Posamezna številka 2 K Šlev. 208. •SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jogo* alavlje in t LJubljani: M oelo leto naprej. K 240-— aa pol leta „ ,. „ 120'-. za fotrt leta „ .. „ 60-— za en mesec „ .. „ 20-— Za Inozemstvo celoletno K 480-s Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 40 — plačana v gotovini. v Ljimijflfli, v sredo dne 14. septembre 1921. sa Inozemstvo JG"- ___ Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/in. ftoivopisi se ne vračajo; nelrenklrana pleme se ne sprejomojo. Uredn. telet Stv. 50, npravn. itv. 328. Leto M. Inserati: Enostolpna petltvrsta (50 mm Stroka In 3 mm visoka aH nje 1 prostor) sa enkrat . . . po K Odposlana itd. , . po K 0-— Pri večjem naročilu popust., Najmanjši oglas a9/8 mm &15. Izhaja vsak dan IzvzemSl jonedoljka In dneva po praznika ob S. url zjutraj. Mesečna priloga; Vestnlk SKSl Političen list za slovenski narod. Opravi je v Kopitarjevi al. <5. — Račnn poštne hran ljnbljaneke št. 650 za naročnino ln št, 349 sa oglase, avstr. In češk* 24,797, ogr. 28.511, bosn.-hero, 7563, hran. j gl»»e, I 7563. I rojen 1265 v Firenci izvoljen za priorja rodnega mesta 1300 zaradi svoje pravičnosii pregnan od lastnih someščanov 1302 spesnil Divrno Commedio največjo pesniiev krščanskega človeštva umrl v pregnanstvu v Ravenni 14. septembra 1321 Oprosti, božanstveni pevec, da Te proslavljamo danes v jeziku našem, ki ne moremo niti izmeriti globino Tvoje, niti oddalec oceniti Tvojega pomena za vse veke človeške zgodovine, pretekle in bodoče. Zakaj dokler bo krščanska kultura kaj pomenila za človeštvo, boš Ti njen najbolj vzvišeni klicar, ki si danes tako velik, kakor si bil pred šeststo leti. Kakor takrat, ko si neusmiljeno bičal pregrehe svojih sodobnikov, ko si s tako moralno resnobo, kakor pred teboj le veliki očetje Cerkve obsodil sladostrasinost, napuh in lakomnost svoje dobe, ko si klical velikega moža, ki naj bi zedinil krščanske narode Evrope — tako danes kliče za takim genijem kakor si bil Ti, naš razdvojeni, razboJjeni in razpadajoči vek. Kar je bila Tebi Beatrice Portinari, resnična ali umišljena, to si nam danes Ti, da nas povedeš iz globin, v katere nas je pogreznila materialistična kultura, mamonizem in oboževanje lastnega ničevega jaz, k tistim večnim vzorom, ki so Tebi svetili. Ravnotako resno in milo obenem, z ravnotistim pomilovalnim nasmehljajem, ki razodeva Tvojo bol in Tvoje ogorčenje, s tisto pekočo ironijo, ki pa vendar pohaja iz Tvoje velike ljubezni, s tistim zaničljivim ponosom, s katerim si gledal na gnjusno vrvenje svojih sodobnikov pod seboj, ki je pa najbolj pekel Tvojo pesniško nežno dušo — ravnotako zre danes Tvoj obraz na nas in nas vprašuje, kakor si povpraševal izgubljene duhove v peklu: Kam ploveš, nesrečno ljudstvo?... Kakor o Homeru, o Šekspiru, o Frančišku, vemo le malo iz Tvojega življenja. Ti si ves v svoji nesmrtni pesmi, ki jc pa tajnostna, nedoumljiva in neizčrpna in zato večna. Tako uedosežno velika, da je Tebe samega čisto prevzela, da si io sam nehote čutil kot navdihnjenje odzgoraj, tako da si kakor se ni nihče drznil ne pred ne za Teboj, sam v njej izrekel, da Te bo storila nesmrtnega. V njej govori celo krščanstvo, vsi veki krščanstva, vsa njegova resnica in lepota, kolikor jo more doumeti človeški razum in doživeti človeško čuvsivo, je v njej vtelešena. Ves Tvoj spev je muzika, canto fermo, slovesna koračnica, kakor jo je na-zval Carlyle, toda uglasbil je ni še nihče, ker še nikdo ni dosegel njene višine, da bi jo prevedel v glazbo, la najmogočnejši instrument za izražanje nedoumljive lepote. Nihče ni vedel podali v enem samem stihu samo bistveno kakor Ti, v primerah, katere se 110 dajo posnemati, v besedah, ki so kakor blisk, kateri osvetljuje, kar je bilo temno in česar preje nihče ni mogel ilogledati. Resnica, kateri si Ti dal izraza, je strašna in obenem tolažljiva. Pokazal si', kako večna, neizprosna pravičnost, ki vsr> tehta in ničesar ne pusti brez posledic, izvira iz večne ljubezni; ovekoveČil si jo z besedami, katerih razun Tebe nihče drugi ne bi mogel napisati s tako grozno lapidarnostjo na peklenskih vratih: Zahtevala pravica neizrečna, ukaz moči jih stvoril prvobite, modrost najvišja in ljubezen večna! Ista ljubezen pa, ki terja za zlo povračilo, odpušča, česar sicer ni mogoče popraviti, če se skesano srce očisti v trpljenju, obračajoč sc k- milostni priproš-nji najlepšega stvora božjega, Nje, ki si jo poveličal v XXXIII. spevu Raja v najlepših stihih, kar jih pozna pesništvo za Ave Marijo. Večna kazen, brez katere bi bilo Dobro brez smisla, brez katere bi bil smisel samo v zlu, to je ena dogma to pesnitve, večno blaženstvo njen nujni korelat, vsa zgodovina človeštva veličastna drama padca, pogubljenja in odrešenja. Ta resnica, ki je bila še nedavno velikemu delu sodobnega človeštva tako mrzka, ki je odbijala slabotna, resnobo odvajena, poplitvela naša srca, se zopet začenja svitati na obzorju kakor zarja pred novim jutrom. Zopet postajamo sprejemljivi za lepoto nadnaravnega, se želimo vanj poglobiti in povzdigniti nad sebe, nad zlom, nad smešno grdobo in malenkostno zlobo, ki se skriva v človeku, odtrganem od svojega božjega izvora, ln pred našimi očmi po tolikih razočaranjih zopet vstaja podoba tiste božje države na svetu, kakor si jo zamislil Ti, veliki Flo-rentinec, ki je ne vodita sebičnost in borba nasprotujočih si, zgolj tvarnih interesov, ampak pravičnost in ljubezen, čuvsivo medsebojne solidarnosti, ki je mogoča samo med otroci božjimi. Morebiti nas vzbude Tvoji stihi, spomin na Tvojo orjaško veličino, Tvoji pro-roški reki k novemu življenju, morebiti postanemo še kedaj Tebe vredni. F. T. Duša te kliče. (Večne pesmi večnemu pevcu.) Moja duša je Danteja polna, diven vinograd s trtnimi gozdi; močna mlndika s polnimi grozdi, moja duša je Danteja polna. Zašumela na mojem so morju nova valov ja novega vina: nova skrivnost — Commedia Divina zašumela na mojem je morju. Težka bila jc pot iz globine — temnega brezna pod baldahinom; šla sva z Virgilom — z bridkim spominom, težka bila je pot iz globine. Poslovila sva spet sc z Virgilom: Stoj in potrpi! Dolge so vice, Tiho počakaj tam Bealrice!« — Poslovila sva spet se z Virgilom. Beatrice! Čuj! Duša te kliče. A Beatrice ni ednikoder. Nebes je daleč resen in moder, Beatrice! čuj! Duša te kliče. Silvin Sardenko. Dr. Jože Debevec: si!^ ubv V noči med in 14. septembrom lota 1821., preti dnem Povišanja sv. Križa, ki mu jc tako v eličastno himno zapel v 14. spevu svojega Raja, jc zatisnil v Raveni, zadnjem zatočišču rimskega cesarstva, največji zagovornik obnovitve svetovnega rimskega imperija, sredi svojih četvero otrok, prihitevših iz Firence k njemu, oblečen kot tretjerednik — v spokorno haljo sv. Frančiška, čigar serafska ljubezen do Boga veje domala iz vsakega verza Commedio, po kratki bolezni groznici v šestinpetdesetem letu starosti (roj. 1265) in dvajsetem letu pregnanstva izven ožje domovine Firence, največji pesnik Italije, in eden izmed največjih vseh časov in narodov, svoje trudne oči za ta svet, Dante Alighieri. Danes, ob šesti stoletnici smrti, in prav posebno ob lej, ker dospevši na vrh vseli svojih želja, gleda v Raveno vsa llalija, gledajo pa tudi vsi kuhturni narodi sveta, gledajo posebno katoličani vsega sveta s svojim očetom papežem Benediktom XV. na čelu, ki jih je na ta spominski dan opozoril v posebni okrožnici ln praeclara summorutn z dne 30. aprila t. 1. Kaj je Dante Italiji? Pred Dantejem so se izobraženci v Italiji posluževali izve-čine latinščine kot pismenega jezika; le, kar je bilo namenjeno preprostemu ljudstvu. se je pisalo v živem jeziku, ki pa se je govoril v 14 narečjih. Dante se je — demokrat v mišljenju in dejanju — vkljub odsvetovanju odličnih sodobnikov — odločil za zaničevano narodno govorico kot obliko svoji veliki pesnitvi (stari viri trdijo, da mu je bila v tem oziru kažipot frančiškanska poezija, zlasti Giacopone da Todi, u. 1306), izmed narečij pa je izbral tisto, ki mu je bilo najbližje, toskansko. Dante je torej Italijanom ustvaril enotni slovstveni j e z i k. Pa šc več! Dante je prvi vzbudil iskro narodne zavesti v svojih rojakih, bodisi da govori o mejah Italije, bodisi da s perečo satiro žigosa neslogo njihovo (zlasti v vseh treh šestih spevih Commedie). Ideja z c d i-njene Italije, vtelešena za Cavourja, sega v ravni črti nazaj skozi 600 let do Danteja. Dva vzroka torej, velika dovolj, zakaj danes vsa Itali ja zre v Raveno, proti grobu svojega največjega genija. Kaj je Dante vsem kulturnim narodom? V 6. stoletju po Kr. je bila stara gr-škorimska kultura pokopana. (Značilno je, da jo leta 546., po odhodu gotskega kralja Totile, Rim ostal popolnoma prazen in zapuščen skozi 40 dni.) Polagoma so jo začeli oživljati samostani. V poeziji je zadobil neomejeno oblast starorimski pesnik Ver-gil (u. 1. 19. pred Kr.); v njem so izobraženci srednjega veka videli izraženo vso človeško modrost. In vendar je Vergil glede vsebine samo bolj ali manj spreten posnemovalec pevca vseh pevcev, Homera. Posredno je vladala v srednjem veku Home-rova poezija, poezija objektivnosti, zunanjega sveta, opisujoča življenje bogov v Olimpu, boje junakov pred Trojo, trpljenje Odi-sejevo in njegovo blodnjo po svetu. Dante ie uvedel v poezijo nekaj novega: po zunanje je sicer tudi on pripovedoval o potovanju skozi onstranski svet, kakor se je to čitalo pri Homeru in Vrgilu, pa tudi v raznih vizijah, pisanih v 12. in 13. stoletju, toda Danteju je bilo tisto potovanje samo ogrodje; samo ogrodje, trdno sicer in čudovito simetrično zgrajeno, mu je sedmorica teras v Peklu, na katerih trpe pogubljeni za sedem poglavitnih grehov, in sedmorica teras na gori Očiščevanja, na katerih se pokore in očiščujejo duše za male grehe, in sedmorica planetov, kjer se radujejo tisti, ki so.premagali 7 poglavitnih grehov; ogrodje mu je to, rekel bi, surovi zid veličastne gotske cerkve; poglavitna mu je vsa notranjščina, okraski, kipi, oltarji... ali, brez metafore povedano: poglavitna vsebina Commedie st) vsi njegovi doživljaji, vsa njegova čustva, vsi njegovi spomini od prve mladosti pa skoro do leta smrti, ko je pesnitev dovršil. Kot deček jc cul o silnem gi-belincu Farinata, ki ga nam tako plastično predstavlja v 10. spevu Pekla, kot gost gra-ščaka Gvitla v Raveni, sorodnika nesrečne Frančiške iz Rimini, je z grozo slišal vse podrobnosti o njeni in njenega ljubimca Pavla smrti tako pretresljivo opevani v 5. spevu Pekla ... V ccloti je torej Commedia pravzaprav Dante i d a t. j. izraz vsega njegovega življenja, njegovega trpljenja, pa tudi njegovih veselih dni (n. pr. spomini na filozofski študij, na znanstvene disputa-cije v Bologni, Parizu ...) Commedia jo izraz pekla in neba . ki ga je pesnik nosil v srcu, prav kakor naš Prešeren pravi: Bit hočeš poet in li pretežko je v srcu nositi pekel al nebo? In tako stoji Dante kot p r v i v svetovni slovstveni zgodovini, ki je ves svoj j a z . v s e s v o j c ž i vije n j e izrazil v veliki pesnitvi, kot prvi, ki je v poeziji odkril naravo duše , kakor jo je ob i:-tem času v »likarslvu odkril njegov prijatelj Giotto. (če torej vidimo, da jc r. pr. Werther, \Vilhelm Meister, Faust i. dr. Goethe sam, ali Childe Harold, Don Juan i dr. Bvron sam, ali Jevgenij Onjogin Puškin am, ali Črtomir Prešeren sam... jc v vsem tem Dante že davno prej bil kaži- pot, bil prvi poet subjektivnosti.) In novo je tudi, kako je izrazil vso to svojo neizmerno bogato notranjščino: v Peklu je poetov glas patetičen, v Vicah mirno-otožen, v Raju vzhičen; Pekel zveni kot tragedija, Vice kot elegija, Raj kot himna; v Peklu — ta občutek imamo glede barvenosti — prevladuje črna barva, prožeta z rdečo; v Vicah zelena in bela, v Raju sama čista svetloba. in v vseh treh kraljestvih tista čudovita plastika: za vsako misel primerna slika, vzeta ali od pojavov neba, zraka, ognja, vode, zemlje, rastlin, živali, človeka, barv itd. In tiste čudovite Dantejeve tercine! Že starodavni Ottimo Comento je zapisal: /Danteja ni nikoli rima zapeljala, da bi kaj drugega rekel nego lo, kar je hotel. V približno 5000 tercinah ni ničesar, kar bi bilo zoper zdrav razum. Klasičen zgled za trditev Horacijevo: Scribendi reete sape-rc est principium et fons. De arle p. 309 t. j. Razsodnost je začetek in vir dobrega pisateljevanja. . Glede na ton, pokret in odlikovanje stoji Dante za vsak narod na začetku vse novodobne poezije , pravi St. George (Berlin, 1912). Vsak narod, pisatelji vsakega naroda bi se lahko mnogo, mnogo naučili pri Danteju. Najlepši zgled nam je italijansko slovstvo samo: Kadar so Danteja proučevali, kakor Ariosto in Tasso, je slovstvo cvetelo; kadar so ga pozabili, kakor v 17. in 18. stoletju je propadalo. Kaj je Dante posebt- katoličanom? Kaj je Dante posebe katoliškemu .svetu? Na to je že najlepše odgovoril sv. oče Benedikt XV. v gori omenjeni okrožnici. (V izvlečku jo je prinesel Ljubljanski Škofijski list 10. avgusta 1.1.) Za voditelja v svetni in božji vedi si je bil Dante izbral največjega učenjaka kat. Cerkve, sv. Tomaža Akvinskega. In kakor je vodilna misel Tomaževega največjega clela t. zv. Summa the-ologica ta, da vse prihaja od Boga in ure zopet — po zasluženjn Kristovem — k Bogu, tako je tudi pri Danteju vodilna misel: modrost in pravičnost božja. Skoro v se resnice katoliške Cerkve opeva. Zlasti je občudovanja vredna njegova ljubezen in vdanost do Cerkve, posebe do sv. očeta. Cerkev mu jc najljubša mati , nevesta K risanega , Peter nezmotljivi razlagavre raz-odete resnice. Ce na nekaterih mestih oslro napada nekatere papeže, posebno Bonifacija VIII., jih napada samo s svojega teoretično političnega stališča, menečj da naj bi rimski cesar vladal v vseh svetnih zadevah, papež pa samo skrbel za dušno srečo vernikov, ne da bi imel svelne moči ali oblasti. Ali posebe Ireba poudariti, da ol> vseh svojih pravičnih ali krivičnih napadih ni Dante nikdar odrekel Cerkvi pokorščine. Danteju vera ni bila samo stvar uma, ampak še bolj srca. Po pravici trdi okrožnica popolnoma v skladu z najbolj kompetenlnim kritikom Dantejeve poezije, Benedettom Croce, bivšim prosvetnim ministrom (v spi.su La poesia di Dante, Bari, 1921, str. 70): To jc namreč njegova največja vrlina, tla je krščanski pesnik, to je: opeva nam krščanske resnice... potem, ko se je sam pogreznil z vso dušo v njih vsebino in obliko, opeva poiem, ko jih je čudovito vzljubil in sam v sebi ti o žive I Sicer |>a imamo šc en dokaz, tla je bil Dante res krščanski pesnile, podaja nam ga največji pesnik tretje Italije — Carducci, pesnik satanizma. V odi in una chiesa gotica poje, kako jo Dante v golski katedrali firenski zagledal Beatrico in kako mu io po smrti postala bogslvo , vodilejica k Bogu, toda on, Ciarducci, ne veruje več v — semilskega boga . Addio semitico nume! Kaj čuda torej, če sv. oče ob koncu okrožnice toži, da mladina italijanska ne more imeli koristi otl Danteja, ker ji učite Iji jemljo verske temelje. Zalo sklepa z željo, naj bi jubilej zopet odprl pravo ume-vanje Commedie, ki je imela — po izjavi Danteja samega (Pismo na Cangrande iz Verone, X, 15) — poleg estetičnega tudi m o r n I n i namen, da oddalji ljudi, ki žive na tem svetu, od nesreče, I. j. od greha, in jih pripelje k pravi sreči, I. j. k milosti iio-božji. • • • II koncil še par besed! Čemu naj «ilamo Danteja? V Lj. Zvonu (1917, st. 12) '•'ilamo, da jc pisatelj Pr. Masolj-Potllimbar- ski tedaj, ko je bil najbolj žalosten, čital Danteja. Da, kadar si sam, zapuščen, v Danteju boš našel mir: ni namreč pesnitve, ki bi nas tako dalečproč vodila od vsega svetnega hrupa kakor Dantejeva Divina Commedia. In kaj še pridobimo ob tem etivu? V 546 prekrasnih primerah, slikah, vzetih, kakor omenjeno, iz vseh strani pri-rode, se ti razbistri pogled za vso prirodo, obenem pa se ti odpre velika resnica, da »Bog piše svoje misli v prirodo, tako je vsak njen delček črka božjega pisavca.« (Venturi »Le similit. dantesche, Firenze, XVIII.) In morda še to: Kadar romaš na Šmarno goro in vidiš tam v cerkvi kupolo poslikano od Mateja Langusa, se spomni, da je tista slika — kronanje Marijino — vpodobitev zadnjih spevov Dantejevega Raja. Okrožnica papeža Benedikta XV. o Danteju psem učiteljem in učencem znanosti in lepih umetnosti katoliškega sveta o priliki šeststoletnice Dantejeve smrti. Dante Alighieri je brez dvoma eden najbolj zasluznih mož za Cerkev in državo. Ni čuda torej, da se ves kulturni svet pripravlja, da kar najslovesneje proslavi šest-stoletnico njegove smrti. Če pa drugi, je toliko bolj umestno, da se spominja njegovega jubileja tudi Cerkev, saj je bil v prvi vrsti njen sin. Zalo je sv. oče že takoj v začetku svojega pontifikata naročil nadškofu y Baveni, naj pravočasno olepša ondotno cerkev, kjer se nahaja Dantejev nagrobni spomenik, za ta jubilej. V tej okrožnici pa hoče sv. oče pokazati katoliškim književnikom, v kakšnem duhu naj se spominjajo pokojnika ali bolje rečeno, pokazati hoče na tesno vez, ki je bila med Sveto stolico in Dantejem. Predvsem naj bo — tako poudarja papež — vtisnjen vsemu slavju verski značaj. Prične naj se v cerkvi, kjer je bil Dante krščen, namreč v cerkvi sv. Janeza v Florenci; konča pa naj se v cerkvi sv. Frančiška v Baveni. Živeč ob času, ko je najlepše cvetelo sholastično modroslovje, si je Dante izbral za svojega mojstra Tomaža Akvinskega. Nanj oprt je Alighieri proučil vse panoge svetne in božje vede. Naravno torej, da si je, ko je nastopil — vsestransko izobražen, a najbolj v božji vedi — kot pisatelj, izbral za predmet svojim pesnitvam versko snov, in sicer eno najbolj obsežnih in najtežjih. In prav ob izberi se kaže vsa njegova velika bistroumnost. Saj je s tem dobilo njegovo umetniško oblikovanje novo prednost, pa tudi sebi svojski namen. Vse njegove pesnitve — v prvi vrsti seveda njegova po pravici imenovana - božanska komedija« — merijo namreč na to, da nam razkrivajo v nedosežni obliki božjo modrost in pravičnost. Poleg tega pa nam odsevajo iz njegovih del vse druge velike resnice božjega razodetja, in sicer v najlepšem medsebojnem soglasju. Četudi je po napredujočem zvezdo-znanstvu dokazano, da je sestav svetovja, število in razdalja nebesnih teles drugačna, kakor so stari mislili, vendar temeljna resnica o Bogu-Stvarniku je in ostane vedno ista. Čeprav naša zemlja ni, kakor se je mislilo, središče, okrog katerega se sučejo druga nebesna telesa, vendar je in ostane še vedno torišče prvotne sreče, padca, pa tudi zopetnega odrešenja vsega človeškega rodu. In kako razsvetljen po naukih sv. vere, nam Dante slika vse te dogodke! So pa še nekatere stvari, ki jih je treba posebej poklicati v spomin današnjim ljudem ob spominu na Danteja. Predvsem njegovo veliko spoštovanje do svetega Pisma. Pogosto (Mon. III. 4; III. 3, 16; Conv. II. 9) nam zatrjuje, da so svetopisemske knjige spisane po navdih-njenju sv. Duha in kot tako moramo sprejeti vso njih vsebino. V isti meri in z istim prepričanjem ceni tudi cerkvene zbore in spise cerkvenih očetov. (Mon. III. 3.) Občudovanja vredna je njegova ljubezen in vdanost do Cerkve — posebej napram sv. Očetu. Cerkev mu je »najljubša mati, : nevesta Križanega«, Peter nezmotljiv razlagalec od Boga razodete resnice. Njegovim navodilom — primeren nauk tudi za sedanji čas — naj sledijo tudi svetni mogotci. Bes je sicer, da je Dante ostro napadal tedanje papeže, pa le v toliko, v kolikor so mu bili politično nasprotni, pa še k tem napadom so mnogo pripomogli zlobni jeziki in še bolj tedanje splošne razrvane cerkvene razmere. Posebej pa moramo zopet poudariti, da pri vseh svojih pravičnih ali krivičnih napadih ni nikdar odrekel Cerkvi dolžne pokorščine! Bavno zato, ker je Cerkev tako silno ljubil, je dal izraza žalosti in ogorčenju nad marsikaterimi napakami, ki so se razpasle v Cerkvi v oni dobi! To so temelji, na katerih je Dante zasnoval svoje pesnitve. V njih je jedro krščanske filozofije in teologije — prav zato pa tudi obilo naukov za ustroj in upravo svetne države. Zakaj tudi javno življenje terja brez ozira na desno in levo verska na- čela. Vera mu je podlaga obstoja in moči vsake države. Pri Danteju torej moremo najti umetniški užitek združen s praktično koristjo. »Res, tudi v naših katoliških vrstah je mnogo dobrih pesnikov, ki po pravici slovijo kar najbolj in znajo združiti prijetno s koristnim. Dante pa se odlikuje v tem, da celo zna, in sicer z mnogoterostjo svojih prispodob, s pestrostjo svoje domišljije, z velikopotezno zasnovo, pa tudi z lepoto jezika pridobiti in navdušiti bralca za krščansko krepost (ad christianae sapien-tiae amorem alliciat quae excitet). Saj je vsem znana njegova lastna izjava, da se je zato lotil svoje pesnitve, da bi vsem, ki jo bodo brali, pripravil življenjske hrane (vi-tale nutrimentum).« Tudi izpričuje skušnja, da so se mnogi res vrnili in se še vračajo h pristusu uprav ob Dantejevih spisih! Vse to pa nam tudi dokazuje, kako umestno je, da se širom sveta uprav ob tem jubieju zavzamejo za vero najboljši duhovi, zakaj vera pospešuje v obilni meri da vsi tisti, ki tako drzno trdijo, da ni vsebina Dantejeve »komedije« po njegovem lastnem prepričanju nič drugega kot gola izmišljotina, spodkopavajo Danteju samemu temelj, na katerem sloni vsa njegova veličina. Odtod pa tudi za nas nauk ob Dantejevem zgledu, da vera ne ovira prirojenih zmožnosti. Nasprotno: dviga jih in jim daje polet. Žalostno torej, da hočejo ravno učečo se mladino odtujiti veri. Prav tu je vzrok, da mladina današnjih dni ne more imeti prave koristi od Dantejeve pesnitve, umetnost. Če kje, se gotovo na Danteju kaže čudoviti vpliv vere... Prirojeno ostrino svojega razuma je dolgo in skrbno izobraževal s tem, da je proučaval vzore starih, a še bolj jo je izlikal v šoli cerkvenih očetov. To mu je ravno dalo poleta, da se je više dvignil s srcem in razumom kot bi bil mogel storiti, če bi se bil držal meja, predpisanih mu po naravi. — Četudi ga torej loči razdobje mnogih stoletij od nas, vendar moramo reči, da nam je jako blizu, brez dvoma mnogo bližje kot sedanji oboževa-telji one poganske slarožitnosti, ki jo je Kristus na Križu premagal. Isto versko prepričanje naletimo pri njem kot ga imamo mi, isti pomen imajo verske resnice, v iste simbole jih odeva kot delamo mi. To je namreč njegova največja vrlina, da je krščanski pesnik, to se pravi: opeval nam je krščanske resnice z nedosežno lepoto, in sicer opeval potem ko se je poprej sam po-greznil z vso dušo v njih vsebino iri obliko, opeval potem, ko je taiste čudovito vzljubil in jih sam v sebi doživel. Zato je resnično, pa naj učitelji mladini tudi posebej priporočajo, naj podrobneje proučava njegova dela. V prvi vrsti je treba dati mladini smisla za verske resnice. Saj tudi Dante sam ni imel pri svojem delu drugega namena, kot da »oddalji ljudi, ki živijo na tem svetu, od nesreče, o je od greha in jih pripelje do prave sreče, to je do milosti bož-je« (Epist. X., 15). Dal Bog, da bi jubilej mnogo pripomogel do pravega proučavanja Dantejevih del in s tem tudi mladini do verskih resnic! Blagoslovljeni vsi, ki se trudijo za to. višje vodilne moči, ki odločilno urejuj« življenje poedinca kakor narodov in vso človeške družbe. Divina in Krst sta v bistvu slavospev večne Harmonije, ki je upodobljena v stvarstvu, sta poklon dveh umetnikov poetov silni Lepoti in vseobsegajoči Ljubezni. Kdor hoče globlje umeti Črtomirov »krst«, pojdi in beri 28., 29., 30. in 31. spev »Purgatorija«, zaglobi se v nebeško glorijo »Paradiža«. Nikdar ne boš mogel več trditi, da njegov »krst« ni utemeljen, pač pa moral priznati, da je naravno psihološko in metafizično docela motiviran. Zakaj človek, ki je z Dantejem šel skozi Pekel in Viča, prepotoval vse skrivnosti deveterih nebes ter se potopil v skrivnosti »nebeške rože« v Empireju, ne bo dvomil, da tudi Črtomiru ni moglo biti drugače ob pogledu na vzvišeno krasoto vse žive in mrtve narave tam ob slovenskem »Paradiso terrestre«, kakor je bilo Danteju ob reki Lete in Evnoe, ko je zagledal nenadift svojo mladostno znanko v nebeški slavi, ali kot mu je bilo lam v Paradižu ob pogledu na tretjo vrsto »nebeške rože«, kjer je sedela poleg Bahele v najbližji bližini same Praljubezni — Boatrice, blagoslovljena in blagoslov deleča devica svetnica. Ob Dantejevemu spominu — slavimo tudi mi svojega poeta umetnika, da nam je ustvaril v malem to, kar veliki Italijan svojemu narodu v ponos in širno slavo. »Krsta pri Savici« naj nas ne bo sram vzpričo veličastnega velespeva »Divine Komedije«, ker je časten odjek istega velikega genija, ki je v osebi slovenskega poeta umetnika oživil delo enake trajnosti vsaj za svoj mali, kakor Dante za svoj veliki narod. Ob šeststoletnici velikega mojstra, ki je ustvaril svojemu narodu »domačo govorico«, jo dvignil v nebotične višine in posadil na kraljujoče mesto stare latinščine, se mora spomniti tudi sleherni Slovenec, kako je genij velikega slovenskega poeta umetnika ustvarjal in ustvaril svojemu narodu — pesniško umetniški jezik v doki, ko je vsenaokrog bujno rodilo pesništvo krasne sadove, v slovenščini pa se komaj napovedovali ponižni glasovi čudovite Orfejeve lire. »Nova pisarija« — dolce stil nuovo! Visoko je dvignil poet naš jezik, kot je dvignil italijanski govorico svojega v političnih bojih izkrvavelega naroda. Visoko je dvignil ideal žene do Marijine višine, kakor tudi slovenski idealist — v""l}(0go-mili. Kadarkoli danes misliš na »novp pi*'° šarijo« v slovenski moderni, spomni se na tistega, ki je ustvaril »dolce stil nuovo« v svoji »Viti Nuovi«! Sonet »Matevžu Langusuc je dokument o tem, da Prešeren ni zaman študiral tudi poeta umetnika, ki se ga je spomnil med nesrečniki v svoji »Glosi«. Toda pomniti treba, da je prišla pobuda za vse to, kar imamo v ^Poezijah«, zlasti pa v »Krstu«, od bratov Schleglov pod vodstvom nekoga, ki je študiral vso evropsko literaturo iz originalov, poznal tudi Danteja do zadnjih fines — namreč Čopa. Od leta 1819. pa do smrti 1835. je ohranil ta veleestet svojo veliko ljubezen do Danteja, ki je bil njegov ljubljenec zlasti izza leta 1824. tam v »sarmatski pušči« — lvovski. Dantologu Čopu velja Prešernov veličastni nagrobnik »Krst pri Savici«, slovenska »Divina Tragedija«. Ali ni resnična tragika v našem narodu, v naši umetnosti, poeziji tudi sto let za Čopom in Prešernom, o Cato Uticensis? »Krst pri Savici« je za nas Slovence večna pesem žalujka. In vendar je v nji pečat ves svet prenavljajoče božje ljubezni: L'Amor che muove il sole e 1'altre stelle. Te fragmentarične misli naj bodo za uvod »Zborniku« v proslavo Dantejevega spomina med Slovenci, ki, kolikor vemo, v kratkem izide. Ivan Gruden: Dante, njegovo življenje in delo. Med tisoči in tisoči člankov, razprav, razpravic in feuilletonov, ki so letos ob šeststoletnici Dantejeve smrti že izšli in še bodo izšli, ne da bi povedali kaj novega, naj bo tudi ta skromna, v naglici napisana skica, ki ima edini namen, opozoriti ljudi ki žive izven literature, na človeka, kateri je bil, kakor se navadno pravi, velik duh, sommo poeta, le pfer de la počsie italienne, največji mož latinske krvi itd. itd. Herman Grimm je mnenja, kakor jc svoječasno pisal v »Deutsche Rundschau«, da pripadaio svetovni literaturi samo 4 pesniki in ti so: Homer, Dante, Skakes peare in Goethe. Med njimi nam je Dante pravzaprav najmanj znan, najbolj tuj, četudi je živel dva tisoč let pozneje negn Homer, če je Homer sploh kdaj res živel. Pa kako naj nam bo blizu. Seststo let nas loči od njegove smrti, kajti umrl Dr. Puntar Josip: Slovenska »moderna« in Dante. Ves kulturni svet slavi letos ime enega izmed največjih duhov v zgodovini človeštva. Dantejevo ime bereš v časopisju, njegovo ime slave kulturne revije, prirejajo se slavnostne številke in slavnostni govorniki se spominjajo pomena njegovih del za občo kulturno zgodovino in razvoj slovstva v Evropi izza tistih dni, ko je svoji domovini zapustil svojo »Divino«. Pred dobrimi sto leti je bilo, ko je »mlada« umetnost z imenom »romantika« dvignila svojo glavo čez vso kulturno Evropo in z bratom.a Schlegloma na čelu pričela iskati razlike med staroklasično in novo moderno lepoto. Tiste dni je bilo, da je »nova« šola pokazala na Danteja kot prvega početnika modeme poezije in umetnosti. Njegova dela, zlasti »Divina Komedija«, so veljala za vzor novostrujarjev v umetnosti in poeziji. S krščanstvom je nastopil, tako je učila nova umetnostna struja, v življenje in snovanje modernega človeka nov princip organizacije. S tem pojavom se pričenja nujno tudi novo pojmovanje človeka in s tem premenjenim svetovnim nazorom tudi novi nazori o idealnem človeku, torej tudi o novem idealnem predmetu v umetnosti. Zakaj s pojavom krščanstva kot sve-j tovnega nazora v evropski družbi se je pričela tudi nova — umetnost, dihajoča | popolnoma drug »štil« in drugačen izraz, kakor ga pa je ustvarila in gojila antika. V Danteju se je ta novi nazor in nova umetnost povzpela do viška, kakršnega pozneje razen morebiti v Calderonu ni več I doživela. Tri višine, tri vrhove v svetu poezije in umetnosti je postavila romantska teorija, kot tri velike svetilnike proglasila Danteja, Shakespeareja in Goetheja, v njih častila svoje vzornike. To treba vedeti onemu, ki hoče prav ceniti tudi slovensko »moderno«, slovensko »novo pisarijo«, kakor nam jo je zapustil Prešeren v svojih »Poezijah«. Dante naj bi bil s Prešernom v zvezi? Njegov »dolce stil nuovo« soroden s Prešernovo »Novo pisari jo-s:? Krivi preroki —! Da do Danteja treba seči vsakomur, ki hoče umeti ustvaritelja slovenske »sladke govoriee«; do njega in ne le do Petrarke, kdor hoče umeti zlasti slovenski odmev Dantejeve Divine, Prešernov »Krst pri Savici«. Drzna je ta misel na prvi pogled, in vendar verjetna za onega, ki pozna probleme Divine: in Prešernovega »Krsta pri Savici . Verjetnejša tem bolj, čim primerjamo Dantejevo Beatriko s Prešernovo Bogomilo — Julijo! Bogu mili deklici sta bili obe, nlogi obeh sorodni, v bistvu vršita obe isti posel, ko vodita ljubljenega moža do najvišjega spoznanja Resnice in Lepote, i Ulagodejno vplivata obe, obe sta sredstvo fa -vmivSi se iz Benetk^, kamor je M Sel v politični misiji, v Ravenni pri svojem prijatelju Guido Novello da Polenta dne 14. septembra 1321. Kako naj ga razumemo mi, ko ga še njegovi sodobniki nieo clcbro razumeli! Sam pravi v drugem spevu .•/•Paradiža«, naj mu oni, ki so šli za njiin *ko?i »Pekel« in -»Vice--, ne slede dalje v malem čolnu, naj se vrnejo, naj ne gredo na morje, kajti po vodi, kjer vozi on, še nihče prej ni vozil. Dante se. je dobro zavedal, kako malo njegovih sodobnikov ima toliko filozofičnega in teologičnega znanja, da bi lahko sledili težkemu preu-metu, ki ga obravnava v Paradižu«, zato Svetuje svojim čjtateljcm, naj se zadovo-lijo s prvima dvema spevoma (Inferno in Purgalorioj, kajti Paradiž presega njih umivanje. Za nas so njegova dela, zlasti Komedija, skrivnosten produkt dobe, ki je ljubila misterije. Tu so svetovni in življenski nazori, ki jih mnogi ne razumejo več. Kako malo nam je znano o tedanjih razmerah, kako tuja so nam brezštevilna imena. L:udem njegove dobe je bilo lahko. Imena oseb, ki so knjigi dajala vnaojo zgodov insko realnost, so tedanjike veliko bolj fascinirala kakor notranja globina Komedije. Za nas pa, ki gledamo na Dan-lejevo dobo iz šeststoletne višine, je težko prebaviti vsa ta imena, ker si jih moramo zrealizirati le s pomočjo komentarjev, komentarji pa so za udobno čitanjo, katerega je menda edino še zmožna naša generacija, strašilo in nepremagljiva ovira. V Danteju, pravi Caryle, se je oglasilo deset molčečih krščanskih vekov. A to stoletje jc treba poznati, kajti Dante je pesnik srednjega veka in zgodnje rcnai-sance. Treba nam je poznati vse čudne lucli te še bolj čudne debe. Vedeti moramo, kej jih je zanimalo, s kakšnim očesom so gledali svet, kako ro svetu živeli, kateri so bili njih smotri in cilji, po kakšnih potih so jih dosegali, kaj so mislili in verovali, kaj so učili in česa so se učili, kuj se jim je zdelo važno v življenju, zakaj in kako so bojevali velike boje za male interese in še za manjše uspehe. Treba bi Mlo poznali mesta, hiše in ceste, kjer so ti ljudje živali in se gibali, poznati obleko, ki so jo nosili, vedeti, kako so spali in jedli, kako so praznovali ženitovanja, in pogrebe. Morali bi poznati dvorane in trge, kjer so sc zbirali k posvetovanjem, cerkve, kamor so hodili molit, samostanske celice, ka.ij^orso sc umikali življenju. To hi bil predpogoj za črtanje in umevanje Danteja, V srednji šoli smo se učili mnogo latoic in smo menda tudi srednji vek Opredeljevali bolj s številkami, kakor s čim drugim. Vprašati bi torej bilo predvsem, kaj in kakšen je bil tisti srednji vek, Jci je doživel v 14, stoletju sintezo v Danteju, čigar Komedija je delo srednjega vekja par excellence. Predaleč bi peljalo to razmotrivanjc; kultura dvanajstih stoletij se ne da niti v 'debelih potezah očrtati na tem malem prostoru. Zato poizkusimo, kolikor se pač 'da, iz Danteja samega in njegovih del narisati sliko tedanje kulture. Dante Alighieri se ie rodil meseca maia 1265. v Florenci. Njegovi starši so pripadali Stari florentinski magnatski familiii iz mestnega okraja Porta San Pitro. Oč» mu ie bil Ali-gJriero di Bcllinciono degli Alighieri, mati pa, katere priimek nam ni znan, se ie imenovala Bclla- Ko ie bil star devet (nekateri pravijo osemnajsti let se ie zaljubil v neko dekle enake starosti, Beatrice no imenu. Misli se. da ie bila hči nekega Folco di Ricovero Portinari. ki je ustanovil v Florenci bolnišnico Santa Mariia Nuova. Ta Bcatrice sc ie pozne.ie, gotovo pa nred 1. 1288, poročila z nekim Simone dei Bsrdi, umrla pa ie koi nato. žc 1290. leta. Tudi oče Dantejev I. 1283 nt bil več med živimi, mati pa mu ie bila umrla že prei. L. 1289. sc ie boril pri Campaldin-u proti Arezzu in bil s Florentinci in Lukezi priča, kako sc ie predal piranski grad Caprona. Da pozabi svoio na-srečno ljubezen do Bcatrice, sc ie poglobil v studii filozofije, Pozneje, gotovo pa ne pred 1. 1295., sc ie poročil z Gemmo, hčerjo Ma-nUta Donatija, o kateri vemo samo, da ic še ranofSo let po Dantejevem izgnanstvu živela s svoiimi otroci v Fiorenci, kier ic bila šc 1. 1333. Dante jc imel pač več otrok: vendar imamo poročilo samo o štirih; Pietro, Jacopo, Artonia in Bsatricc. Dasi mu iih nekateri VJripisujrjo sedem, o treh nimamo nikake vesti- Ko sc ic razglasila liudska ustava, sc ic rotiral vsakdo, ki ie hotel dobili kako iavno dtiavno službo, voinali v eno izmed ti obrti, v katere se ic delilo florcnlinsko prebivalstvo. Vpisal sc ic v obrt zdravnikov in lekarnarjev, dasi seveda s tem ni ročen o, da io ie znal izvrševati. Gotovo pa io. da ie bil v Svetu obrtniške ;:bornice« in da ic 1. 1301. vodil nekatera cdilsku dela v ulici S. Procolo. V letih 12l (današnji oui, iz lat. hoc illud) pri Provensalcih oc (iz lat. hoc) in pri Italijanih si (iz lat. sicl. Govori tudi o italijanskih dialektih in oridc do trditve, da flo-rentinski dialekt nikakor ni sam podlaga za književno italijanščino, ampak da io tvoriio vsi dialekti vseh ilaliianskih pokrajin, Čudno ie niegovo mnenie o latinščini. Pravi namreč, da so latinščino skovali učenjaki z namenom, da ustvarijo enoten jezik proti razkosanosti in nerazumljivosti jezikov, ki so nastali ob babilonskem stolpu. Poleg nekaterih drugih svečanih zahtev (piliti iezik in poeziio. posnemati antikol ie v tem traktatu omenjenih tudi nekaj najstarejših italijanskih lirskih oblik. To delo, ki ie po datumu nekoliko nilaiše kakor Con-vivio, ie^ bilo objavljeno prvič v Benetkah 1529. v Trissinovi prestavi. L. 1527. pa ie Jacopo Corbinelli publiciral v Parizu latinski tekst. Svoje politično naziranie ic Dante obrazložil v spisu O monarhiji (De Monarchia), kjer dokazuje, da ie univerzalna monarhija potrebna za srečo človeštva, da edino rimskemu narodu oo božiem in človeškem pravu pripada pravica do svetovnega vla-darslva in da oblast cesarieva ne izhaja od papeža, anipak od Boga samega. Prva izdaja tega dela je izšla v Bascl-u 1. 1599., prvi italijanski prevod pa v Genevi z napačnim datumom 1740. Izmed pesmi (rime), ki tvorijo Dan-tjevo »n e s m a r i c o < (Canzoniere). so nekatere v zvezi z Novim ž i v 1 i e n i e m , druge z Gostijo, tretje pa se nanašajo na oesnikovo ljubezen do neke ženske, ki jo Dante imenuje P i e t r a. Še več drugih rim ie, ki so satirične vsebine, nekatere izmed teh so naperjene proti njegovemu priiateliu Foresc Dona ti. Danteju se poleg tega pripisuje enajst epislul: 1- F.piscopo Ostiensi, 2. Comitibus de Romena, 3. Dom. Maroello Malasoinae. 4. F* ulanti Pistoriensi, 5. Italiae regibus, 6. Flo-rentinis, 7. Henrico seotimo. 8. Cardinalibus italicis,, 9. Guidoni Polenlano. 10. Arnico Flo-rentino. U. Dom. Kani Grandi de Scala. Izmed teh enajst eoistul so anokrifne prve štiri in deveta, a dokazano šc ni. če so vse druge avtentične. Eklogi sta dve in sta naslovlieni na Bo-lonjca Giovani del Virgilio, ki ie bil povabil Danteia v Bologno. da se da kronati za oes- nika. To so takozvana maniša Dantejeva dela. * » « K o m e d i j a , kateri so šele v sredi 16. stoletja nadejali atribut divina (božanska), je alcgorično-dklaktična pesnitev, ki pripoveduje, kaj je Dante videl in slišal v svojem vizijonarneni potovanju po Peklu, Vicah in Nebesih. Verjetno je, da mu je prišel na misel la način opisovanja enostranskega življenja že tedaj, ko je pisal Novo življenje. Kajti koncem te knjige omenja neko vSudovito vizijo (mirabil vi-sione), ki je napravila v pesniku sklep, da ne piše o Bealrici ničesar več, dokler mu ne bo mogoče govoriti o njej tako, : kakor ni bilo govorjeno še o nobeni ženski.'' Pisanja, ki so v obliki vizije v srednjem veku opisovala kraljestva onstran groba, so bila zelo številna. Skoraj vsem evropskim narodom je postala ta literatura skupna lasi, vsa srednjeveška fantazija je bila prepojena s strahom pred onim svetom. Po večini nevedno ljudstvo je brskalo po mistiki in /, velikansko radovednemu poslušalo pripovedi o onostranskih skrivnostih. Na drugi strani je asketični entuzi-jazem obvladal vse ljudi in v sanjah so gle-lali oni svet, ki je bil predmet njih želja in hrepenenja. Odtod ona številna literatura, ki pripoveduje o skrivnostnih potovanjih duš in svetnikov, ki so hodili po onem svetu ter gledali angele in hudiče. Povsod je ljudstvo videlo slikane demone z žerjavico v očeh, pečene pogubljence v krvi, ognju in ledu. Povsod podobe izgubljenih duš, ovitih s kačami, povsod groteskne zobe satanove, v katerih se drobe kosti zavrženih. Vse te posmrtne muke si je ljudstvo predstavljalo popolnoma materijalno, knjige pa so risale peklenske muke na najstrašnejši način. V Viziji s v. P a v 1 a , ki spada v deveto stoletje, vidimo, kako angel spremlja velikega apostola na poti v peklo, da vidi infernalno trpljenje. Neka druga legenda iz iste dobe pripoveduje Potovanje sv. B r a n d a n a , ki je po dolgem pustolovskem potovanju prišel do peklenskega otoka, kjer hudiči kujejo duše s ležkimi kladivi na nakovalih. V legendi o T a n t a 1 u in tudi v Vicah s v. P a -t r i c i j a se najdejo mnoga mesta, ki spominjajo ua Komedijo. Še več sličnosti s Komedijo pa ima Vizija meniha A 1 b e-riga; v resnici so mnogi mislili, da je Dante tukaj naše) obliko za svojo pesnitev. Počasi je vizija postala pesniška oblika, ki se je lahko rabila za katerikoli predmet, politični, filozofični in moralni. Poleg tega pa se je Dante učil tudi pri Homerju, kajti tudi Odiseja pripoveduje, kako je šel Uliks c Peklo. Znano je, tudi, s kako vnemo je Dante iskal Eneido, kjer je isLofako opisano Enejevo potovanje v Elizij. Mogoče pa je, da je poznal tudi Platonov in Plutarhov opis Averna. Sicer je pa vseeno, koliko te vizijonarne literature je Dante poznal in čital, gotovo je le eno, da si je izbral za obliko pripovedovanja vizijo, ki je takrat najbolj vlekla in bila ljudski duši najzanimivejša; Kratka vsebina Komedije je ta-le: ante se jc izgubil v temnem gozdu. Pu »Igom trudu se mu posreči, da najde pot pride do podnožja griča, čigar vrh obsc-jo solnčni žarki. Poizkusa, da bi prišel tja gori. a tri zveri (tigra, lev in volkulja) mu zastavijo pot. Ne more dalje in se vrnn v sc prikaže Virgil, ki mu razloži zlobno naravo volkulje in ga povabi.^ naj gre ž njim p o v e č n e m k r a -j u , če hoče, da se reši. Dante se odloči in gre za Virgilom, vendar ima pomisleke, češ, da njegove moči niso zadostne za tako pot. Tedaj pa mu voditelj Virgil pripoveduje, kako je prišlo do loga, da ga je poiskal v temnem gozdu. Virgil je bil v pred-peklu. K njemu je prišla Beatrice in mu povedala, da jo pošilja k njemu sv. Lucija po naročilu Marijinem. Naj gre torej v gozd in poišče Danteja, ker se je izgubil. Ta pripoved da Danteju poguma. Odloči se iu stopi z Virgilom v Peklo. Pri vseli pesnikih XIII. stoletja se vidi jasna tendenca, zagrinjati se v alegorično obliko traktate znanstvenih, filozo-fičnih iu moralnih doktrin. Tudi Dantejeva Komedija odgovarja intelektualnim in poetičnim navadam stoletja. V resnici predstavlja Dante v pesnitvi, katere protagonist je sicer on sam, s strastmi vklenjenega človeka v splošnem. Temni g o z d je moralni in polit ič'n i ne-red, oziroma mizerno duševno s-1 a n j e , v katerem se nahaja človek, ako ga ne vodi več r a z um V i r g i 1. G r i č je popolno nasprotje gozda in simbolizira moralni in c i v i I n i r e d , oziroma sreč o. One tri zveri so tri strasti: n a s 1 a d n o s t, prevzetnost in lakomnost, oziroma goljufija, nasilnost in n e z d r ž n o s t. Virgil predstavlja moralno filozofi j o, odnosno r a /. u m , Beatrice zastopa višji r a z u m , oziroma teologijo. Lucijo si razlagajo kot posveču-jočo milost oziroma pravičnost, V 1 j u d n a gospa, t. j. Devica Marija, pa je božje u s m i 1 j e 11 j e. Temeljna misel Dantejeve pesnitve je torej, pokazati, da človek more in mora s pomočjo filozofije, doumeti na sebi učinek greha in se lahko povzpne, če se očisti, s pomočjo teologije do intuicije nebeške sreče. Z drugimi besedami: Greh človeka ponižuje, ga dela nesrečnega in malovrednega, krepost ga pa dviga v nebeško veselje. In zato je namen te alegorije, kakor pravi Dante sam, rešiti ljudi iz mizernega stanja in jih peljati do sreče. Pesnitev ini« torej bistveno religioz-no-moralen namen. Če je tudi politični element v pesnitvi precej na široko razpreden, prihaja to od mističnih in shola-stičnih idej, s katerimi je bil Dante ves prepojen. Po teb idejah pa je liila morala v nerazdružljivi zvezi z religijo in politične institucije so izhajale direktno od Boga. Toda četudi religiozni, moralni in politični elementi tvorijo filozofičnoalegorični temelj pesnitve, je vendar pesnitev ostala nepozabljena samo radi artističnega momenta. S čudovito geometrično spretnostjo in nedosegljivo harmonijo je znal zasnovati in sozidati vsa tri posmrtna kraljestva. S pravo zgodovinsko in filozofsko globokoumnostjo se je doteknil vseh vprašanj, ki so takrat razgrevala glave mislecev. Znal je delo ogreti tudi z ljubeznijo do domovine in s svobodo duha, a na umetniško obliko ni nikoli pozabil. Na svojem potovanju sreča celo vrsto ljudi, s katerimi se. pogovarja in ki jih slika z nedosegljivo spretnostjo. Vse. te osebe vidimo kakor žive pred seboj, pa naj čitamo žalostno storijo Frančeslce da Rimini. razmišljamo politično strast Farinatovo, ali slišimo o neizrekljivi bolečini grofa IJgolina. V teb vrstah oživi ves srednji vek pred nami. Vsa meglena zgodovina, vse fantastične legende, srednjeveška verovanja. politični hoji z vsemi grozotami in strastmi, pa tudi mistična njegova čaroba in nežnost, kratkomalo ves srednji vek je odprt pred nami kakor panorama. In oblika te neskončne epopeje je vizija, kajti samo vizija je v srednjeveškem misticizmu mogla biti primerna za la predmet. Dejanje pesnitve (potovanje) traja devet dni. Začne se v noči med Velikim petkom in Veliko soboto (24. in '25. marca) I. 1300. in traja do oktave po Veliki noči. Pisana je Komedija v tercinah in je razdeljena v tri dele (Inferno, Purgatovio in Paradiso), izmed katerih ima Inferno štirideset, Purgatorio in Paradiso pa po triintrideset spevov. Začel je Dante Komedijo šele v pregnanstvu, izdelal pa jo je v letih 1314.—1320., torej v zadnjih letih svojega življenja. Komedijo so začeli razlagati že v tretjem desetletju 14. stoletja, med prvimi komentarji je bil tudi Boccaccio. še danes se pesnitev redno vsak četrtek javno komentira v dvorani O r S a n Mi c bele poleg trga Vittorio Emanuele. Učenjaki iz vseli krajev Italije prihajajo predaval v to dvorano, ki je posvečena izključno Danteju. Od 15. stoletja do danes je izšlo nad štiristo izdaj, mnogo imitacij in nebroj prestav. Pri nas bo prof. Dcbevec v kratkem dovršil prestavo cele Komedije, pesnik Oton Župančič je prevel peti spev Pekla s krasno epizodo Frančeske da Rimini, ki . izide v dr. Resovi knjigi. To jc vnanji obris Dantejevega življenja in dela. Kakor majčkena kristalna svetovna obla stoji to življenje in delo pred nami. To je niikrokosmus v trdnem, nerazdružljivem sestavu tercin. Nobenega verza ni, ki bi ga mogli brez škode izpustiti. Majčkeno je to delo v primeri s ko-losalnimi hribi Shakespearjevih in Goethc-jcvih knjig. In vendar je v Komediji izpolnjen ideal pesništva: večna slika človeške duše in ljudi one dobe. Za svoje sodobnike Dante gotovo ni bil to, kar jc za nas, saj tudi Shakespeare ni bil za ljudi šestnajstega stoletja naš Shakespeare. Za Florentince jc bil pač Dante Alighieri, doma pri Petrovih vratih v Florenci, učenjak, o katerem so vedeli, da piše lepe pesmi, saj jc tudi Shakespeare, sin nekega rokovičarja iz Strat-forda, pisal drame in bil obenem igralec. Toda o Dantejevi veličini, o njegovi vse preustvarjajoči poeziji niso slutili ničesar. Hodil je med njimi, a ga niso poznali. Isto se ponavlja tudi še dandanes. Zelo umestno jc Brandes naslikal ta pojav, ko pravi: Če je človek za dvajset korakov pred svojo dobo, mu ljudje slede in ga častijo kot voditelja, če pa jc za tisoč korakov pred njo, ga ljudje sploh ne vidijo več; šele dolgo pozneje ga zopet iščejo in se ravnajo po njegovih sledeh. Vse 'o, kar pripoveduje o Danteju njegova preprosta biografija, je zelo malo ali nič. Izkonstruirati bi se dalo (mogoče sc bo res ludi) še mnogo letnic in suhoparnih dejstev, a to še ni biografija. Emerson jc menil o Shakespcarju, da o njem malo vemo, a ga zelo dobro poznamo. Mogoče bi veljalo to tudi o Danteju. Kajti če zasledujemo življenje posebneža, kot je Dante, ne delamo tega radi krajev, kjer je živel, radi ljudi, s katerimi je občeval, radi ženske, ki jo je poročil, pred očmi imamo nekaj drugega. Vedeti hočemo, kakšen je bil človek, ki se skriva za dati in dejstvi, kakšna je bila duša, ki se odgrinja v njegovih spisih. In ker pravi pesnik izraža to, kar čuti, in more izražati le to, kar jc v resnici psihično doživel, in ker zna vsak predstavljati svet le tako, kakor ga sam vidi, zato se ne razodeva pesnikova notranjost v nobeni stvari tako močno, kakor v tem, kar je napisal. Shakespeare je poosebljena objektivnost, Goethe je subjektivnejši brez dvoma, Dante pa je iz sebe samega ustvaril subjektivnega junaka svojih del: ta Dante, ki hodi po Peklu, skozi vice in Paradiž, to ni figura, to je Dante Alighieri sam, isti Dante, ki je ljubil tudi Beatrice. Federn pravi, da so vsa njegova dela »Pesnitev in resnica« njegovega življenja. Zato pa je uS- vsaki Dantejevi besedi toliko življenja, toliko zanimivosti. Govori o sebi v prvi osebi, napram vsakemu vprašanju, vsaki osebnosti, vsakemu dogodku zavzame svoje stališče. Zato je za svoj čas neverjetno modern in aktualen, kajti ne imenuje le sam sebe, imenuje po imenu tudi vse svoje znance. Bralci so slišali, o čem je govoril njih sorodnik v peklenskem ognju, kaj dela njih sestra v paradižu. Ravno zato pa Dantejevo stoletje spoznavamo najlažje potom Danteja. Toliko nam je pesnik povedal o njem — a čas nam ni povedal o njem skoraj nič. Samo v eno dušo iz onih davnih dni še lahko gledamo — v dušo Dantejevo. Samo eno delo je, ki sc da primerjati z Dantejevo Komedijo, to je Goethejev Faust. Ne samo, da sta obe pesnitvi pesnitvi o človeštvu, v katerih se obravnava vprašanje o človeku in njegovem namenu, v katerih potujemo »od neba skozi svet peklo« in potem zopet nazaj, tako da si prav lahko ogledamo v podobi in simbolu vse kroge našega življenja, bistveno enaka sta si Faust in Komedija po svoji subjektiviteti in aktualnosti. Pesnitvi ne pripovedujeta (kakor Mesijada in Izgubljeni raj) zgodbe o stvar-jenju sveta, prvem grehu in trpljenju Kristusovem, nc opevata stvari iz daljnopre-teklega časa, Dante in Goethe stojita v sedanjosti in odpirata na levo in desno vrata na oni svet, prodirata steno naše ozke sobe in nam kažeta mistična kraljestva, po katerih hodimo dan na dan. Faust jc popolnoma modern človek, idealni tip modernega človeka, Mefistofel jc skrajno modern hudič in v vseh prizorih se odigrava moderno življenje, življenje Gocthe-jeve dobe. Isto velja o Danteju glede njegove dqbe. Dante ne poje pesmi o strahotah pekla, ne poje himne paradižu, ampak sam jc prišel 25. marca 1300, ko je bil star ravno petintrideset let, pred vrata izgubljenih ljudi in je potoval cel .Veliki teden po kraljestvih mrtvih. Sam pripoveduje tako nazorno, kakor jc sploh mogoče, vse, kar jc s a m videl. Radi tega je pesnitev naravnost strašno živahna. Ni torej čudno, da so ženske v Ravenni, ko so ga srečavale, kazale s prstom nanj, govoreč r »Vedi tu quello che va per l'In-ferno e torna quando gli pare e piace, e ci por ta le notizie della gente di 1&?« — In druga je odgovorila naivno: »Davvero che dev'esser vero: non lo vedi com'ha , !a barba crespa e il carnato bruno per il 1 caldo e il fumo che c'č laggiu.« A. še dn a poteza ie, ki Danteja označuje kot posebneža med vsemi evropskim pesniki do njegovega časa. Rekli smo zc, da so sc vizije o kraljestvih onkraj groba. Gotovo jc, da je vplivala nanj Vir-gilova Encida, ludi Odiseja mogoče. Krščanskih vizij je bilo vse polno, toda tc vizije so bile le poučne, strahotne, podobe brez poetične vrednosti in se zde poleg Dantejeve Komedije kakor marijonetne igre poleg Goethejevih dram, A Dante jih ni prekosil samo v umetniškem oziru. Dal jc nekaj čisto novega. Zavozil je na pot, kjer nihče prej ni vozil. Dante je zrastel iz dobe, v kateri sta prevladovali dve vrsti poezije: viteški epos in petje o ljubezni. Vplivalo je nanj posebno zadnje in religijozna poezija, a vpoštev prihaja tu predvsem epopeja. Če vzamemo tudi najglobokoumnejšega izmed epov, Parsivala, najdemo sicer v njem mnogo dušnega poznanja, dosti mistično-religijoznih idej, a to je le vnanjc, postransko. Dante jc tudi tu zapustil prejšnjo pot in jc prebil steno. Projiciral je naše življenje na desno in levo v metafiziko. Njegov epos je nekaj čisto drugega kot so drugi. Dante ne pripoveduje nikakih viteških in ljubezenskih romanov. Ne opisuje mladih junakov in njihovih pustolovščin, njih krivde in končne poroke s to ali ono kraljično iz te ali one devete dežele — Dante stoji sredi realnega sveta, gleda navzgor in navzdol, vase in krog sebe, opazuje dogodke v svoji duši in v duši drugih ljudi, motri historične prevrate svoje dobe. Alighieri ni pripovedoval zgodovine, ki se odigrava na tem svetu, ampak ves neznanski in dejanski svet je jel krožiti krog njega in se je začel uravnavati v kroge, in iz tega sveta je Dante sezidal ono katedralo, katere kripta vodi do najtemnejših in najstrašnejših globin človeške duše, v mlakužo popolne zavr-ženosti — od tam pa vstaja od stopnje do stopnje po lestvah in spiralah do najvišje nebeške glorije in Boga polne ekstaze, katere je zmožna človeška duša. Vse to mistično potovanje je pot, po kateri hodi človeška duša preko skušnjav, pokore in očiščenja do miru in blaženosti ter se dvigne do spoznanja Boga, s katerim se združi. Po pravici je torej Dante imenoval Komedijo »sveto pesem, kjer sta sodelovala nebo in zemlja«. \ozo\ih v Budimpešto. Obstaja tudi nevarnost, cla bo pečujski premogovnik v kratkem prenehal delovali radi nedostatka delavnih moči. Na la način bi nam Madžarska ne mogla dobavljati v trianonski pogodbi določenih količin premoga. Vlada je ukrenila vse potrebno, da si zagotovi dovoz premoga iz Pečuha. !k pri Pašiču. Belgrad, 13. septembra. Včeraj jc sprejel min. predsednik Pašič amerijcan-skega poslanika, ki sc je vrnil iz dopusta. — Predmet razgovora: posojilo. ■Vprašanje Zapadne ^^ MA2ARI IZPRAZNILI CONO A. Budimpešta, 12. septembra. Mažarske čete so izpraznile cono A. Mažarsko orožništvo, ki je za par ur vkorakalo v občine cone A, se je odpoklicalo v cono B. Dunaj, 13. septembra. Kakor poročajo listi, je bilo od 49 oseb, ki jih je okrožno sodišče v Dunajskem Novem mestu radi vohunstva, veleizdaje, ropa in poizkuše-nega umora izročilo dunajskemu sodišču, 30 izpuščenih iz zaporov in oddanih policiji, kjer bodo najberž ostali internirani do nadaljnjega, Med onimi, ki ostanejo še nadalje, zaprti pri dunajskem deželnem sodišču, se nahaja tudi mažarski agitator dr. Egam, ki je v preiskavi kot kolovodja radi poskušenega umora. Zaslišavanje obdolžencev bo danes končano. Dunajsko višje deželno sodišče bo za kazensko postopanje delegiralo kako drugo sodišče. Kakor poročajo listi, se žc organizirajo sodišča na Burškem. Sedež burškega deželnega sodišča bo menda Šopronj ter je za njegovega voditelja izbran bivši predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Kozian. Akcija Stojana Protiča. Belgrad, 13. sept. Današnja »Tribunam piše o akciji Stojana Protiča in pravi, da so vesti ,ki govore o zopetnem nastopu Stojana Protiča v javnosti, med seboj v kontradiktornem nasprotju. Gotovo je, da bo Protič pričel odslej izdajati list pod imenom Radikale, katerega urednik bo dr. Momčilo Ivanič. Proglas svojim pristašem je Protič že dogotovil. Politični krogi se zelo zanimajo za ta proglas. Kakor sc zdi, Protic doslej še ni sklenil nobenega sporazuma z opozicijskim blokom hi je dosedaj imel z njim samo informativne razgovore. To znači, da bo deloval neodvisno od opozicije. Obstaja vprašanje, ali bo Protič aktivno deloval v parlamentu ali ne. Meseca oktobra bo odšel Protič na agita-cijsko potovanje po Srbiji in Vojvodini, kjer bo prirejal zborovanja in konferiral s svojimi prijatelji. Nov poslovnik za skupščino. Belgrad, 13. sept. Minister za konstituanto je izdelal zakonski načrt za poslovnik za narodno skupščino in ga odposlal odboru, ki ga bo preučil tega tedna. Načrt poslovnika predvideva v glavnem in splošnem ista določila, kakor poslovnik za konstituanto, ki je bil sprejet pozneje tudi za zakonodajno skupščino, 3 na Belgrad, 13. septembra. Presbiro poroča iz Aten: ^Proteusa« poroča iz Carigrada, da se govori v tamošnjih diploma-tičnih krogih da bodo pogajanja med Rusijo, Bolgarijo in Turško glede skupne akcije na Balkanu in na vzhodu kmalu končana. List ugotavlja, da je že določen načrt, da navali boljševiška vojska na ru-munsko mejo, Bolgarija in Turčija pa na-padeta Grčijo in Jugoslavijo v Traciji in Macedoniji. Misli sc, da se bo ta načrt kmalu izvedel. Maksimalne cene za živila. Belgrad, 13. septembra. Te dni bosta konferirala predsednik odbora v\ pobijanje draginje in pomočnik ministra za socialno politiko o tem, kako bi se takoj uredile maksimalne cene za najnavadnej-ša živila. Zastoj dela v pečujskem pre- Belgrad, 13. septembra. Po poročilih iz Pečuha so začele Hortliyjeve oblasti iu-lernirati tanvšnic rudarje. Da bi zakrile mnogoštevilne deportacije, prepeljavajo madžarske oblasti rudarje v plombiranih Afera g. Peska, kateremu so očitali gospodje demokratje okoli »Jutra « različna nemoralna dejanja, ki spadajo pod § 129 kazenskega zakona, je stopila popolnoma nepričakovano v nov stadij, ki meče na celo zadevo popolnoma drugačno, za demokratsko gospodo silno neprijetno luč. Po naših najnovejših poročilih pri celi zadevi sploh ne gre za g. Antona Peska, izvoljenega ljubljanskega župana, ampak za neko popolnoma drugo osebo, namreč za Josipa Peska, nekdanjega učitelja klavirja in plesa v Gradcu, ki je slučajno tam nekje v bližini doma kakor g. Anton Pesek. Ta »Doppelganger« g. Antona Peska je bil res leta 1907. obsojen v Gradcu zaradi deliktov, ki jih očitajo gospodje demokratje g. Antonu Pesku, in zaradi tega je ta dični gospod Josip Pesek tudi pobegnil o pravem času v Ameriko. Žena tega Josipa Peska pa živi nekje-v bližini Ptuja in ni neznana g. dr. Pirkmayerjw, okrajnemu glavarju v Ptuju, ki je vodil preiskavo proti g. Antonu Pesku, kakor nam zatrjuje naš izvestitelj, ker g. okrajni glavar često poseča to rodovino. Njemu je torej moralo biti dobro znano, kako stvar stoji, in vendar se ni čutil primoranega vsaj zaupno opozoriti pristojnih višjih oblasti na dejstva, ki jih je on privatno čisto lahko dognal in ugotovil, kaj je na njih. Danes stoji stvar po naših poročilih tako, da je sodni akt iz Gradca o Josipu Pesku, neznanega bivališča, v sigornih rokah v Ljubljani, in ugotovljeno je, da g. Anton Pesek ni bil 1, 1907 sploh nikdar v Gradcu. Kako sc bo ta afera nadalje eazvijala, bo slovensko javnost zelo zanimalo, ker jc pričakovati, da bo iz tc deloma osebne afere nastala cela »cause celebrc« za slovensko lokalno politiko in za politične mahinacije g. dr. Žerjava, roj. Kuhndinga. Od g. pokrajinskega namestnika pa odločno zahtevamo, da se bo zavzel za odgo-ditev volitve ljubljanskega župana vsaj tako dolgo, dokler se ta afera nc razčisti. Včeraj jc namreč g. dr. Zarnik sporočil starostnemu predsedniku g. Jegliču po naročilu g. pokrajinskega namestnika, naj se nemudoma izvrši volitev ljubljanskega župana. To nenadno silno naglico si razlagamo iz dejstva, da jc moralo priti demokratski gospodi že nekaj jako neprijetnega na ušesa, sicer se nc bi tako podvizali z volitvijo ljubljanskega župana! Ker jc sedaj nastopil preko noči velik preokret v celi aferi, zahtevata dostojnost in pravičnost, da sc počaka z župansko volitvijo do konca razčiščenja od demokratov vprizorjene afere. Naj pride zdaj razčiščenje, ki ga jc. zahtevala demokratska gospoda sama! -j- Nova centralna uprava, kakor si jo zamišlja sedanja vlada in kakor je predložena zakonodajnemu odboru, je zelo za-niiniva. Razen 12 ministrov se nam obeta še 12 državnih podlajnikov, dasi bi si naša država to institucijo lahko prihranila, ker ni videti nobenega tehtnega razloga, da bi ministri sami ne vodili svojega resorta. To tembolj, ker mislijo le državne podtaj-nike po vsej priliki vzeti iz politikov, ka- terim se bo njihovo podlajnikovanjc štelo, kakor čc bi ta čas prebili v državni službi. Ampak ,šr bolj je presenetljivo, da bo vsak minister imel šc posebej svoj osebni kabinet, kateri bo vodil osebne in politične (!) zadeve, kojega <"ani ne bodo uradniki in bodo odgovorni samo svojemu ministru, oziroma ministrskemu svetu. Torei poleg 12 ministrov šc 12 ministrskih kabinetov s parlamentu neodgovornimi politiki na čelu, dasi bodo imeli zelo važne politične posle (a Ja afera Pesek) — to je prava ča-rovniška kuhinja s tajnostnimi šefi, ki bodo delali najvišjo politiko. Consigiio dei dieci v starih Benetkah jc prava igrača nasproti temu. Potem pa je še 12 vrhovnih načelnikov v vsakem ministrstvu, ki bodo nadzorovali delo vseh odsekov, sicer iako potrebna naprava, ki pa se bo težko skladala z načelniki osebnih kabinetov. En ministrski kabinet, 12 ministrov, 12 pod-tajnikov, 12 šefov osebnih kabinetov z 12 kabineti in 12 vrhovnih načelnikov, to je pekako preveč za naš budžet, ki ima že danes 4 milijarde deficita, ako vojni minister ne odstopi od svojih zahtev p ovečjem kreditu. Mi bi imeli vse to za šalo, da ni napovedal tc »reforme« sam presbiro, -j- »Klerikalci se cepijo.« Pod tem naslovom piše belgrajska »Pravda« od 12. septembra: »Klerikalni stranki preti resen razdvoj. Mlajši klerikalci — opozicionalci — smatrajo, da bodo stranko okrepili, če ostanejo v opoziciji in delajo med narodom proti vladi. Oni gredo v svojih govorih tako daleč, da so postali še hujši socialisti kakor pravi socialisti, dočim smatra dr. Koroščeva skupina, da more stranko okrepiti sarao z vstopom v vlado. Zaradi tega nesporazuma se govori, da se bo klerikalna stranka razdvojila na krščanske socialiste in prave klerikalce.« — »Pravda« ima na vsak način v Ljubljani izbornega poročevalca! -f- Samoobsodba. Demokratska zagrebška Rijeo od 12. t. m. piše na uvodnem niestu glede vzrokov padanja naše valute med drugim: O naši državi se širijo iz (državi) sovražnih virov najneverjetnejše vesti. Glasom teh vesti izgleda, da se nahaja naša država konstantno v stanju revolucije, da je boljševizem silno močan, da so atentati na dnevnem redu itd.' — Ugotavljamo, da spadajo med (državi) sovražne vire :: v prvi -vrsti ravno d e^ntoder a fee«k i listi, na čelu jim Riječ<;, Slov. Naroda, ."•Jutro itd., ki ki so vsako malenkost tfaz-kričali za silno državno afero«, iskali atentate tam, kjer jih ni bilo iu tako kljub našim pravočasnim svarilom silno škodovali ugledu naše države v inostranstvu. Sedaj pa, ko čutijo, kakšne zle posledice ro-deva njihova 1 patriotično-državotvorna^ kampanja, bodo čisto gotovo poskušali odgovornost za svoje grehe naprtiti — klerikalcem! Jutri bomo gotovo žc čitali v kakšnem demokratskem listu v tem smislu na« pisan članek. VZagorju ob Savi se vrši dne 24. in 25. t. m. katoliški shod za šmartensko in del moravške dekanije. Dne 24. t. m. ob pol 3. uri popoldan so odsekovna zborovanja. Ta zborovanja so velikega pomena, dala nam bodo smernice za naše nadalnje delovanje. Vsaka župnija naj se teh zborovanj po svojih zastopnikih gotovo udeleži. Župni uradi naj nemudoma vrnejo tozadevne vprašalne pole. Dne 25. t. m. Točno ob 9. uri sprevod. Župani in občinski svetovalci, skupine. Jug, strok, zveze, Marijine družbe, Tretji red, Orli, Orlice in vse ostale organizacije iz sem spadajočili župnij naj se zbero ob pol 9. uri s svojimi zastavami in znaki na trgu pred cerkvijo. Po sprevodu pridiga iu sv. maša na prostem. Darujejo jo prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski. JSlato slede zborovanja z javnimi govori. Po možnosti zvečer orlovska telovadba. Sodeluje dobro izvežba-na Zagorska rudniška godba. Torej dne 25. t. m. vsi v Zagorje, da se navdušimo za lepe krščanske ideale! — Prijateljem naše organizacije! V nedeljo dne 18. t. m. popoldne bo v Dobi pri Domžalah otvoritev Društvenega Do ma. Ob 1 zbirališče Orlvo in drugih gostov pri bistriškem mostu na Viru, Ob pol 2. uri odhod skozi Vir v Dob, kjer bo sprejem, nato cerkveno opravilo in blagoslov Doma, ob 3. uri javna telovadba, pri kateri nastopijo Orli, Orlice in naraščaj, nato prijateljski sestanek na Marinčkovem vrtu z godbo, petjem, bogatim srečolovom, turško kavarno itd. Pri celi prireditvi sodeluje občepriljubljena salczijanska godba iz Ljubljane. Narodne noše posebno dobrodošle! Vsi naši prijatelji najprisrčneje vab- Ijeni! Iz Ljubljane se udeleženci odpeljejo lahko z vlakom ob 1 uri popoldne, pridejo še pravočasno. Odhod v Ljubljano ob 9, uri zvečer. — V Kadovljici in .Mošnjah se šolski pouk v septembru ne bo pričel radi epidemij. V Mošnjah je prvi slučaj tifusa. — Jugoslovanska Matica je prejela naravnost iz Mošenj 1400 K, po podružnici iz Radovljice pa 800 K. Nabrali so naši dijaki, — Akademikom! Vsem tovarišem, ki nameravajo študirati na ljubljanski univerzi, naznanjamo, da se otvori akademska menza s 1. oktobrom ter poživljamo .je one, ki so se v preteklem šolskem letu prehranjevali v njej, kakor tudi one, ki i bodoče nanjo reflektirajo, da nam to nemudoma naznanijo, in sicer naj: a) pošljejo takoj natančen naslov, da jim pošljemo formular v izpolnitev; b) izpolnjeni formular z v njem označenimi priloga-. mi iiaj se pošlje društvu najkasneje do - 80. septembra. Pri tej priliki opozarjamo na določila v formularju in na priložene položnice. Obenem naj prilože dotični, ki žele, cla .se jim sporoči rešitev prošnje na dom, znamko za 50 para. Ker se ne bodo za enkrat delile podpore, kot v preteklem šolskem letu, ni potrebno, da vlagajo oni, ki se bodo hranili v menzi podpisanega društva, prošnje na odsek za prosveto. — Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani, univerza. — Zaprisega rezervnih častnikov. (Uradno.) Za 18. septembra so pozvani vsi rezervni častniki na enodnevno vojaško vežbo, da polože prisego. Vsakdo se ima zglasiti na sedežu svojega vojnega okruga, kateremu pripada. Dovoljeno pa je poedincem, da se zglase pri najbližjem vojnem okrugu, obvestiti pa morajo o tem svojo pristojno komando vojnega okruga. Zaprisega se izvrši v uniformi. Kdor si je še ni nabavil, naj do 15. t. m. to naznani vojnemu okrugu, kjer misli položiti prisego. . Vsi rezervni častniki naj prineso s ^eboj pismeno prisego po členu 1. zakona o ustroju vojske, pisano lastnoročno in opremljeno poleg podpisa z žigom na pečatnem vosku s svojim monogramom. Pe-■; čat je prinesti s seboj za slučaj, da bi prisega ne bila dobro spisana. Pravoslavni rezervni častniki se zaprisežejo v Ljubljani in v Mariboru, mohamedanski v Ljubljani, evangelijske veroizpovedi v Ljvblja-ni, Celju in v Mariboru. — Francoski zemljoradniki v Belgra" . :.4ui. Medi zemljoradniki, ki so prišli v nedeljo v Belgrad, da pod vrhovnim vodstvom in pokroviteljstvom g. ministra Fu-elja obiščejo in pozdravijo vrle Šumadin-ce, se nahaja tudi g. Sancin. Nepoučeni ljudje mislijo, da je g. Sancin Slovenec, ki . je prišel s svojimi slovenskimi tovariši v . Belgrad, toda iz poročila »Pravde« je razvidno, da se ime tega gospoda ne izgovarja Sancin, ampak Sansen, iz česar sledi, da mora biti g, Sancin odličen Francoz in ne slovenski samostojnež. — Javna zahvala. Ivan Koncilja, posestnik v Klečah, kateremu je v nedeljo uničil požar vse imetje, se tem potom javno zahvaljuje za prvo pomoč tvrdki De-renda za znesek 400 K, g, Turnago za znesek 400 K in trem neimenovanim za 360 K ter prosi usmiljena srca tem potom še za kak dar, — Kipar Meštrovič v Zagrebu. »Riječ« doznava, da pride te dni v Zagreb kipar Ivan Meštrovič, ki je imenovan za rektorja akademije umetnosti in umetne obrti v Zagrebu. Vlada namerava imenovati kot profesorje na akademiji več naših znanih umetnikov iz vse kraljevine. Sprejmo se v trajno delo JB§P~ izvežbani mizarska pomočniki. Hrana iu stanovanje v hiši ali izven hiše. ANDREJ KREGAR, strojno mizarstvo, št. Vid nad Ljubljano. 3340 — Jugosloveiiska Matica, podružnica v Kranju, priredi v nedeljo, dne 18. septembra ob 3. uri popoldne nn glavnem trga v Kranju javno tombolo. Dobitkov je nad 200, mnogi izmed teh so precejšnje vrednosti, isti du zvečer je umetniška prireditev v dvorani >Ljudskega doma:. Pri tej sodelujejo iz posebne prijaznosti koncertna pevka gospa LovSetova in pianistka gospa Koblor-Goljeva ter kakor recitatorka gospa Danilova iz Ljubljane; nastopi tudi znani pevski zbor Kranjske čitainice. Vse na korist Jugoslovanske Matico! Najboljši odgovor na lašistovska giozodejstva na Primorskem bo velika udeležba na tej prireditvi. Pridite vsi v Kranj I — Razglednice o pogrebnih svečanostih povodom pokopa pokojnega kralja Pelra I. — 21 po številu — je založil ljubljanski trgovec Oroslav čertalič na Sv. Petra cesti. Cena na drobno po 3 dinarje izvod. iierske š V Rogaški Slatini se vrši v nedeljo dne 18. septembra 1921 velik fantovski tabor, katerega se udeleži Orlovska zveza s svojimi odseki z 2 godbama. Iz Ljubljane in Maribora odhajajo udeleženci ob 5. uri zjutraj. Vozne cene so polovične, izkaznice izdaja O. Z. — Pohitimo v svetovno-znane toplice, da pokažemo rogaškemu okraju uspehe svojega dela. Pri telovadbi nastopi tudi strasbourška vrsta. š Izvoz prašičev. Tekom včerajšnjega dne je prišlo iz Hrvatske v Maribor 200 vagonov prašičev. Transprot je namenjen v Nemčijo. š Živinski semenj v Mariboru. Na- včerajšnji živinski semenj v Mariboru so prignali 596 glav živine in sicer: 12 bikov, 244 volov, 324 krav, 11 konj in 5 telet. Cene: Debeli voli 14—18 K, poldebeli 11 do 15 K, plemenski 10—13 K, biki 7—11 kron, klavne krave 12—16 K, plemenske 10—15 K, molzne 7—11 K, breje 8—12 K, mlada živina 10—13 K, teleta 8—11 K. Iz Ljubljane in Italije ie prišlo toliko kupcev, da so pokupili večji del prignane živine. lj Slovesno nameščen je bil v ponedeljek dne 12. t. m. v križevniški cerkvi v Ljubljani veleč, gospod prior p. Valeri-jan U č a k. Umestil ga je presvetli gospod brnski nadškof dr. Klein kot vrhovni predstojnik in vizitator križevniškega reda. lj Dopolnilne občinsko volitve preklicane. Mestni magistrat je prejel sledeči dopis: »Pozivno na tukajšnje razpise z dne 12. avgusta t. 1., Stev. 22.778, i. dne 11. avgusta 1921, štev. 22.779 iu z due 31. avgusta t. 1., štev. 24.800 naznanjam mestnemu magistratu, da je g. minister za notranje zadeve z odlokom z dne G. t. ni., štev. 379, sledeče odredil: Z ozirom na dejstvo, da v uredbi o volitvi v ob-eiuska zastopstva v Sloveniji ni predvideno, ali in kako da se imajo vršiti dopolnilne volitve za slučaj, da jo- cela skupina že pravilno izvoljenih odbornikov iu namestnikov ene stranke na podlagi zakona zopet razrešena svojo občinsko - od bornišlce dolžnosti ter z ozirom na »adaljno dejstvo, da v tem slučaju uiti pokrajinska uprava, niti ministrstvo ni upravičeno avtentično interpretirati navedene uredbe, se za dan 20. septembra t. 1. že razpisana dopolnilna volitev za mestni zastop ljubljanski odloži, dokler se v zakonodajnem odboru, kamor je uredba o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji predložena, ne douese avtentična interpretacija v smislu člena 130. ustave. Da pa zamore med tem časom občinski zastop ljubljanski pričeti z rednim delovanjem, naročam vsled gori navedene ministrske odredbe, da mestni magistrat takoj vse potrebno ukrene, da se takoj sklice seja občinskega sveta, v kateri se ima voliti novega župana. O izidu volitve je nemudoma poročati semkaj.« — Pokrajinski namestnik minister: Iv. Hribar s. r. lj Šentpetersko prosvetno društvo ima lj Krekova prosveta. Odbor Zveze uradnic in trgovskih nastavljenk ima danes ob 7. uri sejo. — Videmšek. Na osrednjem zavodu za žensko ,doma-fo obrt v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3, II. nadstropje v poslopju Kmetijske družbe se vrši vpisovanje učenk in liospitantk 14;, 15. in 16. septembra vsaki dan od 8. do 12. in od 14. do 17. ure za razne tehnike ženske domače obrti: šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet in biserna dela. Upisnine in šolnine ni nobene. Podrobna pojasnila so razvidna na objavili deski. lj Baranjskim beguncem. Vsi v policijskem okolišu bivajoči begunci iz Baranje se imajo v roku 8 dni tuuradno, pritličje, soba štev. 1, osebno prijaviti. Oni, ki ne bodo tega storili, ne bodo uživali nikakc zaščite naše države. — Policijski direktor: dr. Gustin s. r. lj Na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje za prihodnje šolsko leto 1921/22 v nedeljo, dne 18. septembra 1921 od 9. do 12, ure dopoldne. Vajenci in vajenkc se morajo pri vpisu izkazati z odpustnico oziroma z od-hodnico ljudske šole. Pouk se prične v nedeljo, dne 2. oktobra 1921 ob 8. uri dopoldne. Natančnejši podatki so razvidni iz notice, ki je bila objavljena v tem listu začetkom tega tedna. — Šolski odbor obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani. lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Erklavc, 4 mesece. — Josip Zdravje, 7 let. — Gregor Baloli, 77 let. — Franc Lo-žar, 49 let. — Neža Pihler, 49 let. — Danica Janež, 1 in pol leta. — Bogu mil Le-ban, 2 leti. — Anton Petras, 90 let. — Miha Blaž, 67 let. — Alojzija Per, 67 let. — Ernst Stockl, 74 let. — Marija Pogačnik, 58 let. — Vuje Savkovič, 27 let. — Ivana Peternel, 5 mesecev. — Ignacij Kej-žar, 14 let. — Magda Zore, 16 fet. Katarina Neumayer, 68 let. — Angela Trpin, 16 let. — Božidar Rifelj, 1 leto. — Heidy Fischer, 2 in pol leta. — Vera Pribik, 1 in pol leta. — Vera Grubor, 3 mesece. lj Ročni obroč iz stonove kosti ukraden je bil na stojnici št. 43 v paviljonu E g. Greti Sernečevi, ki je bila oškodovana za 1200 K. lj Zaradi pušenja v paviljonu velikega sejma se bo morala cela vrsta zelo uglednih Ljubljančanov zagovarjati pred sodiščem. Jj Srboriti dečki. Čevljarski vajenec Rudolf V. je v Vegovi ulici prerezal nekemu dijaku na levi nogi čevelj iri ga ranil v čleViku. Srboriti Rudolf je rekel, da je potegnil za to nož, ker so mu dijaki grozili, da ga bodo pretepli. lj Na Bellovucju sem v nedeljo našel denarnico z malo vsoto denarja iri dvema recepisoma. Prizadeti jo dobi pri meni: Alojzij Zaje, Bellevue. lj Našlo se je lansko spričevalo drž. obrtne šole v Ljubljani, gjaseče se na ime Markun. Hrani se v upravi »Slovencat. Kafofišf?! vesMk. c V Lešah bo 22. 9. 1921 ob enajstih konferenca za polovico sodalov radovljiške dekanije. c Na Brezjah je letos veliko romarjev, ker so druga večja božja pota večinoma odpadla. pr Glasbena Matica v Ljubljani. Dosedanja delitev glasbeno šolskih zavodov naše Glasbene Matice v glasbeno šolo iu v konservatorij Glasbene Matice v bodoče odpade in se je zavod popolnoma proosnoval na podlagi konservatorijske uredbe, ki postane v kratkem zakon. Na podlagi te uredbe se deli konservatorij v 4 priprav, razrede, 3 letnike nižje iu 3 letnike višje konservatorijske stopnje. • j , . . . . o . ~___ i : Vpisovanje v vse 3 oddelke so vrši in zaključi lo. v sreao, ane i*, t. ra. oo ». uri zvecei oa- j gept v iuteresu minega p0l,ka je, da se gojenci borovo sejo, katere naj se zanesljivo ude- | takoj oglase. Vsi, ki na novo vstopijo in ki'v svo-leže vsi člani odbora in zastopniki odsekov. ! jem inštrumentu uiso začetniki, morajo napraviti lj Osrednji odbor Krekove prosvete ?P™jemni izpit. Na poznejše oglase se bo oziralo ima sejo danes ob 8, uri zvečer. — Pred- sednica. le, ako bo še kaj prostora na razpolago. pr Pevska šola prof. dr. Kozina priredi v četrtek dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer pevski ve- čer v veliki dvorani Mestnega doma. Solistično bodo nastopili trije gojenci, altiska gdč. Fajgelj, soprauistka gdč. H. Ančik in tenorist g. P. Burja. Peli bodo pesmi, arije in duete. Ker pa goji šola tudi petje v zboru, bc izvajal del gojencev tudi tri mešane zboie. Prijatelji glasbe se vabijo. — Vstop je prost. Orlovski vestnik. o Kamniško orlovsko okrožje priredi dne 18. septembra 1921 ob priliki otvoritve »Društvenega doma : v Dobu pri Domžalah javno telovadbo. Ker jo to zadnja prireditev v letošnjem letu, vabimo tem potom bratske odseke, da se prireditve pol-noštevilno udeležijo. Istotako vljudno vabimo vse prijatelje orlovske organizacije, da prihitijo prihodnjo nedeljo v Dob na domače društveno slavlje in na zadnjo le-domačo društveno slavlje in na zadnjo letošnjo večjo prireditev v okraju. Zbirališče je ob 1. uri pri bistriškem mostu na Viru odkoder odkorakamo z Salezijansko godbo v Dob. — Bog živil Zagorje ob Savi. Dne 24. in 25. t. m. se vrši v Zagorju ob Savi katoliški shod. Vabimo vse bližnje odseke, da se shoda gotovo udeleže. Orlovsko zborovanje bo v soboto 24. t. m. ob pol 3, uri popoldne v Zadr. domu, kamor naj vsi odseki pošljejo svoje zastopnike. V nedeljo 25. t. m, nastopimo pri sprevodu. Glejte, da bo naša udeležba častna. Tudi Orlice se udeleže cele prireditve v krojih. Prijave za kosilo in udeležbo prijavite na Pripravljalni odbor kat. shoda, Zadružni dom, Zagorje. Bratje, ki znajo jezditi, naj prijavi o udeležbo, da vemo pripraviti konje. Bratje in sestre, dolžnost vaša je, da pridete 25. t. m. vsi v Zagorje. Bog živi! Sosterski »Orel« priredi v nedeljo, dne 18. septembra 1921 javno telovadbo z ljudsko veselico. Spored: Ob 2. uri popoldne sprejem gostov pri znamenju sv, Jožefa; ob pol 3. uri litanije; ob 3. uri javna telovadba in slavnosten govor na travniku zraven cerkve. Po telovadbi se vrši ljudska veselica pri »Mihatu« z bogatim srečolovom, godbo, petjem, šaljivo pošto, turško kavarno, dirko v vrečah in drugimi šaljivimi prizori. — Za dobro in ceno postrežbo je preskrbljeno. Med celo prireditvijo svira godba iz Dev. M. v Polju/ Vstopnina k telovadbi: Sedež 2 din., stojišče 1 dinar. Vstopnina k veselici 1 dinar. Srečka za srečolov pol dinarja. Vstopnice ie nositi vidno! K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Orliški krožek Ljubljana M. 0. ima .svojo važno sejo v sredo, (danes) 14. t. ra., točno ob 7. zvečer ua porti frančiškanskega samostana. Pridite vse! — Predsednica. Orliški krožek Ljubljana, Sv. Peter. Z reduo telovadbo prične šentpeterski orliški krožek danes ob 7. uri zvečer v telovadnici Ljudskega doma. Vadile se bodo nove vaje za leto 1922. Sprejemajo r-e tudi nove članice. — Načelnica.- PADANJE NASE VALUTE, turih. 13. septembra. Devize: Berlin 5.25 Ne\vyork 5.79, London 21.59, Pariz 41.50, Milan :'.00, Praga 7.05, Varšavn 0.12. Zagreb 2.70, Budimpešta 1.20. Bukarešta 5.20, Dunaj 0.52, avstrijske krone 0.45. Zasreb, 13. septembra. Devize: Berlin 209 do 210.50, Italija 945-900, London 830-835, Pa-nz 1655—1675, Praga 270—278, Švica 3800—1000 Dunaj 16.10—16.26, Bukarešta 0—211, Budimpešta 49—50. — Valute: Dolarji 215.50—222.50, avstrijske krone 16.50—17.50, rublji 20—22, napoleondori 785—795, nemške marke 0—210, romunski leiJ 0-215, i tal. lire 940-945. Belgrad, 13. septombra. Devize: Pariz l"0. Neuvork 55.80, Dunaj 109, Praga 59.50, Rim-Mi-lan 241.60, Sofija 38, Bukarešta 52, Solun 270, Berilu 52.47. — Valute: Francoski franki 412.50. dolarji 55,75, bolgarski levi 38, romunski leji 52, nemške marke 52.25, češkoslovaške krono 70, avstrijske krone 4.30. i upravo išč© meblirano sobo. - Po- j Dobro upeljana tvorniea lesčilaj Mp^fl^ i ml nudbe pod »DIJAK« nai -jg^ jgge izurjenega ^BC i Rh |J1 Mil« j JC! i 'mestnega zastopnika XX rs, 3it fertc, 2 lepa črna konja (arabca) za vsako jski opremi v dobrem ' sianu, 1 Skovprezna kočija (Landauer), 1 dvovprežna kočija (Brun), l lepa še nova napol krita kočija, gumi kolesa. Naslov pove vratar v hotelu >Slon