© Ventil 15(2009)2. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 15(2009)2. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 15 Volume Letnica 2009 Year Številka 2 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI¦, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Pogostokrat slišimo, da je gospodarska in fi nanÏna kriza priložnost. Tako govorijo predvsem politiki in redkeje gospodarstveniki. Redki pa bolj natanÏno pojasnijo, kakšno priložnost imajo v mislih. Îe pri takih izjavah mislijo na nove ali izboljšane proizvode, nove storitve z višjo dodano vrednostjo, je to odliÏno razmišljanje in je pohvale vredno. Îe pri tem špekulirajo in mislijo, da bodo nekatera konkurenÏna podjetja propadla in njim prepustila trg, je razmišljanje nekoliko lahkomiselno, naivno in v popolnosti negotovo. Nekateri pa prav gotovo ob tej izjavi razmišljajo, da se bodo v Ïasu krize rešili nekaterih nezaželenih sodelavcev in zmanjšali število zaposlenih. Takšno razmišljanje in delovanje ni moralno in ni v skladu z delovanjem uspešnega podjetnika. Pa poglejmo nekaj primerov iz naših podjetij, ki jih je zajela gospodarska kriza in zaradi tega odpušÏajo zaposlene. O njih poroÏajo sredstva javnega obvešÏanja. Na primer ob zaprtju podjetje STS v Mariboru, ki je bilo edino slovensko podjetje za izdelavo novih tirnih vozil, bodo vsi zaposleni odpušÏeni. Ogromno tehniÏnega znanja s podroÏja izdelovalnih tehnologij, materialov, varilstva, mehatronike in drugega strojništva bo z odpustitvijo zaposlenih šlo v pozabo. Verjetno o tem ne razmišlja lastnik, niti bivši zaposleni, še manj pa država. Te dni prav tako slišimo za težave podjetja LTH, d. o. o., v Škofji Loki, ki je sposobno izdelati najrazliÏnejše najkvalitetnejše hladilne omare in hladilne skrinje. Podobno nekateri mediji poroÏa- jo, da bo Gostol - Gopan, d. o. o., iz Nove Gorice odpustil tretjino svojih zaposlenih. V velikih težavah so še druga podjetja s tehniÏnega podroÏja, ki jih razmere na trgu silijo k odpušÏanju delavcev. Vsa prej našteta podjetja so obstajala veÏ desetletij, zaposleni so v njih vsak dan pridobivali izkušnje in nova znanja. Kaj pa zdaj? Pri vseh težavah v podjetjih tehniÏne stroke nastopi najpomembnejše vprašanje, ki ga v naših medijih praktiÏno ne zasledimo, ne slišimo ne od novinarjev ne od politikov. Vprašanje je, kako ohraniti znanje, ki so ga ljudje v doloÏenih podjetjih pridobili z izkušnjami po veÏ desetletjih dela na konkretnih projektih, na razvoju tehnologij, storitev in izdelkov. Prav gotovo odgovor ni lahek. Îe ne bomo o takih vprašanjih razmišljali, tudi do odgovora ne bomo prišli. Kdo je sploh odgovoren in zadolžen za ta neprecenljiva znanja in praktiÏne izkušnje, ki jih imajo ljudje v podjetjih? Ali je to lastnik, ali širša skupnost, ali država? Po naši oceni je to v prvi vrsti lastnik. Kaj pa, Ïe on zavestno ta znanja prikriva ali celo uniÏuje, da ne pridejo do konkurence? Do neke mere bi mogla biti za to odgovorna država. To je kapital države, ki ga lahko izkorišÏajo in uporabljajo nove generacije. Îe za to ni odgovorna država oziroma vlada, potem je ne potrebujemo. To je osnovna in najpomembnejša dolžnost države. Zanimivo je, kako lahkotno se politiki pri nas in v drugih državah, ki so v fi nanÏni krizi, odloÏajo za pomoÏ fi nanÏnemu sektorju, obljubljajo in delijo milijarde dolarjev za sanacijo bank in raznih fi nanÏnih ustanov. Ko pa gre za podjetja, so ti politiki mnogo previdnejši, poÏasi se odloÏajo, mnogo težje sežejo v mošnjiÏek in zelo hitro govorijo o protekcionizmu, o neodvisnosti gospodarstva, o odgovornosti lastnikov, prisilnih poravnavah in steÏajih. V podjetjih, ki imajo kakovostno proizvodnjo in so trenutno v težavah, je treba poskrbeti za arhive, naÏrte, tehniÏno dokumentacijo, za razne izdelovalne tehnologije, konstrukcije, popise procesov in podobno. Ali je mogoÏe, da v Sloveniji ne bomo nikoli veÏ izdelovali tirnih vozil, kot jih je izdelovalo mariborsko podjetje, ali pa opreme za peko kruha, kot jo že vrsto desetletij izdeluje podjetje Gostol - Gopan, d. o. o., v Novi Gorici, ali pa hladilnih omar, kot jih izdeluje LTH, d. o. o., v Škofji Loki? Ali bi bila državna pomoÏ tem podjetjem, da obdržijo minimalno proizvodnjo, res katastrofa in metanje denarja v prazno? Po naši oceni ne. Država naj takšna podjetja kupi, ponovno zažene minimalno proizvodnjo in ko bo kriza mimo, naj jih proda po tržni ceni. Îe je vlada sposobna, bo to naredila, Ïe pa ni, je paÏ ne potrebu- jemo. Takšni primeri reševanja podjetij so iz zgodovine poznani v širšem zahodnem svetu. Potrebno bi jih bilo le posnemati in mogoÏe nekoliko prilagoditi našim razmeram. Janez Tušek Kako ohraniti znanje zaposlenih v podjetjih, ki jim grozi likvidacija 97 Ventil 15 /2009/ 2 UREDNIŠTVO