Iz državnega zbora. Dnnaj, 21. maja. KršČanska slovanska narodna z veza. Govorilo in pisalo se je zadnje dni mnogo o tem, kaj naj storijo slovenski, hrvatski in rusinski poslanci nasproti češki obštrukciji. Eni so zahtevali, naj se pridruži naša zveza Gehom, drugi so to zopet odlodno odsvetovali. Zveza je imela v tej velevažni zadevi mnogo dolgotrajnih posvetovanj. Slednjič se je sklenilo soglasno: »zveza želi redno delovanje v zbornici in terja izvolitev jezikovnega odseka<. S tem sklepom je izrečeno vse! s tem sklepom ne žalimo Cehov, za ktere se je zadnje dni zveza med vsemi desničarskimi strankami pri merodajnih osebah poganjala edina. Mi namreč želimo, naj se Gehom dajo njihove pravice; a ob enem ne smemo pozabiti na sebe; zato zahtevamo izvolitev jezikovnega odseka, ki ima skrbeti za to, da se narodne pravice ne bojo kratile nobenemu narodu. Vprašanje je seveda to: bodoli Poljaki s tem predlogom zadovoljni, in nadalje: kaj porečejo k temu nenasitljivi nemški narodnjaki. Za Haložane. V poročilu c. kr. vlade na državni zbor, kako se je razdelila sklenjena podpora, čitamo: >Podpora se je v obče prav dobro izvela, le v okrajih Celje, Feldbach in Hartberg še bo treba podpore kakih 4000 kron, ki so se že izročile na podlagi zakona graškemu namestniku. Posebna podpora, kojo je zahtevala tudi v državnem zboru sklenjena (Žičkarjeva) resolucija, morala se je nakazati ubogemu vinogradniškemu prebivalstvu v Halozah, ki je vsled različnih nesreč, predvsem vsled trtne uši in plesnobe, močno oškodovano in živi v veliki bedi. Da se prebivalstvu omogoči vsaj vsakdanji kruh, nakazalo se }e namestništvu, da razdeli 60.000 K v podporo. Vlada pa se ne zadovoljuje s tem, ampak se resno peča z vprašanjem, kako bi se moglo prebivalstvu tudi še drugače pomagati z državnim denarjem, da si zopet prenovi vinograde. Vse potrebno se je že ukrenilo«. Vidi se iz tega, da je posl. Žičkar storil vse mogoče za naše vrle, a sedaj bedne Haložane. Zmaga Čehov. V zadnjem »Slov. Gosp.« ste čitali, da so krščanski socialci skušali preprečiti češko obstrukcijo s tem, da so predlagali, naj se sploh vse prošnje dobesedno ponatisneio v sejnem zapisniku. A ko so se Cehi na podlagi opravilnega reda uprli temu predlogu, ga je poslanec Wohlmeier zopet umaknil. V seji 17. maja je pa Čehom pretila druga nevarnost. Glasovalo se je o neki peticiji po imenih. Izid glasovanja pokaže, da je bilo v zbornici manje kakor 100 poslancev; proti dotični prošnji je glasovalo 93 poslancev, za njo nihče. Predsednik dr. Fuchs izjavi, da to glasovanje ni bilo postavno; preložil je torej sejo za pol ure Temu so se uprli na vso moč Gehi; toda predsednik odide iz zbornice in seja se je pretrgala. Ko se pozneje dr. Fuchs zopet povrne v zbornico, da število navzočih poslancev prešteti; bilo jih je 123, toraj v zadostnem številu. Hotel je toraj sejo nadaljevati. Toda Gehi so se mu uprli z novo močjo. Dokazala sta dr. Pacak in dr. Herold, da predsednik bi bil moral v tistem trenotku, ko je videl, da ni 100 poslancev v zbornici, sejo zaklučiti, drugo sejo pa pismeno naznaniti. Dr. Fuchs se izgovarja sem ter t\e. Slednjič se pa Čehom vendar uda, sejo zaključi in prihodnjo sejo naznani pismenim potom. A seja za sejo se trati samole s tem, da se prebirajo dobesedno došli dopisi in se glasuje po imenih. Dokler se Cehom ne dajo pravice, ne bo rednega delovanja v zbornici. Interpelacija. Predlog. V seji 18. majnika je vložil poslanec Žičkar interpelacijo zastran dvojne mere, s ktero postopa državno pravdništvo v Celji nasproti nemškemu in slovenskemu časniku. Med tem, ko dovoli, da sme »Deutsche Wacht« vedno zmerjati Slovence, zasega opetovano slovensko »Domovino«. V isti seji je poslanec dr. Gregorec vložil predlog, naj se vstanovi na Spodnjem Štajarskem obrtna šola. Slovanski obrtniki morajo svoje skušnje delati v nemškem jeziku v nemSkem Gradcu. — Narobe svet.