Toda neka nemška poluradna agencija je napravila anketo pri 2000 povprečnih Nemcih in med številnimi vprašanji je bilo tudi sledeče vprašanje; «Ali še vedno računate s slednjim pfenigom?« In 1748 anketiranih Nemcev je na to vprašanje odgovorilo, da rbčuna s slednjim pfenigom in vsaj indi- •lliiiliiiiiiiiiiiiuiHiiiiiHMimmiiiiiiiiMiitimiimiiiiiiMiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiaiii Z «Veselega popoldne» v Avditoriju (Ansambel Boruta Lesjaka) OD LEVE IN Ol) ZGORAJ: Jože Cuk reclllra — Silvij Kobal zabavni nanovedovalec v unilormi Izidorja Iz (Planinske rožen — Ansambel Boruta Lesjaka rektno priznalo, da mora računati tako, kajti «marka ne velja več sto pfenigov«. V Wuppertalu obstaja zavod, ki se ukvarja izključno s tem, da daje gospodinjam nasvete, kako naj bi za 300 mark, kolikor. znaša njihov družinski proračun, mogle nakupiti po-trošnega blaga in sredstev za 350 mank in hkrati prihraniti 75 mark. Tudi to spada v «nemški čudež«, kajti od 300 mark se da porabiti le 300 in nič več, čudežev pa ni mogoče delati. In vendar je na stotine, na tisoče in desettiso-če nemških gospodinj, ki se pismeno in nekatere celo o-sebno obračajo na gornjo u-stanovo, ki jim sicer ne more dati niti posojila niti podpore, pač pa le dober nasvet, kako naj svoje marke in pfenige obračajo, da jim bodo najbolje zalegli. »Včasih prihajajo k meni ljudje,« je pred kratkim pisal načelnik te ustanove samemu ministru za družinska vprašanja v Bonnu, «ki so v prav takšni zagati, kakršne morijo finančnega ministra«. To se pravi, ljudje, ki kljub ((čudežu« morajo na vse načine varčevati, da svoj mesečni proračun zaokrožijo v okviru sredstev, s katerimi razpolagajo. In samo vodstvo te ustanove pravi, da je to »stvar, ki se tiče milijonov nemških žena... kajti kako bomo sicer šli dalje ob tem stalnem naraščanju cep«. Skrbne gospodinje iz Wup-pertala so pred kratkim vložile pri nekem državnem statističnem uradu prošnjo, naj izračuna, koliko porabi povprečna družina v Zahodni Nemčiji in tudi koliko je nemška družina porabila v preteklem letu ter kakšna naj bi bila najbolj idealna razdelitev življenjskih stroškov. Statistični urad je vzel stvar kar resno in izšel je sledeči prora čun. Statistični urad je izšel iz sledeče postavke; najbolj i-dealna družina šteje štiri člane, V tej družini dela oče in še nekdo od družine, ki sicer še ni »polno« zaposlen, ki pa vendarle nekaj zasluži, tako da znašajo mesečni dohodki 500 mark. Razdelitev stroškov pa bi po njihovem računu bila sledeča: za hrano bi morala nemška družina porabiti 207 mark, oziroma 41.4 odst. dohodkov; za stanovanje bi šlo 15 odst, proračuna oziroma 75 mank; za obleko bi štiričlanska družina morala porabiti 66.5 marke na mesec, oziroma 13.7 odst.; za kulturne potrebe bi porabili 33.5 marke, o-z ir orna 6.7 odst.; za higieno 2.7 odst, oziroma 13.5 marke za tobak 2.3 odst. ali 11.5 marke in tako bi pod rubriko »razno« ostalo še 18.2 odst «neižkoriščenih» proračunskih sredstev oziroma 91 mark. Teh 91 mark pomeni mesečni prihranek take «idealne« nemške družine. Tako menijo v statističnem uradu, toda vsi pravijo, da je že stanovanje dražje in v nekem komentarju na omenjeni proračun »idealne« družine, smo mogli brati tudi sledeče:' s 75 markami si nobena družina ne more plačati najemnine, električne razsvet-ljnve in kurjave. Za to že pri enosobnem stanovanju znašajo stroški 120 ali tudi 130 mark na mesec. To sc pravi, da je bil oni statistični urad dokaj velikodušen na račun proračuna in pov”h tega, da ni vzel v poštev še vrsto drugih manjših stroškov, kot na pr. prevoz v službo, poštne stroške in podobno »drobnarijo«, ki prav tako spada v proračun. Zato bi bilo povsem odveč govoriti o 90 markah mesečnega prihranka, ker bi bila ogromna večina Nemcev «zadovoljna s 40 markami pri- hranka na mesec«. Seveda, v kolikor bi ne bilo »potrebno vmes še nakupovati raznih večjih predmetov, kot na pr. pohištva in drugih nujnih potrebščin, ki močno zajedajo v letni in ne le mesečni proračun«, kot smo brali v komentarju o omenjenem ((mesečnem proračunu« ((idealne« nemške družine Pri vsem tem pa je vendarle treba poudariti še sledeče: z naglim razvojem gospodarstva in z neizpodbitno, pa čeprav relativno prosperiteto, se tudi povprečne zahteve posameznika večajo. In nemški standard ali bolje ta toliko o- pevani «nemški, čudež« je povsem spremenil kriterij o potrebah, kajti med Nemci se danes že govori takole; »Družba ne ceni več človeka po tem, kako se oblači, pač pa po tem, kje kupuje. Nemci pa že kupujejo etiketo na plašču, ki je včasih dražja od plašča.# Zato ni nič čudnega, da kljub vsemu «čudežu» še milijoni ali bolje večina Nemcev morajo računati z vsakim pfenigom in ker ni človek nikoli zadovoljen, ni s svojim stanjem zadovoljen niti Nemec, ki pravi: vPogosto se mi zdi, da je bilo bolje tedaj, ko je bilo slabše.» Sovjetsko oporišče na Antarktiki, Mirny, je snežni skoro povsem prekril. mete; spevki, da bo postal vsebinsko pester in zanimiv. Zunanja oblika prve številke nas z estetskega vidika prijetno preseneča, za prvo stran ovitka je namreč akademski slikar prof. Avgust Černigoj izdelal perorisbo aLaško«. Na naslovni strani druge številke pa opazimo prijetno risbo z domačim mo. tivom (Nabrežina), ki jo je izdelala Nadja Milanič. Iz sporočila uredništva je razvidno, da bo nekaj časa na prvih straneh izhajala povest «y kraški milini», ki jo je napisal Srečko Simoneta. Sicer je uredništvo po razpisu nagrade za najboljšo povest v zadnji številki lanskega letnika prejelo več rokopisov, za katere pa je posebna komisija ugotovila, da nobeno delo ni na taki umetniški višini ,da bi ustrezalo razpisu. Simonetova povest pa je prekratka, da bi jo priobčevali skozi vse letošnje številke »Literarnih vaj«, zatorej bo avtor prejel le polovico razpisane nagrade. Iz prvih dveh nadaljevanj Simonetove povesti «E kraški milini« dobi bralec morda v glavnem dober vtis, vendar bi lahko avtor pisal svoje pripovedovanje v zanimivejšem tonu, ker se le morda prepočasi vlečejo o-pisovanja in dogajanja, kar pa si lahko privošči le dober pisatelj z odličnim, tekočim jezikom. Po mojem zgubi povest pri bralcu precej tudi s tem, ker se mi zdi le premalo doživeta. In ko ima bralec občutek, da bere spis, katerega vsebina je le iz avtorjeve fantazije, že «a prio-ri» zgubi pripovedovanje na svoji privlačnosti. Več pa bomo seveda lahko povedali, ko nas bo avtor seznanil še z nadaljnjim razvojem povesti. Sledi črtica elzgnanec» Marije Zlobec; v njej opisuje avtorica žalostno pot mladeniča, ki mora v svet zaradi napetih družinskih razmer, V prvi številki so ((Literarne vaje« razmeroma bogate s poezijo ,če jih primerjamo z lanskim letnikom, kjer smo pesmi le preveč pogrešali. Najboljše so pesmi Brune Pertot, ki tokrat objavlja kar tri: «Ko zadnji zareku, «Večerni gost« in «V sinjih slapovih:i>, od katerih pa se mi zdi še najlepša «Večerni gost#: Prišel si s tihimi koraki takole pod večer. Tako od nekdaj hodiš kaliti srčni mir v trenutkih tihega pokoja. Prišel si in zdaj zreš v mene s temnimi očmi; nocoj pa bova slovo vzela, brezup v prihodnje dni. .. Prispevek Eveline Umek je krajša črtica »Soj je bil samo nesporazum«, kjer nam avtorica še enkrat pokaže, da je dobra poznavalka človeške duše. Mlada avtorica pa se u-veljavlja tudi pri revijah in .................... FR VI POSNETEK IONOSFERE ¥ observatoriju v Beogradu V observatoriju za proučevanje jonosfere v oddelku za ra-diozveze pri inštitutu za proučevanje električnih pjjavov »Nikola Tesla* so napravili prvi posnetek jonoslerskih pojavov nad Beogradom. Ta obser vatorij je prvi te vrste v Jugoslaviji in na Balkanu ter edini na vsem področju od Dunaja do Bombaja. Pa tudi v vsem svetu jih ni mnogo: vsega na kih sto. Napravo — jonosferski rekorder — s katero so napravili osnutek, so zgradili po načrtu inženiija Dejana Bajiča ki vodi observatorij. Ta observatorij nodo uporabili zlasti v tem geofizikalnem letu. Zanimiva je okoliščina, da se s to napravo vrše merjenja jonosfere povsem av-tomatsko, tako rekoč brez so. delovanja ljudi, in to stalno od ure do ure, ker v jonosfen se stalno dogajajo spremembe, ki so odvisne od kroženja nase Zemlje okrog sonca m okrog svoje osi, kakor tudi od dejavnosti sončnih peg in drugih či niteljev. Glavna naprava Jonosferske-ga repertoarja deluje na načelu radarja. V njem je vgra-Jeniti nad sto elektronskih ce vi, ki jih uporabljajo tudi pri izdelovanju radijskih aparatov in postaj; ima dva katodni cevi, ki Jih uporabljajo tudi v televiziji; v aparat je vgrajena tudi avtomatska filmska kamera. Narejeno je tako, da more kamera snemati vse pojave, ki jih je moč z elek tronskimi instrumenti opaziti v jonosferi. Kamera hkrati be leži tudi datume in točen čas snemanja posameznih jonosfe-skih pojavov. To je važno predvsem zato, ker je jonosfe-ra dejansko naelektren del at mosfere od 50 do 100 km vi šine. Spričo okoliščine, da ta atmosferska plast omogoča ra dijsko zvezo na kratkih valovih, imajo ta proučevanja hkrati znanstveno in praktično vrednost. Jonosfera je hkrati podvržena vsem spremembam ki se dogajajo na soncu. Za.-adi tega so proučevanja pogosio ze»o dolgotrajna, vedno pa zelo komplicirana. Na vprašanje, kako se radijski valovi odbijajo od jonosfere, Je inženir Bajič dejal: »Približno tako kakor se sončr.i žarki odbijajo od ogledala. Razlika je vendarle v tem, da se radijski valovi ne odbijalo od same površine, ampak prodirajo v jonosfero in potujejo določen čas skozi njene plasti. To vpliva v določeni meri tudi na njihovo hitrost. V tem imamo tudi pojasnilo, zakaj ne moremo slišati na večje razdalje radijskih postaj na sred njih valovih opoldne, ko Je jo nosfera najgostejša. Na vprašanje, kaj vpliva na gostoto jonosfere, je inženir Bajič odgovoril: »Vpliva ne le sonce, ampak tudi njegove pege, nato magnetno polje nase Zemlje in kozmični žarki. Toda na gostoto jonosteie vplivajo tudi bliski in strele. Vse to se seveda odraža tudi na poti radijskih valov od rad ) skih postaj do radijskih sprejemnikov. Observatorij v Beogradu za proučevanje jonosfere ima to rej velik pomen ne le za proučevanje te visoke atmosferske plasti, kakor tudi za vzdrževanje radijskih zvez v Jugoslaviji in izven nje, ampak tudi za razširitev mednarodnega sodelovanja na tem znanstve nem področju. Tudi s tega stališča predstavlja ta observatorij pomemh'n uspeh jugoslovanske tehnike. Kitajska znanosti akademija Kitajska akademija znanosti ima 68 znanstveno raziskovalnih inštitutov, ki proučujejo vse od atomske energije do e-kologije rib. Ti znanstveni inštituti, ki jih je pred petimi leti bilo le 31, so doslej proučili vse antibiotike in pomagali industriji pri proizvodnji umetne svile iz odpadkov pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa ter iz drugih cenenih surovin. Inštituti so precej pripomogli tudi k proizvodnji alg za človeško prehrano, nekateri pa so proučevali rudna ležišča in gozdove na področju reke Hejlungkjang. Pred petimi leti je delalo v kitajskih inštitutih 1300 ljudi, zdaj je zaposlenih že 5500 znanstvenikov in drugih nameščencev. časopisih v Sloveniji, njen« prispevke smo že zasledili v «Naših razgledih» in Mladih potih«. Sledijo še prispevki ((Obljube in sklepi« Vojka Bizjaka, «Občutek dolgočasja » Vande Novel, Moja enajsta šola« Helene Trampuž, »Besedo je iskal- Edvina Starca, dve pesmi ter krajši sestavek ((Požrešni plameni» pisca, ki se podpisuje z inicialkami G. T., ter za zaključek še «Pesmi» Vanje. V drugem delu revije zasledimo še druge rubrike, kot so: ((Kulturne novosti, Gledališče, Znanstvene novosti in Filatelija. Prof. Martin Jevni-kar piše o novem dramskem delu Josipe, Tavčarja »Prihodnjo nedeljo»; Sergij Bonač objavlja nekaj krajših poročil o predstavah Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Med drugimi objavljenimi prispevki so še «/z narodne zakladnice«, eZivljenje v vesolju» ter krajši sestavek o nastanku filatelije. Iz druge številke je omeniti črtico «Mož v nerodnem položaju«, ki jo prispeva Hektor Jogan; nadalje krajši spis Marije Zlobec »Tujec« in prispevek Marije Floridan »J* mojega dnevnika o hospitaci-jah«. V leposlovnem delu objavljajo nadalje svoje prispevke še; Bruna Pertot, Iris Canciani, Iva Sancin, Vilma Malalan, Marija Trobec, Neda Mijot, Helena Trampuž, Ines Tavčar, Marija Debeljuh in Ivana. Iz ostalih objavljenih prispevkov je še omeniti dve poročili iz umetniških galerij, ki jih objavlja Boris Podreka; zanimiv sestavek Henrika Adamiča »TV ali cinemasco-pe?« in nadaljevanje študije, ki jo objavlja Samo Pahor pod naslovom «Iz narodne zakladnice«. V obeh številkah revije nadalje zasledimo tudi več likovnih prispevkov. Na koncu pa še nekaj zaključnih misli: iz objavljenih prispevkov je na žalost opaziti, da na poziv uredništva ni bilo velikega odziva, ali vsaj odziva tistih, od katerih je uredništvo pričakovalo boljših in kvalitetnejših prispevkov. V obeh številkah namreč zasledimo le nekaj takih prispevkov, ki so kakovostno dobri, medtem ko je cajavljenih mnogo drugih, ki bi ustrezali le morda domačim nalogam ne pa literarnemu spisu. Umevno je, da tudi uredništvo mirna dosti izbire na razpolago ob pomanjkanju materiala ter je primorano, da objavlja skoraj vse prejete prispevke, pri katerih ne more drugega, kot da kvečje. mu popravi slovnične napake. Zatorej je potrebno, da bomo v prihodnjih številkah zasledili tudi morda imena tistih, ki so že zapustili šolske klopi ter so svoj Čas z u-spehom prispevali v ta list. Naloga uredništva pa naj ne bo le ta, da urejuje pr.jpev-ke, temveč da skuša na vse načine in po svojih možnostih izpodbujati dijake k pisanju (morda z nagradami za najboljše objavljene prispevke itd.). Glede notranje estetske oblike pa bi dodali še to, da naj bi bila skrb urednikov tudi ta, da odpravi monotone naslove objavljenih prispevkov ali pa da bi uporabljali različne tiskarske črke; so to majhne stvari, ki pa bodo nedvomno imele svoj pozitiven vpliv na estetsko obliko revije. Zelja nas vseh je, da naj «Literarne vaje«, po osmih letih svojega obstoja, še nadalje dobro uspevajo in se dvignejo na višjo stopnjo tako po kakovosti kakor tudi po vsebinski pestrosti. MARIO BAN 8000 let stare treske Nedavno je francoski etnolog Henri Lhote odkril, da so freske, ki so jih pred letom odkrili v Sahari, stare okoli 8000 let. Freske izhajajo po njegovem mnenju iz več šol in o J umetnikov iz različnih obdobij. Vsekakor pa so te freske delo nekdanjih črnskih umetnikov in napravljene v dobi, ko je bila Sahara zelo bogata dežela z vsestransko razvitim gospodarskim in kulturnim življenjem in ko so tod imeli glavno begedo črnci. raiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiimiiiMiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnmuHf BREZ BESED ,IL SOLE" 0 JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKIH TRGOVSKIH ODNOSIH PRVI DVE ŠTEVILKI Goriško-beneški dnevnik Govor poslanca PSI Vecchiettija v Tržiču Neodvisnost politike PSI je pozitivno dejstvo Delavski razred v svetu naj sodeluje v vprašanju miroljubnega sožitja in mednarodnega sodelovanja V nedeljo je poslanec Tul-Mo Vecchietti, dlan vodstva PSI. govoril v hotelu Roma v Tržiču skupini predstavnikov Italijanske socialistične stranke naiše pokrajine. Na tem sestartkiu so bili tudi predstavniki NSZ, ki so se pred kratkim vključili v stranko. Govornik je v svojem obsežnem govoru obravnaval domača in mednarodna vprašanja. Orisal je predloge stranke, ki jih vsebujeta dve resoluciji, ki jih je stranka predložila parlamentu, in sicer zahtevo po obnovi italijanske zunanje politike in ločitev podjetij IRI od Confindustrie. italijanski predstavnik na pariški konferenci NATO je zagovarjal «neoatlantismo», kar PSI zavrača, ker dela iz Italije prednjo stražo ameriških interesov." Med tem ko so odgovorni italijanski politiki neresno sprejeli Bulganinove predloge, ima Adenauer zaradi pritiska javnega mnenja (socialni demokrati in liberalci) boljši odnos do sovjetskih predlogov, prav tako pa so sie tudi angleški voditelji preusmerili pod vplivom laburistične politike. Se celo pa »o svojo neodvisnost pokazale skandinavske države. V trenutku, ko so Ameri-kanci hoteli uveljaviti politiko sile, ki naj nadomesti izgubljeno premoč, so samo predstavniki italijanske vlade podpirali Ameriko. Dalje je govornik prikazal stališče PSI do mednarodnih vprašanj: stranka nasprotuje politiki blokov, zagovarja u-stanovitev nevtralnega področja v Evropi in umik čet obeh blokov. To naj bi bili začetni koraki za poznejšo popolno odpravo blokov. Glede PSDI in FLI je dejal, da sta pomagali Krščanski demokraciji, da je postala država v državi, in s tem omogočili klerikalizacijo Italije. Re kel je, da se neodvisnost politike PSI ne sme gledati negativno, ampak pozitivno. Ta politika je dala že prve sadove. Stranka sodeluje s socialdemokratskimi strankami na Skandinavskem polotoku, z angleškimi laburisti itd Iščemo stične točke, na katerih lahko sodelujemo, kadar pa obstajajo kakšne neskladnosti, si povejmo to v taki obliki, da od tega ne bodo imeli koristi naši nasprotniki. Govornik je izrazil željo po skupnem nastopu delavskega razreda v svetu vsaj v vprašanju miroljubnega sožitja in mednarodnega sodelovanja. Svoj govor je poslanec zaključil z opominom Krščanski demokraciji, da sicer ima oblast in podporo ZDA, nima pa na svoji strani zgodovine, katere kolesa ni mogoče zaustaviti — glej primer SZ, Kitaj- IIIIHIIIIIIIIIIMIItllllllMIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIlllllliniltlllllllllllllllilllllMIIIIIIHIIIIIIllllllllllilllltl Dokaj čudna in skoraj neverjetna zgodba! Policija aretirala mlado Tržačanko z 11-me V nedeljo dopoldne so orož- pravljično zgodbico ali izmi- niki iz podgorske orožniške postaje aretirali mlajšo žensko z otrokom, ker sem jim je zdelo njeno obnašanje in postopanje po tem goriskem predmestju dokaj čudno. Na izpraševanju je ženska izjavila. da je 29-letna jugoslovanska državljanka Dagmar Kravos in ll-mesečni otrok njen sin, s katerim je pred kratkim zbežala iz sosedne drža- ve in bila nekaj časa v begunskem taborišču v Cremo-ni. Toda tamkajšnjega življenja naj bi se bita kmalu naveličala in zato je sklenila vrniti se domov. Vse njeno pripovedovanje je bilo zelo neprepričljivo in o-rožniki so o aretaciji tujke seznanili goriško policijo, od- nosno njen leteči oddelek Tu so po dolgem izpraševanju kmalu dognali, da mlada ženska ni jugoslovanska državljanka, temveč pristna Trža- čanka '28-letna Giulia Brodnik por. Godeas. Ko so tako ugotovili identiteto ženske ki je že bila za zapahi so še dognali, da je bila res v begunshem taborišču v Cremoni in pod imenom, s katerim se je prijavila tudi podgorskim orožnikom. Zakaj in kako se je odpravila v begunsko taborišče, ko je vendar italijanska' državljanka, pa je Godeasova povedala dolgo zgodbo, o kateri nismo niti mi, niti organi policije popolnoma prepričani. Godeasova je pripovedovala, da je bila pred dvema letoma v Ljubljani in to brez potnega lista, tam naj bi spoznala nekega moškega, v katerega se je zaljubila in mu pozneje v Trstu rodila sina. Ko se je vnovič vrnila v Ljubljano (seveda vedno ilegalno) je izvedela, da je njen ljubljeni zapustil rodni dom in zbežal v Italijo. Ponovno se je vrnila v Trst in se prijavila kot jugoslovanska begunka pristojnemu centru, ki jo je pod imenom Dagmare Cravos poslal v taborišče beguncev v Cremono. Toda tudi tu ni imela sreče, svojega prijatelja in očeta otroka, ki mu je dala ime Alojz ni našla, zato pa je sklenila, da se vnovič -me v Jugoslavijo z upanjem, da se bosta nekje le srečala Takšna čudna ljubezenska zgodba, prepletena z neštetimi lahkimi prehodi državne meje brez rednih dokumentov ni verjetno mogla nobenega prepričati in o tej čudni ženski, ki si je takšno slila z določenim namenom, ali pa morda doživela le njen najbolj žalostni del ,se bodo morale ukvarjati sodne oblasti. Godeasovo je namreč policija odposlala v Trst in jo prijavila sodišču zaradi lažnih izjav in ilegalnega prehoda državne meje. Kljub prepovedi se je vrnil V nedeljo so policijski organi letečega oddelka aretirali v mestu 63-letnega Giovan-nija Bertollija iz Castelnuova v Furlaniji. Bertolli je bil že oktobra lanskega leta opozorjen, naj se nemuaoma vrne v rojstni kraj, ker so ga organi policije, kljub prepovedi zasačili pri prosjačenju. Izdali so mu tudi izgonski list in mož se je m*ral pač vrniti v rojstni kraj. Toda dolgo ni mogel zdržati v pustem podeželskem *rgu in zato ga je Gorica vnovič zvabila. Nekaj dni je imel srečo in nihče ga m zalotil pri nedovoljenem prosjačenju, v nedeljo pa je bilo vsega konec: Bertolli je romal na policijo in odtod v zapore, kmalu pa bo moral odgovarjati pred pretorjem zaradi prekrška zakonskega določila. «»------ TEMPERATURA VČERAJ V Gorici je bilo včeraj najtopleje ob 12.45, ko je bPo 12,(i stopinj C, medtem ko je bila najnizja temperatura cb 6.30 in sicei 1,6 stopinje C. DE2URNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesam, Ulica Carducci 12, tel. 22-68. «»------ - KINO - CORSO. 17.00: »štirje nemirni mrličut, B. Craford, C. Tre-vor, v barvah. VERDI. 17.00: »Nekaj kar velja », R. Hudson, D. Winter V1TTORIA. 17.15: »Prepovedano je krasti zvezden, J. Rus-sel. CENTRALE. 17.00: »Altair*. A. Lualdi. F. Interlenghi, panoramsko platno in v barvah. * MODERNO. 17.00: »Počitnice sestre Klementine*. ske, Indije, borbe za neodvisnost arabskih in zaostalih držav itd. Prisotni so govor pozorno spremljali in govornika ob koncu toplo nagradili s ploskanjem. IZ ČRNEGA VRHA V BENEŠKI SLOVENIJI Zaljubljena ne poznajo preprek V vasici Crni vrh v pod-boneški občini še vedno pričakujejo vrnitev 19-letnega Di-na Mokoriča, upravitelja domače mlekarne in 21-letne Milke Zantovino, ki sta pobegnila od doma, ne da bi pustila kakršno koli pismo ali obvestilo svojim staršem. Ko so namreč pred dnevi, kot vsak dan, prišli proti večeru domači kmetje v mlekarno v Črnem vrhu. so našli zaklenjena vrata mlekarne: mladega in vsem znanega skrbnega upravnika Dina ni bilo nikjer. Mlekarna je bila zaklenjena in vse zaman šo bili pjihovi klici in iskanje po vaši. y istem času so namreč tudi domači pri Zantino-vih opazili, da je izginila domača hčerka. Začeli so jo iskati in so končno prišli do zaključka. da je dekle pobegnilo z Makoričem v Videm ali kakšm drugo mesto. Mlada dva sta se že dolgo imela rada, toda Milkini starši niso tega radi videli in zdi se, da so nameravali prepovedati dekletu kakršenkoli stik z Makoričem. Zaljubljenca pa sta se kot vsi zaljubljenci ustrašila za svojo srečo in pobegnila. Kje sta in kaj počneta še nista nobenemu sporočila; starši obeh so obvestili policijo, ki je razposlala sporočilo o pobegu zaročencev v vsa bližnja mesta. «»------ Kolesarka v pešca Ko se je sinoči ob 19,30 peljala s kolesom iz Ločnika domov 35-letna Karmela Per-con iz Podgore, ji je neznani moški prečkal cesto pri Ma-donnini. Čeprav je tako močno stisnila zavore, da so se ji zlomile, je zadela s kolesom v pešca in zletela na tla Pri podcu se je ranila v desno stegno. Z rešilnim avtom so jo odpeljali V bolnišnico BP kjer so ji obvezali rano. O-zdravela bo v 15 dneh. Italijansko nogometno prvenstvo B in C lige Triestina še vedno v vodstvu z zmago nad Cagliarijem (3sl) Odlična igra tržaške enajsterice - Domači dosegli gol iz ollsidea Milani strelec dveh golov PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Medtem ko je prvenstvo A lige počivalo in ko so reprezentanti na letališču v Belfastu izstopali iz letala, so se doma spoprijele enajstori-ce B in C lige v borbi za točke. Rezultati v B ligi so bili bolj ali manj normalni, edino prijetno presenečenje pa je pripravila svojim simpatizerjem Triestina, ki je iz Ca-gliarija prinesla obe točki z dovolj zgovornim rezultatom 3:1. V naših prognozah v soboto smo zapisali, da čaka Triestino na Sardiniji težka borba, v kateri pa lahko zmaga, če bodo vsi igralci zaigrali z največjo požrtvovalnostjo in če bosta posebno Petris in Milani imela «svoj dan*. In tako je tudi bilo! Vsa poročila so soglasna v tem, da je Triestina prikazala igro, kakršne v Cagliariju še niso videli, da je tako v kolektivnem kot individualnem smislu za nekaj razredov prekašala domačo enaj-storico in da si je v zaključnem delu privoščila pravo akademijo. In če je res, da so za uspeh Triestine bili zaslužni prav vsi, je prav tako res, da sta k zmagi največ doprinesla ravno Petris in Milani, prvi s svojo prodornostjo in širokogrudnostjo, drugi pa s svojimi realizator-skimi sposobnostmi, saj je sam dosegel dva gola. Zelo dobro sta igrala v napadu tudi Attilli, strelec prvega gola, in Szoke, medtem ko je bila Mazzeru poverjena sicer nehvaležna, zato pa toliko bolj koristna in taktično pogodena vloga povezovalca krilske vrste z napadalno, ki jo je Mazzero opravil ne samo zadovoljivo temveč celo izvrstno. Bil je praktično režiser vseh napadalnih akcij, istočasno pa je dal Varglie-nu možnost, da je pojačal obrambo. Z njim, Bellonijem, Castanom in Baldinijem je bila obramba Triestine skoraj neprehodna ovira za sicer dokaj neprodorno vrsto domačih. S tako taktično razvrstitvijo je Triestina od vsega po-četka vzela igro v svoje roke in bila praktični gospodar i-grišča vseh 90’ z izjemo le redkih in nikoli posebno nevarnih protinapadov domačih. Kratka kronika je naslednja: Ze v 4’ je Mazzero močno streljal tik mimo droga, toda v protinapadu bi debu-tant v vrstah Cagliarija Fio-ravante kmalu povedel domače v vodstvo. 2oga, ki jo je streljal, je imela prosto pot v mrežo, toda s same gol črte jo je z glavo odbil v polje Varglien. 3’ kasneje je prodrl Milani, katerega je krilec Loriga v kazenskem pro- storu objel z obema rokama in mu preprečil zaključni strel, kar pa je sodnik prezrl. V 31’ je bila Persicova mreža zopet v nevarnosti, toda Attilli je lep Milanijev predložek dvignil visoko nad prečko. Minuto kasneje je Triestina le realizirala svojo premoč. Akcija se je začela pri Belloni-ju, nadaljevala prek Petagne, Szokeja, Milanija in Petrisa ter zaključila z Attillijem, ki je tokrat zatresel mrežo s preciznim in ostrim strelom. Triestina je vztrajala v napadu in naravnost oblegala vrata domačih, ki so se branili kot so vedeli in znali, dokler ni v 37’ v protinapadu nevarni Loriga prisilil Bandi-nija, da je žogo s pestjo dvignil nad prečko in povzročil korner, ki pa je ostal neizkoriščen. V 3’ drugega polčasa je Milani povečal vodstvo. V protinapadu je prodrl Petris, kljuboval prekršku De To-gnija in podal prostemu Mi-laniju v trenutku, ko mu je vratar stekel naproti. Milani je brez težav zadel cilj. Domači so le slabo reagirali. Njihove akcije so bile neorganizirane, v glavnem pa so se omejevale le na obrambo. Končno so v sredini polčasa le nekajkrat nevarno prodrli in v 24’ dosegli gol, katerega pa bi moral sodnik zaradi očitnega offsidea razveljaviti. Na veliko presenečenje gostov in gledalcev tega ni napravil. Triestina je reagirala zelo bojevito in tudi Šzoke, ki se je v začetku drugega polčasa potegnil iz previdnosti v obrambo, se je vrnil na svoje običajno mesto. Uspeh ni izostal. V 31’ sta v tandemu prodrla Petris in Milani in poslednji je na podoben način kot v 3’ še enkrat ukanil Peršiča. Gostje so poslej začeli z akademijo in za svoje res mojstrske poteze želi odobravanje nepristranskih gledalcev. Triestina je s to zmago obdržala prvo mesto, istočasno pa dosegla v angleškem povprečju Venezio, ki je z i-stim številom točk, toda s slabšim količnikom v golih že vedno na drugem mestu, ker je tokrat na lastnem igrišču odpravila Lecco z 2:0. Na svojih tleh sta bila uspešna tudi ostala dva kandidata za prvo mesto, Brescia in Bari, prva nad Messino s 3:1 drugi pa nad Sambenedettese z 1:0, pri čemer pa je treba upoštevati. da mora Bari 21. t. m. odigrati še zaostalo tekmo proti Simmenthalu v Monzi. V Comu sta si Como in Palermo razdelila točki pri rezultatu 0:0. Marzotto je premagal Mo-deno in jo preskočil na le- stvici. Prav na dnu je še vedno Parma, čeprav je na svojem igrišču premagala Ta-ranto z 1:Q. * * * V C ligi je presenetila Pro in Ravenna zadovoljiti z delitvijo točk. prvi trije na domačih tleh, Ravenna pa proti Feditu v Rimu. Vrstni red na vrhu je ostal zaradi tega nespremenjen, vprašanje zimske- Patria, ki je v San Remu I ga prvaka pa se bo odločalo premagala Sanremese z 1:0, i prihodnjo nedeljo v direktnem medtem ko so se morali Sie-' srečanju med Pro Vercellijem na, Pro Vercelli, Carbosarda | in Sieno. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllMIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlilllllllllllllllMIIIIIUIIinilimniMIIIIMffHIMII Mednarodno smučarsko tekmovanje v VVengenu Rieder (Avst.) prvi v slalomu v kombinaciji pa Werner (ZDA) Sailer v slalomu šele 6, v kombinaciji pa 4. Italijanov najboljši Pedroncelli Od WENGEN, 13. — Avstrijec Josl Rieder je zmagal v slalomu v okviru mednarodnega smučarskega tekmovanja na Lauberhornu. kar pa mu zaradi slabega plasmaja v smuku ni zadostovalo, da bi osvojil prvo mesto tudi v komoi-naciji, ki je povsem nepričakovano pr.padlo Amerikancu Budu Wernerju. Toni Sailer, ki je v soboto zmagal v smuku, se je moral v slalomu zadovoljiti šele s 6. mestom, ker je v prvi vožnji padel in izgubil precej časa. Od Italijanov se je najbolje plasiral Pedroncelli, ki je zavzel v slalomu 23. mesto, v kombinaciji pa 19. V prvi vožnji je bil najboljši Milianti, za njim pa Vioto. Sledili so Gino Burrini, Bruno Burnni in Siorpaes, medtem ko je bil Alberti »kvalificiran, ker je spustil vratca. V prvem spustu je dosegel najboljši čas Rieder 64"6, za njima pa rojaka Leit-ner in Hintersee. Zelo dobro sta vozila tudi Amerikanec Werner in Japonec, ki sta se uvrstila na 3. in 4. mesto, medtem ko je Molterer spustil vrata in bil »kvalificiran. V drugem spustu je dosegel najboljši čas Zimmermann, za njim pa Sailer. Rieder si s previdno vožnjo ni hotel pokvariti plasmaja, prav tako pa ne tudi Werner, ki je že rače-nal na zmago v kombinaciji. Od Italijanov je bil tudi v drugem spustu najboljši Mlianti. ki pa je bil skvalificiran, čeprav ni izpustil nobenih vratc. Skvalificiran je bil tudi Gi..o Burrini. Proga je bila za oba spusta enako doiga s 170 m višinske razlike, le da je prvič ime'i 74 vratc, drugič pa 72. 1. Rieder (Avst.) 133’ 4 (64’6; 68"8); 2 Leitner (Avst.) 133"9 (65"1; 6B"8); 3. Werner (ZDA) 137”2 (67”5; 6»"7); C Igaja (Jap.) 137"3 («7”; 70"3); 8. Pravida (Avst.) 138”2 (87”4; 70”8); 6. Sailer (Avst.) 140”6 (72"7; 67"»); 7. Perret (Fr.) 14t"7; 8. Schmid (Sv.) 14J"6; 9. Oberaigner (Avst.) 143”6; 10. Corcoram (ZDA) in Ober-mueller (Nem.) 144”5; 12. Boti-lieu (Fr.) 145’’2; 14. Hvnterseer (Avst.) 146”4; 16- Ciaptak (Polj.) 148”5; 17. Czarn-iak (Polj.) 147”1; 1». Schneider (Sv.) 148 'S; 23. Pedroncelli (It.) 150 ”8 (75”3; 75”5). Vrstni red za kombinacijo: 1. VVerner (ZDA) 1,»2 točk; 2. Rieder (Avst.) 2,36; 3. Leitner (Avst.) 3,12; 4. Satler (Avstrija) 3,27; 5. Pravda (Avst.) 7,51; 6. lgaya (J*p) 7,95; K. Perilat (Fr.) 8,37: 8. Wagnet-berger (Nem.) 8,66; #• Hintei-seer (Avst.) 9,7; 10. Oberaigner (Avst.) 9,24; 19. Pedroncelli (It.) 14,3; 20. Burrini B. (It.) 15,13. B LIGA •Bari-Sambenedettese ■ •Brescia-Messina Triestina-*Cagliari •Como-Palermo •Marzotto-Modena •Novara-Catania •Parma-Taranto •Simment. Monza-Prato •Venezia-Lecco 1:0 3:1 3:1 0:0 1:0 3:0 1:0 1:0 2:0 LESTVICA Triestina Venezia Brescia Bari Palermo Como Marzotto Modena Prato Monza Taranto Messina Sambened. Lecco Catania Cagliari Nova ra Parma 16 16 16 15 16 16 16 16 16 13 16 16 16 16 16 8 8 8 7 6 7 9 5 7 6 6 4 3 3 3 16 4 4 8 16 2 7 7 16 2 6 8 29 13 21 18 12 21 27 15 20 19 12 19 15 12 18 14 10 18 24 21 18 20 18 17 15 19 17 15 13 16 11 13 15 11 15 15 11 16 13 9 16 13 11 17 12 13 24 12 14 19 11 12 23 10 C LIGA Carbosarda-Siracusa •Fedit-Sarom Ravenna •Livorno-Salernitana •Pro Vercelli-Cremonese •Reggiana-Legnano •Reggina-Mestrina P. Patria-*Sanremese •Siena-Catanzaro •Vigevano-Biellese 0:0 1:1 3:2 0:0 2:2 1:0 1:0 0:0 1:0 LESTVICA Siena P. Vercelli Carbosarda Ravenna P. Patria Vigevano Livorno Reggina Reggiana Fedit Cremonese Siracusa Bieliese Salernitana Catanzaro Legnano Mestrina Sanremese 10 17 19 1« 8 18 18 18 19 17 15 17 20 17 20 '.7 13 17 16 16 16 16 20 16 26 16 10 15 19 15 21 14 21 14 17 13 32 9 Stolpec TOTOCALCIO: 1 1 2, X 1 1, 1 1 X, 1 1 2 X Kvote: 13 točSc — 406.900 lir, 12 točk — 17.400 lir. Stolpec TOTIP: 1 X, 1 2, 1 2, X 1, 1 1, 1 2 Kvote: 12 točk — 344.846 lir, 11 točk — 12.346 lir, 10 točk — 1567 lir. Gosakov (SZ) zmagovalec kombinacije^ v le V teku na 15 km za severno kombinacijo je bil prvi Norvežan Iloltaas LE BRASSUS, 13. — Mednarodno smučarsko tekmovs nej v Le Brassusu se je včeraj nadaljevalo in zaključilo s tekom na 15 km za nordijsko kombinacijo in s samostoj. nimi skoki. Prvo mesto v kombinaciji je pripadlo sovjetskemu tekmovalcu Gusakovu, ki je bil 6. v skokih za kombinacijo in prav tako 6. v teku. V teku je nastopilo 99 tekmovalcev iz 9 držav. Zmagal je Norvežan Holtaas za 6 sekund pred Rusom Rudkov-skim, čeprav je ta imel na polovici proge 11” prednosti pred svojim rivalom. Vrstni red v teku: 1. Holtaas (Norv.) 58’33”; ?. Rudikovvski (SŽ) 58’39"; 3. Mer-met (Fr,) 59’33”: 4. Marcelin De Dorigo (It.) 59’54”; 5. Ma-tous (CSR) 1.00T9”; 6. Gusa-kov (SZ) 1.00’24”; 7. Dan.i-hauer (Vzh. Nem.) 1.00’50’’; C. Hindelag (Vzh. Nem.) 1.1’4”; 9. Schenati (It.) 1.1’66”; 10. Ko-cher (Šv.) 1.1T7”; 11. Mandril-lon (Fr.) 1.1*20”; 12. Fattor (It.) 1.1’21”, 14. Di Bona (It.) 1.1’40”; 17. Dellasega (It.) 1.2' 9"; 25. De Florian (It.) 1.2*50”; 54. Enzo Perin (It.) 1.6’20”. Vrstni red za nordijsko kombinacijo: 1. Gusakov (SZ) 447.5; 2. Gundersen (Norv.) 444.8 ; 3. Fedorov (SZ) 441.3; 4. Kotsch-kin (SZ) 437.4; 5. Schiffner (Zah. Nem.) 431.8; 6. Flauger (Vzh. Nem.) 429.8: 7. J. Kar-pejel (Polj.) 414.1: 8. Melich (CSR) 413.4; 9. Boeck (Zah. Nem.) 413.1; 10. Gasienica (Polj.) 411,7; 19. Enzo Perin (It.) 398.7. V Daescher (Sv.) prvi v samostojnih skokih LE BRASSUS. 13. — V samostojnih skokih, s katerimi se je zaključilo mednarodno tekmovanje v Le Brassusu, je zmagal znani Švicar Daescher* Rezultati: 1. Daescher (Šv.) 210 (68-78)1 2. Thoma (Zah. Nem.j 207 (71-73); 3. Kotschkin (SZ) 201,5 (76-70); 4. Ferorow (SZ) 200,5 (72-73); 5. Gundersen (Norv-) 199,5 (65-75); 6. Aimoni (It.) 198 (71-73); 7. Charlanid (Kan.) 197 (66-78); 8. Dietel (Zah, Nem.) 196,5 (69-71); * * * STEINBACH, 13. — Helmuth Recknagel je zmagal na prvenstvu Vzh. Nemčije s skokoma 76.5 in 79 m in obenem dosegel z zadnjim skokom rekord skakalnice. KOLESARSTVO V I. etapi po Egiptu zmagal Bolgar Kotsev KAIRO, 13. — V prvi kolesarski dirki po Egiptu Luxor-Soh a g (221 km) je zmagal Bolgar Kotsev s časom 6.14'52" pred Stolzem (Vzh. Nem.), Saydkhazhinom (SZ) in Moi-ceanujem (Rom.), ki so privozili na cilj s časom zmagovalca. KOŠARKA Italija - Madžarska 25. jan. v Bologni RIM. 13. — Tekma med Italijo in Madžarsko v košarki, ki je bila na programu za 26. t. m., bo odigrana 25. januarja v športni palači v Bologni. Sodila jo bosta Jugoslovan Stefanovič in Egipčan Abdel A-zim Ashri. ............................................................................................................................................... mi.......... Mrzlično vzdušje v severnoirski prestolnici Po včerajšnjem treningu v Belfastu objavljena italijanska reprezentanca Da Costa levo krilo, Vincenzi desni bek - Optimizem v severnoirskih krogih Madžarski sodniki že v Belfastu, 500 policistov na igrišču BELFAST, 13. — Tajnik italijanske nogometne reprezentance Biancone je po zaključku današnjega treninga na stadionu Cliftonville v Belfastu objavil sestavo moštva, ki bo v sredo popoldne nas'c/