Inserati so sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr. čo se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-nistvo (administracija) in ekspc-dicija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
VrcdnlStvo jo na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Politiden lisi za ilonuki »aru.
Po pošti prejeman veljd:
Za eelo leto . . 15 gl. — kr. Za pol lota . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — '„ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — kr. Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan, izvzemši ne delje in praznike, ob '/s6 popoldni
Sklep deželnega /bora dalmatinskega.
Nedavno smo povedali, da je bil zarad Pavlinovičevega predloga glede vradnega jezika hrvatskega deželni zbor dalmatinski nenadoma sklenjen. Dotični predlog obsega dva dela. Eden zahteva, da ima biti hrvatski ali srbski jezik vradni jezik deželnega zbora in odbora, v kte-rem se imajo spisovati vsi protokoli in stav-ljati vsi predlogi, vendar pa smejo poslanci v deželnem zboru govoriti in predloge stavljati tudi italijanski. Eden pa tirja, naj bi bil tudi pri vseh cesarskih vradih, razun vojaštva, vradni jezik hrvatski ali srbski. Predlog je bil podpisan od 33 narodnih poslancev. Poročevalec je bil dr. Klaič, ki je v svojem govoru v prvem delu Pavlinovičevega nasveta zlasti po-vdarjal obilni trud in stroške, ki jih deželi prizadeva dosedanje vradovanje, ker se mora vsaka reč dvakrat izdelati, dvakrat obravnavati itd. Res je, da mnogi Slovani govore dobro italijanski; to pa prihaja od dosedanje odgoje, ki je bila italijanska. Toda potrebno je, da se deželi da pravi značaj slovanski.
Italijanka poslanca Serragli in JVIessa sta temu predlogu hudo nasprotovala, češ, da je nepotreben, ker je bilo že 1. 1861 sklenjeno, da se smejo poslanci posluževati hrvatskega ali italijanskega jezika. Ne bi bilo pravično in častno za deželo, ko bi hoteli italijanski jezik potisniti na stran. Krepko se je Pavlinovič potegoval za svoj nasvet; že pred 22 leti, ko je prvikrat v deželnem zboru govoril slovanski, moral je poitalijančeni predsednik dr. Petrovič priznati, da je Dalmacija slovanska. Med tem časom se je mnogo spremenilo, in sedaj komaj trije ali štirje poslanci govore še italijanski. Naj se toraj Bogu da, kar je Božjega, na-
rodu pa, kar je narodovega. Pri glasovanji padel je predlog za prestop na dnevni red, Pav-linovičev nasvet pa je bil pri ustmenem glasovanji sprejet s 23 glasovi proti 4.
Preden se je pričel obravnavati drugi del, ki zadeva vradni jezik pri cesarskih vradih, naznani podpredsednik Kapovič, ki je namesto predsednika Vojnoviča že v zadnji seji vodil zborovanje, da mu je došlo pismo, v kterem se mu naznanja, da je deželni zbor vsled najvišjega ukaza sklenjen. Predno pa izrečem sklep, pristavi Kapovič, povabim gospodo, da z menoj cesarju zakliče trikratni živio! To se je zgodilo in poslanci so se razšli, ne da bi se bil sostavil in podpisal zapisnik zadnje seje. Dr. Klaič sostavil je v imenu narodnega kluba telegram do ministerskega predsednika, v kterem po-vdarja, da se je zborovanje vršilo mirno in da je mnogo važnih reči ostalo nerešenih. Nenadni sklep zborov zbudil je splošnjo nevoljo, zato v imenu tovarišev proti temu naznanja protest. Telegrafični vrad menda ni hotel sprejeti tega telegrama, in poslati so ga morali pismeno, ako so ga sploh odposlali.
Pravijo, da vlada zbora ni sklenila zarad Pavlinovičevega predloga, ker je v njeni oblasti, storjene sklepe priporočati v najvišje potrjenje, ali jih ne priporočati. Skrbela pa jo je javna obravnava o drugem delu nasveta Pavlinovičevega, pri kterem bi se bilo omenjalo, koliko je po Dalmaciji vradnikov, ki ne znajo deželnega je»ika.
Liberalni listi dunajski se močno hudu-jejo nad hrvatsko večino deželnega zbora dalmatinskega in zlasti nad kanonikom Pavlino-vičem, češ, da hočejo našo državo še bolj razkosati, ker žele združenje Dalmacije s Hrvatsko. Toda to ni nič novega. Ze I. 1861 se je dalmatinskemu zboru izročil predlog, naj
voli deputacijo, ki se je imela z enako d epe tacijo hrvatsko dogovoriti o pogojih zveze me Hrvatsko in Dalmacijo. Tudi o pogodbi med Cislo in Translo jo izrečeno, da je Dalmacija del trojedine kraljevine, in ko je narodna stranka 1. 1870 v dalmatinskem zboru zado-bila večino, je v adresi do cesarja izrekla, da je pripravljena pričeti obravnave zarad združenja Dalmacije in Hrvatske. To je povdar-jala tudi v adresi 1. 1871. Pravica Dalmacije glede združenja s Hrvatsko je toraj pravno pripoznana že od nekdaj, in gotovo je napačno napadati dalmatinske rodoljube, ki v svoji popustljivosti tako daleč gredo, da zdaj nočejo obravnavati te zadeve, da bi vladi ne prizadejali nobenih zadreg. To vprašanje toraj ni glavni vzrok njih razprtije z vlado, ampak marveč nezadovoljnost s cesarskim namestnikom baronov Jovanovičem. To je reč, ki jo bode vlada rešila v takem smislu, da dežela ne bo trpela nobene krivice, pa tudi država ne prišla ob potrebno veljavo.
Šeststoletnica.
Iz Črnomlja, 30. julija. Zelo dolga, v resnici veličastna je lepa vrsta dopisov v Slovencu", opisujočih domoljubne slavnosti pri-likom šeststoletnice združenja Kranjske z vele-slavno vladarsko rodbino Habsburško.
čakali smo in mislili, da so bo kdo s spretnejšim peresom oglasil tudi iz našega mesta, — a čakali smo zastonj. Usojam se toraj z naslednjimi vrsticami pridjati peresce k zgodovinskemu vencu, kterega sedaj vije razveseljena Kranjska svojemu mogočnemu varhu, pravičnemu vladarju.
Šeststoletnica vršila se je, kakor povsod, tako tudi pri nas, kolikor mogoče slovesno.

Naš Blažek.
Kratkočasila in resnobna.
I.
Rodil se je naš Blažek pod Grintovcem ter je letos o svetem Blažu dopolnil deveto leto. Prav prijeten in ljubeznjiv dečko je Blažek; le repetnic mu manjka in bil bi kakor angeljček v hlačicah. Mati in očo sta vsa zaljubljena v svojega sinčka ter sla mu doma spolnila vsako željo. Bil je pa tudi razposajen, kakor mlado jagnje. Tudi v domačo šolo so ga poslali, kjer se je naučil za silo brati, pa tudi žo svoje ime zapisati.
A nemila osoda je pričela Blažka preganjati. Blažek ima namreč brata, no sicer gospoda, pač pa mežnarja pri neki samostanski cerkvi. Kakor jo znano, potrebujejo po samostanih dečke, kteri k sv. maši strežejo;
nagajivi svet jih imenuje „klostermuc" ter pripoveduje, da niso dosti prida.
Ker je lansko leto eden porednežev šolo na kol obesil, je tako naredil prostor drugemu. Kdo se bo čudil, če povem, da je mežnar Jaka govoril za svojega bratca Blažeta in da je bil ta tudi sprejet.
Kako se je Blažek takrat kremžil, ko so mu mati povedali, da bo moral iti v šolo, ne vem; to pa vem, da mu vse njegovo ugovarjanje in jokanje dosti ni pomagalo, ker oče, mati in Jaka so sklenili: Blažek mora v šolo! Oče so rekli: „Tak trpin že ne bo, kakor sem jaz". — „Če ne bo gospod, vsaj mežnar mora biti, kakor Jaka", dostavijo mati.
Vaški čevljar mu jo pomeril novo škornje, krojač pa hlače in jopič. Dan odhoda se je približal. Ko so se poslovili, je bilo menda ravno tako, kakor takrat, ko se je Jurček poslovil od staršev ter šel na ptuje.
Očo sami so Blažka k nam pripeljali in ga vsi hvaležni naši milosti izročili. Blažek
je debelo gledal svoje nove tovariše, krotkega Bernarda, razumnega Cadeža in štorklastega Benedičiča, poštene dečke, pridne šolarje. K sv. maši znajo vsi tako lepo streči, da naj se oni v Gradcu kar skrijejo.
Prijazno so ga sprejeli med se, posadili pri kosilu na prvo mesto, ter skledo tako obrnili, da je najbolj zabeljena kaša ravno pred Blažeta prišla. Žalostno je ta pogledoval sedaj enega sedaj druzega; ni je spregovoril besedice. Tovarši so si mislili, tako je bilo tudi nam prvi dan.
Na vsacega jo naredil Blažek najboljši vtis; bil je čedno opravljen in umit; iz obraza mu je sijala prijaznost in nedolžnost; s svojimi lepimi očmi je tako milo pogledoval, da se je vsakemu prikupil. Tudi prebrisane glave je bil. Kmalo je vedel, kje je mestni vodnjak, kje je pošta, kje potovka, stara Micka, ostaja; vse je točno in hitro opravil. V cerkvi jo bil jako pripraven in v snažni strežniški obleki kakor angeljček lep. Vsi smo priznali:
Že v 10. dan julija naznanjevale so cesarske zastavo iu narodne trobojnice, mogočno vihrajoče raz vradna poslopja in z drugih hiš našega mosta zgodovinsko imeniten dan. Dne 11. bila je ob 8. uri slovesna velika sv. maša z zahvalnico in cesarsko himno, *) ktero se je vdeležila vsa tukajšnja šolska mladina, razni c. k. vradi, mestni zastop in mnogo pobožnega priprostega ljudstva. Strel topičev poveličeval je cerkveno slovesnost.
Ker se med tednom priprosto, deloma do dve uri oddaljeno ljudstvo pri najboljši volji v popolnem številu ne more tako lahko vde-ležiti enake cerkvene slovesnosti, zato bil je že prejšnjo nedeljo pri obojni dopoldanski službi Božji razjasnjen pomen zgodovinske slovesnosti, kakor tudi osobito prelepe lastnosti sedanjega presvitlega vladarja.
Po končani službi Božji podali so se krajni šolski svet, šolska mladina iu drugi šolski prijatelji v prostore dekliške šole, kteri so bili z zastavami, venci, raznim zelenjem in cvetjem krasno olepšani. Tu je najprej vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva, c. k. vladni tajnik g. .Tagrič v navdušenem govoru mladino spodbujeval, kako naj se tudi ona vdeleži redke slavnosti. Na to razložil je dečkom vodja tukajšnje šole, šol. nadzornik g. Jeršinovec, v obširnem in izvrstnem govoru zgodovino Kranjske s preslavno Habsburško dinastijo, iz njenih vladarjev, osobito zdaj vladajočega cesarja Franca Jožefa I.. in navduševal navzoče k ne-oniahljivi vdanosti in zvestobi do cesarskega prestola. V spodnjem razredu omenil je šolskim dekletam pomen slavnostnega dne v domoljubni besedi ud krajnega šolskega sveta, c. k. notar g. A. Kupljen.
Po govoru so v obeh oddelkih deklamo-vali sposobueji učenci in učenke; vmes zapeli so vselej po jcdno kitico cesarske himne. Potem bila je navzoča mladina obdarovana s 400 iztisi knjižice ,,Habsburški rod".
Zvečer goreli so lepi kresovi po bližnjih liolmih in mogočnem gorovji; a tudi mesto bilo je povsod lepo in dostojno razsvitljeno. A' istini resničen izraz plamteče ljubezni in
*) Mimogrede oiueuiti moramo, da je cerkveno petje pod vodstvom marljivega in spretnega organista g. Jeršinovica prav izvrstno: to prizna vsak. kdor ga le enkrat enje.	Pis.
Blažek je izgleden dečko! Jaka ga je peljal v šolo zapisat; ker je že nekoliko znal, so ga djali v drugi razred.
A nekaj se nam je pri Blažku čudno zdelo: Blažek se ni nikdar smejal, nikdar s tovarši prijazno se pogovarjal ali igral. Zmiraj se je prečudno modro držal ter bil le sam za se. Kadar je prišel iz šole, je koj vzel knjigo v roko in je vsaj gledal v njo; sicer je hodil tudi samostanska vrata odpirat.
Povedati hočem, kaj se je enkrat pri vratih godilo. Pozvonili so pater gvardijan; Blažek jim je prišel odpirat. Ker ga še niso poznali, pač pa že marsikaj o njem slišali, so ga po svoji navadi osorno vprašali: „Kako ti je ime?" — Tiho je dečko odgovoril: „Blažek sem". — „Tako toraj, take reči ti počenjaš?" rečejo gvardijan in se hočejo prav hudega pokazati. Sedaj jili je Blažek tako milo proseče pogledal, da so bili dobrosrčni pater hitro premagani. Segli so prav pod pazduho, vzeli so svojo velikansko tobakiro v roko ter rekli: „Na dečko, šnofaj!" Blažek pogleduje sedaj odprto tobakiro. sedaj patra gvardijana; kar
goreče vdanosti milemu vladarju, kterega nam „Bog obvaruj in ohrani"!
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. avgusta.
Avstrijske dežele.
Manjšina de&elneya zbora češkega takisto ravna pri volitveni reformi, kakor je ravnala pri volitvi deželnega odbora. Dasiravno od kompromisa niso hoteli nič slišati, so vendar sprejeli volitve v deželni odbor, a prije-njati niso hoteli. Tako je tudi sedaj pri Rieger-jevi volitveni reformi. Pri volitvi odbora za posvetovanje o tem predlogu so bili navzoči, v odboru pa so proglasili pasivno politiko. V imenu svojih sodrugov jo naznanil Herbst, da se obravnav ne bodo vdeleževali ne pri odboru ali tudi ne v zboru.
Iz ('rnovic, 31. julija. Deželni namestnik odgovarja na interpelacijo zarad ravnanja rumunskih čolnih oblasti, ter pravi, da so nasveti namešane mednarodne komisije pripravni, da varujejo zanaprej dolžnosti, ktere je prevzela Rumunija. Oolnina se sedaj odpravlja v Ickanv popolnoma brez vsake opovire. Tožbe o neprilikah zarad colitine se preskušajo in preiskujejo, ako so opravičene, so tudi nepri-ličnosti odpravljajo. Pri debati o postavi zarad povišanja plače ljudskim učiteljem se je baron Vasi I ko toplo potegoval za zboljšanje gmotnega stanu učiteljev, ter je povdarjal, da bodo dežela za troške pri ljudski šoli drugje odško-dovana. Govornik se obrača do duhovščine in do oblasti, naj pospešujejo šolsko obiskovanje. Dr. Toma ščuk je v daljšem govoru razkladal vzroke slabega šolskega obiskovanja, posebno pri selškem rumunskera prebivalstvu. Metropolit Andrievič je razvijal v daljšem govoru razmerje grško-vzhodne cerkve do šole. povdarjal prijaznost duhovščine do šole, ter svaril, naj se šola ne zlorabi za verske in narodne agitacije, govornik bode za predlog glasoval. Poročevalec dr. Mu s tac a se zahvaljuje za podporo, ki jo je našel, poslancu To-maščuku noče slediti na cerkveno politično polje, cerkveni mir v Bukovini ni bil kaljen še ob časih konkordata ne. S tem je bil dnevni red odpravljen. Z govorom deželnega glavarja in s slavoklici na presvitlega cesarja je bil zbor zaključen, ko se je še podpredsednik zahvalil c. k. deželnemu namestniku v imenu zbora. 0. k. namestnik se spominja složnega delovanja z vlado m zbor je bil zaključen, ko so je poslanec Zotta zahvalil deželnemu glavarju za umno in previdno vodstvo.
Deželni zbor v Bukovini je tedaj po delovanji šestih tednov končal svojo sesijo. Od
začne pomikati počasi svojo glavo proti tobakiri. Pater gvardjan so hitro zapazili, kaj bo dečko storil, so mu s tobakiro malo nasproti prišli in res — Blažek je vtaknil svoj nos v tobakiro ter šnofal. Micine učenke, ki so ravno vratim nasproti pri oknu gledale, so se na ves glas začele smejati; tudi pater gvardijan so se smejali, da, celo Blažkove ustnico so so malo, pa le malo na smeh držale, ko je odkihal.
Minul je prvi mesec. Mislili smo, da se je Blažek pri nas že popolnoma vdomačil; nihče ni dosti na njega porajtal. Vsi štirje dečki so bili lepo edini; nikdar ni bilo krega ali celo pretepa med njimi, kakor nekdaj, ko smo prave poredneže imeli. Tudi kadar so dobili od starega, gluhega gospoda za deset listkov trideset krajcarjev, se niso besedili, čeravno se 30 med štiri ne da enako deliti. Vse
»
je bilo v najlepšem redu. Tako dobrih in pohlevnih dečkov še nikdar nismo imeli.
(Dalje prili.)
sklicanih deželnih zborov zboruje še samo češki deželni zbor, ker jo kranjski deželni zbor prenehal se sejami, in bode meseca septembra začel delovati. Koroški deželni zbor bode baje sklican na 4. septembra, kakor pove „Klagen-furt. Ztg.".
Iz Temesvara, 31. julija. Nadvojvoda Viljem je danes zjutraj ogledal topništvo, slavni gost se bode menda dva dni tukaj mudil.
Caanf/os, priseljenci iz Bukovine in Mol-dave, bolehajo v svoji novi domačiji po ogerskih nižavah, sicer kolere ni, a za grižo jih je mnogo bolnih, telegraflčno so poklicali zdravnika.
Vnanje države.
Iz Itima, 1. avgusta. Kralj in ministra Depretis in Acton sta prišla ob 2. zjutraj v Napolj; minister Mancini in vradi so jih čakali na kolodvoru. Kralj je od tod šel v Casamicciolo, kamor je prišel ob 1I20 zjutraj, kjer ga je minister Genala pozdravil. — Le-tii je bil včeraj v Forio, kjer je bilo pokopanih 200 mrličev. Včeraj so našli v Casamiccioli v votlem prostoru pod razvalinami dve ženski, mislijo, da boste ostali živi.
Iz Pariza, 31. julija. Zbornica je odobrila pogodbe se severno in južno železnico in se začela posvetovati zarad pogodbe z vzhodno železnico. Denarstveni minister Tirard je predložil izreden stroškovnik 264 milijonov in pogodbo, ktero sta sklenila boj (bivši poglavar) Tuneza in francoski ministerski revident Mr. (Jambori 8. junija. V ti pogodbi se bej zaveže, da hoče vpeljati za vpravo, sodstvo in denar-stvo take prenaredbe, katero Francoska za dobre spozna. Francoska bode porok za posojilo, da se preloži tuneški dolg. Bej noče brez privoljenja Francoske na posodo jemati. Obresti se bodo plačevale iz prihodkov dežele in iz ci-vikie liste (lotniue bojave) noter do zneska 2 milijonov piastrov.
Iz lirtrseJJa, 31. julija. Zbornica je zavrgla pri sklepčnem glasovanji s 67 zoper 48 glasov vvozni eol na kakao, vinski ocet in očetovo kislino.
Izvirni dopisi.
V Ljubljani, 2. avgusta. (Grobokopom prejšnje kamniške šole v prcvilarck). Ker se je njega dni o kamniški šoli, ko je bila še v rokah oo. frančiškanov, toliko pisarilo, mikalo me je poizvediti, kako so dečki stopivši lansko leto v srednje šole, to zvršili. In kaj najdem? Jeden teh je v realki prvi, dasiravno je učni jezik nemški; torej je iz tako razvpite in (po mislih g. dežel, šolsk. nadzornika) nemščino slabo goječe šole prekosil vso druge in rešil čast šoli, ker bi brez njega ne bilo ne enega z odliko. Onih šest na gimnaziji zvršilo je tudi precej povoljno, ker ni nobeden propadel, jeden je celo drugi izmed 64 in dva sta 12. v b in c oddelku.
Res je, učitelji ljudskih šol niso več odgovorni za napredek svojih učencev, ko prestopijo v srednje šole, ker se marsikteri poleni, vendar kaže ta pregled:
1)	Da, kdor je hotel marljiv biti, je lahko zidal na podlagi, ki jo je prinesel seboj iz tako obrekvane kamniško šole.
2)	Kako prav so sodili resnicoljubni in nepristranski možje, ki so se o tej šoli pohvalno izrekli.
3)	Kako fakta (djanja) sama zopet ob-sojujejo strastna in neresnična poročila mož, ki so služili za nevredno orodje nemčurjem in liberalcem.
Jednega teh slaboglasnih poročevalcev je sicer že zadelo zasluženo plačilo, ki se je glede resnicoljubja (?) v vradnih poročilih svojih na poseben način odlikoval, vendar se krivica lože naredi kakor popravi.
Da tudi Kamničanje še vodno žele prejšnjih šol nazaj, kaže to, kakor sem iz zanesljivih
ust zvedel, da so ob času bivanja presvitlega cesarja na Kranjskem vložili prošnjo vtrjeno z vsemi podpisi všolanih gospodarjev in posestnikov, razen dveh, naj bi šola prišla zopet v last tistim, ki so jo več ko stoletje marljivo in v občo zadovoljnost oskrbovali, kterim pa je bila tako neopravičeno iz rok iztrgana.
Iz Jezice, I. avgusta. V soboto 28. jul. smo imeli sklep šolskega leta. Nekoliko pred sedmo uro zbrala se je šolska mladina v šolski sobi, ki je bila s cesarjevo podobo, z zastavami in z zelenjem ozaljšana. Ob sedmih šli smo v cerkev k slovesni Božji službi, da smo se Bogu zahvalili za prejete nauke preteklega šolskega leta. Po sv. maši, pri kteri je šolska mladina pela, sošli smo se zopet v šoli k očitni preskušnji, kteri je predsedoval g. predsednik krajnega šolskega sveta. Po navadni molitvi pričelo se je spraševanje najprej iz računstva, potom iz branja, pri kterem so pripovedovali učenci višjih oddelkov nektere zgodovinsko slike, kakor na pr.: o sv. Cirilu in Metodu, o Rudolfu Habsburškem in nekterih njegovih potomcih, o Leonidu kot domoljubu in boritelju za domovino, in o slavnejših avstrijskih vojskovodjih. Spraševalo so je tudi iz slovnice in pravopisja, tako, da je večina učencev imela priložnost pokazati, kako in kaj se je kdo med letom učil. Na to se je pelo tudi več patrijotičnih pesem in poslednjič cesarska himna. Razpoložene so bile v pregled med spraševanjem gospodom posluševalcem lepopisnice, slovnično naloge, spisne nalogo in risanke. Po sklepu spraševanja bili so pohvaljeni tisti učenci, ki so prav marljivo v šolo hodili, tisti pa, ki so imeli več zamud, bili so pokarani ter tudi spodbujani, naj zamujeno v bodočem šolskem letu popravijo.
Konečno prebere g. predsednik iz zlate knjige imena tistih učencev in učenk, ki so zarad pridnosti in lepega vedenja zaslužili, da se očitno pohvalijo. V. č. gospod župnik pa, kakor vsako leto, razvesele pohvaljence s prelepimi podobicami, ter žele vsem, da bi se ob počitnicah dobro počili in okrepčani prihodnje šolsko leto pričeli.
Iz Podgrada. Ob treh popoldne se začne razlegati krog farovža in cerkve klic — ogenj! ogenj! vse je brž na nogah, toda oziraje se okoli, ognja ne vidimo v obližji. Že se je raz legal žalostni glas zvonov klicaje na pomoč, da bi gledal vasi v dolini grem v zvonik in od tu vidim, da je vas Mehovec v plamenu na treh krajih, ker bil je hud piš in raznašalo je žarke na vse strani.
Jo j in joj se sliši daleč na okrog! Brzo zajašem in hitim na pomoč, hlapcu rečem, naj vzame malo brizgalnico, ktero nam je ravno letos podaril preč. gosp. dr. Kulavic, c. kr. dvorni kaplan, in gasili smo ž njo kar se je dalo, toda vsa lepa poslopja bila so že porušena, goreli so le kupi sena in žito v kozolcih. Štirim posestnikom je pogorelo vse, kar so inveli, tudi 4 ovce sem videl spečene, zgorelo jo nekaj prešičev in perutnina je bila tu in tam sežgana.
Zavarovan bil je samo eden za mali znesek pri Slaviji. Še le na večer je bilo toliko po-gašono, da ni bilo nevarnosti za druga poslopja. Zažgale so se na peči žgice in trske (luči); ker nobenega doma ni bilo, so ljudje to še le zapazili, ko jo že strop in streha gorela.
Res prav nesrečno leto je letos za našo župnijo, 15. rožnika nam je pobila toča polje.
16. mal. serpana pobila po vinogradih in zdaj še ta nesreča po ognju. Revščina velika! Že tako so tukajšnji ljudje revni in po letošnjih nezgodah vse obupno gleda v prihodnost. Zatorej trkam na usmiljena srca, da bi nam kako pripomogli dobrotljivi ljudje, drugače se nas Bog usmili in gorje nam. Kličem tedaj
—	usmilite se nas prijatli naši, pomagajte nam ! Vsak tudi najmanjši dar bomo sprejeli s hvaležnim srcem in usmiljenega Boga prosili, da vas obvaruje enakih nezgod!
Vredništva slovenskih listov prosim, da bi prejemale darove za nas, in že naprej kličem Bog plati!
Od Vojnika, 1. avgusta. (Učitelji in lcme-tovalstvo.) Pri zadnjem občnem zboru kmetijske družbo štajarske so se učitelji ptujskega okraja ponudili opravljati službo gospodarstve-nili takozvanih potujočih učiteljev. Predlog vtemljeval je zastopnik kmetijsko podružnice v Ptuji, gosp. Robic, nadučitelj pri sv. Vidu.
Prijazni ponudbi se je, kakor kaže pred nami ležeče tiskano poročilo, vstavljal zastopnik podružnice v Lipnici, rekoč, da bi pač bilo želeti, naj bi učitelji dospeli do te stopinje, vendar še danes tako daleč nismo prišli, da bi se mogli meriti s strokovnjaki v gospodarstvu: učitelji storijo veliko dobrega v svoji službi, v svojem poklicu, toda kmetovalci niso ali vsaj slabi. Sicer pa imamo, omenjal je govornik, sposobnih učiteljev, ktere po deželi pošilja kmetijska družba kot strokovnjake. Istega mnenja bil je tudi zastopnik podružnice eibiswaldske; ta se jo predlogu ustavljal kot učitelj in kot delegat imenovane podružnice.
Zastopnik podružnice vranske, baron Warsberg, se je zavzel za prijazno ponudbo slovenskih učiteljev. Rekel je, da bi bilo pač prav, če bi po deželi podučevali možje, ktere slovensko ljudstvo razume. Pošljite jim nemškega učitelja, tega ljudje ne razumijo; ako pa k njim pride učitelj, kteri je sposoben, razlagati jim v maternem jeziku, takrat bodo ljudje k skupščinam prihajali; jaz toraj predlog podružnice ptujske vročo priporočam. Učitelji si bodo prizadevali, opravičevati zaupanje, ki bi jim ga skazala kmetijska družba, in mislim, da bi stavljeni predlog — brez ozira na pravičnost, ktere ne smemo iz oči spuščati
—	tudi rodil dober sad.
Za edinim zagovarjalcem predloga vrlih učiteljev slovenskih so je pri oglasil podpredsednik, rekši, da odbor jemlje ozir na to, da se Slovencem pošiljajo učitelji slovenščine zmožni. Ko bi dopisnik bil pri zborovanji navzoč, bi pač menda smel si dovoliti vprašanje: So li že kje ljudje poslušali slovenski govor iz ust učitelja, kterega jim je bila poslala kmetijska družba štajarska? Letos n. pr. je celjska podružnica sklicala občni zbor, pri kterem je od družbe poslani gospod govoril o hmeljarstvu. Med nemškim govorom so pričujoči kmetje odhajali drug za drugim. Ko teh več ni bilo na zbirališču, bil je naprošen nek učitelj, naj bi govor raztolmačil s pomočjo slovenskega jezika. Kdo bode mu zameril, če prošnji ni zadostil? V sobi ostali poslušalci so itak razlagajočega profesorja iz Gradca razumeli. Ako slovenski kmet potujočega učitelja pri davkarijah plačuje, gotovo bo imel pravico zahtevati, da mu učitelj razlaga v razumljivem slovenskem jeziku, — a tej opravičeni zahtevi vstreči ne morejo! Tako se „ozir jemlje" na slovenski del Štajarja.
Predlog ptujskih učiteljev se je sicer vrgel pod klop, vendar ga je predsednik spravil
konečno na lepši prostor, ker je opomnil, „da bode centralni odbor prijazno ponudbo učitelj-stva ptujskega okraja vzel na znanje."
Hrvatska, 26. julija. (Javno mnenji; v Itusiji in moskovska stranka.) (I)alje.) Vendar pa, ako se stvar globeje premisli, ako se zvrste vse pobrane izjave, se more lahko opaziti, da vsi ti ljudje, navidezno tako razno-dušni, spadajo v resnici na dve veliki kategoriji. Od ene strani so oni, ki mislijo, da Rusija ima svojo posebno civilizacijo, svoj lastni duh, ter da se mora razvijati s pomočjo vsta-nov, prirejenih po preteklosti ruskega naroda, a ne po primeru drugih narodov. To vam jo program Moskve.
Od druge strani so nam oni, ki pravijo, da Ruska je enostavna v razvoju zaostala, ako se primeri z drugimi evropskimi narodi, ter da edino sredstvo, naprednejše dežele doseči, leži v tem, da se uvedo z malo premeinbo vstanove analogno onim, ktere so dandanes poprijete v ostali Evropi. To je program Pe-trograda.
Peter Veliki je naredil Petrograd kakor veliko okno, odprto z izgledom na Evropo, Rusija je mnogo videla skozi to okno, pa ko bi bilo to odvisno od Moskve, že zdavnej bi bilo to okno zazidano. Moskovitski duh radi imenujejo reakcijonarni duh, kakor Petrograd-ski liberalni; ti zapadni priimki niso povse prikladni. Nekteri „moskovci" so v marsikteri točki pravi radikalci nasproti petrograjcem. Tako je, na primer, g. Aksakov privrženec sve-tovalstva po primeru starodavnega „zemskig sbor", deli udov tega zbora naj bi bili eveu-tuelno izbrani z občnim glasovanjem po kmetih. Liberalci ne gredo tako daleč, neomi-kano kmetištvo jim dela strah.
„No puščajte z misli", pravijo mi mos-kovci, s kterimi sem govoril, „Rusija je originalna zemlja, ktera mora vse iz svojega zajemati. Vse tisto, kar se tujega vcepi, ne bo nikdar uspevalo."
Ko bi šlo le za umetnost ali slovstvo, jaz bi popustil v tem oziru, pa bi bil pretirani moskovec; dal bi vse lažigrške in češrimske palače Petrograda za Kremlin. Jaz bi niti slišati ne hotel razen o proizvodih čisto ruskih, ker ostali ne bi bili druzega, ko kopije tuj-stva, kopije pa so zmiraj hladne, nič pa ni tako prevečnega ko kopije, nič tako preseda-nega ko hladnota. Nasprotno se mi zdi, da je politika kakor znanost: pod obema širinama je dvakrat dve štiri (izjemši čifute, pri kterih je 2 X 2 = 5 ali pa 8, kakor kane), in če-tvorina hipotenuze je enaka seštevu četvorin obojih katet. Priznavam torej mojim praša-teljem, da, naj je človek postavljen v ktero-koli deželo, ima le en način slobodnemu biti, to je, delati po volji v taki meri, da drugih ne moti.
Na to dobivam ta odgovor: Sloboda ni edino dobro, ktero ima vlada zagotoviti graja-nom, ona jim jo dolžna tudi varnosti. Rusko cesarstvo je ogromno, da se vsi deli drže skupaj, treba je, da obstoji tem krepkejša vlada, čem na večo površino so ji razteza oblast. To cesarstvo je sestavljeno iz jedra, okolu kterega so se v teku zgodovino nakopičilo dežele drugih jezikov in drugih navad, kakor finska, bal-tično pokrajine, Poljska, mala Rusija, Besarab-ska, Kavkaz, in oddaljena posestva v osrednji Aziji in Sibiriji.	(Dalje prih.)
(Deželni zbor kranjski) bo svoje zasedanje, kakor poroča „Narod", nadaljevati pričel še le v sredi meseca septembra, toraj ne v drugi polovici avgusta, kakor je bilo prej namenjeno. Te res neprilične zamude kriv je prejšnji deželni odbor, ki ni izdelal nobenih predlog, še računov ne sklenil in proračunov ne naredil. Potlej se pa bahajo nemškutarji, kako da so delavni! Pa ne, da bi bili gospodje dr. Scbrey, Schaffer in Dežman, sluteči, da ne bodo več v odboru, storili to zarad tega, da so narodnim odbornikom nakupičili dela!?
(Glavni odbor kmetijske družbe) zboroval je, kakor poročajo ,,Novice", preteklo nedeljo in sklepalo se je deloma o porabi državnih podpor za tekoče leto. — Muricodolske plemenske živine nakupilo se bode nekaj v mesecu septembru tega leta. — O podpori za nadaljevalni poduk se sklene prepustiti predloge deželnemu šolskemu svetu. — Prošnje za napravo vodnjakov, za ktere je privoljenih 1400 gld., oddati so pri c. kr. deželni vladi. — Za pod-učne spise privoljenih 100 gld. obrniti se ima posebno za poduk v mlekarstvu, oziroma za nakup holštajnske pinje. — Za šolsko mladino na Premu privoli se vsled prošnje učitelja M. Eanta nagrada 10 gld. za pokončevanje škodljivega mrčesa. — Nekaj poročil odloži se za prihodnjo sejo.
(Vabilo.) Podpisani odbor vabi vse gospode ..Sokole" ter gospode pevce slavnega čitalničnega možkega pevskega zbora k Soko-lovskemu „jour-fixu", kteri bode v soboto 4. t. m. v gostilni „Zum Sudbahnhof" (poprej „Zum Mohren"); ker je dosti važnega obravnavati, prošeni so gospodje, da se v obilnem številu vdeleže tega večera. Začetek ob 1/29. uri zvečer. >	Odbor „ Sokola".
(O porcijunkuli) prišlo je v Ljubljano, kakor vsako leto, k prečastitim oo. frančiškanom sila veliko ljudi in maše so bile prav do poludne. Želeti bi bilo le to, da bi poredni meščani neke vrste ne motili pobožnih ljudi, kar se žalibog godi. Prav se nam pa zdi, da je „čebulin somenj" že nekaj let prestavljen na mestni trg, ker prostor pred frančiškansko cerkvijo je še za ljudi pretesen.
(Mestni inženir gosp. Wagner) imenovan je za profesorja in pravega učitelja stavbenstva na državni obrtnijski šoli v Gradcu.
(Za kaj jc zapoved?) Za to, da se prestopa. Zapovedano je namreč, da mora vsak pes zunaj imeti torbo. Pa naj gre kdo v La-termanov drevored in videl bo. koliko jib brez torb lota okoli. Zapovedano je tudi, da se po vrtu pod Turnom psi smejo voditi le na vrvici. Pa koliko se jih poja tam brez torb in vrvic! Morda neinškutarski penzijonisti hočejo s tem pokazati svoje zaničevanje proti slovenskim napisom ?
(Vabilo na ljudsko veselico), ki se priredi v spomin šeststoletnice združenja dežele Kranjske z rodovino Habsburško, dne 5. avgusta 1883 na grajščinskom vrtu v Smlednik u. Vspored : 1. Pozdrav. 2. A. Forster — »Kranjska z Avstrijo", poje mešani zbor. 3. Slavnostni govor. 4. Leop. Belar—„Rojakom", zbor. 5. Jan. Bile — „Slavospev o prihodu Nj. Veličanstva V Ljubljano", deklamacija. 0. a) A. Nedved — »Mili kraj"; b) K. Lichteneger — „Liepa naša domovina", zbor. 7. Loterija. 8. Prosta zabava: godba, petje, razsvitljava in umetalni ogenj. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina
za osebo 30 kr., za rodbino 50 kr. K obilni vdeležbi najvljudnejše vabi odbor.
Razne reči.
—	Reka zastrupljena. »Narodni Li-sty" imajo telegram iz Chrudima, da se je v Lukavici pri Chrudimu razpočil sod, kjer je bilo 150 centov 50odstotne žveplene kisline, ta se jo iztekla v reko Chrudimko in po vsem okraji so ribo pomrlo, usnarjem so se kože pokvarile in vse perilo razpada. Skoda je baje velika.
—	Iz Prage, 31. julija. Danes zjutraj se je vnel ogenj v tovarni za preproge in odeje v Maffersdorfu in sicer v skladišči za volno in prejo, ki je vse zgorelo. Škode je 300.000 gld. Tovarno so obvarovali.
—	Pastyr duchovni dospel je v roč-niku III. vže do sešita X. s prav vgodno tva-rino. Vreduje ga dr. M. Karlach, kanonik Vi-šehradski. Razun navadnih pridig in homilij donaša jih tudi za posebne priložnosti n. pr. za nove maše, romarje, god sv. Cirila in Metoda, sv. Prokopa itd. Znamenitne so razprave bogoslovne iz duhovnega pastirstva, cerkvenega prava, iz liturgije, naznanila iz književnosti cerkvene itd.
—	Električna razstava na Dunaj i bode menda otvorjena 16. avgusta. Tako je bilo sklenjeno v šesti seji razstavne komisije dne 31. julija. Za dan otvorenja je bil odločen 1. avgust, ali imajo še praznega mnogo prostora in razstavljavci so se zakasnili s pošiljanjem svojega blaga. Razen povabljenih gostov se bodo ta dan dajale tudi vstopnice po 2 gl. Razstava bode na nekdanjem razstavnem prostoru; pripravlja se vso spomlad in poletje, da bi razstava kar moč sijajno izpala.
—	Pasijonsko igro v Briksleggu na Tirolskem so že devetkrat igrali in prostori so bili vsi prenapolnjeni. Navzoči so bili potniki iz Angleškega, Severne Nemčije, Bavarskega, Solnograškega in raznih krajev Tirolskega, navzoč je bil tudi princ Hohenlohe, višji dvornik presvitlega cesarja; njemu na čast je svirala godba med prenehanjem opoldne.
—	Iz Ischije so poročila dan na dan bolj žalostna. Kljubu temu, da na tisoče pridnih rok pod razvalinami išče mrličev, bode vendar teden dni minulo, preden se delo dovrši. Danes 1. avgusta govore od 5000 mrličev. Iz Napolja je bilo trikrat toliko ljudi na otoku, kakor se je prej mislilo. Le 300 otrok iz Napolja je pokopanih pod razvalinami v Casa-miccioli. Pri življenji ostali, videti toliko nesrečo, zblaznujejo. Vaporji med Ischijo in Na-poljom prinašajo zmirom ranjencev in mrličev v Napolj. Vse bolnišnice v Napolji so prenapolnjene. Nadškofova palača postala je bolnišnica, vojašnice bodo porabili v isti namen. Mladi ljudje v Napolji so med saboj osnovali društvo, da se redno vdeleže pri rešenji nesrečnih. Nemški zdravnik je sam rešil z nevarnostjo svojega življenja trinajst oseb. V Ischiji pričakujejo še vojakov, ker sedanjih pet batalijonov ne zadostuje za prenašanje ranjenih. Delo po razvalinah jo sila nevarno, ker zid še stoji ali je razpočen, ako se količkaj potrese, sesede se zidovje; a tudi nezdravo je, ker mrliči že gnjijo. Mrtvih je težko spoznavati, posebno pa tujcev, ki so smrt našli, nihče ne bode spoznal.
—	Iz Napolja se naznanja močno bruhanje gore Vezuva, lava se razliva čez reber proti Torre del Grcco.
—	Iz Kali i re, 1. avgusta. V zadnjih 24 urah do torka zjutraj ob 8 je kolera pobrala: angleških vojakov 9, v okraji Gallinbieh 29, v okraji Menufich 45, v okraji Charkieh 29, v okrajih Ghizeh in Alfe 44, v Benha 24, v Barange 11, v Aleksandriji 2, v Tantah 26, v Schibin el Kum 34, v Zagazig 1, v Rosetti 17 in po drugih manjših mestih skupaj 51. Ta telegram nam tedaj pove. da je kolera po vsi deželi razširjena, da se v Aleksandriji še le začenja, a tam, kjer je bila najhuja, nekaj ponehuje in poslednjič, da si je začela med angleškimi vojaki iskati svojih žrtev.
—	Iz Borolina, 1. avg. Preteklo noč je pogorelo zidanje berolinske Velvet-tovarniške družbe na akcije v Kopnikovih ulicah. Pri gašenji so storili smrt 3 ognjegasci, a 1 je bil ranjen.
—	Kdor nevarnost ljubi, so v nevarnosti pogubi. Kapitan Wepp je za 10.000 dolarjev svoje življenje zastavil, hotel je namreč reko Sent-Lorensko pod Niagarskim slapom preplavati. Predrznež si ni dal dopovedati, da bodo pri tem smrt našel. Webb jo bil roj. 1848.1., s 25 leti postal je kapitan; ob silnem viharju je v morje skočil po padloga mornarja in se je 3 uro imajoč mornarja na hrbtu boril z razburjenimi valovi. L. 1875 je kanal la Manche preplaval v 21 urah 45 minutah; ta kanal je 7 milj širok. Poslednjič je bil žo kakor dvoživka, a moči so mu le pešale, tega ni hotel verjeti, šel je v Ameriko po smrt, vendar poprej je naredil oporoko, v kteri žene ni pozabil.
Telegrami „Slovencu".
Casamicciola 2. avg. Od vseh krajev prihajajo mili darovi, prihod kralja je vse spodbudil. Došle požarne straže podpirajo vojake pri delu. Storile so se naredbe za vbranenje plenenja. Pričakuje se „ komisija znanstva" za preiskavo, če prete nove nevarnosti. Prebivalstvo ojačilo se je od strahu, po včerajšnjem potresu provzročenem. Zidovje, ki se hoče podreti, razstavljava se z dinamitom. Do zdaj je pokopanih 1000 mrličev, 650 ranjenih se jo prepeljalo v Napolj.
I>uuajska borza.
J. avgusta. Papirna renta po 100 gld. Sreberna „,,„., 4'jo avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6 % 4 "i,
n	«	/V .	.	.
., papirna renta 5% Kreditno akcije . . 160 gld. Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice . „ Tramway-draštva velj. 170 gl. . Prior. oblig. Elizabctinc zap. železnice
., „ Ferdinandove sev. „ 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 4% „ „ „ ., 1860 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 „ „ „ „ 1864 50 „ Kreditne srečke . . 100 „ Ljubljanske srečke . . 20 „ Kudolfove srečke . . 10 „ 5 °/u štajerske zemljišč, odvez, obligac.
London ......
Srebro ......
Ces. cekini.....
Francoski napoleond. Nemške marke.....
Naznanilo.
Deželna razstava v poslopji ces. kr. realke bo še do nedelje, 5. avgusta zvečer, vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 7. ure zvečer odprta.
V Ljubljani, 31. julija 1883.
Za razstavni odbor: (2)	Murnih'.
T Kovorji pri Tržiču
bode o sv. Uršuli
služba orgljarska,
s ktero je slu:>ba cerkovnikov« sklenjena,
izpraznjena. Kdor bi hotel to službo prevzeti, naj se pri podpisanem župniku pismeno ali osebno oglasi. JEi. M*. riMloll«, župnik.
78 gl. 85			kr.
79	ji	55	jj
99	jj	35	j>
93	jj	45	j>
119		75	
88	ji	50	j»-
87	jj	05	jj-
294		40	j».
108	jj	—	jj
839	jj	—	jj
112		25	
646	n	—	iv
316	n	75	n
221	„	40	f)
107	n	80	jj-
105		50	jv
120	„	25	
135	jj	—	n
169	jj	75	
169		50	M
172	jj	—	n
23		—	
20	^	50	
103	n	—	
119		85	
5		66	jj
9	„	49'/,	jj
58		45	jj