studijska biblioteka Ljubljana >t i94 LM IzfaaJ« vsak dan S mes«c« L 82. L *50 več. — v itrofeostl 1 smrtnice, zahv; Mflli BOB emmeBB W8 v Trstu« v !»«diQo, 15. avgusta 1926. Posamezna številka 30 stot Letnik ti d 1 OM prostora oglase 75 tfot, i« zavodov L 1- ij L 3, EDINOST Ur*dniitro in npranultrot Trrt (3), nGc« S. Franceaco đ*AssW 30i Tf bloa 11-57. Dopfaft naj s« pošilja Jo bkljočno urmdaišim. oflari, reki* sadje ta dosar pa vpamOtm. Rokopid a« a« vračajo. Nafraoldran« pisma se me spre emajo. — Last, založba in tisk Ttafcvna wJEtUnosf Podurednatvo ▼ Gorici: ulica Glosue Carduccl št. 7, L a. — Tctef. it 327 Glavni In odgovorni urednik: proL FiBp Peric. Življenjska trma Že ponovno stao naglasili važno dejstvo, da je prvi predpogoj pravilnega ravnanja v določenem položaju ta, da se znamo v tem položaju orientirati. V vsakem hipu moramo biti na čistem, kje je sever, kje jug, kje vzhod in kje zapad. Z eno besedo: moramo vedeti kje smo. Eh*tiga slika: težaki, ki prenašajo tež ke vreče, so nazoren zgled, kako more človek premagati tudi največje napore dvigniti tudi neverjetno težka breme na, ne da bi ga strla na tla. Slabo, n gospodič se ne more prečuditi, ko gleda, kako mišičast težak jemlje na i*ame težko vrečo, kakor da bi bila to igrača, kako sigurno in odločno, naglo in razmeroma lahko stopa pod težo 100 do 120 m še več kilov. Ko bi pritisnila ta teža na onega slabotnega gospodiča, bi ga zrušila in moral bi naravnost v bolnišnico. Kako da se to ne zgodi težaku? Odgovor je: Zato ker je vajen tega dela. V čem obstoji ta vaja? Gotovo ne v kaki telovadbi, ka.tero bi se doma pripravljal po eno uro, preden gre na delo. Ako bi bilo to, potem bi bil katerikoli športnik mnogo bolj spreten in trpežen v prenašanju žakljev nego težak. Temu pa ni tako. Tista »vaja, ki dela težaka ne-zrušljivega, obstoji zgolj v tem, da se njegova volja privadi takšnim težinam Telo mu mora biti zdravo in krepko, toda nič mani krepka ne sme biti tudi duševna stran te njegove va.je. Telesni napor, združen z duševno odločnostjo, dela težaka nezr uši ji vega, ga dela sposobnega, da more ukazati svojemu mišičevju, naj zavzame proti težini tako stališče, tak stav, da vzdrži naloženo težo. Prav od tega stava je končno odvisno, ali se težak zgrudi aii ne, torej od tega, kako upre noge, ramena, mišičevje ostalega dela telesa. Čim slabo postavi noge, čim slabo pripravi ostalo mišičevje za sprejem težke vreče, se mora zgruditi, breme ga mora potlačiti. To je težakova vaja in ona nam daje splošno-vel javen nauk za življenje. Vse življenje je — ne samo borba, kakor se navadno pravi — temveč tudi stalno in nepretržno prenašanje bremen, jo življenjsko trma. Ne ustrarjajmo ni-kakih umetnih in nepotrebnih vprašanj in nalog, ki nam le slabijo odporno moč, so bree koristi, ako ne naravnost škodljive. Hodimo se učit med. težake — v pristar-nišče, na kmete, med trudeče se ljudstvo. Njihova življenjska trma v mučni borbi za obstanek nam bodi vzor. Francoski jezikovni reformator Malheser-bes je hodil kontrolirat svoja slovniška pravila med pristaniške težake in delavce. Njih nepokvarjene jezikovne rabe je potem presajal v najfinejše pariške salone. Tudi življenjska trma našega težaškega ljudstva se mora presaditi v vse naše salone, v vse stanove v m^stu in na deželi. Dražbe narodov. Nartaja se tudi vpraša-1 Stepen RaM se bo sestal s Uzano-nje, pravi Ust, ali se nista morda Italija m I Španska uitmeno dogovorili in obvezali1 Mussoiini obiskal oddelke florentimakega armadnega zbora PONTEMOLI, 14. Sinoči okolu 22. je dospel semkaj nepričakovano vladni načelnik on. Mussoiini v spremstvu državnega podtajnika za vojsko gen. Gavallero. Ko so prebivalci v Pontre-mole zvedeli za visoki obisk, so se podali pred poslopje, kjer se je nastanil Mussoiini ter so mu priredili živahne manifestacije. Danes pred poldne si je Mussoiini ogledal pešadijski polk št. 21 in 22, katera mu je predstavil brigadni general Co-ralli. Popoldne pa je odpotoval v Ber-ceto. Tu so ga sprejeli poveljnik flo-rentinskega armadnega zbora general Ricci, poveljnik piacentinske divizij« general Grazioli in general Scotti Ber-ni. Na vežbališču si je Mussoiini ogledal jngado Valteltina. glede raznih vprašanj, ki ju prav posebno zanimajo. Tako je n. pr. Italija lahko obljubila, da bo podpirala prizadevanje Španske za dosego stalnega sedeža v Svetu Družbe narodov, če bo španska podpirala Italijo v abesinskem vprašanju. «Ere Nouvelfe» pravi, da spada nova italijansko-španska pogodba v široko zasnovan načrt, ki naj zagotovi Italiji vpliv v Sredozemskem morju. Angleški glas o pogodbi med Italijo In Špansko LONDON, 14. «Daily Telegraph« odobrava v svojem članku novo itaKjarako-špansko pogodbo. Pravi, da ne predstavlja ta pogodba nikakega spletkarjenja proti kaki sredozemski vlasti. Arglija in Francija se ne smeta vznemirjati, če italijanski listi govore, da ne more Italija priznavati nikar kih hegemonij v Sredozemskem morju. Av-strijsko-ogrska nevarnost ne obstoja več, in zato je razumljivo, če Italija sedaj spet stopa v Sredozemskem morju na ono mesto, ki ji pripada radi tradicije in radi njene sedanje moči. ZAGREB, 14. (I*v.) Stjepan Radić je danes sprejel nekaj novinarjev ter jim isavil, da se bo v prihodnjih dnevih sestal z Uzunovičem, ker se mora, kljub temu, da se radikali in radićevci povsem strinjajo* dogovoriti z njim glede skupnega nastopa v početku parlamentarnega dela. Zo nftm rudarske krize na Angleškem On. Mto\ Ibkbimd zo heElmrJa milanske občine MILAN, 14. Občinski svetovalci, ki se niso mogli udeležiti včerajšnje seje občinskega sveta, so sporočili glavnemu občinskemu tajniku tekom današnjega dne svojo ostavko. Na podlagi pokrajinskega in občinskega sveta je prefekt Pericoli imenoval on. Bellonija za pre-' Komiti clzvestijai o novih pogodbah med evropskimi državami MOSKVA, 14. Poluradne «Izvestija» pišejo v uvodnem članku: Zbliža/nje med Francijo in Nemčijo ter francosko-romunaka in italijansko-španska pogodba rušijo locarnski sistem, ki se je naslanjal na idejo angleške hegemonije v Evropi, rušijo pa tud* protiruski blok neprijateljskih držav, katerim na-čeljuje Anglija. Rusko-nemška pogodba je zlomila proti sovjetsko ost locarnski h pogodb. Francosko-nemško zbližan je nasprotuje docela smernicam angleške diplomacije. Po Locarnu se je Evropa povrnila k raznim kombinacijam, zvezam in pogdobam, ki predstavljajo največjo nevarnost za evropski mir. Nov vpad bolgarskih četašev na jugoslovensko ozemlje LONDON, 14. Ministrski predsednik Baldwin se je vrnil v London in se bo posvetoval s tistimi člani kabineta, ki so med stavko stalno zasledovali pogajanja. Baldwin je samo radi stavke med počitnicami ostal v državi, ker hoče od Časa do časa obiskati London in proučiti položaj. V pondeljek zopet zboruje konferenca rudarskih delegatov, ki la&ko prinese več jasnosti glede raspoloženja stavkujočih ali celo nove momente v razvoju stavke. Predsednik rudarske federacije Herbei-t Smith in tajnik Cook sta obiskala vse revirje, ki so glasovali proti predlogu kaitoliških škofov in jih skušata pridobiti za kompromis, ki izključuje le vsako debato o podaljšanju delovnega časa. Cook je v svoji zadnji izjavi posebno poudaril veliko priznanje krščanski strokovni organizaciji, ki da se odkritosrčno in vztrajno trudi za častno rešitev spora. Cook upa, da organizacija svojih poizkusov ne bo opustila in vsekako nadaljevala akcijo za vzpostavitev miru v premogovni industriji in za pravico premogarjev. V svojem pozivu na rudarje svetuje Cook, naj resno premislijo položaj. S pametnimi predlogi je treba iskati rešitev za pogodbo, ki bi rudarjem omogočila, da se zopet popri mej o dela. Važna pogajanja v Pariza PARIZ, 14. Tu so se pričela pogajanja francoske, belgijske, luksemburške nova gesla. Ca Je bilo prej tettšče vse naSe politika na strogo političnih vprašanjih, če so se prej delili volilci po svoji pripadnosti k temu ali drugemu drtavnopravnemu vprašanju, stopajo sedaj vedno bolj v ospredje gospodarska in socialna vprašanja, strogo politična pa stopajo v ozadje. Stopamo v novo dobo in zato je vse v vrenju, zato nastajajo vedno nova gibanja in zato se v vseh strankah opažajo nasprotja. V radikalni stranki se ta proces opaža že dolgo in vedno so mu bila glavni vzrok, gospodarska vprašanja. Najprej je bil separaten nastop Stojana' Protiča, ki je povzročil ustanovitev posebne neodvisne radikalne stranke pod Na-stasom Petrovičem. Nato je prišel Ljuba Jovanović, ki je kot rojen prečan pač lažje razumel, da imajo prečanski kraji prav, ko se pritožujejo proti slabi upravi. Ni še dobro izstopil iz radikalne fekturnega komisarja, ki bo začasno 111 nvui i;n iiiu Uiruaoaiijc rincii, IG/- P , , v. __ . . ,__,_• 1 kih kvintalov k rižev in težav vsakda-lvodl1 milansko občino V nekaj tednih njega življenja. Človek je življenjski te-|*> notranji minister Federzoni izdal Pa no samo posameznik, temveč ° razpustu občinske uprave ter tudi cele družine, razne družbe, dežele in celi narodi. Kakor bi bilo za težaka usodno, ako bi si predstavljal drugače svoj položaj pod težo kvintala, tako mora prej ali slej usodno za cele narode, ako se ne zavedajo, da so kot celota in kot njeni drobci vedno in v vsakem položaju le življenjski težaki, vedno in povsod, v vsakem položaju obremenjeni s kvin-tali trudov in težav. Iz teh klešč se človek ne more rešiti Le kratki oddihi so mu dani, le za kratek hip odneha kvintalski tlak, da se potem igra ponovi z isto neizprosnostjo kot poprej. Življenjsko vprašanje za .vsakega posameznika, za družine in cele narode je, ali zmorejo to breme ali ne, ali se pod njim zgrudijo ali ga prenesejo. Biti ali ne biti — vse je odvisno od tega. Da. t aš narod ne dela v tem pogledu nikake izjeme, je jasno nam vsem. Manj pa se zavedamo potrebe, da se moramo bremenu privaditi, ako ga hočemo prenašati. Da moramo posnemati onega nezlomljivega težaka, ako nočemo, da nas kvintalska vreča zruši in polomi. Kako to doseči — evo najresnejše vprašanje, ki ga mora rešiti vsak življenjski težak. Tudi mi moramo pripraviti svoje telo in svojo dušo, svoje mi-š'Čevje in svoje živce. Kaj smo storili v tem pogledu? Kako stojijo noge, rame, mišice, živci našega narodnega telesa? Ali smo si ustvarili že tako duševnost, ki more dati našemu organizmu nezdrobljivo moč, ki naj napravi od nas vseh nepremagljive življenjske težake? Če je še nismo, pa jo moramo. Ali — ali! Ali smo za življenje — in potem nam je ljubše tudi težaško življenje, ali pa je naša volja do življenja le prazna beseda brez vsake vsebine, in potem imajo prav oni poklicni obupovalci, ki poznajo le črne barve. Ustvariti si moramo torej kvintalski značaj, tak, ki bo vedno pripravljen za kvintalska bremena. Za to nam je potrebno zdravo telo in zdrava duša. Živci brez bolestne nervoznosti, mirni in hladni povsod in ob vsakem položaju. Duševnost, ki nam bo dajala moči, da prenesemo vrečo življenja tudi tedaj, ko nas pritisne prav do tal. To je več nego volja do življenja, to je življenjska trma. Trmast mora postati naš značaj, če se skalimo v tako trdnost, potem se nam ni bati za naš obstoj, a dosegli bomo to gotovo, če osredotočimo naše življenjske napore samo na onih točkah, kjer nas najbolj tišči življenjsko breme. Z drugimi besedami: če prav gospodarimo s svojimi močmi, če jih ne zapravljamo po ne-mani "m. Le tista vprašanja naj nam ^nfA.' t,£ i.-l. -------1 - . o imenovanju on. Bellonija neria milanske občine. Ministrski svet so sestane v septembra RIM, 14. Radio Nazionale javlja, da se bo pričelo prihodnje zasedanje ministrskega sveta prve dni septembra. Velika nevihte v Uvnbrlji Viharji in nalivi. - Toča pobila vse pridelke PERUGIA, 14. Iz Citta di Castello poročajo, da se je po noči nad mestom utrgal oblak. Veliki nalivi z vetrom *n debela toča, ki so trajali nad eno uro, so opustošili vse tobačne in oljčne nasade. Tudi vinski pridelek je bil popolnoma uničen. Obenem javljajo iz Spella, da je toča pobila vse pridelke. V okraju Campi-tello, kjer se ni še vršila žetev, je toča uničila vse žito. Deset eseb nslenlfe Železniška nesreča na kolodvora Giosseto RIM, 14. Preteklo noč je vlak Rim -Turin na kolodvoru Grosseto trčil ob neko lokomotivo. Osem potnikov in dva sprevodnika so bili ranjeni. Vlak Rim - Turin je nadaljeval vožnjo z eno-urno zamudo. Uvedena je bila preiskava, da se ugotovi krivce nesreče. Nove pogodbe prestopili mejo v strojniškem okraj«. - En Ja^eslcven. orožnik težka ranjen- - Živahno komentiranje ▼ Beograda Francoski tisk o pogodbi med Francijo in Romansko. — Italija, Moskva in Bakareit. PARIZ, 14. Listi razpravljajo o novi pogodbi, sklenjeni med Francijo in Romunsko, ter ugotovljajo, da je ta pogodba v skladu z direktivami Družbe narodov, ki hoče utrditi evropski mir. Nova pogodba spada v vrsto drugih pogodb, ki družijo Francijo z Belgijo, Poljsko in Cehoslova-ško. Slični dogovori bodo sklenjeni v kratkem tudi z Jugoslavijo in s Špansko. Tako, pravi francoski tisk, se vedno bolj razpreda mreža varnostnih paktov, in nje glavna nit je Locarno. «Figaro» upa, da se Rusija ne bo vznemirjala radi nove pogodbe. Romunska je po vojni zadobila svoje naravne meje; nje namen je sedaj notranji razvoj in mir s sosedi. «L' Homme Libre» govori o pogajanjih, ki se sedaj vrše med Romunsko in Italijo, ter pravi, da bodo ta pogajanja dovedla do slične pogodbe. Razgovori v Rimu pa ne bodo potekali tako gladko kot so potekeli razgovori v Parizu. Motilo jih bo strašilo, ki se imenuje besarabsko vprašanje. On. Mussoiini bo moral izbirati med odnošaji, ki jih želi ohraniti z Moskvo, in onimi, ki jih želi ustvariti z Bukareštom. Jasno je, da se bo italianska diplomacija odločila za eno ali drugo šele po globokem preudarku. Italijansko-španska pogodba in francoski tisk PARIZ, 14. Radi nove pogodbe, sklenjene med Italijo in Špansko, kaže francosko časopisje precejšnje vznemirjenje. «Jour- BEOGRAD, 14. (Izv.) Današnji beo-za guver- gj-ajgfcj listi prinašajo vest, da je neka bolgarska tolpa predsinočnjim okolu polnoči zopet vpadla na jugoslovensko ozemlje v strumiškem okraju. Kake tri kilometre od meje je zadela na zasedo jugoslovenskega 7. orožniškega oddelka, ki je štel deset mož. Borba je trajala kake četrt ure in je bil težko ranjen en jugoslovenski orožnik. Po končani borbi so orožnika prepeljali v bolnišnico v Skopi je. Komitaška četa pa je izrabila noč in ugoden teren ter se je spet umaknila na bolgarsko ozemlje. Četa je štela kakih 15 do 20 mož. Dognano je, da je prišla z Bolgarskega ter jja se je tja tudi umaknila Ni bilo mogoče ugotoviti, ali so imeli tudi komiti kake izgube. Ta novi vpad je, poleg interesa, ki obstoja za jutrišnje občinske volitve v Srbiji in Črni gori, vzbudil največje zanimanje vseh političnih krogov, ki ogorčeno komentirajo incident, smatrajoč ga kot odgovor na kolektivno noto, ki je bila te dni izročena v Sofiji. «Bolgarska vlada — pravijo beograjski politični krogi — ni še niti odgovorila, a njene plačane bande so že začele vpa-dati na naše ozemlje«. Radi vesti o ponovnem vpadu bolgarske komitske čete na jugoslovensko ozemlje pričakujejo, da se bosta dr. Ninčić in min. predsednik Uzunović takoj povrnila v Beograd. Tukajšnji angleški poslanik Cunard se je tekom popoldneva interesiral pri ravnatelju političnega oddelka za podrobnosti o vpadu. _ stranke Ljuba Jovanović in ustanovil svoj klub, že so se pričela nova nasprotja v radikalni stranki. Centrum stranke je prišel v nasprotje z desnim krilom in pri beograjskih občinskih volitvah je prišlo do odkritega razkola in Bobičeva skupina je bila izključena iz stranke. Ista nasprotja pa so se pojavila tudi v drugih mestih Srbije in tudi tu ni bilo mogoče doseči sporazuma med raznimi skupinami, temveč je moral nastopiti glavni odbor in izključiti iz stranke neposlušne člane. Seveda ni vzrok vseh teh nasprotstev samo v različnem naziranju na gospodarska vprašanja, temveč predvsem v boju za moč, ker gre sedaj za Paš»čevo nasledstvo. Toda glavni akterji te borbe, ko stopajo pred narod, ne morejo govoriti o svojih aspiracijah na vodstvo stranke, temveč morajo svoje ambicije lepo drapi-rati z vabljivimi gesli. Tako pa pridejo gospodarska vprašanja sama po sebi do veljave, zakaj priprosti volilec je za taka vprašanja najbolj dovzeten. , Boj je torej oster in v prvi vrsti bo odločil, kdo bo imel v bodoče prvo be- ____________ sedo v radikalni stranki sami. Volilni in nemške težke industrije. Francosko !^ledi dosedaj silno nagibajo na industrijo zastopata Laurent in Lam- i^an notranjega ministra Bože Maksi-bert Ribot. Zastopniki ne nastopajo kof-moylca'. P Je v sedanjih volitvah od pooblaščenci samo gotovih strok, am- iyseh ministrov najbolj eksponiran. Naj pak: kot zastopniki dežel sploh. Kolike i P,a kdorkoli, njegova prva dolž- važnosti so taka pogajanja, označuje da resi edinstvenost radikalne pogajanja, dejstvo, da je bilo mogoče skleniti zadnjo gospodarsko pogodbo med Nemčijo in Francijo šele potem, ko so se industrij ci dogovorili v Diisseldorfu. Sedaj naj bi se obravnavala vsa vprašanja produkcije in medsebojne izmenjave blaga Konferenci se pripisuje tem večja važnost, ker je to prvi dejanski korak v smeri evropske gospodarske zveze. Pričakujejo, da bodo razgovori kmalu vodili do rezultatov. Vendar se pogodbe ne podpišejo takoj, ampak šele potem, ko bodo posamezne vlade dale svoje dovoljenje. PaSlćavo pismo Asi Stanajevtćn BEOGRAD, 14, (Izv.) V političnih krogih živahno komentirajo Pašićevo pismo Aci Stanojeviću, katero je glavni Spopad mod komunisti in fašisti na Češkem. PRAGA, 14. V četrtek se je vršilo v Julijskem pri Brnu zaupno zborovanje Čeških fašistov, katerega se je udeležil tudi bivši urednik lista «Rude pravo» in poslanec Doležal. K zborovanju je pnšlo tudi 200 komunistov, dočim je bilo fašistov zelo malo. Ko je vstopil v dvorano Doležal, so padli komunisti po njem in ga pretepli. Pretepi so se nadaljevali pozneje tudi po ulicah. Red je vzpostavila šele policija. Posledico spora med Rusijo in Švico MOSKVA, 13. Agencija «Tass» je sporočila tajniku Družbe narodov, da radi bojkota Švice s strani ZSSR ne more poslati svojega zastopnika na zborovanje delegatov brzojavnih agen-tur, ki se bo vršilo 19. t. m. na švicarskem ozemlju. Pismo iz Jugoslavije LJUBLJANA, 13. 8. Volivna borba je v Beogradu in Srbiji na višku in vprašanje volitev je potisni- stranke, ali pa da ustvari novo stranko in sicer tako močno stranko, da bo mogla ta prevzeti odgovornost za vodstvo državnih poslov. Formacija take stranke ali pa za začetek samo močne koalicije med frakcijami posameznih strank, ni nikakor izključena. Kajli, kakor vladajo v vrstah radikalov nesoglasja, tako vladajo ista nesoglasja tudi med demokrati Na eni strani vodi svojo skupino Voja Marinković, na skrajni levici je Voja Veljkovič, dočim tvorita centrum Ljuba Davidovič in Kosta KumanudL In če pogledamo k zemljoradnikom, vidimo isto grupacijo in pri delavskih organizacijah je zopet ista razcepljenost. Vse to dokazuje, da notranja nesoglasja niso. samo radikalna posebnost, temveč da se v vsem srbskem narodu pripravlja nova grupacija. Isti pojav se opaža tudi pri Hrvatih. Še pred kratkim trdno ujedinjeni v eno samo stranko, je danes razcepljenost vedno večja Najprej se je oddelila od Radića Hrvatska Zajednica ter nato z disidenti HSS ustanovila Hrvaško federalistično stranko. Nato je prišlo do konflikta med Radićem in dr. Nikićem in mnogo se govori o bližnjih disiden-tih, ki se bodo pojavili iz vrst HSS. Nova pota si išče naš narod in |m> membno postajo na tej novi poti bodo tvorile nedeljske občinske volitve v Srbiji. Ni treba, da bi pri tem volitve že same prinesle tudi odločitev, temveč zadostuje, da bodo povečale stremljenje naroda k novi poti, in to bodo sigurno storile. Zato je tudi pomen teh volitev velik in zato bodo igrale nedeljske občinske volitve v naši politiko tako veliko vlogo, kakršna občinkim volitvam navadno ne pripada. ^ lo vsa druga vprašanja v ozadje. In ne U^j^o^^^.^^ f. »i PO-bil na spor notranjo politiko v državi, kakor so sedanje občinske volitve v Srbiji in Črni gori. One bodo pokazale mišljenje H/11 spajajo na,nal de Debat» se vprašuje, če spadajo ne--kor je s«daj postava, mu ne moremo dati drugačnega sveta. Ni mogoče po novi postavi odlašati s plačevanjem. Globe sa zamudnike so tudi postavno dovoljene in poleg tega prinašajo iztir je valnicam masten dobiček, tako da jih seveda nikomur ne odpuščajo. Tak je položaj davkoplačevalca napram iztirjevalnici. Kljub temu nagla-šamo tudi danes, da je na mestu čimjv&ai-obzirnejše in človekoljubnejše posto- j ^^ panje — posebno na kmetih, kjer se denarna kriza najhuje občuti. Opoaarjamo, da Joško prodiren div-toda lahek — Golobič zvit in preudaren strašnim vratnim strelom, Saksida teh-za vlaaasfe tozadev- 'z umerjenimi pasažami, dobrim «drib---1 pitate dno t okMr. 1 j" strelomNjegova igra nI njieSfpoMrnega, naj kres od- i S^fZ^^SSt kl «a }?2£ZJC?~ loga pride v »aiTtafcriftvo s MtnbilalIN^ad d^oljnjujeta krili Br*ček in doLrtftaimi listinami o smrti ali isatnje- i Mahne Briiček je znan pojav in krasno nfu vofrika. da n» bomo sestavili ferZafeo i -knl° Skrajno nevarni so njegovi streli iz proinjo. Prizadeti, Požurite sei Josip Pataffta- Đ. Tmii: Ne moremo več pomagati; zamujeni so vsi roki. Karel 0—alj - fespk: Vaša stvar stoji dobro, kmalu bo končna rešitev. K. C. £L: Bomo pisali bolj oMimo. Tajništvo. KAM BOSTE 8U BANZS7 TrHiani, Barkerljasi, Bofasla^ tarfi, Prosečani, Opesei In astefl? KA TB-STKKI&! vabi Vas S. U., da Vam Slfisaistl na M ministra Clano Drugi dan obiska prometnega ministra on. Ciano v našem mestu je potekel v znamenju raznih slavnosti. Včeraj zjutraj je minister prisostvoval pregledu pomorščakov tržaške trgovinske mornarice, ki se je vršil v prosti luki Vittorio Emanuele III., kjer se je v ta namen zbralo veliko število lašistovskih mornarjev in Častnikov raznih paroplovnih družb. Po pregledu, kateremu so prisostvovali tudi prefekt gr. uff. Gastl, generalm ravnatelj trgovinske mornarice general Ingianni, pristaniški poveljnik Marzari in razne druge odlične osebe, je prometni minister obiskal Javna skladišča v prosti luki, kjer ga je sprejel fn pozdravil predsednik Javnih skladišč on. Ba-nelli. Nato se je on. Ciano podal v prosto luko Duca D'Aosta ter si ogledal tamošnje pristaniške naprave in skladišča. Od tam1 se je minister podal v tovarno strojev pri Sv. Andreju, kjer je med ogledovanjem raznih tehničnih priprav prisostvoval tudi preizkušnjam velikih motorjev za ladje. Ob tej priliki je imel kratek nagovor na delavce, v katerem se je med drugim zelo laskavo izrazil o razvoju tržaške industrije. Iz tovarne strojev se je podal s svojim spremstvom v ladjedelnico S. Marco. Tani, je prisostvoval splovitvi motorne lad'je «Remo», kateri je bila kumiea njegova hčerka. Po splovitvi, ki je lepo uspela, se je minister vkrcal na motorno ladjo «Vimi-nale», ki je odplula na kratko vožnjo po Tržaškemu zalivu. Popoldne je bil prirejen prometnemu ministru na čast slavnosten sprejem v sedežu Udruženja brodolastni-kov; Kmalu nato se je enaka ceremonija vršila v krožku pomorskih kapitanov. Cm 18. uri je on. Ciano odpotoval v Rim. brez obc»av!}abj& potrudi na Trsta-da tam zve, kdo bo tržaški prvaki ob ». kri lake poafeije. Napad in hrambo vežejo spojke fbaM) Vrbec, njih center je srce Čete Adrije in Benjamin njenega občinstva. Sicer je danes četa Adrije na spojkah precej revna, ker je do danes gojila defenzivno igro. Danes zahteva napad Adrije sodelovanja in pojke se v to šele viivljajo. Mesto, ki ga povsod in vedno posebej ome-/ij&aa, je vratar. Ta je Že sam na sebi, s svojimi pravicami in dolžnostmi navadno ločen od drugih igralcev. Adria ma dobrega vratarja — ako zamore dokazati, da ni njegova forma pri zadnjem srečanju bila Tupak« fel. .. »crtran po*.. IJ®J bo slaTa Radinje kmaJu «rtem- To je v glavnih potezah četa modro belih — gledana s športnega vidika in z višine, ki je nam športnikom dovoljena. Da četa jamči za časten dokaz svoje vrednosti ni potrebno govoriti. Prosveta. Zdi se mi, da vidim človeka, rokoborca, ki je Se pometal z vsemi mogočimi nasprotniki in s preeirnim nasmehom išče koga, ki bt se mu še upal pokazati. Nakrat pride, od nekod človek, o katerega moči ni de nikdo ničesar aliftaJ, in pozove junaka na jvna&i mej dan ter ga porazi. Ta človek je Prosveta. Prišla je tam iz vrste prvodivizijskik čet, borila se celo za tretje mesto, toda vedno je bilo nekaj, kar ni smelo delati računov z Adrijo, Obzorom, Gorico itd. Nakrat dolg odmor v tekmovanju, med tem Občni zbor S. U. In po občnem zboru strašen pohod te čete. Gazila je svoje nasprotnike z neverjetno laiikoto in si priborila neminljiv sloves. Povsod se je govorilo o tehniki te čete, hvalila se je njena disciplina in prorokovala Četi najlepša bodočnost. In ko smo izvedeli, da so «Ponzianini £rranti», katere je «Bdera» porazila le za 2:0, podlegli Prosveti v razmerju 5 :2, smo upravičeno obstali Kuferšin je poetal slaven. In da bo «rešp£kt» pred Prosveto še večji, evo vam MEDMESTNI ŠAHOVSKI TRST - GORICA. Kakor že favljaao, se zafe&o danas uri medmestni fca&ovski turnir Trst. Glede turnirja je 2a vse oseta* te-BtMjeno. Včeraj I—strni zastopniki TZ-sta naj so snidejo točno ob 9, uri v Bik prostorih. Navzočnost vseh je — Vodstva. TRftAftKI BLAGOVICI Cene dne 14. 8. 1926 na debelo: Zelenjava: Solata 90—100; radič 60—900; kumare 75; buče 30—70; pesa rudeča 35 do 60 pasa bela 30—50; korenje 80—00; zelje belo 80—120; vraote 00—90; fiiol v stročju zelen velik 50—90; fiftol v stročju za lužče-nje 130—200; fiiol .nov 170—200; fižol zelen mali 100—180; krompir 50; malancane 100 dol40; paprika (zelena) 180—25(0; poper zelen 200—240; prah 130—150; paradižniki 35—70; špkaača 50—60; čebula 60—«0; česen 150—250. — Sadja: «Amoli» 200; «cimbarji» 180—20»; ronglo —.—; češplje 70—100; fige 280; jabolka 80—150; hruške 80—450; breskve 50 j do <>80; grozdje 180—300; melone 80—150;! _ lubenice 50; limone 25—45 L za zaboj. j drugega KuferSina v njib četi. Biser čete .Pretresljiva živahnost na trgu po precej! Prosvete je centerhalf KuferSin. Tako po-mrtvih dneh Slednjič se je vendarle po-; polnega igralca bi bilo težko najti v vrstah S. U. udruženih igralcev. Krona čete pa HIŠNE PREISKAVE so se vršile pri bivših odbornikih tol- minskegra kazal rdeči kraški krompir, ki je pa izginil, predno je bil zložen z voza. Tudi drugega krompirja je bilo precej na trgu. Največ je bilo fižola. Imamo že lep nov fižol po 170—200 L stot. Paradižnik je narastel kot gobe po dežju. Bil je precej iskan. Toda večina resnejših kupcev se je vrtela krog kromnirja, ki je notiral edino ceno 50 L za stot. Tudi solatna zelenjava je imela pov-praševalce. Sadje je vedno lepše in uživa vedno večje zanimanje. Velike množine hrušk so vsak dan razprodane. Manj zanimanja je za jabolka. Cešpelj je že mnogo na trgu, a so že drage. Breskve gredo pod ničlo le skrajno lep, uvožen sad zamore držati ceno visoko. jm. Trgovina živahna. Vodni sadovi, kot melone in lubenice, so učiteljskega društva, tako ^^-f20111 in llživajo Primerno za* pri Podgorniku Filipu na Slapu ob; Zelenjava je večinoma iz okolice in Istre, Idriji, pri Cirilu Drekonji na St. Viški | sadje iz notranjosti dežele in starih pokra-gori. Temu zadnjemu so se pobrale vse številke in vsi letniki «Učiteljskega lista», ker je baje zaplembo zahtevala prefektura. Doznali smo, da so se vršile hišne preiskave tudi pri učiteljth-odbomikih v idrijskem okraju, povsod brez uspeha.__ Visokošolski zbor Dijaške Matice. Dijaška Maiica v Trstu naznanja, da se bo vršil visokošolski zbor dne 29. t. m. ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih akad. društva «Balkan» v Trstu. Dijaška Matica v Trsta Redili občni zbor Dijaške Matice v Trstu se bo vršil 12. septembra v dvorani D.KJ). pri Sv. Jakobu. — Odbor. ZRAČNA POSTA. Podtnl hidroplani bodo odhajali v mesecu avgustu iz Brindisija 16., 23. in 30. ob 7.30. V Atene bodo prihajali isti dan ob 14. uri Prihod v Carigrad drugi dan (v torek) ob 13. uri. Adria-Prosveta na trsteniškem igrišču Par trenutkov le nas loči "od rešitve važne uganke. Kdo? Prosveta? Adria? Poznam večinoma obe četi in vendar pričakujemo vsak s svoje strani nečesa novega, velikega, lepega. To pričakovanje je trdno, neomajno in v naših dušah gori ponos za pbe skupini, ki bosta danes morali podati "naši javnosti cvet nogometa, streti vse predsodke, pogaziti vse zakrknjence. Pričakujemo in zahtevamo kot športna javnost, da nam ti dve Četi ponudita to, kar bo dementiralo vse predsodke. Je li odveč, da se danes pred borbo nekoliko pobližje seznanimo z obema četama, ki jih, kakor rečeno Že precej poznamo. Ne ker trsteniško igrišče je postalo vsaj za danes skrivnostna sfinga in zanimati mora vsakogar, da se kolikor mogoče intimno spozna s četama, ki bosta to sfingo razgalila navzočim. Adria? Četa, ki je 2e dovršila svoje je napad Prosvete, ki predvaja nenavadno vezano, premišljeno igro, naslanjajoč se na vse poedince enako. Napadalni center pa gleda nasprotna> vrata, koliko vratarjev je že obupalo pred njegovimi streli v vrata! Kdo Se ni slišal govoriti o njegovih strelih z glavo? Korner — gol to je bilo že pravilo! Spremljata ga Kuferšin in Maček, vredna soudeleženca te čete. Krasna so krila, nekoliko pomanjkljivo levo. Spojke goje italijansko ofenzivno igro, kar daje napadu pravo vrednost. In bramba? Tako gotovega branitelja kot je Kobau se redko vidi. Njegovi vpadi (entrćes) so pravcata nogometna specijaliteta. Njegova igra mora ugajati najbolj zakrknjenemu skeptiku. Sploh pa je bramba Prosvete popolnoma prikrojena celoti čete. Vratar Dekle-va ima precej lahko delo a je tudi že razredni vratar, ki brani svoje svetišče mojstrsko. Nekoliko slaboten v padih «plon-geonih», pa je toliko strašne j ši s svojo mačjo gibčnostjo. To so belo-modri. Njih zgodovina je kratka, toda viharna in slavna. Danes tvorita ti dve četi ponos našega nogometnega občinstva — morda bosta čez leto ali še prej vzbujali zanimanje tudi pri drugem občinstvu. Pogoji so dani. Potemtakem bi bili četi popolni? Tega ne morem in ne smem reči. Človek ni nikdar popoln in kot tak ne more biti tudi nogometaš popoln, tem manj skupina enajstih značajev, enajstih misli, enajstih teles... Danes — na Trsteniku! Manjkal bo le kdor žveči v letu 1926 misli na predvojno dobo. Manjkal bo le kdor z zagovarjanjem* z h avi bolezni, kogar bo na poti zjutraj ustavil polž, ki leži čez cesto, kdor bo danes zjutraj videl na cesti črno mačko ali kaj podobnega Da naftni človek ne more in ne sme manjkati — danes na Trsteniku! Kinematografsko podjetje na V nekaj dneh bo na Prošeku otvor j en kinematograf «Ana». Tragičen konec Izleta z motornim koli Včeraj popoldne se je pripetila na cestt med Postojno in Razdrtim velika nesreča, ki bo najbrž zahtevala človeško žrtev. Okoli 17. ure je vozilo po tej cesti motoroo kolo, na katerem se je peljal 3ti-letni bančni uradnik Ivan Večerina, doma iz Reke, kjer stanuje v ulici Edmondo De Amicis Št. 9. Mož je bil namenjen v Vipavo, da bi obiskal svojo ženo in hčerko, ki se nahajata tam na letovišču; odrinil je bil z Reke popoldne, ko je končal službo, in je nameraval prebiti nedeljo pri ženi. Približno sredi pota med Postojno in Razdrtim je Večerina jiohitel neki avto, ki je vozil v isti smeri Da ne bi_ požiral prahu ki ga je dvigal avto za seboj, je Večerina pognal motocikelj z vso brzino, da bi prehitel avto. Toda radi , prenagle vožnje se je motocikelj nenadoma prevrnil; Večerina je pri tem odletel več * metrov daleč in je pri padcu obležal na cesti težko poškodovan. Nekateri kmetje, ki so z bližnjega polja zapazili nezgodo, so prihiteli k nesrečnemu inotociklistu in mu skušali pomagati. Uvidevši, da je siromak hudo poškodovan, je eden izmed njih pohitel v Razdrto, kjer je obvestil o dogodim orožnikc, ki so telefonirali za pomoč na tržaško rešilno postajo. Približno uro pozneje je zdravnik, prišedši na lice mesta dognal, da ima Večerina razen številnih prask zlomljeno hrbtenico in desno nogo v stegnu; najbrž je zadobil tudi notranje poškodbe Nesrečni motociklist je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer se.sedaj bor* s smrtjo. Nezgoda pri delu. V tovarni strojev pri Sv. Andreju se je včeraj zjutraj ponesrečil 47-letni težak Sergij Antonini, stanujoč v zagati S. Save-rio št. 3. Ko je stoječ na lesenem odru, visokem kake 3 metre, nadzoroval dvigalo, ki je dvigalo težek tovor, je nenadoma iz- SPORTNI DAN. Dane«, 15. S. 1928 ob 9. url kolesarska tekma. Odhod s Prošeka. Oh lt. vri Plavalni meetlng v Grijana. Ob 11. ari Prihod kolesarjev na Prošek, ob 15. ari. Na Trsteniku: ConcartUa - Tomrnaseo* Ob IfcJt. urL Na Trstenikn: «flnalissima» Adria-Prosveta, nogomet. Ob 18. ari Na Trsteniku: finala kasetna Adria-Prosveta. ŠPORTNO UDRUŽENJE PitpoTedijt k S. D. «Priw>rja» - Pretek odigrati danaittjo aogometmo tekao a S. K. «Valoa*. S. U. Igrišče «Obcor» . Hn»nB. - Daaes ob 11. predpoklne ec srečata na igritću «Obzora* II. Četa. «Prosvefte» osnovani četi M, D. «Rocol». Je to pravzaprav prvi javni nastop omenjenih družin, zato i« izid več kot gotov. Obe Četi naj bosta najkasneje ob 11. na igrišču. Nogomet, - Ob 14. uri nastopi mlada, a agilna četa M. D. «Rocol» proti prvo divizijski «Sparti» iz Skednja. «Rocol», ki si je znal kljub Se mlademu življenju ohraniti častno mesto v klasifikaciji II. divizije, bo napel gotovo vse moči, da se čim boljie odreže. Sledeči igralci M. D. R. naj-bodo točno ob 14. na ifriiftu: Gustmčič L, Ražem I., Vekjet, Lah L, Preprost, Seniea, Sila, Vatovec, Roječ, Babič, Ražem U. S. D, «Adria*. Danes ob 3.30 se snidejo nogometaši na določenem mestu. Naj se predstavijo vodji: Rnpena II., Štoblaj, Cesar. Koluta, Stolfa, Janoš, Vrbec, Mahne. Briiček, Saksida, Golobič, Joško in Počkaj. — Vse rezerve in boys v kopališče. Odhod s par-nikom ob 8. vri zjutraj. Vsi plavači in plavačice gotovo! — Vodja. •Toanueo* - «Concordia» Danes imamo na Trsteniku tudi to skrajno za-niuiiva trečaajn. «ConcordRa» obljublja poutati eno najbolj priljubljenih naših moštev. Naj nihče ne, - . zamudi prilike upoznati se s cConcordijo«, ki boleli ravnotežje ter padel na spodaj ležeči igrala v prihodnjem prvenstvu eno giavn& vlug! r — «Adria> - «Piomti> (Naknadnoj Samo nekaj minut! Zato bo boj ten bolj živ, ognjeviti Pridite, da vidite! - TrsteniSko igriiče. IX K. «N. T«mase«» Jutri ob 15. uri se snidejo na trsten&kem igriSču sledeči nogometa*!: Štrap, Lado, Pogoreiec L in II-, Bucik, Dotte, 2ager, Sosič, Bidovec, Janko, Muha, Culer. __ «snmvA> Ponovno vabi mladino obojega spola za vpis v klub. Veslanja veš«i člani imajo na razpolago jo!o, začetniki in žensk« pa skal«. Priporočljivo bi bilo, da bi se priglasila vsaj ena četa mlađih gospa, kar kor tudi ©na starejših gospodov is mesta. motor. Pri tem je siromak zadobil precej hude poškodbe na glavi in vratu. Po prvi pomoči, ki jo je dobil od zdravnika rešilne postaje, je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 14 dni. Dve aretaciji. Radi sleparije za znesek 18.000 lir, ki sta jo izvršila na škodo goriške podružnice denarnega zavoda «Banca Commerciale Trio-stina». sta bila predvčerajšnjim aretirani v našem mestu 41-Ietni Ivan Božič, stanujoč na Vrdeli-Scoglietto St. 8, in 45-letni Evgen Volcina, stanujoč v Sv. Križu Št. 8. Aretirana sta bila na podlagi aretacijskega naloga, izdanega od goriške sadne oblasti. Moža bosta danes odvedena v goriške zapore. Vesti z Goriškega ti Za prevozne stroške se mu odmerijo 3000 lir na leto. Prosilci morajo vložiti prošnjo (kolkovna pola za 2 liri) s sledečimi listinami: o državljanstvu, rojstni list, kazenski list, spričevalo o dobrem vedenji^ o zdravju in izpričevalo o končanih Študijah, dodati mora pristojbine 50 lir. Goričke mestne Romanje v Gorico. Tai teden je obiskalo nače mesto vse polno skupin i* najrazličnejših krajev Italije. Obiskali so tudi okoiičanske kraje in pokopališča, kjer je divjala toliko časa vojna furija. Po ulici so se BRESTOVICA sliiali najrazličnejša narečja. Danes se Kamnolom na Grmadi, pripelje V Gorico maršal Cadorna, vr- V naši občini imamo kamnolom. Nahaja hovni poveljnih italijanske armade v se na Grmadi, znanem našem hribu nad svetovni vojni Na municipiju se bo ™»Jo, kjer so se vršile ob času vojne hude TSJatrk rhrnHp v bltice- Komnolom vodi agilni naš domačin vršil oficijelm sprejem. Isatopojde v Kačič Jog Kamen marmor, bližnje kraje Podgoro, usiavje. ^^ žilnat> trpežen in zelo priljubljen. V bo V zastavah. kamnolomu se pridno dela. Zaposlenih je Pred goriškim fccttmnalom ®cd;lj dvajset delavcev, ki so vsi domačini. » . t Gotovo je, da se bo kamnolom se nadalje je stal 30-1 etni Mihael Stres iz Kreaa,, razvijal, tako da se bo lahko zaposlilo v ci je bil obtožen, da je dne 21. decem-injejn ^ nadaljnih 30 delavcev. >ra 1924. v nekem pretepu v Borjani j Za naš kamen se v prvi vrsti zanima ranil z nofem Ivana Uršiča in Karla4podjetje «Cave Illyrico-Romane», kamor Cenčiča- Uršičeva rana je bUa precej vsa proizvodnja, iiežka. Sodni dvor je obsodil obtoženca; AJDOVŠČINA, na tiri mesece in 12 dni ječe z dobroto; x>pusta, na 300 lir za ranjenca in na Tihi 335 lir za Škodo. Odprte lekarna namesto slovesna zadušnica yo pokojnem notarju Lokarju. «Edinost» je že poročala, da sta bili društvi: Odsek Z. P. D. in Žensko udruženje razpuščeni. Pri tej priliki so bili zaplenjeni Danes v nedeljo bodo v Gorici odprte Časopisi Citalnce ter vse note in knjiže sledeče lekarne: yes dan in Črez teden i niča pevskega zbora ZPD. Med notami, ki nočno službo lekarna. Cristofoletti, na Travniku 14; do ene ure pop. pa lekarni Contin, Corso Verdi 17, in Liberi, Corso 1 Smanuele 39. Sejmi na Goriškem od 16. do 22. avgusta 1926: Planina: 16. avgusta (sv. Rok). Pod kolesa je padel Ko "se je pripeljal Velikonja Ivan, 52-_etni voznik, s svojim precej težkim vozom na soški most pri Barki, je odpovedala zavora, voznik je hotel ustaviti konja, pri tem je pa padel z voza in pod kolesa. Zeleni križ, ki je prišel takoj na lice mesta, je reveža pripeljal i vasi, pa še tedaj, ko se oglašamo, sporoča-v občinsko bolnišnico, kjer se je ugo-'mo le žalostne vesti: razpust društva, pre-tovilo da je dobil precej hudo rano in poved prireditev, nesreče, smrtna kosa go-- - —»i »---—i—i— s poda rs k e neprilike itd., da o vremenu ni- so bile zaplenjene, se je nahajal tudi latinski «Requiem» Gollerja za mešan zbor. Ta «Requiem» je bil naštudiran za mašo zadušnico po pok. Arturju Lokarju. V petek 13. t. m. je imela biti slovesna maša zadušnica, a bila je le navadna maša zadušnica, ker pevci niso mogli peti bre® not. Toliko v pojasnilo občinstvu. PRVAČINA Dne 29. avgnsta se bo vršil telovadni nastop. Toliko v naznanilo s prošnjo na sosedna društva, naj upoštevajo ta dan, DOBRA VLJE. Redko se oglašamo zadnje čase iz naše da si je zlomil levo golenico. Zdravniški konsordj sa Kobarid Na podlagi sklepov občin Breginja, Du-ience, Idrskega, Kobarida, Kreda, Lju- bušenj, Iavka, Sedla in Trnovega se ras-1 da kaj tozadevno preskrbi in nam gre na pisuje mesto konsorcljakega zdravnika. Začetna plača L 10.000, aktivitetna doki ada L, 600, draginjaka doklada L 1620. Plača se zviša sa eno desetino vsaka štiri Ista. Kot sanitetni uradnik dobi še 1000 lir na leto. ti ne govorimo, ker smo tudi teh tožba že siti, O poštnih razmerah pa je na splošno že drugi dopisnik pisal. Mi se tudi obračamo tem potom do pol. tajništva «Edinosti* roko, za kar mu bomo zelo hvaležni. (Smrtna koaa). Dne 11. t. m. je umrla v frakciji Hrobeči marljiva, mirna in blaga lena, mati - vdova Marija Vrčon, hiš. 81 81 (p. d. Drajcovi), katere pogreb se jevr- i) 16.30 Jnalissinia" Adria - Prosveto no Trsteniku t Trst, dne 15- avgusta 1528. Šil ob lep: udeležbi 12. t. m. Na pokopali- » dveh vrveh iz podstrešja lekarne in to v G. DOLUNAK, Trst, Via Ugo Polonlo št 5 (prej ŠČu ip društveni kvartot ZRT)f»l p-iiilripo žft- ' vzlii^nih rmln^iiiih in nosnih ali «»nnn4 w I Via Baccki) Telefon 27-81* evoz- Izvoz* Velika za- inrf« Ar^ftaMA ----* _' _i__1__^ • * i > m. žču je društveni kvartet zapel gnnljivo ža-lostinko, ki je še povečala splošno žalost, saj je bila ranjka radi svoje mirnosti in blagega srca splošno priljubljena. Kljub vzličnih položajih in načinih, ali zopet z zapornico na vrvi ali brez tega, plezanje po vrvi z opiranjem nog na steno etc. Nastopili so tudi možje rdečega križa, ki so od- visoki starosti, bila je izredno živa in zdra- j našali namišljene omamljence od dima va in ni do zadnjega opustila svojega dela, tako da jo je popolnoma nepričakovano — sredi dela — 10. t. m. zadel mrtvoud, na katerega posledicah je tudi umrla. Globoko užaloščeni družini naše iskreno sožaljel ŠT. PETER Veselica Danes dvignejo v Št. Petru «Zaklad» Pomagala bodo sosedna pevska društva. Kdor ljubi petje, kdor rad vidi na odru vaške diletante, naj ne zamudi prilike. Točno ob 4. se prične veselica društva »Prešeren» v prostorih Kmet. društva. Mirenski godbeni krožek nas bo kratkočasil. Pri srečolovu čaka marsikoga lep dobitek. Pridite torej, meščani in okoličani, da v veliki druščini zaključimo dvajseto leto «Prešer-ix>vega» delovanja. KOBARID Vojaško letalo v kobaziškem blatu - Pilot in spremljevalec lahko ranjena V našem okraju se sedaj vršijo vojaške vaje topni Carstva, katere spremljata navadno dve letali, dvokrilnika srednjega tipa. Danes 11. t. m. nekaj pred 9. uro je priplulo eno omenjenih letal med Matajurjem in Mijo ter je krenilo proti izhodu v smeri do Kobaiida. Tal koj nad Robičem se je poznalo, J a pri motorju ne more biti nekaj v redu, ker je začel popuščati t. j. nekaj Časa je deloval, obmolknil, zopet poprijel — in potem se je videlo, da mora pristati prisiljenim potom. Letalo se je spuščalo nagloma proti tlom, napravilo par serpentin in se nato pogreznilo v ravnino med Kobaridom in Robičem nasproti Sužidu. Takoj je bilo vse pokonci, ker je bilo očividno, da se je pripetila nesreča. Hiteli smo na lice mesta, kjer je ležalo letalo na tleh ter molelo spodnji konec v zrak. V letalu je bil sergente kot vodnik in tenente opazovalec. Ker sta seveda opazila, da pri motorju nekaj ni v redu, sta se že med potjo oprostila vezi. Poiskala sta si primeren prostor za pristan je, ravnino brez drevja, le žal, da je znano kobariško blato vedno močvirnato, posebno radi sedanjega deževnega vremena, zaio so se kolesa zarila v blato, vijak je zadel ob zemljo ter se razletel, letalo pa se je prevrnilo z zadnjim koncem naprej tako, da sta prišla oba vojaka z glavo navzdol. Ob tem silnem sunku se je tenente pobil na kolenu, pilot pa na čelu, vendar nobeden ni zadobil resnih .poškodb. Sužidci so takoj pritekli na lice mesta, kjer sta bila oba ponesrečenca, v strahu, da se ne vžge bencin, že zlezla iz svojih sedežev. Tenente je obležal brezzavesten, zato so Sužidci takoj odnesli oba v vas ter napravili vse potrebne korake za prvo pomoč. Kmalu je prihitel na lice mesta tudi zdravnik iz Kobarida, obvezal ponesrečenca, v strahu, da se ne užge bencin, kupila. Nato ju je avto rdečega križa odpeljal prot* Kobaridu. Na licu mesta se je takoj nabrala tropa radovednežev iz bližnje okolice in iz Kobarida-, prišli so karabinerji in financa ter letalo za-straž^li. Vse kaže, da je bil pilot popolnoma na svojem mestu in bi se ne bilo sploh ničesar pripetilo, ako bi letalo ne imelo smole, da je pristalo ravno na močvirnata tla, česar pa z višine ni bilo opaziti. Odlomilo se mu je eno kolo, popolnoma zlomljen je vijak in pa krmilo za. reguliranje horizontalne smeri je nekoliko pokvarjeno, drugače ni opaziti nikakih poškodb. Najbrž ga nemudoma odmontirajo ter spravijo na varno, kar pa radi niočvir-natega terena ne bo ravno lahko. Pra^ vo čudo je, da se ni pripetila večja nesreča in je pilotu ter spremljevalcu le čestitati, da sta jo odnesla le z neznatnimi praskami. Zanimivo je tudi, da je bilo med svetovno vojno zadeto avstrijsko letalo in je padlo na tla prav na istem mestu. IDRIJA. Gasilne vaje Zveze gasilcih društev Idrijskega okraja. V nedeljo 8. t m. je priredila Zveza prostovoljnih gasilnih društev idrijskega okraja zvezne vaje, pri katerih je sodelovalo le četvero društev, dasi je bilo predvidenih osem. Sodelovala so društva iz Idrije, Sp. Cerknega z brizgalnarni in Pljužne na lestvah. Ajdovščina, Crni Vrh in Godo-vič niso nastopili. Kljub silnemu dežju,, ki je bil ves dan, neprenehoma, se je bilo nabralo precejšnje število gledalcev. Vajo so bile prava zanimivost za Idrijo in so se obnesle v splošnem zelo dobro, venaar ne še tako dobro, kakor bi pač morale. Po vzporedu, ki je bil naznanjen na letakih, se je vršil. A s precejšnjo zamudo, sprejem gostov pred hotelom Didič, nakar so društva odkorakala na stari trg, kjer so se vršile vaje. Društva so propeljala s seboj tudi vse ain*«a i. t. dM papirnatih vrečic ter valčkov raznih vetikosti lastnega izdelka. ugo) BABICA, autorizirana, dšplomirina, sprejema noreče. Aaele Easerscfeitz-Sbaizero, Farne to JO (po-dal)3aaa Gtnn—tiem). lastna vMa. teL 20-64. 1162 VODA «DELL'ALABjUtDA» HtOTI IZPADANJU irrfji ■ktni? ** * 4e«a posebno pri- poročlpva prou prnlppt in za opsčenje korenin. Meklemca po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovick. Trst, Via GiuBaai 42. 1240 ZAHVALA. glykol na je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo .. "T«" »labelosti, glavobolu, pomanjkanju sla-j . je splošen in energičen obnovitelj. Pro- daja se v lekarni Casteilanovicii, Trst Via Gin-Uam 42. 1220 1 ELIZm CHJNA. Jako okusen. Vzbuja težnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L i-, Dobiva se samo v lekarni Casteiianevich, Via Giuliani 42. ___ 1221 POZOR! Resna trgovina z mrtvaškimi predmeti se priporoča občinstvu. Izbera veKka in izključena Terezi'a' Gorica, Ražtelj 37, pod oboki. Zaloga v prvem nadstropju. 1038 Le^RB*¥KOV1CI Pri,a **iTici " prodajo objekti -Reške parne opekarne., -enonadstropna Z 124-°°V»* ^mlje gozd itd). Cm Pr°ia se VSc vknpaj ali parceli-rano. Ponodbe na: Banca di Credito, Flume. (1222) 18. t. m. ob 10. preti kat. občini Padsiče ob cesti iz Tr»U v Bazovico preture na 10. pr. p se proda v soba 36 t»kajfaije prisilni dražbi nepremičnina ležeča v . ~ . P»ds*e ob cesti iz Trsta v Bazovico nad Sv Ivanom vL št. 527, hiša pol. it 92 x gospodarskim poslopjem, dvoriščem, vrtom in trav- r^lTS114 f- L Najmanjši ponudek L M25.33, vadij p« L 983.80. je zve Podrobnejše v sodni pisarnici in pri dr. JasipIT Vilfanu* __1225 h\L °t* 10' P1"?^0"** se bo v »obi 31 tn-kajšnje preture prodajale na javni draibt posestvo tab £ l&at 6t ^ 2728 * tafc^ st 3810 k. o. Opčine, Gre za kmetsko sestvo s hišaco, vrtom, travnikom in npvo, cena L 6502.30. Najmanjši ponudak znaša njeno so «34.80, vadij pa L 651 ^TShS£Sm%Sai na„.r.a*Pol»Ž° v sodni pisarnici in pri dTjo- 1224 sipu Wil£»nu. ŠŽ^ntrTč?**' gospod, ločen. ' -V ^epem Prins°«kem mestu, želi se--^aieno gospo aH gospodo, po v s vrh o ženitve. Resne ponudbe na .Edinost, pod šifro .Ponovitev sreče, -____1242 UČENKA za trgovino mešanega blaga v veČini okraju se sp^jme takoj. Ponu&e pod Poš^Tle™ zeče Trnovo pri H. Bistrici St. 99. lllf osti po zmernih cenah. Bersa, Gorica, Corso Verdi • 47' lL__1250 GOSmNKARJA išče društvo -Jadran,. Pisirene £nudbe do 20. t m. na odbor. Via cQl7CZ P' __1251 ^ enonadrtropna hi5a z dobroidočo go- fe^sirt"---^^ v ali obrt. Pojasnila Idrija 424. inventarjem. Hiša pripravna za vsako trgovino tilna pri Tončku*, 1232 daje «G< pomočnika 1252 SOBNO slikarskga in pleskarskega sprejme takoj Mira Vičič, Postojna 7. VELIKA železna blagajna it 5 , proda po nizki cem. Naslov pn upravništvu. "254 ZAHVALA *»>'«» P« dokazih tolike ioUke1tA i*"®«*« sočutja pove! dom bolezni ter prerane in nenadomestljive iagube IVANKE i^00^ »^nfiti se vsem onim do->°tcU 114 ^rikoli način po- ^ec^oniKJv«*!, godcem, dekletom in fantom, ki sonomh poko^co, cvt}e in sveče, aadalje^ ""^LT .lo,!Prmli pokepiico na posled^ poti. brčna hvala vsem. vsemi 871 ! VIDMA*, JEREB in ostali sorodniki Hfcr liBUiiBkm vzartocH VetoeJaa priredi od 4. do 13. septembra L Psialan ko marta p _ UBLj^A1 V "jESENI Kazstava obsega sledeče panoge: poljedelstvo mlekarstvo, vrtnarstvo, čebel^T vin^^ivj i ztvmorejo, avtomobilizem, radij, umetnost, splošni razstavo industrijskih izdelkov, zdravstvo kd. ; Obiskovala bodo deleže! sledečih olajšav: ! 50% popust na jugoslovanskih železnicah 3056 Dopust na itakjanskih žeknicah. — Lir 12 konzularni Vlzuf" — Legitimacije, ki dajo pravico do imeno-vanih znižani, prodajajo po Lir 16 pri komisarju razstave CMomI a«vod G. č^ovin T Trst, VilE XX Settembre 65. L - Telefon 33-17. , . " / rc**rbi se konzularni vizum in dostavi legitimacija. K gornjemu znesku naj se doda še Ijt 7 za poštne in režijske troške. 870 1926 o Srčno se zahvaljujemo sorodnikom, dijaškim in športnim društvom za sočustvovanje in podarjene vence, prijateljem in znancem za tolažbo in so-žalje, ki so nam ga izkazali o priliki smrti našega predragega Dragota Grunt ar j a Posebno se zahvaljujemo še g. Ženkotu in gospej za ljubeznjivo negovanje bolnega sina ter gg. zdravnikom in sestram v dež. bolnišnici za pomoč v zadnjih urah in govornikom, ki so s« z ginljivimi besedami poslovili od nepozabnega pokojnika. BAZOVICA. 14. avgusta 1926. 868) Žalujoče družine GruMar-Urbantlč, ODLIKOVANA DISTILACIJA FRAN ŽAGAR v TRSTU javlja svo^m cenjenim odjemalcem, da je poverila gospodu Ludviku Gržini genenriiio zastopstvo za Julijsko Benečijo začenši s pondeljkom 16. t. m. in samo za malo časa V vseh oddelkih prodajamo mnogo sezijskih predmetov po zek> znižanih cenah. crepe , sama svila eaobarvna Pyjamas popeline..... Naramnice svitene, s kostjo Robci, beli, batist..... Podveze, svilene Crepe Reclame v velikanski izberi......... Crepe fantazija, solidne barve Crepe fantazija, velike kocke Lahko poletno blage, fantazija dvojna visokost . . . Shantung, modem, škotski . Gobaoto blago za kopalne piašče, enobarvno 160 cm S L 18 — n 27-50 n 38-— » 88 — L 79-50 K 7-50 • 1-30 • 2-50 ■ ■ L 1-85 » 3.— m 3.80 » 6.10 m 8.20 NOGAVICE Molke: žs fantazija tisk. L 2.20 iz sukanca, močne . . . 3.60 iz sukanca, črtane . , 32.- Kopafiri plašči izdelani od 45.— naprej iz sukanca, kockaste . svilene, moderne risbe 4.40 6.40 7.70 Zanske: • bombažaste L 2.20 iz sukanca prozorne . „ 4.90 iz sukanca, zelo prozorne „ 6.90 svilene, močne . . „ 6.90 svilene, posebna vrsta . 7.70 SV1LENINE Crepe de Chine, moderne barve..........L 12.— Shantung, v vseh barvah . , 15.— Foulard, fantazija......25 — Svila, bordure.......50._ Nadalje nešteto drugi* predmetov po izredno nizkih cenah TRST Corso V. E. III, 16 Corso V. E. III, 16 i I .ie* 5 Kifle eijta (M poste Najnižje konkurenčne cene. PRODAM SAMO NA DEBELO IttMlM s plutcem češkega izvora, luči In svetiflk, jedilnega oroetf«, ŠKAFOV, VStflRprve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za tekočine, strguij, mlinov za kavo, ko&Iov, ponev, ščipalk zaperilo, llkalnlkov in vseh drugih potrebščin iz železa, cinka in pokositrenega železa' F R A T E L LI LEDERER TMT — Via O. Oatatti 14 nasproti glavna poŠta — TRST i JULES VERNE: (97, Skrivnostni otok tDjIJe na IV.strani) MALI OGLASI BERLITZ-SCHML Vi"F4t,i0 <•"* M- ^ prevodi v vseh jezikih. (1203 DIJAKA sprejmem v popolno oskrbo. Strogo nadzorstvo. Klavir na razpolago. Justa MandeJjc, Ljubljana, Resljeva cesta 3, IL 1259 GOSTILNO, vinotoč, buffet dam v najem; gostilno in buffet, v sredini mesta prodam. Via Sapone št. 5, gostilna. 1260 GLASOVIR, dolg, znamka «Bayer» se odda radi pomanjkanja prostora, Ruggero Manna 3, Grižon. 1255 ČEVLJARNICA, stara, v dobrem kraju, prostor pripraven za vsako obrt, se odda po dogovoru. Ruggero Manna Grižon. 1256 BABICA, diplomirana, »prejema noseče. Via Ma-donnina 10. 1257 SOBO, me b U ran o, oddam takoj. Meljavec, Via Stoppan« 5, IL, desno. 1258 LAMBDA prodam ali zamenjam z 501, razlika v gotovini. Indšan-Scoat, ridecar naprava; skupina 12 HP, 65 volt, ugodna prilika. Cernuschi, Trst, Fabio Severo 73, teleion 41-95. 1261 BABICA, avtorizirana, sprejema slovensko. Slavec, Via Gfcztia 29. noseč«. Govori 1241 godke površine voinje ter Se poudaril, kal^o se je ujetemu sopotniku Lip no razjasnil razum, ko je med najhujšim vremenom prišla na dan njegova mornarska nrav. Zapuščencu ali pravzaprav neznancu — .— Vi torej upate, Cir, da napravimo iz lakaj zadnjega naziva so se tovariSi opri- zopet človeka? je vprašal poroče- jeli — so odkazali za bivališče eno sobo valeč. — Jaz to upam,» je odgovoril inženir. Po zajutrku so Cir Smith in tovariši zapustili granitno hišo in se podali na obalo. Izkrcali so ostalo blago Bonaventure; toda tudi po pregledu orožja in orodia ni mogel inženir dognati kaj natančnega o osebi neznanca. Prešiči so bili dragocena pridobitev za. otok Lincoln. Gnali so jih v stajo, kjer so se kmalu udomačili. v granitni hiši, odkoder ni mogel tako lahko uiti. Pustil se je voditi brez upi-■ j ranja. S skrbnim ravnanjem so upali, da je .Harbert opisal do-! S^ ^u^colnu^ ^ posebno Medtem je Nab v naglici pripravil za-jutrek, ker poročevalec, Harbert in Pen-croff so hili silno lačni. Med jedjo si je Cir Smith dal pripovedovati vse podrobnosti o otoku. Strinjal se je s prijatelji v »Popolnoma pravilno je, Harbert, mu je odgovoril inženir, da polagaš tako važnost zlasti na to okolnost. Nesrečnik se bo dal morda ozdraviti in le obup ga je privedel do njegovega sedanjega stanja. Tu bo našel svoje vrstnike, In ker v njem duša samo dremlje, bo naša naloga rešiti ga!» S sočutjem je inženir prisostvoval, ko so brodolomnika z otoka Tabora pripeljali iz sprednjega dela Bonaventure in ga izkrcali. Nab pa se ni mogel temu dovolj načuditi. Komaj j« nesrečnik stopil na suho, je hotel ubežati Toda. Cir Smith se mu je približal, položil odločno svojo roko na njegovo rame ter ga prijazno gledal ▼ obličje. Oni se je umiril, kakor da jfc premagan, povesil je oči in glavo ter se prepustil brez volje vplivu, Id. mu je bil nerazumljiv. «Ubogi zapuščenecU je zamrmral inženir. Cir Smith ga je pozorno promatral. Na prvi pogled ni bik) na tem pomilovanja vrednem bitju nič človeškega in vendar se je Ciru Smithu zdelo, kakor poprej že poročevalcu, da vidi v pogledu nesrečni- | tega ne bilo, "bi ne btti našli nesrečneža in ( škaCse mi idi primerno sidrišče." kovem nekakšen odsev razuma. i mi ne bi imeli enega tovariša več. — Ali ni predaleč? menili so se, da napravijo majhno smod-nišnico zunaj granitne hiše, ali pa da shranijo te predmete v hodnik, ki je vodil iz stanovanja k jezeru. Tam se jim ni bilo treba bati eksplozije.« VVsekakor pa niso nameravali zaradi te najdbe opustiti rabo piroksilina, ki se je dal izvrstno uporabiti. Ko so izkrcali Bonaventuro, je dejal Pencroff: «Gospod Cir, mislim, da bi bilo dobro* če bi spravili ladjo v varen kraj.» — Ali ni ustje Hvale primeren kraj za to? — Ne, gospod Cir, je odvrnil mornar, ker tu bi ladja preležala polovico časa ne pesku in to ni dobro. Pomislite, da je naša ladja izvrstno vozilo, krepko je kljubovala vetrnim sunkom, ki so nas na po-* vratni vožnji tako silno napadali. — Ali bi je ne mogli v reki držati T rikanec, sodeč po imenu «Britannia». Iz pod razmršene brade in divjih lasi je inženir vendar spoznal v neznancu predstavnika anglosaškega plemena. «Toda, se je obrnil Gedeon Spilett k Harbertu, ti nam nisi še povedal podrobnih okolnosti o spopadu z divjakom. Ce bi ti slučajno ne bila prišla na pomoč, ne bi bila vedela drugega, kakor da te je zadavil. — Pri moji veri, je odgovoril Harbert, tu sem zares v zadregi, kaj bi povedal. Bil sem zaposlen s pobiranjem rastlin, ko me je prestrašil neki šum, ki je prihajal z drevesa. Komaj sem se utegnil ozreti... Ta nesrečnik je bres dvoma čepel nad menoj na drevesu in se hitreje, kot morem jaz pripovedovati, vrgel name in če bi ne bilo gospoda Spiletta in Pencrofta... — Ti si bil v resnici ▼ resni nevarnosti,. — To že, toda ustje reke ne nudi nikake sinko, ga je prekinil Cir Smith, toda če bi 1 varnosti. Mali zalivček, ki je obdan od iiktro nA Kiln Vu nKJM »niSl! luuiuiln JI* tn t — i__- *____•__i •__•____ • j_i«* . i IV- tUMSOBTt Trst, dne 15. avgusta 1926. temveč tudi radi samih nastopajočih Oseb, kjer je vsaka zase, skoro bi rekel kristal, izlusčen iz oseb bivajočih in živečih, med in z našim narodom v prejšnjih Časih, ki pa se kljub temu vseeno lepo zrcalijo tudi v časih sedanjega stoletja, kajti •Matiček in Nežika sta predstavnika duhovitosti, zdravja, jedrnatosti in šegavosti našega kmetskega še ne pokvarjenega naroda. Obžalovati je, da se ni vršila ena uprizoritev že v soboto zvečer, kajti na ta način, bi prišli oni, ki imajo radi smeh, še preveč na svoj račun. O igri sami nočem preveč pisati, sicer bi kdo rekel, da jo na tem mestu premalo hvalim, zato pa pravim h koncu resno: žal mu bo, kdor bo izostal od te veselice, ker malo je tako mnogo nudečili iger. Iz triaSke pokrajine SEŽANA. Tržno poročilo. Na 12. avgusta t. 1. je bilo na prodaj v Sežani 715 glav živine in sicer: 346 volov in krav, 85 telet, 208 konj in 276 prašičev. — Cene goveje živine od 400—420 Hr za stot žive teže. Teleta 700 lir mrtva. Konji jugo-slovenske pasme do 4000 lir glava. Prašički tedenski od 80—140 lir glava. Kupčija v obče dobra. Prihodnji tržni dan bo radi nedelje v pondeljek 23. avgusta, t. 1. Belka pokr&SIna ILIRSKA BISTRICA. V eni zadnjih, Edinosti ste pisali, kako naj se vsak udejstvuje s tem, da piše Iz svojega kraja novosti. Odzvali so se od povsod, posebno pa mladina, toda le od nas se ni nihče. Mladina spi, a starina je startna in ni za rabo, ampak samo da «varje dom in babo»! Imamo mnogo študentov prf nas, kateri so po šoli v inozemstvu in tudi v Italiji, toda od teh se nihče ne zgane. Moramo pa mi stare «mrhe» pdsati. Z našim poteštatom smo še precej zadovoljni, saj smo ga poznali že prej. Pripravil nam je «policaja», kateri je z ene strani res potreben. Po stezici, katera vodi na postajo in je edino za pešce, so vozili koledarji; motorji in vsa golazen. Sedaj je pešec vsaj varen da mu kak zlomek nog ne povozi. Policaj je več takih prijel. Le to ni prav, da je napis na tablici samo v italijanščini. Zakaj ne tudi v slovenščini, saj hodimo tudi mi Slovenci po stezi? Kaj misli g. podeštat? Prosimo da se to popravi, t. j. da se napiše tudi po slovensko!!! Letoviščarjev imamo tudi še precej, večinoma iz Reke. Bilo bi jih gotovo več toda en križ je stanovanje, a drugi je vreme, ker je letos gotovo «pasje lefco». O društvenem življenju pa rajši molčim, ker še tako imam malo črnila v steklenici. Imamo tudi eno «Piazza», katero so krstili še pod prejšnjim odborom občine, pa ne vem, zakaj se ne imenuje tudi «trg». Ali so gospodje mislili, da bi se piazza in trg skregala in naredila «barufo»?_ Vesti iz Istra OIymp, Opatija. Danas, u nedelju 15. t. mj. gostuje u Opatiji proti našoj domaćoj družini po prvi put jaka družina I. SI. sp. ki. Maribor iz Maribora. Iako nam navedena družina je posve nepoznata, to ipak po lijepim rezultatima postignutim na najboljim hazenara a u Jugoslaviji možemo ju smatrati za vrlo jakom. Momentana izvrsna forma naših 01ympijaŠica jamči nam, da će biti igra vrJo interesantna i napeta. Utakmica odigrat će se na «Lidu» po kraj mora. Za ovu utakmicu vlada veliki interes med svimi ovdašnjimi športniki in krugovima. Početak utakmice u 5 p. p igra se po svakom vremenu. 6RNI KAL. Poštne razmere. Odkar imamo novega poštarja, ne dobivamo več redno pošte. Prej smo prejemali našo «Edinost» redno vsak dan, a sedaj ne več. Mi smo mislili, da vsaka nova stvar mora biti tudi boljša. Uračunali smo se. Prosimo pa poštni urad v Kozini, naj stvar preišče, da ugotovi, ali se morda ne zadržuje naiša pošta preveč časa v Kozini. MČKOVLJE. Veselica društva «Primorsko». Kakor že javljeno priredi naše bralno in pevsko društvo «Primorsko» danes ob 3. uri in pol pop. vrtno veselico s petjem, dramatično predstavo in plesom. Sodelovalo bo več bratskih društev. Nadejamo se, da nas danes v obilnem številu obiščejo ljubitelji naše lepe pesmi iz sosednih vasi in tudi tržaški izletniki. BEKA PRI KLANCU. Veselica draitva «Lilija». Kakor že javljeno priredi danes ob 3. uri pop. naše izobraževalno društvo «Lilija» veselico. Spored je sledeči: 1. La spigolat-rice di Sapri (italijanska deklamacija), 2. I. pl. Zaje: Vesela pesem (poje pevski zbor društva «Lilija» iz Beke, 3. S. P.emrl: Kmečka pesem (poje pevski zbor društva «Slavnik» iz Klanca, 4. A. Lajovic: Ples kralja Matjaža (poje pevski zbor društva «Ve^iec» iz Kozine, 5. I. I.: Nevesti (poje pevski zbor društva «Zora» iz Prešnice), 6. A. Hribar: Hišica očetova (poje pevski zbor društva «Skala» iz Cernotič), 7. Voščilo za god (burka v enem dejanju). Po končanem sporedu prosta zabava za stare in mlade. Med odmori in pri prosti zabavi igra znana godba iz Doline. & Znanost m umetnost PRIREDITVE NA PROSTEM. Ne mislimo pisati o onih veličastnih manifestacijah dramske umetnosti, ki so se prejšnja leta vršila na videnskem gradu, ali morda o onih, ki se vršijo letos v Vero-ni. Vse to je preveliko za nas, ki smo bolj skromni, in zato bom pisal le o skromni ■prireditvi vipolškega društva na gradu Teuffenbach v Vipolžah. Vse ono veliko, kar sem prej omenil, je le za primer: Medtem namreč, ko se vsa Italija čudi enemu igrandioznemu pompu, velikim scenam, osobju, lepoti posameznih prizorov itd. ve-ronske prireditve, smo bili tudi mi, revni Jšlovenci deležni nekaj takega, nekaj podobnega. V mnogo zmanjšani obliki sicer, | zato pa tem lepši. Verona ima oder, ima ravno prvi na vrsti in pri njih so tudi kulise Ud., vipolSka prireditev se je vršila na prostem, v sami naravi, v gozdu. Opozoriti moram de na nekaj: morda je premalo razumevanja med nami za to lepo stvar, ne znamo je ceniti dovolj. Toda mislite si, da bi mesto vipolške mladine na onem prostoru nastopila katerakoli družha poklicanih igralcev in da bi nastopila zvečer, ko je tema in bi samo reflektorji razsvetljevali oni prostor, luč, ki bi ustvarila še vse drugačno podobo onih temnih hrastov, gosto drug zraven drugega rastočih, da bi poleg tega imeli morda še kako drugo igro, bolj našo, kaj hi lahko nastalo? Prfreditev, ki bi nam bila v ponos. In zdi se, da pri nas do danes nismo imeli še nobene take prireditve. Nikjer, v vsej Sloveniji, če ne morda v onih starih časih ko so predstavljali stičenski menihi Kristusovo trpljenje. O tedanjih prireditvah nimamo nobenih točnih poročil, le to vemo, da so se vršile in v slovenskem jeziku. In prvi tak poizkus igranja v goli naravi smo doprinesli mi, kulturno najbolj ovirani del naroda. Torej, kako je bilo? — Vipolško društvo «Vrtec» je priredilo strahotno igro: «Fer-nando, strah Asturije». Roparsko zgodbo, ki ni zahtevala nič manj kot 100 igralcev. Poudaril sem že prej, da igra ni bila ravno srečno izbrana. Je ena izmed onih iz zbirke ljudskih iger, ponesrečenega parkusa dramske propagande med našim ljudstvom. Toda vipolška mladina je vzela delo resno in ga je dobro izvedla, le žal, da ni mogla igrati konca, ker je na koncu II. dejanja pregnala ljudi ploha. Za tako veliko igralcev bi torej bilo treba ogrottmega odra. Toda znali so si pomagati. Na gradu g. barona Toifenbaeha je za tako stvar prostora dovolj in krasnega naravnost. Naša mladina je izbrala kos močnega hrastovega goeda, ki leži v rebri. Pred gozdom je postavila platneao zaveso z odprtino, oderski podobno. To je bilo vse, kar je bilo odrskega zraven. Kjer je stalo to ogrodje, je dolžina najmija, na nasprotno stran pa se pričenja znova dvigati. To je prostor za sedeže, ki so znova amiiteatra-lično dvignjena. Vsa igra se vrši torej v tem naravnem gozdu. Kolikega pomena je to, naj nam pove samo en primer: Fernando, ko se vrača v tabor, hofii do glavnega og-nja po gozdu navzdel najmanj poSdrugo minuto. To je, recimo 90 korakov. Ves ta čas ga je videti in slišati. Srečuje več straž, katere vse ga pozdravijo zelo spoštljivo. Vtis je to*ej nehote mogočnost in prostra-nost gozda ter velika disciplina roparske tolpe in mogočnost poglavarjeva. Kaj bi Vam govoril nadalje. Le eno še: Upam, da g. baron Teuffonbach ne bo odrekel sveiega prostora, kadarkoli bo napro-šen, ker ni ga lepšega od tega. Njemu v čast bodi povedano, da se ni lwanil niti za hip, ko ga je vipelška mladina naprosila pemoči in usluge. 2elim poleg tega, da bi ta znamenita prireditev naših društev ne ostala edina in da hi se kaj kmalu zopet videli na vipeškem gradu. DR. LUBOR NIEDERLE: Narava in kultura starih Slovanov (Nadaljevanje; gl. tudi «Edinost od 29. VIL, 1., 3., 5., 8., 10. in 12. VIII.). (S pisateljevim dovoljenjem prevedel dr. Jeafcim Ražem) Mnogo večji vpliv na Slovane je imel pravi Orierrt v ožjem pomenu besede od Turkestana do Perzije, Sirije in Male Azije. Imel sem priliko zgoraj razložiti, kako se je vpliv teya Orijeota ojačil v IX. in X. stoletju že do take mere, da je orijentalna trgovina objela naravnost skoraj celo Slovanstvo, neglede niti na posredni vpliv, s katerim je učinkoval potom zorijeatalizirane bizantinske kulture. To so bili predvsem predmeti drobne umetnosti, dnevne potrebe in nekatere vrste orožja, ki so preplavljali vzhodno in deloma tudi zapadao Slovenstvo. Vidimo tja do Orfre množine nakitov orijentalskega izvora, posebno srebrnih, vdolbenih s finim filigranom, in to tako v slovanskih gro-bovih kakor tudi v zakladih, ki so jih trgovci poskrili. Orijentalsko orodje je predvsem zastopala sablja, meč, potem sekira, okrogiasti oklep in špičaaia čelada (železna kapa), mogoče tudi prapor. Toda tudi vsi pojavi v slovanski kuituri so istega izvora. V hiši spada sem čertog (dvorana), v obleki razne vrste dolgih sukenj, gubaš tih šaravar (Širokih hlač), in visokih bar-vanih Čevljev in kalpakov (pokrival), nadalje racne vrste dragocenih tkanin, v kolikor niso bile bizantinskega izvora. Iz orijenta je prišla navada se briti ali si plesti lase v kite, piti kumis (kobilje mleko), rabiti začimbe, loviti s pomočjo sokolov in jastrebov, gojiti nekatere vrste plemenitega sadja (hruške), kuhati pivo iz hmelja. Trgovcem, ki so prihajali z orientalskim blagom, bi pripisal tudi vpeljavo iraških mer in utež, event. tudi duodecimalnega čitajočega sistema, ako ni bil isti k Slovanom prenesen že potom stika s Skiti in Sarmaii. Tudi verstvo ni ostalo brez vpliva, četudi tu nI vse jasno (pre-vzetje Chorse?, Stmargla?, češčenja ognja?), in kameniti vzhodni spomeniki so izzvali pri Slovanih posnemanje in prevzetje izrazov (kumir, istu-k a n, balvan). Tudi ruski naziv za gomilo, na kateri je stal spomenik ( k u r g a n), je vzhodnega izvora. V socijalnem življenju ne vidimo v začetku srednjeazijalskega despotizma ali madžarsko-haaarske razdelitve civilne in verske oblasti, toda če je ustanova županov, kakor domnevam, tur-kotatarskega (in to avarskega) izvora, je Orijent v tej smeri živo prodrl v slovansko socijalno organizacijo, na vsak način Že pred IX. stoletjem. In gotovo so biti tudi knežji haremi pod tem vplivom. Vzhodni Slovani so bili seveda na tt vplivi povzročali tako zbližan je z Orijentom, da je tvorilo podlago poznejšega velikega razčirjanja ruške politične moči, narodnosti in kulture na vzhod. V očki zvezi s Orijentom je bil na koncu L tisočletja tudi vpliv bizajitin-rske kulture. Kajti tukaj ni več učinkovala nova faza stare grške kulture, ampak antična rimsko-grška podlaga, nasičena od VI. stoletja skozi in skozi z Orijentom, posebno z vplivom Sirije in Perzije. Zato je tudi kaj težko reči, kaj je od: izdelkov, ki nosijo na sebi orijentalni značaj, prišlo naravnost iz Orijenta, in kaj iz bizantinskih delavnic, ki so bile osredotočene poleg Carigrada glavno v Siriji. Bizantinski vplivi so prihajali k Slovanom Že pred X. stoletjem, in to k ruskim in južnim. Posebno tisti, kateri so bivali na Balkanu (izvzemši Slovane ob Jadranski obali, na katere je vplivala Italija), so bili popolnoma pod bizantinskim, carigrajsko-sol unskim vplivom. O njihovi usodi in kulturi pred X. stoletjem nimamo vesti, toda' to, kar kažejo grobovi in druge najdenine v notranjosti polotoka (tudi v Albaniji in v Dalmaciji) iz VII. in VIII. stoletja, je popolnoma bizantinsko. Nakiti in posoda so delani skozin-skoz v bizantinskih delavnicah, in nakite iz istodobnih slovanskih in nomadskih grobov na Ogrskem smatram ravno tako po pretežni večini za izdelek istega izvora. Tudi na zapad je šel od konca IX. stoietja ta vpliv, četudi v drugi smeri'. Ko so L 863. prinesli grški verski glasniki na: Moravsko krščanstvo in prve svete knjige v slovanskem jeziku, so gotovo učili tamošnje Slovane tudi na-daljnih znanosti: pisanja, računanja in gršfee razdelitve časa Podlaga gla-goiice in eiritice je grška pisava. In s krščanstvom je pri&o v tej dobi tudi drugo blago na Veliko Moravsko, Češko £n dalje. Toda to ni trajalo dolgo in v »celoti ni bilo tega niti mnogo. Značilno je, da prve krščanske cerkvice na Češkem nimajo na sebi ničesar bizantinskega. Zalo pa se je na Ruskem ta vpliv zelo razmnožil. V početku je Rusko sicer podlegalo bolj Ori j en tu, toda ko je btio preneseno krščanstvo z Grškega, ko si je Vladimir pripeljal grško princezinjo, mojstre-umetnike in krasnih stvari iz grške Kor-sune, ko so bile stavbe prvih svetišč v Kijevu in drugod (in gotovo tudi obnove Knežjih dvorov in drugih odličnejših hifi) poverjene iz Carigrada pozvanim mojstrom, ko so se hodili učit prvi slovanski adepti v Carigrad. Kor-suno ali tudi ▼ Antijohijo, se je situacija obrnila in bizantinski ali bolje rečeno bizantiasko-orijentalski vpliv je prevladal vpliv Orijenta. V gmotni kulturi se to kaže najsOnejše v zlatarstvu in v vojafitvu. (Dalje.) no na tleh v njenem stanovanju. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrla. Na telesu ni imela niti srajce, noge so ji bile ovite t stare cunje. Nekateri telesni deli so bili otekli, kakor sploh pri ljudeh, ki od lakote poginejo. Hranila se je z odpadki, ki jih je pobirala iz korita sosedovih prašičev. In ta skopulja je zapustila nad sto tisoč čehoslovaških kron. Umrla j.e radi prevelike skopostL Gospodarsko društvo „Pri TlrolciT Sv. Marija Magdalena zg. 77 razpisuje službo TOČAJA Nastop službe z 19. septembrom. Pismene ponudbe na odbor. §72 hišo z 29 stanovanji, velik vrt, L 160.000; hiio z 18 stanovanji, 9 prodaj&Ien, L 180.000; hOo z 10 stanovanji L 59.000; Hiš« s 7 stanovanji in majhnim vrtom L 50.000. Vila v Portorose se zamenja s stavbo v Trstu. Ceae dogovorne. Posredovalci izključeni. LODOVICO ROTK, JAKOB BEVC arama ta ilatama Trsi, Campo S« Otacomo S Zlato kupuje v vsaki množini po najviših cenah Krona plačuje višje kot v »i dragi. raznovrstnih ur in slateoino. (854 V skladišču vina Trst, Via G* Caprin 4 je vedno na razpolago velika množina prvovrstnega istrskega in vipavskega vina, tro-pinovca in maršale. — Pošiljatve tudi na deželo. Priporoča se gostilničarjem in družinam za obilen obisk lastnik (822) Franc Tomažič. StaSo plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Briljants, plaiis. ZO-krsoske zlat! kosale Albert Povh — urama Trat« Via Maszinl 46 841 LUiai