Solkan, sobota 22. novembra 1947.
Poštnina plačana v gotovini.
Leto I., štev. 2. — Posamezna številka 2 din
\OVAp f _ B
Ji i§-gg§ SL« j
'm
Strnimo vse sile okrog OF za načrtni dvig našega gospodarstva in naše ljudske oblasti!
o L A S i L O OSVuBi D.Lrvc. I' t\ i\ I t ZA G O k i 5 t\ i oKKAj
Naloge novoizvoljenih ljudskih odborov
Volitve v krajevne ljudske odbore, v zvezno in republiško skupščino potekajo v znamenju dviga našega gospodarstva in sprejemanja krajevnih planov. Smo v ljudski državi, ki gre socializmu nasproti in v kateri so dani vsi predpogoji za načrtno gospodarstvo. Zato je logično in nujno, da bo plansko gospodarstvo zajelo tudi najnižje upravne edinice, to je naše kraje, in gotovo ne bo pri nas človeka, ki ne bi v tem novem načinu gospodarstva videl, tudi v krajevnem merilu, ogromen korak naprej, ki bo onemogočil, oziroma v naprej preprečil izkoriščanje in špekulantstvo po starem načinu in ki bo pospešil naš cilj, to je gospodarsko okrepitev in s tem zagotovil osamosvojitev države, hkrati pa dvignil življenjski standard skupnosti in blagostanje posameznika kot njenega sestavnega dela. S pritegnitvijo posameznih krajev v načrtno gospodarstvo bo postal naš petletni gospodarski plan edinstven in silen motor, v katerem bodo tekla vsa kolesa, od največjega, gonilnega, do najmanjšega, harmonično in brez motenj v pro-speh nas vseh.
Priprave za te volitve, prve svobodne volitve v zgodovini Primorskega ljudstva, so močno razgibale slednjega našega človeka.
Naša vseljudska politična organizacija OF je vložila vse sile ta to, da da volitvam pravo vsebino iti volitve pravilno izvede. Prav zato smo dosegli pri volitvah veličastne rezultate v udeležbi celotnega okraja 99.89%, skrinjica brez liste 3.37%, kar pomeni, da je OF pravilno postavljala vprašanja volitev in predlagala prave kandidate. Danes pa, ko imamo naše novo izvoljene krajevne ljudske odbore, je potrebno, da OF še enkrat podčrta in nakaže naloge, ki stoje pred našo oblastjo ter opozori istočasno vse odbore OF in druge masovne organizacije, da bodo nenehno delale in se borile za njih izvedbo.
Prvi predpogoj uspešnega in koristnega dela za kraj je, da se postavi in na zboru volivcev sprejme, v kolikor še niso to napravili, krajevni petletni plan, ki pa ne sme biti raztrgana in za silo skupaj znešena tvorba, marveč mora biti živ organizem, ki objema vse panoge delovanja v kraju in ki bo torej izražal vse potrebe dotičnega kraja za gotovo dobo.
Plan mora torej upoštevati vse potrebe, ki so pod danimi pogoji in v danem roku izvedljive, tako glede prehrane in preskrbe, trgovine z odkupi kot tudi glede industrije in obrti, tako v kmetijstvu in gozdarstvu kot v obnovi, tako v prosveti kot v zdravstvu, v socialnem skrbstvu, prosvetnih zvezah in sredstvih, komunalnih napravah kot so vodovodi, elektrifikacija, kopalnice, pralnice, tržnice, sejmišča, kanalizacija, stanovanjske hiše itd. Ne bodo torej naši novi KLO sklenili n. pr. popraviti eno pot, ki je slučajno v slabem stanju, in potem čakali, da postane druga neprehodna in zopet sklepali o popravilu, marveč bo dotična pot popravljena in ostale pa izboljšane, ker smo vse te poprave in melioracije že predvideli v planu z namenom, da bomo sistematično dosegli postopno izboljšanje vsega krajevnega pro* metnega omrežja. Tudi ne bodo naši bodoči odbori dovoljevali podpor brez slehernega kriterija, morda celo pristransko, kot so to dostikrat počenjali organi starega režima, temveč bodo tudi v pogledu socialnega skrbstva izvrševali plan, v katerega bodo vključene vse one osebe, ki so po mnenju vsega kraja dejansko potrebne in vredne podpore.
Vidimo torej, da bo s pravilno postavitvijo krajevnega gospodarskega plana delo naših bodočih krajevnih ljudskih odborov dejansko olajšano in poenostavljeno: s krajevnimi plani pride do pravega izraza pri krajevni upravi ljudska volja in krajevni ljudski odbori ne bodo nikdar v dvomu, kaj naj napravijo in kaj naj o pust e, in ne bodo odgovarjali za posamezna dejanja, marveč za izvajanje krajevnega plana kot celote.
Napačno bi bilo zato mišljenje, ki je še ukoreninjeno v marsikaterem našem kraju, da je naloga naših odborov pisarniško-birokratsko reševanje aktov za mizo in da je izvedba tistih nekaj del, ki so zajeta v krajevnem planu, postranska stvar ali celo neprijetna dolžnost, ki pa jo bo treba s predvolilnim delom opraviti. Ne, to bi pomenilo postaviti na glavo celo zadevo, ker je glavna naloga naših KLO in tudi mora biti izvajanje krajevnega gospodarskega plana, ki pa mora biti seveda tudi pravilno postavljen, da bo res zajel vse, kar je v kraju mogoče in potrebno izvesti, vse ostalo pa bo le drugovrstnega pomena. S tega stališča lahko zaključimo, da bo morala večina naših krajev, ki so plan že sprejeli kot nekako priložnostno dopolnilo k delovanju odbora kot nekak dokaz predanosti ljudstva, te plane revidirati in jih izpolniti v navedenem smislu.
Pri postavljanju krajevnih planov oa ne smemo postopati brez kriterija, temveč moramo Upoštevati bistveni predpogoj, da moramo računati zaenkrat le na lokalne vire in sredstva, da torej ne smemo vnašati v plan takih del, za katerih izvedbo bi morali zahtevati material od drugod. — Gotovih surovin kot kovin v Jugoslaviji nimamo še na razpolago toliko, kolikor bi hoteli, ker so rezervirani za važnejša dela zveznega in republiškega značaja, vendar pa se bo dala z dobro voljo izvesti večina del krajevnega merila tudi brez tako zvanih fondiranih materialov. Podčrtati pa je treba dejstvo, da postane krajevni plan, čim je sprejet, obvezen in uzakonjen in da bo treba vsa dela tudi izvesti. V kolikor bodo, kot lahko upravičeno upamo, razni fondirani materiali postali sčasoma razpoložljivi, bodo naši krajevni ljudski odbori lahko izvršili z njimi tudi naknadna dela in s tem presegli plan.
Posebno pažnjo bodo morali posvečati novi Krajevni ljudski ocfbori vprašanju prehrane in preskrbe, ker naš distribucijski aparat še ni popolen in je tudi okoren, kar seveda povzroča med ljudstvom večkrat nerazpolože-nje napram oblastem. Dolžnost KLO bo torej tudi zanimanje za izpopolnitev razdeljevalnega in odkupnega aparata v kraju in skrbstvu, da bodo trgovine res vršile dolžnost preskrbovanja prebivalstva in bodo založene z blagom, kajti vsak dan je več blaga v prosti prodaji in na razpolago, zato polpraznih trgovin ne bomo trpeli.
Važno funkcijo bodo opravljali KLO tudi v vprašanju obveznih odkupov, ki so sicer zelo nizki, a zadevajo pri našem ljudstvu na občutljivo mesto. S pravilnim razrezom obvez med posamezne pridelovalce in s pravilnim prikazanjem potrebe obvezne oddaje, ki je le prehodnega značaja, ni dvoma, da bomo dosegli lepe uspehe. Tudi toliko dvomljivega sistema dvojnih cen v trgovini ne bo KLO težko zagovarjati, če bo znal prizadetim dokazati, posebno kmetovalcem, da, če morajo na eni strani za gotove industrijske izdelke plačati višje cene, zato pa smejo na drugi strani tudi prosto kontrolirati svoje proste |
aost oni, ki so je vredni in potrebni. Pri tem bo treba odstraniti iz naših vasi ruševine te in prejšnje vojne, ki tako kvarijo lepotno zunanjost posameznih -krajev.
Izredne važnosti je preskrba •naših krajev z vodo, kar nam je fe potrdilo letošnje posebno suho leto.Dokler pa ne bo mogoče načrtno in temeljito rešiti problema >vodovodnega omrežja, ki bo zajelo vse kraje, bo naloga KLO zagotoviti vodo skozi celo leto v krajevnem merilu, z napravo novih začasnih vodovodov, s kapnicami in podobno.
V, okrajnem petletnem planu je predvidena izgraditev širokega električnega omrežja s samoiniciativno preskrbo drogov in z udarniškim delom. V posameznih krajih bo mogoče to omrežje precej razširiti in vanj zajeti vse naše kraje.
Krajevne poti niso ravno v vzornem stanju, zato pa naj si jih novi KLO vzamejo v posebno skrb in naj pri tem upoštevajo tudi manjše mostove, propuste, \oporne zidove itd., kar se lahko kjer so posestva v upravi narod- napravi z lokalnimi rezervami, ne imovine, so dani pogoji za Med komunalnimi napravami ustanovitev krajevnih pol jedel-[bodo KLO upoštevali, v kolikor skih in vrtnarskih ekonomij itd.
viške, ne da bi pri tem seveda špekulirali.
V	kmetijstvu bodo skrbeli KLO za kvantitativno in kvalitativno izboljšanje pridelkov ir\ pa za to, da bo poudarek na tistih panogah in kulturah, ki so kraju najbolj prikladne, tako v ravninskih predelih goriške okolice intenzivno pridelovanje zgodnjih povrtnin in cvetic, na vipavskem in briškem gričevju vinske trte in sadjereja, v gorskih predelih živinoreja itd.
V	zvezi s tem bodo skrbeli KLO za čiščenje pašnikov, za izsuševanje močvirnatih predelov, za namakalne naprave, regulacijo hudournikov, za nasade zaščitnih pasov itd. Pobočja Trnovskega gozda, Nanosa in kraških planot so gola in naravnost pozivajo k pogozdovanju, ki ga bo treba seveda načrtno izvršiti s stališča skupnih koristi. Marsikje,
Obnova je še vedno pereče vprašanje skoraj vseh naših KLO. Obnovitvene zadruge, katerim je sedaj prepuščena vsa skrb za obnovo podeželja, so sicer precej napravile, vendar pa bodo morali ravno KLO paziti, da bo obnova končana v letu 1948 in načrtno izvajana in da bodo imeli pred-
se pokažejo potrebe, napravo javnih pralnic, napajališč, kanalizacije, tržnic, sejmišč itd.
Nebroj je problemov na polju socialnega skrbstva, zdravstva in higiene (splošno prečiščenje krajev, premestitev stranišč in odprtih gnojišč itd.) šolstva in prosvete sploh, kjer se bodo - ši KLO lahko koristno udejstvovali.
Plani v krajevnem merilu bodo torej obširni, naloge izdatne in važne, zato pa ne bo smelo ostati delo omejeno, kot v glavnem dozdaj, samo na predsednika in tajnika, ali mogoče samo na administrativno moč, ampak bo moralo biti pravilno razdeljeno med posamezne odbornike, ki ne bodo nosili samo častnega naslova in se v rednih presledkih zbirali na seje, marveč bodo morali izvrševati njim dodeljene naloge in bodo za svoje delo tudi odgovarjali.
Kot je bilo že rečeno, se bodo morala izvrševati vsa planska krajevna dela iz lokalnih virov in rezerv, zato pa bodo morali KLO poskrbeti za potrebna sredstva, tudi denarna. Krajevni proračun ho moral biti uravnovešen: če nredvideva krajevni gospodarski plan stroške in investicije, bo skrb KLO, da najde sredstvo za njih kritje.
V prvi vrsti bo torej potrebno vpeljati v kraju pravilno davčno politiko, skrbeti, da bo postavljena taka davčna komisija, ki bo davčne obveze pravilno in nepristransko porazdelila, nadalje bodo KLO pazili, da se bodo davki pravočasno in celotno plačevali. Ljudstvo samo se zaveda dolžnosti plačevanja davkov, želi pa, da bodo razrezi pravični in če bodo SLO to dosegli, bodo lahko računali na precejšnje vire za lastne proračunske dohodke.
Drugo sredstvo za gospodarsko osamosvojitev posameznih kra-iev, ki je istočasno predpogoj za dvig blagostanja in napredek
ljudstva, so raznovrstna krajevna podjetja. Ta bodo predstavljala najvažnejši krajevni dohodek ih sredstvo za uravnovešenje proračunov. Teh podjetij pa se ne bo moglo ustanavljati nenačrtno, temveč vedno z nasvetom okrajne planske komisije, ker jih bo treba vskladiti 6 stališča širših potreb in interesov. V pošteO pridejo razna proizvajalna, re'g&-raturno • uslužnostna, trgovska podjetja in druga kot apnenice^, kamnolomi, opekarne manjšega obsega, mlini, žage, manjše elektrarne, pekarije, izdelovalnice Škafov, sodov, lesenega orodja, stolic, pletenih košov, bičev itd., mizarske, kovaško-mehanične de-lavnice, poljedelske, vrtnarske in cvetlične ekonomije, farme domačih zajčkov, drobnice itd.
Organizirano zbiranje gob in zdravilnih zelišč bo tudi prineslo gotovim KLO zanesljive dohodke. Lahko trdimo, da ni v našem okraju nobenega kraja, kjer bi se ne dalo postaviti donosno lokalno podjetje. KLO morajo le razmere proučiti in ustanoviti podjetje sporazumno z okrajno plansko komisijo.
To bi bile v glavnem naloge, pred katerimi stoje naši KLO. Ker so v KLO izvoljeni najboljši ljudje posameznega kraja, ni dvoma, da se bodo po teh navodilih lotili dela z vsem elanom in z upravičenostjo pričakujemo od njih uspehov, ki so istočasno cilj našega vsedržavnega plana, to je boljšega življenja delovnega ljudstva in še močnejši ugled FLRJ v svetu.	Jordan Gorjan.
Veličastna zmaga OF na Goriškem
V gorlškem okraju se le Uffr jalilo molitev 99.89 % votivnih upravičencev. — Za kandidate Osvefcodftae fronte je
glasovalo 96.63 %, za skrinjico brez liste pa 3.37 % volivcev
Prvič v zgodovini je primorsko ljudstvo enakopravno z vsemi narodi Jugoslavije volilo kandidate v ljudsko oblast.
V	nedeljo 16. t. m. je zavedno go. riško ljudstvo s skoro stoodstotno udeležbo na volitvah v osnovne organe ljudske oblasti ponovno potrdilo, da bore dosledno sledit) pridobitvam narodno osvobodilne borbe in pristopiti k izvedbi velikih gospodarskih načrtov prve petletke.
V	predvolilni kampanji je ljudstvo na masovnih sestankih, k) so se vršili po vsem okraju, v vsaki volilni enoti bilo natančno poučeno o pomenu teh prvih, svobodnih volitev v LO ter živahno poseglo v diskusijo. Ljudstvo je obenem postavljalo realne obveznosti, da bo v določenem roku izpolnilo razna krajevna in gospodarska vprašanja. S posebnim zanimanjem so izbirali kandidate. Izbrali so najboljše, najnaprednejše tovariše ki so se izkazali že v partizanih in v zadnjih dveh letih pri gospodarski obnovi de. žele.
Na predvečer zgodovinskega 16. novembra so v vsem okraju zagoreli
kresovi. Godba in vesela pesem se je razlegala po hribih ih dolinah. Mladina in AFŽ so krasile dohode na volišča in okusno opremile z zastavami in slikami maršala Tita volivne prostore. Ljudstvo je na množičnih zborovanjih sklenilo prisrčne in borbene resolucije, k) jih je pošiljalo maršalu Titu, tov. Kardelju, tov. Ktaj-gherju, tov. Ziherlu, tov. Bevku in drugim. Posebno tople pozdrave so poslali našim prvoboritelem prebivalci Brestovice. Temnice in drugi.
Vas je tekmovala z vasjo
Budnice so se začele že v prvih jutranjih urah. Z godbo, z zateglim žvižganjem siren ter pritrkavanjem zvonov je mladina zbudila prebivalce ter jih spomnila na ta važen dan. Točno ob 7. uri so se pričele volitve. Pa že mnogo preje so volivci čakali pred votivnimi prostori, da opravijo svojo dolžnost. Vas je tekmovala z vasjo, kdo bo preje izvedel volitve. Na Avškem je kot' prvi pristopil k voliv-ni skrinjici 92 letni Martin Vogrč, ravno tako niso hoteli zaostati starčki in starko v Kanalu. Rihcmberku in dru.
god. Invalide in bolne volivce so pri. peljali na volišča. Nihče ni hotel zaostati. Vsakdo ie hotel biti prvi. Doma so ostali le redki, zakrknjeni re. akekmarii, k) jih je bilo sram, da bi se prikazali med valujočo množico, ki je veselih obrazov in s pesmijo na ustih prepevala in vzklikala naši ljudski oblasti in maršalu Titu.
Volitve so potekale povsod v popolnem redu in disciplinirano. Kljub ne. ugodnemu vremenu so od ure do ure švigali po goriških cestah kurirji, ki so prinašali volivne rezultate. V Če-povanu je I. volivna enota zaključila volitve s 100% udeležbo ob 7.05. Odlično se je izkazalo Prilesje — KLO Plave s 100% udeležbo in so z volitvami končali ob 7.15. Lakovec pri Ajdovčini III. volivna enota 100% ob 7.10. Druga volivna enota 100% ob 7.15. VIII. volivna enota 100% ob 7.45 ]td. Vseh volivnih enot je bilo v našem okraju 473.
Kot prvi je zaključil volitve s 100% udeležbo KLO Lokve ob 8. uri zjutraj. Sledili so mu Osek, Selo, Vojščica. Št. Peter pri Gorici itd.
Mladinska proga šamac—Sarajevo Je zgrajena
V nedeljo 16, novembru je prispel po novozgrajeni progi prvi vlak Iz Samca na novo postajo v Sarajevo. Velike
svečanosti se je udeležil tudi maršal Tito,
76 krajev s 100% udeležbo
Od 85 KLO je zaključilo 76 krajevnih odborov s 100% udeležbo, ostalih devet pa nekaj manj kot stoodstotno.
Najboljše jo izvedel volitve KLO Vojščica - Selo na Krasu. Volitev so ae udeležili 100% in vsi so glasovali za kandidate OF. Skrinjica brez liste jje ostala prazna. Že v času NOB so se te vasi pokazale kot najboljše. Dale so najboljše sinove v partizane. Zaradi tega pa je okupator odpeljal v taborišča več vaščanov jn njihove domove uničil do tal. Toda to ljudstvo ni klo. nilo. Po osvoboditvi so zaceli takoj obnavljati porušene domove in ceste. V času dvomesečnega tekmovanja »S Titom do zmage« v coni »A« je vas odnesla nagrado. Lahko rečenih, da se je vsak četrti mladinec udeležil udarniškega dela. bodisi na progi Malnar—Sarajevo bodisi na Lijaku. ?o-leg tega pa dela mnogo delavcev v produktivnem podjetju. Na 4an volj. tev so poudarili svojo zavest s tem, da so pustili doma po enega človeka, vsi drugi pa so šli na prostovoljno delo. Ni torej čuda, če so iivejHi volitve 100% in vsi glasovali za OF, keir je vas enotna in je okusila trpljenje pod okupatorjem.
Tudi vas Neblo, ki stoji tik ob za-padni meji v Brdih, je glasovala 100%. Za listo OF 99.65%, a v skrinjico brez liste pa le 0.35%. Vas Neblo se je že v času NOB zelo dobro pokazala. Dala je precej borcev in jih tudi materialno podpirala. Na predvolilnih zborovanjih so živo razpravljali o pomenu volitev in postavili tudi svoj petletPi plan, ki je zajel vse potrebe v obsegu njihovega KLO-ja, Tako bodo n. pr. regulirali Reljo v dolžini 8 km. zgradili betonski most čez reko v dolžini 18 m, zgradili cesto Fojana — Neblo s 500 m podpornega zidu itd. Vse fo so skupno razpravljali in ravno zaradi sodelovanja vsega prebivalstva so tudi na volitve šli enotdj in glasovali za svoje kandidate, ki jih je predlagala OF.
Tudi vas Prvačina se je dobro pripravila na volitve. Pripravljala so z obvezami na predvolivnem zborovanju. ko so sprejemali svoj petletni plan in se obvezali, da bodo v dolžini 25 m sam| regulirali Lijak. Vsemu temu je dala pečat 100% udeležba pr volitvah in 99.11% za listo OF.
Vas Vrhpolje je enotna na zborovanjih živo razpravljala o volitvah in s sodelovanjem vsega ljudstva postavila svoj petletni plan in si zadala naloge, ki bodo resnično ustrezale potrebam njenega prebivalstva. Ljudstvo je zaradi tega šlo enotno na volišče 100°/ in od 513 volivcev je glasovalo 1.81% za skrinjico brez liste. Ta viden uspeh je nastal, odkar so Vrhpoljčani razškrinknli tamkajšnjega protiljudske. ga duhovnika, ki je v vasi delal razdor. Dvorano, katero si je ljudstvo samo postavilo takoj po prvi svetovni vojni, si je hotel on prisvojiti. V času nemške okupacije je odgovoren za aretacijo 23 ljudi v vasi Pianine, o.d katerih se štiri ni več vrnilo. Župnik

NAD 5000 LJUDI JE NA DAN VOLITEV DELALO
NA LIJAKU
Na vseh predvolilnih zborovanjih, ho se je ljudstvo našega okraja pripravljalo na prve svobodne valitve, za 100% izvedbo napovedanega tekmovanja vsem okrajem v Sloveniji, so naše vasi med drugim sprejemale tudi velike obveznosti Tako n. pr. so se vasi vzajemno obvezale za množično udeležbo pri prostovoljnem delu na Lijaku. Tu se bo po končanih volitvah spet izkazala velika požrtvovalnost in zavednost slehernega našega človeka pri izgradnji naše dežele za skupnost in boljše življenje.
»Volitve moramo končati do 8. nre zjutraj, kajti čaka nas Lijak!« To je bila parola, ki s; jo slišal povsod in se je tudi uresničila. Prostovoljnega dela na Lijaku se je udeležilo nad 5000 ljudi, kj so kljub dežju, megli in mrazu izvršili svojo obveznost, dano sebi in ljudstvu. Vrednost izvrše. nih del v tem dnevu znaša preko
100.000	din.
»Lijak je treba zgraditi,« to je naša osnovna naloga in pogoj za vsa ostala dela, ki čakajo nas. naš okraj.
Pri regulaciji Lijaka so se zlasti Izkazale vasi Vogrsko, ki je 70% izpolnila svojo obvezo in s svojim delovnim kolektivom 41 članov, od katerih je 16 udeležencev bilo starih nad 60 let, izkopala 69 kub. metrov zemlje; dalje Vrtojba, Šempeter, Črniče, Lokve, Solkan in sindikalna podružnica tovarne Anhovo, ki so prav tako izpolnile obvezo preko 50%.
Tudi invalidi nočejo zaostajati pri velikem delu na Liiaku
Velika zavednost našega kmeta, delavca in delovnega inteligenta ne za-ostaja za velikim požrtvovanjem naših invalidov in starejših ljudi, ki prav tako hočejo s svojim delom doprinesti največ k izgradnji naše dežele in izvedbi naše petletke. Kot vzor nam služi 73 letni slarček Lozar Ivan iz Komna. Ponosno koraka vselej na čelu skupine delavcev, v katero je vključen, in s svojim delom vzpodbuja še os'tale k večji delavnosti. Med drugimi smo lahko opazili 66 lelno Peršič Katarino, Baloh Marijo, staro 65 let, in Gregorič Katarino, staro 56 let.
Omenjene tovarišice so članice naše ženske organizacije iz Prvačine. Dalje si lahko videl invalide NOV Kogoj Ivana, Marušič Franca, zdravnika, ter 44 letnega Kofol Rudolfa, ki so delali samo z eno roko. Njih nesebično delo jo brez d\#>ma največji zgled vsem tistim, ki še danes stoje ob strani in čeprav polni zdravja in moči ne čutijo velike dolžnosti prostovoljnega dela pri obnavljanju naše dežele.
Mladinske brigade so v pred-volivnem tekmovanju izpolnile svojo nalogo
Proglasitev udarne brigade Ivana Ribarta-Lole nam spet izpričuje veliko delo, ki ga doprinašajo naše mladinske brigade pri izvajanju našega plana in pri učvrstitvi ljudske oblasti. V času priprav za volitve je brigada napovedala tekmovanje in dosegla sledeče uspehe: 1. V 10dnevnem tekmovanju od 14. do 24. oktobra je prekoračila normo za 17% in s tem osvojila sekcijsko prehodno zastavico. 2. Desetdnevno tekmovanje — od 24. oktobra do 4. novembra 1947 je brigada Izpolnila z 2% presežkom norme in si osvojila naslov »Pohvaljena brigada«. 8. V desetdnevnem tekmovanju od 4. do 14. novembra je brigada prekoračila normo za 47% in s
tem izvršila obvezo, prekopala 15.793 kub. metrov zemlje ter splanirala 1995 k v. metrov površine, izruvala večjo količino štorov ter tako osvojila naslov »Pohvaljena brigada«.
Pohvale vredna je tudi brigada LMS, ki je v času od 14. oktobra do 14. novembra izkopala 10.116 kub. metrov zemlje ter splanirala 4524 kv. metrov površine. Brigada je v tem času prekoračila normo za 31% in tako dobila .naslov »Pohvalna brigada«.
Na Lijaku je doslej opravljenih del 72%, t. j. skoro ’/i vseh del, ki jih je
treba opraviti. Vse investicije za regulacijo Lijaka znašajo 14.550.000 din. Do sedaj 6e je od tega uporabilo preko 6,560.000 din. Vrednost doslej izvršenega dela znaša 8,500.000 din, od tega odpade na dela mladinskih brigad preko 7,000.000 din. Tudi ljudstvo goriškega okraja je k temu doprineslo velik delež s svojim prostovoljnim delom in tako zmanjšalo izdatke za
607.000	din. To je največji uspeh, ki ga je doprineslo ljudstvo našega okraja pri utrditvi našo ljudske oblasti v predvolivnem tekmovanju za izvedbo petletnega plana.
S polnoštevilno udeležbo pri prostovoljnem delu je ljudstvo goriškega okraja proslavilo dan volitev
Po volitvah v KLO, ki so potekle po vsej Goriški, z neizrekljivim veseljem in z udeležbo, kt ji ni primera v zgodovini naše Primorske, je ljudstvo v tisočih odšlo na Lijak. Toda tudi po drugih predelih goriškega okraja so se prebivalci, moški In ženske, mladi in stari, lotili prostovoljnega dela. Vipavska dolina, Kras, Banjška planota, Brda, vsi so se odzvali vabilu Osvobodilne fronte. Naj navedemo le nekaj poročil, ki smo jih te dni prejelL
S krampi ln lopatami so prihajali nekateri volivci na volišča. Tako so se zbrali vaščani lz Golobrdo-Breg. Vas, ki je po krivični francoski črti osta’ia odrezana od svojih naravnih središč, je priklicala čez 500 zavednih Bricev, da so ji priskočili na pomoč. Godba lz Medane je Igrala vesele pasmi m krampi so še čvrsteje udarjali. Po končanem delu Je nagovoril tovariše in tovarišice govornik iz ljudstva. Prebivalci so sklenili, da bodo la lastne pobude postavili osnovno šolo, ker ne morejo gledati, da bi njih otroci hodili 2 uri do Brce v šolo. Tudi v tem najzapad-nejšem delu naših Brd je bila udeležba pri prostovoljnem delu stoodstotna, zanimanje ljudstva za volitve prav tako. Na predvečer so po vseh gričkih goreli kresovi, harmonike so igrale in prepevalo je mlado in staro.
Nedeljski udarniki so obljubili, da pridejo še In da bodo cesto dokončali. Druga skupina iz Brd je popravljala cesto čez Vrhovlje na Plave.
Prebivalci Dol. Cerovega so na V. in VI. sektorju volivne enote popravili 1 km glavne ceste. Tega prostovoljnega dela so se udeležili po 2 in tudi 3 člani družine. Delo so pričeli
11. novembra in ga končali na predvečer volitev v krajevne ljudske odbore. 40 ljudi Je dalo 750 prostovoljnih ur. Isto požrtvovalnost so pokazale tudi ostale votivne enote krajevnega ljudskega odbora Cerovo. Popravili so cesto Stara gora—Kaše-ra, ki vodi skozi vas v Gor. Cerovo in dalje v dolenjl konec vasi. Prebivalci so razumeli veliko pomembnost, ki jo Ima cesta za njih lokalne potrebe. Značilna ln vse hvale vredna je ta Iniciativnost domačinov, ki so hoteli pokazati prav za volitve v krajevne ljudske odbore, da se strinjajo s kandidati naših odborov OF in da so srečni, da lahko nekaj doprinese k Izgradnji domovine. Započeta dela bodo tudi dokončali.
V	Podsabotlnu Je delalo 300 ljudi. Prav tako na Grgarskem so kljub slabemu vremenu opravili važna dela na vaških poteh. Odlično se je izkazala vas Zapotok ob zapadni državni meji. Tudi tu so vaščani popravljali pot ln vozili grušč. V vipavski vasi Podraga so napravili več metrov drv za šoto. Prebivalci Vipave ln Lože so nasuli nad 35 kub. m gramoza za cesto. Prav tako je druga skupina popravljala pot, ki vodi v St. Vid. Nasuli so 30 kub. m gramoza. Prebivalci naselja Rafut v novi Gorici so popravili kanalizacijo ob poti, ki vodi na Kostanjevico in jo ponovno posuli z gramozom ln peskom.
V	vsem goriškem okraju je opravljenega mnogo prostovoljnega dela. Nihče ni hotel zaostati. Vsakdo je hotel po svojih močeh nekaj doprinesti, da bi bil dan volitev, ki nam je daj krajevne ljudske zastopnike, tudi v okviru petletnega plana res zgodovinski dan.
Odločba o potrditvi kandidatne liste za zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ
Republiška volivna komisija LRS v Ljubljani je na podlagi člena 25 zakona o volitvah ljudskih poslancev v Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ in Ukaza Prezidija Ljudske skupščine FLRJ štev 1880 i dne
7.	oktobra 1947 o razpisu volitev ljudskih poslancev v Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ na ozemlju, priključenem k FLRJ na podlagi mirovne pogodbe z Italijo potrdila dne 26. oktobra 1947 okrožno kandidatno listo, katero je predlagala Osvobodilna fronta.
Nosilec liste je Josip Broz • Tito, maršal Jugoslavije.	,
Kandidati za posamezne volivne okraje so:
1.	Volivni okraj Gorica — Solkan: Kandidat: Boris Kraigher, minister za notranjo zadeve vlade LRS, Ljubljana.
namestnik:	Albert Sirk, kmet,
Hlernik v Brdih.
2.	Volivni okraj Gorica — Ajdov-Sčinft •
Kandidat: Boris Ziherl, publicist, Beograd.
namestnik: Dujc Albin, zobotehnik, Solkan.
3.	Volivni okraj Idrija — Tolmin: Kandidat: Jože Primožič, stavbin-
ski delavec, Idrija, namestnik: Branko Kub' major JA.
4.	Volivni okraj Ilirska Bistrica — Postojna:
Kandidat: Ivan Regent, minister za delo vlade LRS, Ljubljana, namestnik: Edvin Dovgan, član Glavnega odbora LMS, Ljubljana,
5.	Volivni okraj Sežana:
Kandidat: Drago Benčič, polkovnik JA, Beograd.
namestnik: Janko Vatovec, mizar« Zavrhe pri Divači.
V Ljubhjani dne 26. okt. 1947. REPUBLIŠKA VOLIVNA KOMISIJA V LJUBLJANI
KANDIDATI ZA POSLANCE LJUDSKE SKUPŠČINE LRS V OKRAJU GORICA
Okrajna volivna komisija v Solkanu je po 18. členu zakona o volitvah ljudskih poslancev v Ljudsko skupščino LRS potrdila naslednje od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ljud-ske skupščine LRS pri dopolnilnih volitvah v Ljudsko skupščino LRS dne 30. novembra 1947:
Za I. volivno enoto okraja Gorice:
Kandidat France Bevk, pisatelj, Ljubljana: namestnik Viktor Valentinčič, delavec. Solkan.
Za II* volivno enoto:
Kandidat Štefan Humar, delavec, Anhovo; namestnik Milena Mozetič, nameščenka, Solkan.
žeoe goriškega okraja so zborovale
V začetku lega meseca so bile po vseh glavnih krajih Goriške sektorske konference, ki jih je priredila AF2. Na teh zborovanjih so žene goriškega okraja pokazale, koliko dela so v zadnjem času opravile in kakšen naj bi bil njih odnos v petletnem planu.
Na konferenci v Solkanu se je opazilo, da niso bdle navzočne zastopnice vasi Kromberg, Ajševica in Stara gora, kar nikakor ni opravičljivo. Razen nekaj dobrih delegatk, kj so pravilno razumele potrebe časa in so se načrtno vključile v organizacijsko delo. so druge pokazale pomanjkljivo udejstvovanje. Mnogo bolj življenjske so bile žene na zborovanju v Rončah. Ugotovili smo. da so se živo zanimale za krajevne volitve. Zahtevale so, da se vključijo v kandidatne liste ženske
Veličastna zmaga 0F na Goriškem
(Nadaljevanje
je bil na zahtevo ljudstva aretiran in prihodnje dneve se bo zagovarjal prod ljudskim sodiščem za svoje Izdajalsko delo.
Zvesti čuvarji zapadne meje
Lep primer nam je tudi Lig na Ka-nalskem. ki je ravno ob meji z Italijo ob reki Idrijci, ki ua« krivično deli od naših bratov v Slovenski Benečiji. Tamkajšnje vasi so v času borbe dale vse za našo borce, poleg tega so sami odšli v partizanske vrste iu imajo tudi 8 podlih borcev. Danes, ko so svoIkhIu! in prvič svoboduo volijo, so svojo predaonst OF, ki jih je osvobodila, pokazali s tem, da so volili 100%, od 421 volivcev je volilo za kandidate OF 99.10%. Tudi petletni plun so si postavili takšen, k) bo ustrezal njihovim potrebam. Elektrificirali bodo vas, postavili si bodo svoj mlin, mlatilnica, uredili 3 vodovodo v območju KLO itd. S tem so potrdili, da bodo zvesti čuvarji naših zapadnih meja ln s utrditvijo svojo domovine dali tudi svoii delež pri moralni podpori bratom, ki so ostali onkraj krivične črte. Slabo ja izvedel volitve KLO St. Vid na VI-
92 letni MARTIN VOGRIČ ja bil v volivni enoti Avško prvi ne. volišču ter oddal svoj glas za kandidatu OF
s 1. strani.)
pavskem. Tu so je jasno videlo, da je vplival na izid volitev tamkajšnji du. hovnik. Odločno so je postavil, da ne bo volil ln je pregovoril tudi svojo kuharico in še del vaščanov, da niso prišli na volišče. S tem jo jasno pokazal in so razkrinkal, da je proti ljudski oblasti, proti ljudstvu. Prav gotovo takega protiljudskega duhovni, ka naše ljudstvo ne bo spoštovalo in mu ne bo dalje nasedalo. Za slab izid volitev je krivda tudi samih vaščanov, ker niso že preje duhovnika razkrinkali. ko jim je bilo vendar znano njegovo protiljudsko stališče. Enake primere protiljudskih duhovnikov smo imeli v Brdih v vasi Medana, kjer ni volil tamkajšnji župnik Milanič Jožef. Nič čudnega, saj n| bil niti v času borbe, niti pod anglo-amcriško upravo na strani ljudstva. V ecrkvl je razpečaval »Slovenskega Primorca« in »Demokracijo«. Ravno tako v vas| Vlpolžo in Vederjan nista hotela voliti tamkajšnja župnika.
Zadnji je v času fašizma vestno Izvrševal naloge, k) mu jih jo fašizem nakazal. V času NOB se je potuhnil, toda pod anglo-ameriško upravo je pouovno oživel in sodeloval s.CP. FSS. Gospodje guvernerji so prihajali k njemu na posvetovanja in po informacije. Širil je propagando tudi še takrat, ko je bilo vsem jasno, da bo del Brd priključen k FLRJ. Odgovoren jo tudi za to, da se je zaradi prikazovanja FLRJ v slab) luči izselilo nekaj desetin ljudi v Italijo, v ponovno suženjstvo.
Tudi župnik ▼ Mirnu je poskušal ovirati volitve s tem. da ni hotel prenesti maše na bolj zgodnjo uro, da bi no ovirala volitve. Toda ljudstvo mu je odgovorilo s 100% udeležbo in množično udeležbo pri prostovoljnem delu na Lijaku, po končanih volitvah, katere so zaključili kljub oviram ob 10. dopoldne.
Volitve v KLO so ponovno potrdile moč OF. Naše ljudstvo je pokazalo, da bo odločno korakalo po poti v boljšo bodočnost. Za nami pa bodo ostali vsi tisti, ki nočejo, biti z ljudstvom, ki ne želo ljudstvu boljše bodočnosti. Ljudstvo goriškega okraja je ponovno nokazalo svojo enotnost in s tem potrdilo, da jo zvest čuvar naših zapadnih meja.
zastopnice, ki bodo kos danim nalogam. Kritika nekaterih žen, tistih, ki so zgrabile šolsko vprašanje povsem
Za III. volivno enoto:
Kandidat Albert Jakopič — Kajti-mir, član sekretariata Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Ljubljana; namestnik Ludvik Savle, čevljar, Solkan.
Za TV. volivno enoto:
Kandidat Slavko Furlan
major
Albin
(Dušan),
JA, Ljubljana; namestnik Simčič, nameščenec, Solkan.
Za V. volivno enoto:
Kandidat Boris Kalin, kipar, Ljubljana; namestnik Jordan Gorjan, nameščenec. Solkan.
Za VI, volivno enoto:
Kandidat Mirka Mozetič, sekretarka okrajnega odbora LMS, Solkan; namestnik Jože Cotič, mali kmet, Vipava.
Za VII. volivno enoto:
Kandidat Albin Dujc, sekretar okr. odbora OF, Solkan; namestnik Marija Črne, kmečka delavka. Solkan.
Za VIII. volivno enoto:
Kandidat Dr. Bogdan Precelj, zdrav nik. Ljubljana; namestnik Artur Bevk, delavec. Ajdovščina.
Za IX. volivno enoto:
Kandidat Davorin Ferligoj, major JA, Ljubljana; namestnik Alojz Trk-man, gozdni delavec, Podkraj.
Za X. volivno enoto:
Kandidat France Perovšek, predsednik glavnega odbora LMS, Ljubljana; namestnik Anton Ferjanič, delavce, Bovec.
V Solkanu, dne 8. nov. 1947.
Okrajna volivna komisija v Solkanu
Prebivalci Vrtojbe tov. Borisu Kraigherju
bomo čimpreje zgradili Novo Gorico in stoodstotno izpolnili petletni plan.
Prebivaloi Vrtojbe
Vrtojbenci, prežeti z borbenim duhom, vam zagotavljamo, da za naB ni preprek, ki bi jim ne bili kos. Odločno bomo zagrabili za delo, da
Resolucija Temničanov tov. Borisu Ziherlu
S svojega predvolivnega zborovanja Vam pošilja ljudstvo iz Temnice iskrene pozdrave.
Čestitamo Vam kot kandidata naše Primorske pri volitvah v Zvezni
svet Ljudske skupščine FLRJ in obljubljamo, da bomo dali vse svoje sile za izvedbo petletnega plana. —
KLO Temnica
Pozdrav sindikalnega plenuma goriškega okraja Glavnemu odboru Enotnih sindikatov Slovenije
Predstavniki vseh sindikalnih organizacij goriškega okraja, zbrani na prvem plenumu, odkar je naš okraj priključen k FLRJ, Vam pošiljamo tople in borbene pozdrave.
so zgraoi e	■■ Ker g6 zavedamo nalog, kj stojo
žene zavrle organizatorico delo na vasi Iz zgolj lokalpatriotičnih razlogov, kar nikakor ni v skladu z enotnim nastopom žena in je v kvar odnosu do ljudske oblasti, ki mora biti in ostati slej ko prej na zdravi, vseljudski podlagi. Vso pohvalo pa zaslužijo žene iz Zalošč, ki so sprejele častivredno obveznost, da se bodo udeležile dokončnih del na Lijaku. V Če-povanu in Mirnu so žene obdelovale kolektivno njive. Pridelek se bo razdelil med najbolj polrebne ustanove.
V Brdih se je konference udeležilo 55 zastopnic. Njih zanimanje za grC spodarslvo je bilo živo in se Je pokazalo v diskusiji v mnogih važnih vprašanjih. Opazilo se je, da so žene ponekod še vedno pod vplivom raznih odpadnikov tipa Sfiligoj. Takšno nezdravo ozračje je treba takoj razčistiti in spraviti žensko organizacijo na zdrav ljudski temelj. Za izdajalce in saboterje ni prostora v Titovi Jugoslaviji! To naj si zapomnijo vsi tisti, ki bi hoteli podtalno rovariti in spraviti v slabo luč ljudsko oblast ln naše ljudske odbore. Na Kanalskem so organizacijsko šibki kraji ob stari italijanski meji, po idrijskih hribih. Te kraje je treba takoj podpreti in pokazati ženam teh vasi, kako je treba praktično izvajali petletni plan na vseh sektorjih. Čeprav je AFZ v Vipavi v poiastu, se vendar kaže neugoden vpliv drugih množičnih organizacij, ki nimajo na vodilnih mestih pravih voditeljev, kar se je občutilo v nemajhni meri v predvolilni kam. panji. Ce niso stari predsedniki in tajniki več kos nalogam, ki so pred nami. naj stopijo na njih mesta mladi, novi delavci. Za samoljubje, za sebičnost ni prostora. Cilj Je samo eden in ta je, da ustvarimo iz najboljših, iz požrtvovalnih domačih ljudi krepke ljudske odbore, delazmožne ljudske organizacije, ki bodo vključene v ne-razrušljiv državni aparat.
Žene iz Solkana so pokazale veliko zanimanje za ustanovitev šiviljske zadruge. Treba bo premostiti majhne zapreke, sporazumeti se z zadružnimi organi in načrt bo kmalu dejstvo. V Dol-Otlici se Je osnovala čipkarska podružnica, kar je vse hvale vredno. V naprednejših vaseh okraja je veliko zanimanje za večerne tečaje. Ti tečaji bodo zlasti dobrodošli v zimskih mesecih. Ne bo težko dobiti sposobnih voditeljev, ki bodo s pomočjo vaških učiteljev kos tej nalogi.
Iz diskusije o danih nalogah so na konferencah sprejeli stvarne sklepe. Žene okraja bodo kot doslej tesno so. delovale v odborih OF, sprejele bodo tisti del plana, ki ga bo ženska organizacija na vasi lahko izvedla. Kul-turno-prosvetno delo bo dobilo med našimi ženami in dekleti zlasti v zimskih mesecih novo netivo. Žene so se obvezale, da bodo po svoih močeh sodelovale pri gradnji Lijaka ter pri drugih važnih objektih. Udejstvovale se bodo pri kmečkih gospodarskih delih in tako razbremenile moško delovno silo. Skrbele bodo za zdravstveno raven svoje vasi, nadalje bodo postavile odgovorne tovarišice, ki bodo sprejelo dopisništvo.
nom in gradnjo Nove Gorice, obljubljamo, da bomo vložili vse svoje sile. da zgradimo lo, kar nam je
krivična meja odvzela. TJaveAagno se, da bomo samo z našim delom razbili vojno hujskaško propagando in prispevali k gospodarskemu in kulturnemu dvigu naše domovine.
Naj živi iniciator petletnega plana maršal Tito!
Naj‘Evi FLRJ!
Sindikalni plenum goriškega okraja
Krajevni ljudski odbor Brje sl Je postavil svoj petletni plan
Na predvolivnem množičnem sestanku v Brjah si je ljudstvo postavilo svoj petletni plan, v okviru katerega bo zgradilo med drugim tudi 7 km nove ceste, ki bo povezala Brje z vasema Preserje in Velike Zabije. S tem bo omogočen do Brja tudi tovorni promet, ki do sedaj zaradi slabih poti ni bil mogoč.
Ljudstvo je na masovnem sestanku sprejelo obveznost, da bo poleg pomoči od strani ljudske oblasti samo s prostovoljnim delom zgradilo v prvem letu 2 kilometra ceste. Lep zgled je dal tovariš, ki poseduje kamion in se le obvezal, da bo vozil na cesto mesec dni brezplačno samo za povračilo stroškov, t. |* bencina in obrabe gum. Ljudstvo si je zadalo obveznost, da zgradi mostič za pešce čez Vipavo, ki bo služil ljudstvu za prehod na polje in s tem prihranil ogromno ur nepotrebne hoje, ker je glavni most precej oddaljen.
Prihranjene ure z ozirom na graditev mostiča bodo izkoristili za zboljšanje svojih posestev in za boljšo obdelavo zemlje.
Ker ie vas Brje dala v narodno osvobodilni borbi 15 borcev za svobodo. so vaščani sklenili, da postavijo spomenik padlim borcem, za katerega bodo še naknadno določili mesto.- V ta namen so že izvedli nabiralno akcijo, ki je dobro uspela. Nabranih je že nad 7 tisoč dinarjev in 10 hi vina. Pri tej akciji se je posebno odlikoval tovariš Franc Bric. ki je sam prispeval 100 litrov vina, to je mnogo več kot drugi bogataši.
Ljudstvo je * navdušenjem sprejelo svoj petletni plan ter sklenilo, da bo po svoji moči pomagalo, ker se zaveda, da v Titovi Jugoslaviji gradi zase, za skupnost, za boljšo bodočnost delovnega ljudstva.
Stojan Cink
Naše volitve — naša mobilizacija za načrtno gospodarstvo! V Jugoslaviji ni druge poti — ali pot, po kateri gremo, ali pa pot nacionalne In gospodarske odvisnosti, pot kolonialnega suženstva v interesu inozemstva.	x
Miha Marinko.
Vozni red vlakov in avtobusov
Postaja Gorica
Odhodi: Proti Ljubljani ob 10.00 in 15.10; proti Sv. Luciji ob 17.50; proti Ajdovščini ob 7.40, 12.30 in 18.30; proti Repentaboru ob 4.35, 11.45 ln 18.00.
Prihodi: iz Sv. Lucijo ob 7.25; iz Ljubljane ob 11.35 in 17.15; iz Ajdovščine ob 6.30, 9.45 in 14.55; iz Re-pentabora ob 7-30, 14.40 in 20.50.
VOZNI RED AVTOBUSOV PROGA GORICA-POSTOJNA: Odhod i* Gorice ob 6.00, 12.00,
17.00.	— Prihod ▼ Postojno ob: 8.20, 14.20 in 19.20.
Odhod i» Postojne ob: 6.00, 9.00 in
18.00.	— Prihod v Gorico ob: 8.20, (zveza za Bovec) 11.20 in 20.20.
PROGA GORICA-BOVEC: Odhod i* Solkana ob 8.45. Prihod r Bovec ob 12.30 — Odhod i* Bovca ob 13.25. Prihod v Solkan ob 16.45.
PROGA GORICA—CEPOVAN: Odhod li Gorice ob 15.00. Prihod v Čepovan ob 16.00 — Odhod i* Če-povana ob 7.15. Prihod r Solkan ob 815.
Iz sprejetih sklepov je razvidno, da je pri krajevnih AFZ mnogo dobre volj*. Sedaj naj pokažejo, da se bodo sklopi res stoodstotno izvedli. Dobiček tega udejstvovanja ne bo viden samo v kraju in pri njih samih, ampak bo zaokrožil korbtno delo v okraju, ki hoče prednjačiti vsem drugim okrajem v Slovenili.
PROGA SOLKAN-LJUBLJANA Odhod i* Solkana ob 5.00. Prihod v Ljubljano ob 10.00, — Odhod iz Ljubljane ob 14.00. Prihod v Solkan ob 19.00.
Proga Gorica-Kojsko (križišče) — Peternel
Odhod 1i Gorice ob 15.45, prihod v Peternel ob 17.15; odhod iz Peternela ob 6.45, prihod v Gorico ob 8.15.
Prooa Sv. Lucija—Breginj Odhod iz Sv. Lucije ob 11.15, prihod v Breglnj ob 12.50; odhod iz Breginja ob 14.00. prihod v Sv. Lucijo ob 15.35.
Proga St. Peter pri Gorici—Sežana Odhod i* St. Petra ob 7.00, prihod v Sežano ob 9.05; odhod iz Sežane ob 11.30, prihod v št. Peter ob 13.30.
Proga St. Peter pr| Gorici—Komen —Opatjesolo
Odhod Iz St. Petra ob 14.00, prihod v Opatjcscio ob 16.05; odhod iz Opatjegnsela ob 6.00, prihod v Sl. Peter ob 7.45.
Čitajte in širife naš list
,Nova Gorica1
Okrajni odbor OF je poklonil v znak priznanja za najlepšo izvedbo volitev krajevnemu ljudskemu odboru Vojščica - Selo sliko maršala Tita, Edvarda Kardelja in ge-neralisima Stalina.
Volitve v Temnici na Krasu
Ze mnogo pred 6. uro so se oglasili mladinci na vasi s harmoniko in bobnom ter so v radosti in veselju vzpod. bujall ljudi na prve svobodne volitve v Slovenskem Primorju, ki je bilo pred kratkim priključeno k materi Jugoslaviji.
Skoraj ni bilo hiše. iz katere ne bi se svetlikali žarki svetilk skozi gosto meglo, ko so so pripravljali volilcl, da čim preje oddajo svoj glas na svo-Dodnem volišču.
S solzami v očeh so prihajale ženske. polne radosti in veselja, da tudi one kot enakopravne podajo svoj glas za svobodno izbrane kandidate.
fco pred napovedano uro so se zbl. rali moški, ženske, fantje in dekleta pred volišči in nestrpno pričakovali iz. id volitev.
Niti najslarejši starčki niso manjkali. Med njimi jo bil tudi 85 letni tov, Stančič Alojz iz Temnice št. 86, ki (o z veseljem in zadovoljstvom od. dal svoj glas. »Za Tila« je bilo sLišati iz marsikaterih ust,
Žene so prvič svobodno volile
Goriška žena je prvič v zgodovini svobodno volila predstavnike ljudske oblasti, zavedajoč se, da si je te pravice pridobila v času narodno osvobodilne borbe. Posebno so se izkazale žene delavke lz tovarne Anhovo. V vsem okraju Imamo primere, ko ao žene prve prihajale na volišča. Tako n. pr. mati iz Kanala, stara nad 81 let, ki je že ob 5.30 url zjutraj čakala pred voliščem ln ob 7. url prva volila.
V Doblarju je prva prihitela na volišče 72 let stara žena, ki je poldrugo uro oddaljena od volišča. Vaščani je že eno leto nls<> videli na vasi. V Kostanjevici (Kanalsko) v obmejnem pasu je prišla na volišče In prva volila 91 letna žena, 1-1 so jo pripeljali z vozom. Tako je bilo tudi v Merskem iti mnog’.h drugih krajih*
Prav. tako so volile žene v Brdih, na Krasu ln Vipavskem. Posebno so se Izkazale v Prvačlni na Vogerskem In drugih vaseh, kjer so povsod slavnostno prihajale na volišča.
Organizacija žena v našem okraju sprejema obveznost v zvezi s petletnim planom In dela načrte, kako bo te obveznosti Izpolnila. Tudi pri regulaciji Lijaka bodo žene prispevale prvi delež.
Kako smo volili v Čepovanu
Volitve Vin. volilne enote so potekale z nepopisnim navdušenjem. Posebno navdušenje se je opazilo pri starejših ljudeh, kateri so bili v jutranjih urah med prvimi na volišču. Tov. Kofol Amalija, 90 letna ženica, j9 eno uro pred volitvami že čakala pred volivno dvorano, ker je hotela biti prva na volišču, kar ji je tudi uspelo. Vprašali smo jo »Ali ni ta ura zanjo prezgodaj?« Odgovorila je »ponosna sem, da sem počakala srečo, da lahko volim tudi jaz — žena v svobodni Jugoslaviji.«
Prav tako sta hroma tov. Petrovčič Rudolf ln Renko Anton, ki sta že več let navezana na posteljo, bila v zgodnjih urah pripeljana na volišče, kjer sta z velikim navdušenjem čakala, da se volilna soba odpečatl ter se prlčno volitve.
Volitve *o «e Izvršile g 100% udeležbo. Vse je glasovalo za listo OF le za eno krogljlco ne vemo, kako je prišla v skrinjico brez liste. Naj-brže Je bila pomota.
Predlagani kandidati imajo popolno zaipanje ljudstva
Albin Dujc
Kdo v našem okraju ne pozna tovariša Albina Dujca, sedanjega sekretarja Okrajnega odbora OF in podpredsednika HA). Tovariš Dujc nam je posebno znan iz Časov anglo-amerlške vojaške uprave, ko je bil Član bivšega Okrožnega odbora SIAU za Goriško in je dosledno vodil borbo goriškega. ljudstva za priključitev v FLiRJ. Tovariš Albin Dujc se je rodil 30. avgusta 1911 v Škofijah pri Divači. Po osnovni šoli se je posvetil zobotehniki ln delal v Ljubljani. Tu je tudi prišel v stik z raznimi ljudmi z naprednimi idejami in začel z njimi sodelovati. Za to je bil leta 1934 obsojen pred »državnim sodiščem za zaščito države« na poldrago leto zapora in na izgon iz Jugoslavije. Od tega je prebil šest mesecev v zloglasni ječi v Sremski Mitroviči. Leta 1940 je bil prijet od italijanskih oblasti in na znanem tržaškem procesu obsojen na trideset let ječe, od katerih je prebil tri leta in pol v Castelfranco Emilla. Februarja 1944 leta se je vrnil in odšel v ilegalo. Delal je kot član OOOF v Brkinih, pozneje pa kot inštruktor pri POOF za Slovensko Primorje.
Od osvoboditve pa vse do razpusta Soriškega okrožja je bil član Okrožnega odbora SIAU za Goriško, kjer
r
j	__-	’. ...oi..;
I
:-vv.” •.vav.v -a-oav.vv •	v, •<*".—	;•*
s J
.

m

r.
'spi*


je neumorno delal in se boril za pravice našega ljudstva pod anglo-ame-Wško vojaško upravo. Danes kot sekretar Okrajnega odbora OF in podpredsednik ILO dosledno vodi borbo za gospodarski procvit našega okra-ja. Njegova dosledna borba že iz mladih Jet za nacionalne In socialne pravice našega ljudstva, kot poznejše delo v času NOB in danes so nam garant, da bo izpolnil vse naloge, ki mu jih je ljudstvo zaupalo. Prav zato ga je ljudstvo v II. volivnem okraju Gori ca-Ajdovščina izbralo za namestnika kandidata za Ljudsko skupščino FLRJ, ljudstvo VII. volivne enot2_4£rnučc) pa za avojoga kandidata v Ljudsko skupščino LRS.
Dr. Bogdan Brecelj
Rodlil se je maja 1906 v Gorici, kjer ie bil njegov oče zdravnik. Študiral je doma in v inozemstvu. Lota 1929. je v Innsbrucku promoviral na medicinski fakulteti. Od razsula bivše Jugoslavije pa do 1943. leta je bili večkrat aretiran od italijanskih okupacijskih oblasti in belogardistov zaradi sodelovanja v OF. Leta 1941. je organiziral prvi matični zdravniški OF odbor v Ljubljani, junija 1943 pa je odšel s svojo skupino zdravnikov in strežnikov v partizane, kjer ie v pričetku bil vodja postojanke SCUPB in organiziral kirurško službo. Pozneje io bil poslan na Primorsko kot inštruktor sanitete IX. korpusa. Tu je organiziral bolnišnice in kirurške ekipe. Pozneje kot pomočnik načelnika sanitetnih oddelkov pri Glavnem štabu NOV in POS je organiziral višjo sanitetno šolo v Črnomlju za medliciu-ce in brigadne zdravnike. Bil je nato Sanitetni refrent in glavni kirurg NOV in POS. Marca 1943 je zopet odšel na Primorsko in z IX. korproom v Trsi, kjer je ostal do avgusta 1945 kot tajnik PNOO-ja. Septembra istega leta je bil imenovan, za rednega profesorja na
daj. Ob pričetku leta 1944 se je umaknila v ilegalo. Postala je članica Okrajnega odbora OF za Mirensko, Gorico in Ajdovščino. Ob koncu vojne je bila premeščena v komenski Okraj. Ob volitvah v SIAU je bila izvoljena za tajnico Okrajnega odbora SIAU za Komen. Na tem mestu si je pridobila mnogo zaslug. Posebno uspešno se je izkazalo njeno delo v času dvomesečnega tekmovanja Goriškega okrožja, kakor tudi v času velikih manifestacij za pri-
ključitev Primorske k FLRJ. Ko je bilo goriško okrožje razpuščeno je bila premeščena v novo ustanovljeni okraj Gorica. Marca 1947 je bila izvoljena za predsednika Okr. odbora LMS za Goriško in na III. Kongresu LMS za Članico Glavnega odbora LMS.
Ljudstvo VI. volivne enote (Dorn-berg) jo je z velikim navdušenjem izbralo za svojega kandidata pri volitvah v Ljudsko skupščino LRS.
Štefan Humar
Rodil se je dne 4. avgusta 1912 pri Humarjih (KLO Kombreško). po končani osnovni šoli je do 17. leta ostal na domu svojih staršev. Kot večina sinov malih kmetov je bil tudi on prisiljen iskati si kruha drugod. že s sedemnajstim letom je stopil kot delavec v tovarno cementa v Anhovem. Ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941 ga je italijanska policija zaradi sabotaže na vojaško telefonsko mrežo aretirala. Fašistična policijska oblast ga je zaprla ter odpeljala pozneje v Rim, kjer ga je posebno sodišče obsodilo na deset let ječe.
Po vrnitvi iz zapora leta 1944 je takoj odšel v partizane. Bil je poklican na zapadno briško-beneško okrožje, kjer je bil postavljen za sekretarja OF tretjega okraja. Pozneje je vršil razne funkcije v zapadnt Benečiji, v tolminskem in bovškem okraju. Po osvoboditvi se je udejstvoval v kanalskem Okraju kot član okrajnega odbora OF ter je bil tudi izvoljen za predsednika Okrajnega odbora ZPP. Do priključitve večjega dela
Slovenskega Primorja k FLRJ je deloval kot član inštruktorskega aktiva, nato je stopil v tovarno cementa v Anhovem z zavestjo, da tudi kot delavec lahko mnogo koristi skupnosti, posebno še, ker predstavlja tovarna cementa važen faktor pri obnovi Primorske in pri izvedbi petletnega plana.
Zaradi svoje dosledne borbe proti fašizmu je tovariš Humar pri ljudstvu, posebno pa še pri delavstvu obče priljubljen. Kandidira v 2. volivni enoti (Kanal).
Naši udarnik
Na velikem masovnem zborovanju, ki je bilo pretekli mesec v Solkanu, so podjetja goriškega okraja sporazumno s sindikalnim svetom proglasili za udarnike večje število delavcev, ki so v času treh mesecev prekoračili norme.
Leban Stanko, proglašen za udarnika zaradi svoje požrtvovalnosti in kvalitete dela, je presegel normo za 40%; Uršič Leopold je Iznajdljiv; izboljšal je cesto ter prihranil podjetju 25.000 din; normo je presegel za 40%.
Humar Ivan je izboljšal svoj del ceste za 90% in prekoračil normo za 41%.
Krapež Alojzij je izboljšal svoj del ceste za 75% in prekoračil nox-mo za 35%.
Likar Alojz je Izboljšal svoj del ceste za 80%, opravil 200 prostovoljnih ur ter prekoračil normo za 41%.
Klender Stanislav je izboljšal svoj dej ceste za 75% in prekoračil normo za 37%.
Grljevič Viktor je prekoračil normo za 37%, ter izdelal omaro v 19 urah, namesto v 30-tih .urah, kakor predpisuje norma, v 19-tlh urah.
Volk Viktor je prekoračil normo z delom na viseči žagi za 23%.
Vetrih Rudi je prekoračil normo za 37%, izdelal je omaro v 19 urah, namesto v 30-tih kakor je norma.
Cesnik Bogdan je prekoračil normo za 48%, napravil je okno za barake v 7 urah, namesto v 30-tih.
Bizjak Albert je prekoračil normo pri vezanju paketov za 34%.
Toniužinčlč Jožef je s svojo požrtvovalnostjo ln s svojim prizadevanjem prekorači] normo za 36%. Prav tako Bratuž Jernej za 39% in Sulič Stanko za 40%. Vsi omenjeni so doseženi tempo tudi nadalje obdržali. Poleg tovarišev, ki so bili proglašeni za udarnike, Je bilo pohvaljenih še 7 delavcev iz tovarne cementa in salonita »15. sept.« Anhovo, iz podjetja »Destilacija in predelava sadja Ajdovščina« 6 delavcev, iz podružnice ESS pri gradnji struge na Lijaku 16 delavcev, iz žage »Rizzatto Ajdovščina« 39 delavcev in od gradbenega podjetja Primorje 17 delavcev.
Udarniki in pohvaljeni te dobro zavedajo nalog v zvezi s petletnim planom, zato bodo oni zgled vsem ostalemu delavstvu.
Nsši krasi in iiudjeo* stran mete
Otvoritev železniške proge Prvačioa-Bepentabor
česar Angleži in Američani niso izvršili v dveh letih okupacije, je napravilo primorsko ljudstvo v pičlih dveh mesecih. Železniška proga Prva-čina—Repentabor, del prometne žile Gorica—Trst, je bila v nedeljo 9. novembra slovesno izročena prometu. Obnovljena proga je dolga 30 km.
Prebivalstvo Nove Gorice in okolice je pričakalo drage goste iz Ljubljane na goriški severni postaji ter jili prisrčno pozdravilo. Goriška postaja je bila vsa v zelenju in zastavah. Na najvtišjem vrhu strehe je blestela rdeča zvezda im napis »Vsi v borbo za izvršitev petletnega plana«. Zvezda je darilo delavcev kurilniške delavnice v šiški in bo podnevi in ponoči oznanjala, da tu biva im ustvarja ljudstvo pod simbolom svobode in napredka.
Iz Ljubljane je prispela z vlakom tudi železničarska godba, ki je zaigrala partizansko »Brigade s hribov so se vsule kakor plaz...« in druge skladibe. Tu je pozdravil goriškfe železničarje tov. Dovč v imenu delavcev kurilnice v Šiški in tov. Majeršič, član tajništva Zveze železničarjev, ki je izročil železniškemu sindikatu v Gorici darilo glavne direkcije v Ljubljani radioaparat in zavoj slovenskih knjig. .
Gostje so stopiti v lepo okrašene vozove in takoj nato jo ljubljanski vlak krenil z goriške postaj« dalje mimo Šempetra in Volčjedrage proti Prvačimii. Takoj za njim je oddrdral soriški vlak, prepoln domačinov. Med potjo so goste in potnike pozdravili delavci Lijaka z lopatami in rovača-mi, ki so v bližini Vogrskega uceje. vali 6trugo Lijaka, Vse postaje vzdolž kraške železnice eo kazale še vidne znake nacifašističnega divjanja: povsod požgane postaje, hiše in delavnice. Kakih 1000 ljudi iz Prvažine in bližnjih vasi je sprejelo potnike. Prvaška godba, pevski zbor ter udarniki iz Mladinske proge in Lijaka so zapeli pesem o delu: >... jej, uznii kramp i radi Lijak sam.« Tu je pozdravil zastopnico vlade LR Slovenije ministra za komunalne zadeve tov. Lidijo Šemtjurčevo tajnik okrajnega izvršnega „ odbora tov, Kodrič, nakar je spregovorila lov. Šentjurčeva. Govorila je o zavesti primorskega ljudstva, ki ga je vodila v borbi za svobodo in v borbi za priključitev k
nim očesom zasledovali sovražnikove premike ter spotoma obveščala partizane. Poudarila je pomen, ki ga ima Primorska kot zvest čuvar svobodne
domovine na najzapadnejši meji demokratičnega sveta. Z gromovitim odobravanjem so množice sprejele njen vzklikni pozdrav: »Naj živi prva zmaga v petletki primorskega ljudstva!« »Naj živi oblikovalec vseh teh del, maršal Tito!« Po govoru zastopnika direkcije železnic tov. Urbasa je tov. Knjfež kot zastopnik glavne direkcije železnic FLRJ v navzočnosti ministra Lidije Šentjurčeve, zastopnikov JA, ljudske oblasti, množičnih organizacij in številnih železničarjev prerezal tiak in izročil obnovljeno kraško progo prometu. Med navdušenim vzklikanjem FLRJ, maršalu Titu in JA je zavozil pod slavolokom poseben vlak proti Riheinberku. Takoj mu je sledil redni vlak, ves zavit v zelenje in zastave, z velikim napisom na lokomotivi »Vse za Primorsko«. V Rihemberku in na ostalih postajah isto navdušenje, godbe, petje, govori. Na zadnji postaji, v Repentaboru, par sto metrov od krivične meje, ki loči svobodno domovino od STO.ja, prav
FLRJ, o ženah in otrocih, ki so z bud{ J tak« prisrčen sprejem. Gostje in pot-
niki so za kratek čas zapustiti vozove. si ogledali okolico in bližnjo mejo. nato pa sta se oba vlaka vrnila proti Gorici.
Parola, ki so se tame posluževali Angloameričanov: »Nočemo delati, delali bomo takrat, ko bomo priključeni k Jugoslaviji,« se je sedaj uresni. čila. Volja, da obvarujejo tovarne, se je spremenila v močan delovni polet. Elan dela se je zboljšal za 100%, s lem pa se je znatno dvignila tudi produkcija.
Kljub pomanjkanju upravno-stro-kovnega kadra je uprava s pomočjo sindikata uredila plače. Od priključitve do danes so delavci prjemali le akontacije, s prvim decembrom bodo prejeli redne plače. S plačami bodo določene tudi delovne norme in tek-movanje, ki se je do sedaj kazalo le v disciplini, odslej pa 6e bo razširilo tekmovanje v produkciji. In to je glavno. Delo v tovarnah se vrši v treh izmenah, ki trajajo po 8 ur. Tovarna zaposluje pretežno moške.
Delavstvo je kljub izrabljenim Strojem, ki ne zmorejo več polne zmogljivosti. dceeglo predvojno produk-cijo.
medicinski fakulteti v Ljubljani, mesec dni pozneje pa izvoljen za prodekana inedlicinske fakultete. Tov. dr. Bogdan Brecelj je uositelj spomenice 1941. Odlikovan z »Redom hrabrosti«, »Znakom hrabrosti« im z »Redom zasluge za narod I. stopnje«. V goričkem okraju ga poznamo kot rojaka posebno pa si je pridobil zaupanje ljudstva, ko je med narodno osvobodilno borbo t>o Primorskem organiziral partizanske bolnišnice in kirurške ekipe. Zaradi svojih zaslug in priljubljenosti med volivci je bil izbran VIII. volivni enoti (Ajdovščina) za kandidata pri volitvah v Ljudsko skupščino LRS.
Mirka Mozetič
Tovarišica Mozetič Mirka je doma iz Renč, kjer se je rodila dne 4. maja 1924 kot hči malega limeta. Do začetku narodno osvobodilne vojne je delala na domu svojega očeta. V OF Jo začela sodelovati že zelo zgo-
Kljub izrabljenim strojem bodo delavci tovarne cementa v Anhovem dosegli predvojno proizvodnjo
je delavoi cemen-v času okupacije
Sindikat, ki je vod.il v času anglo-ameriške okupacije odločen boj za obstoj tovarne, je zavzel danes vodilno vlogo. Kot tak skrbi za dobre delovne kadre, ki bodo dvignili produkcijo, skrbeli za kulturno raven delavca ter za njegovo strokovno izobrazbo. Večkrat se po končanem delu zberejo delavci v Sindikalnem domu in se uče petja. Tu čitajo dnevno in periodično časopisje; v dobro založeni knjižnici pa si lahko vsakdo izposodi knjigo, ki jo berejo skupno ali pa vsak zase. Osnovali so tudi dramski krožek s 15 člani, ki se pravkar pripravljajo na svoj prvi nastop. Na nogometnem igrišču 6e pa vadijo naši nogometaši, ki se udeležujejo turnirja v slovenski ligi. Moderna kionaparatura skrbi za ostalo razvedrilo. Poučni in umetniški sovjetski filmi seznanjajo delavstvo ter ostalo prebivalstvo o velikem napredku gospodarstva v Sovjetski zvezi.
Pod angloamerjško upravo so bile v tovarni zelo slabe higienske razmere. Zlasti kuhinja ni ustrezala. Za dobro prehrano delavstva se ni dovolj
skrbelo. Zaradi te nemarnosti je bilo precej obolenj. Nova uprava je takoj očistila vse prostore. Zdravniška ekipa iz Vipave je izvršila zdravniški pregled delavcev in sedaj se pripravljajo prostori za ambulanto. Zračna, velika soba bo imela 6 postelj, ki bodo vsak čas na razpolago bolnikom ali ponesrečencem. Poleg tega bo v tovarni stalno nastanjen zdravnik in v najkrajšem času bo ustanovljena tudi zobna ambulanta.
Za dnevne potrebo delavstva in njih družin je bilo ustanovljeno industrijsko skladišče, loj razpolaga z zadovoljivo količino tekstila, obutvo ter živilskih potrebščin.
Nova Jugoslavija je pokazala že prve dni, da zrna cenili borbo primorskega delavca, njegovo voljo in zmogljivost. da doseže v petletki gospodarsko in politično osamosvojitev. Sedaj jo delavstvo cementarne v Anhovem tisto, da se oddolži domovini z vestnostjo in pridnostjo, kar bo prineslo njim samim, kakor skupnosti veliko korist.
Zgledno poslovanje Ljudske naproze
Ozeljan
Z decentralizacijo Okrajne nabavno prodajne zadruge Ajdovščina je bila dne 27. maja 1947 ustanovljena »Ljudska naproza Ozeljan« s 252 člani, ki jo sestavljajo v glavnem kmetovalci lz KLO Loke, Ozeljan, Šempas ln Osek. Pred ustanovitvijo je obstojala samo poslovalnica na Otavi.
Vodstvo te zadruge je sestavljeno iz dobrih, požrtvovalnih in zavednih članov OF, ki eo znali pravilno prijeti za delo. V petih mesecih poslovanja je zadruga izpopolnila mrežo poslovalnic na svojem’ območju s tem, da Je postavila poslovalnice v Oseku ln Šempasu, število članstva se Je zvišalo od 252 na 390. Kupila je pol-tovorni avto, s katerim oskrbuje svoje člane. Odkupila Je ,za blizu 2,000.000 din raznega sadja, kontra-htral in odkupila 20.000 kg krompirja ln 3300 kg koruze. Izvršila je o pravem času obvezen odkup pšenice ln ga presegla. Odkupila je vse pridelke, ki so jih imeli člani na razpolago. S svojim odkupom Je posegla Se celo črez bivšo demarkacijsko črto in pomagala vnovčiti pridelke obmejnih kmetovalcev. Poleg tega je uspešno oskrbovala mladinske delovne brigade na Lijaku, katerim je nudila vse, kar se je dalo dobiti. Tesno je povezana z ostalimi Napro-zaml pri Izmenjavi blaga in raznih pridelkov. Njen kamion Je bil vedno na razpolago za vsako prostovoljno
delo, bodisi pri regulaciji Lijaka kakor tudi pri obnovi porušenega podeželja. Knjigovodstvo je dobro urejeno ln na tekočem. Poročila se pošiljajo redno, čeprav včasih z majhno zamudo.
Kaj Je vzrok, da je komaj ustanovljena Naproza v tako kratkem času času dosegla tako lepe uspehe?
V prvi vrst] so člani na svoji ustanovni skupščini znali zbrati dčbre, požrtvovalne ln zavedne ljudi v svoje vodstvo. Upravni In nadzorni odbor sta sl to težko breme z dobro voljo naložila na svoja ramena. Postavili so tudi dobre uslužbence, ki so s svo-, jim pravilnim odnosom do dela, do strank in s prostovoljnim delom bodisi doma, v zadrugi, pri obnovi in regulaciji Lijaka veliko pripomogli, da se Je dvignilo število članstva.
Člani zadruge so spoznali cilj in namen novega zadružništva, ki je povsem različen od raznih strankarskih zadrug v kapitalističnih državah. Zato pa tudi v tako zadrugo vstopajo, zato, ker sodelujejo z ljudsko oblastjo, ker so dobri ln zavedni člani OF. Člani poznajo linijo OF, se zavedajo, da Je to edino pravilna pot, ki vodi k blaginji.
S takimi člani, odbori ln uslužben-
ci mora zadruga Imeti uspeh. Ljudstvo teh vasi se ni ustrašilo naporov za časa NOB, ko je bilo treba iti v gozdove, ko Je bilo treba prehranjevati našo mlado vojsko. Sodelovalo Je pri vseh manifestacijah in demonstracijah za priključitev Slovenskega Primorja k FLRJ. Znalo je varovati pridobitve NOB ter slediti edino pravi poti, ki jo vodi OF, zato se tudi niso ustrašili naporov pri delih na Lijaku, ker se dobro zavedajo, da bomo z borbo na gospodarskem polju zgradili novo, močno in gospodarsko samostojno državo in s takimi napori izvedli prvo petletko.
Člani Naproze Ozeljan, kakor tudi vse zadruge, pa posvečajte več pozornosti branju našega političnega, gospodarskega in zadružnega časopisja, ker boste s tem mnogo pridobili, tako da boste kos vsem težkim nalogam. Z večjim veseljem boste prihajali na sestanke in skupščine, kjer se razpravlja o usodi vaših zadrug. Tako boste v resnici spoznali, da je zadruga vaša, da vi sami soodločate o ukrepih in važnih zadružnih vprašanjih. Potrudite se, da boste prihajali na sestanke pripravljeni ne zaradi sestankov, ampak zaradi stvari same. Na sestanek je treba nekaj prinesti in tudi nekaj odnesti!
Vse ostale zadruge in njih odbori pa naj posnemajo poslovanje in napore »Ljudske Naproze Ozeljana«.
Miroslav Humar
Delegacija beneških Slovencev pri videmskem prefektu
Dne 8. novembra se je zglasila pri prefektu v Vidmu delegacija beneških Slovencev kot predstavnica pododbora Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Delegacija je perfektu opisala sedanji položaj Slovencev v Italiji, nakar je član delegacije po drobneje opisal razmere, v katerih živijo beneški Slovenci. Zastopniki so zahtevali, nai se uveljavijo določbe mirovne pogodbe, ki zagotavljajo beneškim Slovencem vse narodne pravice v Soli in uradih. Najprej je bil prefekt nekoliko začuden, ko je zagledal pred seboj zastopnike be neških Slovencev; zdelo se je, kakor da mu do danes še ni bilo znano, da ima pod svojo upravo Slovence in ne Italijane, kakor bj hoteli videmski šovinisti prikazati prebivalce Slovenske Benečije. Videmski prefekt tudi ni hotel ničesar vedeti o tem, da so beneški Slovenci izpostavljeni najhujšemu terorju, da se vršijo uboji in požigi. Obljubil je si cer, da bo izdal ukrepe proti neo-fašistom, ki terorizirajo po Beneški Sloveniji in da bo proučil razmere. Bomo videli!
Angloameričani so premestili slovenske pripornike v beneške zapore
Našemu ljudstvu so še dobro v spominu težke obsodbe anglo-ame-riških vojaških sodišč, ki so najmanjši prestopek slovenskih antifašistov in bivših partizanov na nekdanjem področju cone A sodili kol politični zločin. Najmanjše obračunavanje s komprimitiranimi fašisti in domobranci ler agenti nacifašiz-ma so ocenili kot poskus ugrabitve in izrekli težke obsodbe. Pet, sedem in tudi devet let ječe ni bilo nič nenavadnega. Ko je ZVU — žalostnega spomina — zapustila te kraje, bi vsakdo pričakoval od bivših zaveznikov, da bo dala zaprtim tovarišem amnestijo. Kaj še! Najprej jih je odpeljala v Trst od tam pa v beneške zapore. Iz beneških ječ prihajajo sedaj obupni klici na pomoč. Priporniki prejemajo po 300 gr črnega kruha in neko čorbo, ki naj bi bila mineštra. To je brana za ves dan. V beneških zaporih so naslednji tovariši: Avgust Živec in Šempasa, Viktor Kukanji) iz Malega dola na Krasu, Jože Saksida iz Za-lošč, Milan Briško iz Standreža, Boris Malnič in Mario Gerbec — oba iz Ročinja — Rino Komič iz Oglavja in Ratislav Delpin (Zmago) iz Podgore.
Zaradi pomanjkanja hrane eo vsi oboleli. Ker eo njihovi svojci vsi na naši strani, so ostali brez vsake pomoči. Zaprti tovariši so kljub neznosnim razmeram, v katerih žive, polni upanja ter zatrjujejo, da so vedno združeni z nami v borbi za svobodo.
S fašističnimi metodami skušajo izpodriniti goriške Slovence
Marca ali aprila prihodnjega le ta bodo po vsej Italiji upravne vo litve. Tudi v Goricj so že razpostav-
Vse delovne sile za
Lijak, da izpolnimo našo obvezo do 30. novembra 1
ljeni volivni seznami. Ni potrebno posebno poudarjati, da bodo občinske volitve velikega pomena za go-riške Slovence. Pri volitvah mora priti do izraza tudi številčna moč Slovencev, ki jo šovinisti in reakcija tako strupeno oporekajo.
Na Goriškem v Daliji se je že pričela borba za upravne volitve. Slovenci v Italiji bodo prvič po novi razmejitvi kot italijanski državljani nastopili pri volitvah. Italijanske reakcionarne stranke skušajo na vsak način zmanjšati vpliv Slovencev na občinske svete v goriški pokrajini. V ta namen predlagajo reorganizacijo upravnih enot, predvsem pa, da bi se goriška pokrajina povečala s priključitvijo videmskih občin Čer-vinjan in Chiopris-Viscone. Na ta način bi radi povečali v pokrajini število italijanskih volivcev. Na vsak način hočejo s pr ari Si Slovence v vseh upravnih organih v neznatno manjšino in upravljali pokrajino po svoji volji. Tudi okolico Gorice skušajo popolnoma izolirali od slovenskih krajev. V sestav občine Gorice kombinirajo kraja Kočnik in Pod-goro, kjer so v zadnjih letih umetno naselili veliko število italijanskega življa.
Reakcionarne stranke ai skušajo zagotoviti večino volivcev in si v svojem' občinskem območju ohraniti podgorsko industrijo, ki je edini vir dohodkov goriške občine in goriškega delavstva. Če se jim ta nakana posreči, bodo imeli prednost pri zaposlitvi v tovarni Goričani in vsi tisti »begunci«, ki skušajo postati z volitvami goriški občani na škodo slovenskih delavcev iz okoliških vasi Sovodnje. Rupe, Gaberza, Pevme, Oslavja in Števerjana.
Kulturno nasilje v Trstu
Vodstvo radijske postaje Trst 2 ni dovolilo, da bi bil na programu Ivan Cankar. Ravno tako so te dni zabranili slovenski napredni mladini, da bi sodelovala pri slovenskih mladinskih oddajah.
To kulturno nasilje nad našim Cankarjem, ki ga slovensko ljudstvo smatra za nasilje nad svojo kulturno svobodo, je pač le prehodnega značaja. Slovensko in italijansko demokratično prebivalstvo na STO-ju pa bo Ivanu Cankarju, kakor tudi slovanski mladini znalo priboriti domovinsko pravico na tržaškem svobodnem ozemlju, kakor tudi v tr-.žaškem radiu. Ali bo to prav Trumanu in njegovim podrepnikom — slovenskim ubežnikom, belogardistom in izdajalcem — nas ne briga!
Ojačene straže pred tiskarnami in sedeži strank v Gorici
V Gorici eo pojačali varnostni organi straže pred sedeži italijanskih in slovenskih političnih strank in organizacij, kakor tudi pred tiskarnami. kjer se tiskajo lokalni časopisi. Kjer doslej še ni bilo siraž, so jih postavili. Ti varnostni ukrepi so ooividno v zvezi s političnim položajem v Italiji, kjer so neofn-šisti izzvali nerede. Ižgledn, da hočejo policijske oblasti preprečiti, da ne bi prišlo do enakih neredov tudi v obmejnem delu države.
Ker imamo program za bodočnost, volivno platformo in načelne smernice že v teku ustvarjanja, nam ni treba, da bi si izmišljali nekaj novega. OF stopa na volišče z jasnim stali' ščem in z velikimi uspehi, z jasno smerjo že začetega dela.
Miha Marinko.
Zavedajmo se važnost! sadjereje
Velike važnosti za splošno gospodarstvo goriškega okraja je sadjere-ja, kateri moramo posvečati posebno pažnjo, če hočemo imeti Čim boljši uspeh.
OF ustanavlja po svojih organizacijah študijske krožke in nastavlja sposobne strokovno Izobražene učitelje, da poučujejo po vaseh, kalco se odbirajo sadna drevesa, kako se pravilno sadijo, gnoje in negujejo.
Vendar samo s tem še nismo zadostili dolžnosti umnega sadjerejca. Premalo je, če vemo, da imajo naši sadovnjaki veliko raznovrstnih zajedavcev, ki nam povzročajo letno milijonsko škodo. V okvir petletnega plana spada tudi napredek ln razvoj te veje gospodarstva, ki je nikakor ne smemo podcenjati. Prav v tej panogi gospodarstva so naši krajevni ljudski odbori prt sestavi lokalnega plana pogrešili, ker niso postavili na-
črta za Izboljšanje sadovnjakov, ki obsega čiščenje sadnega drevja v zimski dobi, škropljenje, okopavanje ln pravilno gnojenje.
Ne smemo iti mimo tega vprašanja, ampak se moramo z vso resnostjo poprijeti vseh strokovnih navodil, prebirati strokovne časopise in knjige tn se pridno udeleževati predavanj), kt bodo v prihodnjih mesecih. Samo, če bomo posvetili sadjerejt vso skt'b in pažnjo, bomo lahko dosegli dobro kakovost sadja, kt bo našemu delovnemu človeku služilo kot važna prehrana. Izvoz sadja ter njegova predelava pa bosta v obilni meri pripomogla k dvigu našega gospodarstva.
Z dobro voljo ln z racionalnim delom v sadovnjakih ne bodo naša sadna drevesa samo v okras vast, pač pa bomo dosegli velike koristi za por sameznlka tn državo.
«
Dopisi
Lokovec
TAKO SO PRI NAS RAZDELJEVALI IZKAZNICE OF
Pred kratkim smo imeli pri nas razdeljevanje izkaznic OF. Za to priliko se je Srednji Lokovec temeljito pripravil. Bil je pravcati praznik, ki je zaj:’_ vso vas- Starj in mladi, možje Jj' ne, vsi so čutili važnost tega do^od.^rrže ob 7. zjutraj se je zbrala množica ljudi pri prostovoljnem delu, predvsem mladina in žene, katerim je sledilo drugo prebivalstvo. Delaii smo od 7. do 11. dopoldne in smo skupno napravili 270
'Anhovo
IZNAJDLJIVOST TOVARNIŠKIH
Električarjev
S priključitvijo našo tovarne med ©stale obrate v Jugoslaviji in s prevzemom vodstva in vsega tovarniškega aparata v naše roke, se je pokazala nujna potreba po zgraditvi novega strokovnega kadra- Tovarniški električarji se niso mnogo obotavljali. V okviru tovarne so na lastno pobudo organizirali tečaj električne stroke, v katerem bodo tppajniki dobili potrebno teoretično ih. praktično znanje, ki bo usposobilo mlade moči v dobre električarje. Tečaja se bo udeležilo preko 40 tjš&afnikov. Za inštruktorja so si de-lavdi' sami izbrali preizkušenega sir okovnj ak a-tehn ika, tov. Antona Klemenca, ki je že dolgo vrsto let nameščen v tovarni.
'Tečajniki upajo, da jim bo ta strokovni tečaj nudil dovolj praktičnega znanja in jih usposobil, da bodo kos nalogam petletnega plana. f
Ajdovščina
ODKUP VOLNE
čeprav je ovčjereja v Goriškem ©kraju skoro neznatna, vendar se je Izvršila oddaja volne 1009o- Ovčjerej* * ci so poleg tega dali v odkup tudi 75 kg presežkov.
Večjo vlogo imajo sosednji okraji, kakor tolminski, kjer so v preteklem tednu dosegli 764 kg odkupa in nad 85 kg prostih presežkov. Kot najboljša se je izkazala vas Drežnica, ki je poleg obvezne oddaje oddala nad 10 kg prostih presežkov.
Šempeter
SLOVESNA OTVORITEV GIMNAZIJE
Dne 17. t. m. so slovesno odprli gimnazijo v Šempetru pri Gorici. Vse zapreke in ovire je premagala trdna volja, da se zgradi v novi Gorici prepotrebna šola, kjer se bo vzgajala naša srednješolska mladina, da bo imela naša država dovolj delovne inteligence.
Kako potrebna je bila ustanovitev gimnazije, priča število vpisanih dijakov, ki jih je nad 650.
Slovesna otvoritev je obsegala dva dela. Prvi del, govor dijaka, ki je odprl slavnost ter nakazal delo dija-fitva v Gorici pod ZVU ln naloge v novoustanovljeni gimnaziji v svobodni domovini. Drugi je spregovoril delegat gimnazije ter z jedrnatimi besedami povzel nauke Lenina, Stalina in maršala Tita.
Drugi del slavnosti je obsegal prav pester spored, ki ga je naštudiralo dijaštvo novoustanovljene gimnazije.
Slavnosti je prisostvovalo vse dija-Itvo, zastopniki vojske, ljudske oblasti in množičnih organizacij.
Zaradi pomanjkanja prostora je pouk samo dvakrat tedensko za vsak razred. Prav kmalu pa bodo zidarska dela pri adaptaciji poslopja končana ter bo pouk redno vsak dan.
Naši pionirji so se izkazali
»Kam pa nosite?« sem vprašala v »obeta opoldne pionirje, ki so urno stopali po stopnicah iz Kostanjevice proti goriški postaji ter nosili velika bremena zelenja. Komaj da eo 6e ozrli, tako se jim je mudilo. »Volitve, volitve, volitve« sem še slišala iz mladih ust in že so izginili za ovinkom. Pionirji so z velikim veseljem pomagali mladincem ju mladinkam, ki so postavljali slavoloke, krasili volivne dvorane ter dohode na volišča.
Pri lep; zeleni ograji na Rafutu je hila tudi skupina pionirjev. Lomili so veje in jih skladali na kup. Drugi so stali pripravljeni, da jih odnesejo na določeno mesto. »Kaj pa boste z zelenjem,« seon jih vprašala. »Mi krasimo,«: so mi odgovorili. Pri tem so me Še začudeno pogledali, češ, radovednica, ki no veš, kakšen dan imamo danes. »Ali boste tudi vi volili-?« Pa »e postavi junaško pionir in reče: »Zaenkrat se ne. Ko odrastemo, ko kon-Bairto Solo. pa bomo tudi mi volili-«
Na tek in podoben način so sodelovali njtši najmališi pri teh prvih, zares svobodnih volitvah v goriškem oicraju. Tekmovali so skupno z mladino in ostalim ljudstvom. Vsi eo vedeli, da je naš okraj napovedal tekmovanje odtalim okrajem v Sloveniji in da se je tretja nanj resno pripraviti.	B- L
ur prostovoljnega dela. Veliko je pripomoglo k uspehu 11 voznikov, iu so dovažali material. Po končanem delu srn© se e pesmijo razšli na domove. Popoldne je biio razdeljevanje izkaznic, ki je poteklo v najlepšem redu. Vsakdo je bil ponosen, da je prejel izkaznico. Nato so zastopnice organizacije AFŽ razdelile med najbolj potrebne blago, ki ga je poklonil naš RK. Ta dan bo ostal vsem v najlepšem spominu.
Pionirji nam pišejo
NAŠA PIONIRSKA ORGANIZACIJA
Govoriti o naši pionirski organizaciji se pravi govoriti o nas vseh, kajti brez nas tudi organizacija sama na sebi nič ne pomeni. V preteklem letu smo veliko slišali govoriti o organizaciji, pa nismo vedeli, kaj ta beseda pomeni. Nismo imel} sestankov in tudi političnih predavanj ni bilo. Šele letos meseca julija, ko smo bili v počitniški koloniji, smo se seznanili s pionirsko organizacijo. Z našimi vzgojitelji in vodiči smo imeli sestanke in politične ure. Citati eo nam življenjepise naših in sovjetskih herojev. Sedaj pa, ko smo se vrnili iz počitniških kolonij, smo dobili nove voditelje. Že prve dni* po prihodu v Mladinski dom je vzgojiteljica sklicala prvi redni pionirski sestanek, na katerem smo preuredili oziroma izvolili nov odbor naše organizacije.
Naše pionirske naloge hočemo vestno izpolnjevati in se držali vseh pravil naše organizacije. S tem bomo dokazali. da smo vredni nositi ime »Titovi pionirji«. Marijan Gravner
V MLADINSKEM DOMU JE LEPO
Prod mesecem dni smo se vrnili iz počitniških kolonij. Dobili smo novo upravnico ter nove vzgojiteljice na naš Mladinski dom. Zdi se nam, da se je začelo novo življenje, ko smo dobili nove voditelje. To se pozna že po vsakdanjih izletih, ki jih imamo. Ko prirejamo izlete v naravo, nam vzgojiteljice razkazujejo lepote naše dežele, čitajo nam iz Cicibana in Pionirja. Vsi jih radi poslušamo, ker se ram vse zdi važno in zanimivo. Potem se pa prosto igramo in učimo dan za dnem.	Ivanka Kuštrin.
SPOMIN PADLIH BORCEV
Slovenska zemlja ima nešteto grobov. To so grobovi naših najboljših sinov. Vedno se spominjam padlih borcev, posebno se jih spominjamo tisti, ki smo izgubili očeta, mater, brata ali sestro. Tudi jaz sem ostala brez očeta. Šel je v partizane že julija 1943. Bil je hraber borec, ki se ni ustrašil dela in ovir. Minila so leta in nekega dne nam je jutranja zarja prinesla svobodo. Tudi moj oče, ki je svobodo tako željno pričakoval, jo je dočakal. Toda le malo časa jo je užival. L. 1946. se je smrtno ponesrečil. Gez dva dneva je umrl. Da ohranim spomin nanj čist in svetel, hočem biti vzorna pionirka jn zgled vsem ostalim pionirjem v Domu.
S petletko v boljšo bodočnosti
Pionirka Ema Kumar.
SONČNA BRDA
Vozila sem se preko Soče in krenili smo v hribe. Takoj se mj je zdelo. da bo zelo lepo v teh krajih. Ko sem prišla v Kojsko, nas je pozdravila tovarišica upravnica in tovarišici vzgojiteljici. Razkazali so nam prostore. V učilnici sem našla pionirje, ki so se učili. Takšno veselje me jo prijelo, da bi najraje sama sedla k mizi in se začela učiti. Sklenila sem, da bom v bodoče še bolj pridna, da se bom poboljšala in da bom vredna nositi ime pionirke. Veselje, ki ga imam v Domu, mi kali neka skrivna žalost, da bom morala kmalu zapustiti Mladinski dom, ker bom v kratkem dovršila 14 let in si bom morala izbrati kakšen poklic Postala bom najbrž vajenka.
Toda, dokler bom tu, hočem vestno izpolnjevati vse predpise in naloge, ki jih daje uprava in pionirska organizacija. Postati hočem vzorna pionirka.	Dora Čermelj.
HOČEMO VSE. KAR JE NAŠE!
Sedaj, ko smo priključeni k FLRJ, se počutimo boljše in smo nadvse srečni. V našem domu se imamo prav dobro. Veseli smo, da ni več Američanov Sedaj so že naši hrabri borca med nami. Po mili volji lahko govorimo in se pogovarjamo v našem slo-venskem jeziku. Prej nismo imclj^ popolne svobode, toda nekoliko boljše je le bilo kakor med vojno. A mi nismo in nočemo biti polovica rji, da bi cenili samo majhen del odmerjene svo. bode. Hočemo vso, takšno, kot nam pritiče, saj so za njo darovati svoja življenja naši očetje iu nvolese.
Silvan
Tistim,
ki jim ni nikoli prav
Ce b) rekli, da imamo v Novi Gorici samo stoodstotno predane ljudi, bi se motili. Še se dobijo ljudje, ki ne morejo z lahkim srcem pozabiti anglo-ameriške okupacije cone A. Ne gre jim v glavo, da so minili časi, ko so živeli od črnoborzijanstva, špekulacije in lahkega zaslužka. Danes nimajo več priložnosti, da bi kupovali od ameriških vojakov ukradene odeje, gume in drugo. Danes mora vsakdo delati. V novi Titovi Jugoslaviji ni prostora za ljudi, kj držijo roke križem in tudi ni prostora za razne nergače.
Imamo dva tipa nergačev. Eni so takšni po značaju. Vedno bodo oporekali, nikoli jim ni nič prav, drugi so pa tisti, ki se ne morejo sprijazniti z novim družabnim redom, čeprav se v svoji notranjosti strinjajo z njim. Ce bi ljudje te vrsto nekoliko premislili in primerjali ameriški kapitalistični sistem in socialistični družbeni red. bi, hočeš, — nočeš, prišli do zaključka, da jo vendar med tema sistemoma razljka kakor dan in noč. V ameriškem kapitalističnem svetu cvete korupcija. tihotapstvo in izkoriščanje človeka po človeku, (n to vse na najbolj rafiniran način. Saj smo videli na lastne oči to gangsterstvo. Nad dve leti smo bili priča najogabnejšim korupcijskim škandalom, o katerih se nam prej nit; sanjalo ni. Za ameriški sistem značilna primera zadnjih mesecev so vsem nam še prav dobro v spominu: Razprava — komedija proti ameriškim visokim funkcionarjem zaradi poneverbe pri upravi javnih del in kraji UNRRInega blaga.
Ali naj naši nergači vzamejo za vzor takšne funkcionarje? Ali bi radi, da bi Titova Jugoslavija odprla vrata takim elementom, ki so podobni večini ameriških vojakov, ki so brez domovine in se zaradi tega slovesno požvižgajo na poštenost, da ne govorimo o drugih dolžnostih, ki jih imajo do skupnosti in države? V Jugoslaviji pač ni prostora za elemente, ki bi se hoteli še nadalje skrivati za vogali, tihotapiti in špekulirati z ljudskim denarjem in njegovo častjo. Ce so bili pod Američani vajeni, da so prihajali v službo in na delo, kadar se jim je zljubilo, če so skrbeli samo za to, kako bodo ubili čas in konec meseca prejeli denar, se kaj takšnega v novi državi nikoli ne bo zgodilo. Dobra angloameriška uprava — žalostnega spomina — je za nami in se ne bo več vrnila. To naj si zapomnijo tisti, ki so bili vajeni kriviti hrbet pred tujimi gospodarji. Zdrave, delovne množice primorskega ljudstva so se vrnile v sklop ljudske Jugoslavije in majhno skupinico nezadovoljnežev in oportunistov bo narod odložil med smeti našega narodnega gospodarstva, da jih bodo enkrat za vedno minile skomine po gangsterskih navadah svojih bivših gospodarjev. Dober odgovor je dala poštena in zavedna žena iz goriško okolice neki takšni osebi, ki se jc hvalila, da prejemajo onstran meje bel kruh. »Le imejte tam vaš kruh, za takega ste se prodali angloameri-škini imperialistom, mi pa bomo rajši jedli naš črn kruh, ker vemo, da je zrnje raslo na naši zemlji, na naših poljanah«. Mnogo slične golazni se je zateklo v Gorico in Trst. Črno vest imajo, ker so služili nacifašistom, ker se nikakor ne morejo ločiti od svojih gospodarjev, od oblasti dolarja. Prej ali slej se bodo tega zavedli. In če ne, jih bodo tujina, njih dolarski gospodarji in hlapci le-tch odložili na smetišče mednarodnega žongliranja — kamor spadajo.
železničarji pri Sv. Luciji so napravili delovni načrt za izboljšanje tehnično - higienskih pogojev dela
Akcija, ki jo je razpisal Glavni odbor ES Slovenije za izboljšanje tehnično hi-gijenskih pogojev dela od 10. do 29. novembra, je zajela in razgibala tudi člane sindikalne podružnice železničarjev pri Sv. Luciji ob Soči. Naredili 60 potrebni načrt in se obvezali, da bodo v tem času napravili kar bo mogoče s prostovoljnim delom in izven delovnega časa. Tako bodo prebelili in temeljito očistili mizarsko delavnico pri postaji, v katero bodo napeljali tudi tekočo vodo ln položili v ta namen okrog 20 m vodovodnih cevi. Ker dajejo okna v delavnici premalo dnevne svetiobe, bodo prebili steno In napravili že eno okno. Popravili bodo tudi peč in dimnik. Ker je kopalnica pokvarjena in že dclj časa neuporabna, so sklenili, da bodo uredili in popravili ter s tem znatno izboljšali hlgijenske razmere delavcev. Kleti železniških stanovanjskih hiš bodo prav tako očistili in odstranili iz njih razno nepotrebno navlako, greznice pa prebelili z apnom in razkužili.
Kratke vesti
25.000	veteranov iz obeh svetovnih vojn, političnih zapornikov ln bivših pripadnikov belgijskega gibanja odpora iz vse države je priredilo v Bruslju množične demonstracije proti vladni politiki popuščanj« nasproti sodelavcem okupatorja in izdajalcem.
Sovjetske dobave Romuniji. Ager Press poroča, da je prišlo od 1. maja 1946. do oktobra 1947 iz Sovjetske zveze v Romunijo 413.000 ton surovin za metalurgijo, 210.000 ion surovin za tekstilno industrijo, 430 tisoč ton žitaric in 19.000 bombaža. V že
miouov tipa »ZLs«. 114 kamionov le kupila država, ostale pa zasebna podjetja.
Darovi
Marija Kenda, vdova Stih daruje mesto venca na grob svojega moža Stili Jožeta in v spomin obletnice svoje teto Katarino Fortunat za partizanske sirote 500 din.
Goriški železničarji so z delom proslavili 30. obletnico Oktobrske revolucije
Sekcija za vzdrževanje proge Gari-ca je v proslavo Velike revolucije opravila sledeča dela: nasula je štiri vagone peska po progi in peronu, pokrila 120 kv. metrov pločevinaste strehe, ki je bala zelo razkopana, rušila je zidove in odpravljala material.
Prostovoljnih del so se udeleižili moški in ženske. Vse je prevevala zavest, da najlepše proslavijo Oktobrsko revolucijo, če na konkreten način pokažejo svojo ljubezen do velike stvariteljice, ki je in bo tudi v bodoče vodila vse demokratične narode sveta.
Razglas
odseka za finance OLO — Gorica
Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ U. št. 1733 od 15 novembra 1947 (Zvezni uradni list od 17. novembra 1947 št. 80) je veljavnost ustave, zakonov, uredb, pravilnikov in vseh drugih pravnih predpisov FLRJ raztegnjena na priključenem ozemlju. Od 16 novembra 1947 dalje prenehajo na priključenem ozemlju veljati vsi predpisi italijanskih državnih in zavezniških okupacijskih oblastev.
Zaradi lažje orientacije in razumevanja bo finančni odsek v bodoče priobčeval na poljuden način vse najvažnejše odredbe in dajal potrebna navodila za pravilno uporabo vseh davčnih predpisov.
Ob tej priliki priporočamo vsem podjetjem, KLO itd. da naroče Uradne liste, ki izhajajo v slovenskem jeziku in brez katerih si ne moremo zamisliti pravilnega poslovanja podjetij niti upravnih jedinic. Ljudski odbori in ustanove naj /ia vsak način naroče Uradni list od a do c.
I.	Uradni list!.
a)	»Uradni list FLRJ« se naroča na naslov: Uradni list FLRJ, Beograd, Brankova ulica št. 20, naročnina: letno 600.— din, polletno 300.— din.
b)	»Uradni list Ljudske republike Slovenije« se naroča na naslov: Uradni list LRS, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23, naročnina: letno 260.— din polletno 135.— din, četrletno 70.— din, mesečno 24.— din.
c)	»Finančni zbornik« se naroča na naslov: Finančni zbornik, Ljubljana, ministrstvo za finance. Naročnina: ietno 360.— din, polletno 180.— din, četrtletno 90.— din, mesečno 30.— din.
č) »Vestnik urada za cene pri vladi LRS« se naroča na naslov: Vestnik urada za cene, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23. Naročnina: letno 160.— din, polletno 80.— din, četrtletno 40.— din.
d)	Službena saopštenja zveznega urada za cene (pisane v latinici, toda v srbskem jeziku), se naročajo na naslov: Redakcija Uradnega lista FLRJ Beograd, Brankova ulica št. 20. Naročnina: letno 250.— din, polletno 130.— din.
II.	Pregled davčne zakonodaje.
a)	Zakon o davkih (o davku na promet proizvodov, o dohodnini, o davku na de-0-JČine In darila, o trošarini in krajevnem
samoprispevku) — izšel v Zveznem uradnem listu št, 105/1946 in Finančni zbornik št. 2/1947.
b)	Zakon o taksah (Zvez. Uradni list št. 67/1946, pravilnik za njega izvajanje pa št. 101/1945 in 70/1946.
c)	Zvezna uredba o davku na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev, kmetov, družbenih organizacij, ter zasebnih poklicev in premoženja (zvezni Uradni list št. ■ 25/1947, Finančni zbornik št. 13/1947.)
č) Republiška uredba o davku na dohodek nameščencev in uslužbencev, kmetov, itd. (Uradni list LRS št. 21/1947; Finančni zbornik št. 19/1947).
d)	Uredba o davku na dediščine in darila (Zvezni Uradni list št. 25/1947, Finančni zbornik št. 13/1947).
e)	Uredba o krajevnem samoprispevku (Uradni list LRS št. 21/1947 in Finančni zbornik št. 19/1947).
f)	Uredba o trošarini (Finančni zbornik št. 8 in 19/1947 in Uradni list LRS št. 21/1947).
g)	Uredba o davku na promet proizvodov (Zvezni Uradni list št. 24/1947, Finančni zbornik št. 11/1947).
h)	Uredba o začasni tarifi davka na promet proizvodov in storitev (Zvezni Uradni list št. 106/1946 z dodatkom začasne tarife).
i)	Prve spremembe in dopolnitve tarife davka na promet proizvodov (Zvezni Uradni list št. 19/ 1947 in 25/1947 z dodatkom tarife).
j)	Druge spremembe in dopolnitve začasne tarife davka na promet proizvodov (Zvezni Uradni list št. 45/1947, Finančni zbornik št. 21/1947).
k)	Tretje spremembe in dopolnitve začasne tarife davka na promet proizvodov (Zvezni Uradni list št. 63/1947 z dodatkom tarife. Finančni zbornik št 29/1947 brez dodatka).
Gpozorilo upokojencem in nezgodnim rentnikom
Državni zavod za socialno zavarovanje, filiala v Ajdovščini, obvešča vse upokojence in nezgodne rentnike, da bo pričela po navodilih direkcije Državnega zavoda za socialno zavarovanje v Beogradu odtegovati 3 odstotke prispevka za zdravstveno zaščito, pričenši od 1-maja 1947. dalje in to od vseh pokojnin in rent. kj presegajo mesečni znesek din 1-237.—. Osebnim upokojencem in rentnikom se je prvi obrok že odtegnil pri nakazilu rente ali pokojnine za oktober 1947. Od 1. nov. 1947 dalje do vključno marca 1948 se bo poleg rentnega prispevka odtegoval še obrok za nazaj, dokler ne bodo prispevki za zdravstveno zaščito od maja do septembra 1947 v celoti poravnani. Vzi valcem rodbinskih pokojnin in rent, katerim ni bil odtegnjen prispevek za zdravstveno zaščito pri nakazilu rente ali pokojnine za mesec oktober. poteče plačevanje obrokov aprila 1948.
Rentniki in upokojence naj se zato zaradi zgoraj omenjenih odtegljajev ne obračajo na zavod, ki na take dopise zaradi preobremenjenosti ne bo odgovarjal.
Navodila za plačevanje davkov
Novodila in pojasnila glede pobiranja davka na promet proizvodov iz vina, žganja, mošta in sadjevca
Davek na promet proizvodov znaša in sicer:
1.	Tar. štev. 702: žganje, od 1 lil (ho-Utolitersko stanje) čistega alkohola 30 din. Davek plača proizvajalec oziroma kupec.
Pripomba: za žganje so šteje pijača, ki je pridobljena z destilacijo prevrelih tro pin svežega sadja, grozdja, vina, vinskega mošta, drozgo vinskih tropin in drož in ki ima poleg vsebine etilnega alkohola tudi značilne lastnosti surovin, iz katerih je proizvedeno, a no presega 55'/« alkohola pri + 15'O in katere destilacija se 4e izvršila z žganjarskimi kotli. Proizvodnja žganja s specialnimi žgalnimi pripravami se smo vršiti samo po pregledu in odobritvi Min. za finance FLRJ.
2.	Destilati plodov, ki vsebujejo snovi (koruza, krompir, žito itd.), nadalje destilati dinj, vodnih dinj (lubenice) tikev, buč, sladkorne pese, sladkorne sirotke in melase, kakor tudi destilati mešanice teh plodov s sadjem, se ne štejejo za žganjo. Proizvajanje takih destilatov je dovoljeno samo v tovarnah za špirit. Destilati iz 1. točke opombe, ki ne odgovarjajo predpisanim pogojem niti v pogledu jakosti, niti v pogledu okusa in vonja, so podvrženi plačilu davka po tar. štev. 103 tar., brez ozira na to, ali se proizvajajo v tovarnah špirita ali na navadnih aparatih in drugih destilacijah.
8.	Ne šteje so, da jo žganjo izgubilo značilno posebnosti, čo so mu dodana razna domača zelišča ali plodovi pod pogojem da niso dodane drugo začimbe, niti sladkor (n. pr. klekovača, travarica in podobno).
4.	Destilat vina, vinjak, ki so proizvaja z navadnimi žganjalnimi pripravami, in če se po proizvodnji shra*i v hrastovih sodih, da bi dobil okus in barvo (šip konjaka), jo podvržen plačilu davka po tej tar. štev.
5.	Co se vsebina žganja no more ugotoviti z alkoholoroetrom, se šteje, da vsebuje 40 •/• alkohola, če lastnik sam ne prijavi močnejšo alkoholno vsebine.
6.	Davčni zavezanci so proizvajalci žganja.
7.	Če so pa proizvajalci kmetje, ki žganje proizvajajo samo iz surovin z lastnega zemljišča, a se hkrati no bavijo g trgovino z alkoholnimi pijačami, sc štejejo v tem primeru kot davčni zavezanci osebe, katerim kmetovalci odstopijo žgs nje ln to na katerikoli podlagi.
Te osebe morajo nabavo žganja prijaviti in takoj po izvršeni nabavi plačati davek.
8.	Proizvajalci - kmet je iz prednjega odstavka morajo sami prijaviti svoj proizvod žganja takoj po končani žganjekuhi. Prijavo se vlagajo pri pristojnem krajevnem ljudskem odboru, Razen tega morajo prijaviti tudi vsako odsvojitev žganja. Količine žganja, ki jih taki proizvajalci uporabijo doina ali pri obdelovanju
zemlje, so oproščene plačila davka. Kot proizvajalce je treba po tem odstavku šteti tudi polnajemnike in najemnike, če zemljišča sami obdelujejo.
9.	Drugi proizvajalci, ki so hkrati bavijo s prodajo ali predelavo alkoholnih pijač na debelo ali na drobno ali če žganje proizvajajo iz kupljenih surovin, morajo proizvajanje prijaviti in isto vršiti samo pod stalnim nadzorstvom državnih finančnih organov. Davek na promet proizvodov morajo plačati takoj po končani proizvodnji razen če žganje oddajo v davčno shranilišče. Ravno tako morajo ravnati tisti proizvajalci, ki žganje proizvajajo iz lastnih surovin, a niso kmetovalci. Proizvajalcem iz tega odstavka, ki proizvajajo žganje iz lastnih surovin, se smo odobriti za domačo uporabo brez plačila davka po 51 žganja na leto za vsakega rodbinskega člana, starega nad 15 let, vendar skupna količina ne sme presegati 501 na leto.
10.	Lastnik žganjarskega kotla, ki proizvaja žganje za druge proti odškodnini v denarju ali v naravi, mora prijaviti krajevnemu oziroma okrajnemu ljudskemu odboru osebo, katerim bo žganje_prn-izvajal, kakor tudi, v kakšnih količinah, Količino žganja, ki jih je prejel kot odškodnino, mora prijaviti in zanje plačati davek po tej tar. štev. Poleg tega mora plačati za prejeto odškodnino za izvršeno žganjekuho, bodisi v denarju ali v naravi davek po tarifi za storitve.
11.	Za ugotavljanjo proizvedenih količin žganja na pripravah z neprekinjeno destilacijo, kakor tudi pri tistih s prekinjeno destilacijo, katerih kotel za drozgo vsebuje nad 200 litrov, so uporablja kontrolni aparat.
12.	Osebe, ki prekršijo določbo 2. odstavka pripombo po tej tar. štov., se kaznujejo za dejanje davčne nerodnosti.
13.	Proizvajalci iz 7 odstavka pripombo
ktej tar. štev., ki ne prijavijo _ proizvedenih količin, kakor tudi odsvojitve žganja, se kaznujojo za dojanjo davčno ne-rednosti.	. -
14.	Ravno tako se kaznujejo tudi lastniki žgan jurskih kotlov iz 10 odstavka pripombe po tej tar. štev. če ne prijavijo oseb, katerim bodo žganje proizvajali.
Tar. štev. 704 vino:
1.	kvalitetno vrste vina v zaprtih steklenicah 6 din od litra.
2.	navadno vrsta vina 5 din od litra,
8.	vina tipa »Fruškogorski biser« 10
din od litra.
4. šampanjec 100 din od litra.
Davčna osnova je 1 liter.
Davek plača po 1. in 2. točki proizva jalec oziroma kupec po 3. in 4. točki pa proizvajalec.
Pripomba:
1. Za vino, od katerega bo plača davek po tej tar. štev., se šteje pijača, ki je proizvod alkoholnega mošta in svežega grozdja. Vinski mošt se ne štejo za vino, dokler traja vretje. Vendar se po 20. no vembru štejo vinski mošt za vino, ne glede na to, ali je vretje končano. Ce so vretje na umeten način preseka (prepreči) zato, da bi so proizvod oddal v pro-
met kot brezalkoholna pijača, se ne bo od takega proizvoda pobral davek po tej tar. štev., niti po 20. novembru, če mošt ne vsebuje več kot 1 '/# alkohola.
2.	Za kvalitetne vrste vina se štejejo vina, katerih prodaja jo dovoljena samo v zaprtih steklenicah in če ne vsebuje nad 16 '/• alkohola ali 5 '/• izvlečka. Na steklenico za vino se lepijo davčni traki tako, da se steklenice dajo odpreti samo če se poškoduje trak.
3.	Za navadna vina se štejejo vse vrste konzumnih vin. katerih prodaja je dovoljena v steklenicah ali v drugih posodah.
4.	Za vina tipa »Fruškogorski biser« se štejejo vina, katerim je dodan ogljikov dioksid in vkuhani mošt s tem, da priti-selt v steklenicah ne presega ene atmosfere in če glede jakosti in količine izvlečka ne prokorači meje, predpisane v drugem odstavku te pripombe.
5.	Za šampanjce se štejejo vsa naravna ali umetna peneča se vina domačega izvora, ki so v steklenicah ponovno prevrela, ali če je bil dodan ogljikov dioksid. Davek za šampanjec plača proizvajalec ob oddaji v promet.
6.	Medicinalna vina, katerih izdelava in prodaja je urejena z zakonom o lekarnah in nadzorstvom nad prometom z zdravili, so podvržena davku po tej tar. štev., ne glede na jakost, vsebino izvlečka in ostale vrste vina.
7.	Za davčne zavezance se štejejo proizvajalci vina.
8.	Ce so proizvajalci vina kmetje, k! vino proizvajajo iz surovin iz lastnega zemljišča in se ne bavijo hkrati s trgovino z alkoholnimi pijačami, se štejejo za davčne zavezance osebe, katerim kmetje odstopajo vino na kateri koli podlagi. Te osebe morajo nabavo vina prijaviti in takoj po izvršeni nabavi plačati davek.
9.	Proizvajalci - kmetje iz prednjega odstavka morajo prijaviti ves svoj proizvod vina najkasneje do 20. novembra pristojnemu krajevnemu ali okrajnemu ljudskemu odboru. Razen tega morajo prijaviti tudi vsako odsvojitev vina. Količine vina, ki jih taki proizvajalci rabijo doma, niso podvržene plačilu davka. Kot proizvajalci po tem odstavku se štejejo polnajcmniki in najemniki, če zemljišče sami obdelujejo. Proizvajalci vina iz lastnih surovin, ki niso kmetje plačajo davek pri iznosu vina iz hrama, kjer se to vino proizvaja. Brez plačila trošarine morejo iznesti za lastno potrebo količine vina, predpisane v točki 11 te pripombe.
10.	Vinogradniške in vinarsko zadruge, ki so svoje delo in svoja pravila spravile v sklad s splošnim zakonom o zadrugah, morajo prijaviti skupen proizvod vinu svojih zadružnikov do 25. novembra. Kleti teh zadrug v okraju proizvodnje 6e štejejo za davčna shranilišča, za katera so oproščeni plačila takse. Toda s prodajalci teh zadrug izven kraja proizvodnje je treba ravnati kakor s proizvajalci iz sledečega odstavka.
Zadružni člani lahko dobe za domačo uporabo brez plačila davka tiste količine vina, ki jim v ta namen pripadajo po zadružnih pravilih.
11.	Drugi proizvajalci vina, ki se hkrati bavijo s prodajo ali predelavo alkoholnih pijač na debelo ali na drobno ali če vino proizvajajo tudi iz kupljenih surovin, morajo prijaviti svoj proizvod vina najkasneje do 20. novembra in takoj plačati davek, če ne oddajo vina v davčno shranilišče. Proizvajalcem iz tega odstavka se lahko odobrijo pod pogo jem, da imajo vina lastnega pridelka za domačo uporabo, brez plačila davka, sledeče količine vina z ozirom na število rodbinskih članov, starih nad 15 let in sicor:
a) do 4 rodbinskih članov 800 litrov na leto; b) od 4 do 8 rodbinskih elanov 500 litrov na leto; c) od 8 do 10 rodbinskih Članov 600 litrov na leto; č) nad 10 rodbinskih članov 800 litrov na leto; ravno take količine se lahko odobre proizvajalcem vina iz lastnih surovin, čeprav niso kmetje.
12.	Od vina, ki po svojih sestavinah in posebnostih ne odgovarja predpisom zakona o vinu, iz katerih se pa lahko pro-izvedo destilat (žganje), se nc bo pobiral davek po tej tar. štev. Ce se vino, od katerega jo davek plačan, pokvari v prometu in so to ugotovi s komisijsko analizo, se bo pri obračunu davka na proizvedeni destilat (žganje) iz takega vina vračunal dejansko plačani davek po tej tar. štev.
13 Proizvajalec iz 8. odstavka te pripombe, ki no prijavijo svojega proizvoda vina ali ne prijavijo odsvojitve vina, se kaznujejo za dejanje davčne nered-nosti.
Proglašam za neveljavno osebno izkaznico št. 23715 ter izkaznico SIAU in drugo listine, glaseče se na ime Bratina Silvester, vozač Okrajnega OF odbora za Goriško. Zgornje dokumente sem izgubil skupno z listnico z 900 din od Kranja do Ajdovščine.
*
Preklicujem OF izkaznico št. 278848 na ime Bratina Kristina, Ajdovščina, Prešernova št. 3.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem soročamo, da je bil v soboto 22. t. m. prekop našega nepozabnega sina, brata
Karta Mavrica
podoficirja JA — borca
ki je dal svoje življenje za blagor domovine. Pokojnik je odšel v partizane aprila 1944, udeležil se Je velike borbe proti sovražniku v Trnovskem gozdu in pri zavzetju Trsta. Dne 9. julija t. 1. se Je smrtno ponesrečil. Pogreb je bil v nedeljo 23. novembra ob 14. na farno pokopališče v Fojanl (Brda).
Fojana, 19. novembra 1947.
žalujoči: brat, sestre ln ostalo sorodstvo
Uredništvo in uprav*:
Solkan, tel. št. 1 in 7. . Odgovorni urednik Janko Kralj. -> Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. - Izhaja vsak drugi petek. - Rokopisi
se no vračajo.