F« pošti preloma«: za *elo leto naprej 26 K — h pel leta , 13 , — „ tetrt , , 6,50, mesec , 2 „ 20, Vspravnlitvu prejemal: za telo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 „ — , fietrt , , 6 , - „ mesec , 1 „ 70 „ Sa pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Insorate »prejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Serae- nifkih ulicah St. 2,!., 17. Iihtja vsak dan.izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 189. V Ljubljani, v torek, 19. avgusta 1902. Letnik XXX. Ljudski tabor. Po vročih dneh, ko je bilo ljudstvo izmučeno od vročino in dela, se bo zopet ži-vejSe nadaljevala politična akcija v naši deželi, katera mora segati do zadnje gorske vasi in zbuditi naše ljudstvo k še popolnejši samozavesti. Pritisk, ki jo tlačil toliko časa naše ljudstvo, je rodil protipritisk, in ta je zdrav in potreben. S tem, da se javna vprašanja razpravljajo v ljudskih masah, se mora dvigniti ljudska energija, ki nam je tako potrebna. Z veseljem opozarjamo, kako prodirajo v javnosti ideje, ki jih je proglasila katoliško-narodna stranka v prošlem zasedanju deželnega zbora. Škode od obstrukcije dežela ne bo imela, ker je naša stranka preskrbela, kar je bilo v njeni moči, da se ljudstvu nobena potreba niti od deželnega odbora ne more odreči brez krivde liberalcev. Na večini je vsa odgovornost. Pač pa se bo korist pokazala očitno potem, ko bo ta kriza končana, ta kriza, ki nima drugega namena, kakor dati ljudstvu pravico, odpraviti moro, ki tlači vso našo javnost in omogočiti krepko gospodarsko in politično delo v korist deželi in ljudstvu. Da se ta namen tem jasneje in odločneje izrazi v središču slovenske zemlje, v beli Ljubljani, zato sklicuje katoliška narodna stranka slovensko ljudstvo na ljudski tabor v Ljubljani dne 12. oktobra t. 1. Na tem taboru, h kateremu bodo prišli tisoči krepkih katoliško-narod-n i h mož, bomo izrekli svojo glasno zahtevo po splošni in enaki volilni pravici. Zborovalo se bo od 3. do 4. ure popoldne, tako da bo mogoče udeležnikom še tisti večer se vrniti domov. Po zborovanju pa gremo na Sveto goro pri Gorici. S tem romanjem bo združen obisk groba našega prerano umrlega uzornega kardinala Missia. blovenski možje, pridite na to sijajno zborovanje! Bog in sreča junaška! Shod v Leskovici. Minoli praznik 15. t. m. se je malo nad levovim brlogom, kjer pa lev svoje grive ne stresa, ampak kamor le od daleč svoje zobe in kremplje kaže, vršil lep ljudski shod v Leskovici. Po dokončanih drugih slovesnostih in procesiji povodom papeževe 251etnice otvori shod g. dež. poslanec dr. Krek. Govornik najprej omenja, da ni sklical Bhoda morda zato, da bi reflektirai na zadnji dr. Tavčarjev shod v Sred. vasi, temveč ker ga veseli, da se človek med dobrimi domačimi ljudmi odkrito kaj pomeni, ter jim svoje srce in misli razodene. Odgovoriti hoče na dveje predbacivanj naših liberalnih nasprotnikov, da se duhovnikom gre le za nadvlado in njih bisago — in da jo naš kmet neumen. Razmere v deželi nas silijo k temu, da se duhovnik vtika razun v strogo oerkvene reči tudi v druge zadeve. Kolikokrat je treba temu ali onemu dati dober svet in kdo mu zamore to storiti kakor duhoven, ki je navadno v tistem kraju najbolj izobražen ; koliko bolj mirno življenje bi imel duhovnik, da bi se zamogel samo svojim opravilom posvetiti. Res je, kdor se bori proti verstvu in je skuša spraviti s sveta, ravna kakor tisti, ki bi hotel z lešniki solnce doli sklatiti. Tudi se ne gre duhovnikom samo »za bisago«. Vprašajmo se le, kateri stan bolj siromake podpira ? Koliko kmetov so že duhovniki odrli? O sebi pravi govornik, da bi bil on že bogat mož, ko bi mu njegovo delovanje za zadružništvo kaj neslo. Isto tako je neopravičeno oponašanje, da je naš kmet neumen, poneumljen. V marsikateri liberalni glavi, ki se prišteva k tako zvanim izobražencem, je vse zmedeno, da je težko ž njim govoriti pametno, kmet pa, če tudi se ni toliko učil, ima tiste pojme, ki si jih je prisvojil, popolnoma urejene. On je zmožen za napredek; napredovati pa bo mogel samo po zadružništvu. Temu nasprotuje skoraj vsa nemška gospoda, ki je sedaj združena z našimi slovenskimi liberalci. Ti so tiBti, ki kujejo ljudstvu okove. Zoper to so morali nastopiti naši narodno-katoliški poslanci, ki hočejo braniti ljudske pravice z vso odločnostjo. Klofute, ki jih zato od svojih nasprotnikov dobivajo, morajo vračati, ker tu ni namestu izrek: Ako te kdo udari na eno lice, ponudi mu še drugo, ko se gre za občni blagor, in bi s tem bil nasprotnik le še bolj predrzen in nesramen. Temu nasilju, da bi oni, ki zastopajo ogromno večino prebivalstva v vsi deželi, ne imeli nobene besede v zboru, se morajo upreti, ako tudi na najstrožji način, ker pravična stvar mora konečno zmagati. Lepo število mož, katerih se je zbralo tudi nekaj od tolminske, poljanske in OBliške plati, je z največjo pazljivostjo poslušalo res jedrnati in nenavadno poljudni govor in pri trjevalo govorniku. Stavila se je še resolucija: Zbrani voliici v Leskovici 15. t. m. izrekajo popolno zaupanje n a r o d n o • k a t o 1 i š k i m poslancem za njih delovanje v deželnem in držav, zboru. Krepko in nevpogljivo se naj potegujejo za ljudske pravice! Zbranivolilci protestirajo proti neosnovanim napadom od gotove strani v političnih govorih na naša nepolitična društva. „Hlas Naroda" o češkem vprašanju. Praški staročeški list »Illas Naroda« piše v svoji sobotni številki o češko-nem-škem spravnem pogajanju in njega konečnih vspehih. List meni najprej, da je vkljub mnogobrojnim težkočam, ki se stavijo Koer-berjevi vladi pri reševanju nagodbenega vprašanja, pričakovati še mnogo večjih tež-koč pri rešitvi češkega vprašanja. Vlada je torej zbok tega v veliki zadregi, a tudi Mladočehi se nahajajo v zelo težavnem položaju. Pred desetimi leti so Mladočehi dolžili izdajstva staročeške poslance, ker so sprejeli znane dunajske »punktacije«. Mladočehi naj sedaj dosežejo večje ugodnosti, če morejo; položaj pa sedaj ni prav nič bolj ugoden, kot tedaj, vsled česar jim noben resenCeh ne bo očital, če sprejmejo, kar je sploh dosegljivo. Napačno bi namreč bilo, ko bi se vodil boj do skrajnosti. Parlamentarna obstrukcija je dvorezen nož, s katerim se razpor ne poravna. In vendar je sprava nujno potrebna. Brez ozira na prejšnje do- godke more biti želja češkega naroda le naslednja: Sprava, mir, če je mogoče to doseči na način, ki bo časten za češki narod. — Tako imenovani etiročeški list. Sodimo, da mnogim mladočeškim krogom te vrste ne bodo ugajale, posebno, kar sa tiče boja do skrajnosti. Zopet nova disciplinarna preiskava na Ogrskem. Korupoija v Iramasonsko-liberalni Ogrski prinaša vedno lepše sadove. Dosedaj ee je ta raztezala večinoma na občinske in okrajne zastope, sedaj so pa prišli na sled »neljubim skrivnostim« celo v uradu trgovinskega ministerstva. Včerajšnji dunajski listi poročajo namreč iz Budimpešte, da je odpuščen iz službe vodja industrijske sekcije v ogrskem trgovinskem ministerstvu, ministerialni svetnik Szterenyi, ter proti njemu uvedena disciplinarna preiskava. Imenovani Szterenyi je bil dolgo vrsto let eden najvplivnejših uradnikov v trgovinskem ministerstvu, ki je imel tudi moč in oblast podeljevati razne olajšave raznim industrijskim krogom. Te moči in oblasti se je pa kajpada mož posluževal v mnogo obilneji meri, nego bi bil smel. Ni čuda, da so se, sicer zelo pozno, z vseh strani čule pritožbe o Sztere-nyjevih »nerednostih« in tudi liberalni vladni poslanec Gyorffy je pisal trgovinskemu ministru pismo, v katerem zelo hudo obdol-žuje prvega vladnega zaupnika v trgovin-jk-?ca ministerstvu. Kajpada vladinovec Gyo/l'f\ ne bi bil tega storil drugače, ko bi ga vodja industrijske sekcije sam ne bi bil znatno oško* doval. Imenovani poslanec je namreč hotel prevzeti dobavo 5000 predilnih strojev za domačo industrijo v kraju Szekl, ministerialni svetnik je pa to preprečil in oddal dobavo drugemu, ki je znal še bolj »mazati« nego Gyorffy. Izgovarjal se je, da so strokovnjaki zavrgli njegov izdelek. Szterei>yi je radi te ovadbe pozval poslanca na dvoboj, a poslednji ga ni vsprejel, češ da svetnik sploh ne more dati zadoščenja. Če bo trgovinski minister resno in vestno nadaljeval preiskavo, pokazale se bodo bržkone še vse lepše reči. Boj do konca. Vsa znamenja zadnjih dni kažejo, da hoče Combes še ta teden izvršiti, kar je pred nedavnim izrekel vojni minister An-dree: boj do konca. Combes in Andree res složno delujeta pri zatvarjanju kongrega-cijskih šol, kajti na prvega besedo da drugi na razpolago vojaštva, karkoli ga je potrebno. O vladni brutalnosti podamo iz zadnjih dni le nekaj slučajev. Rodovniška šola v Douarnenezu 17. t. m. še ni bila zatvorjena. Treba je bilo torej naglo na delo. Ob dohodu vojaštva in policije je ljudstvo zabarikadiralo šolsko po slopje ter samo stalo na BtražL Došli komisar je pretil, da razruši barikade z dina-mitom. Ko je došel ključavničar in hotel b silo odpreti vrata, polilo ga je ljudstvo z vodo. Vojaštvo je moglo udreti v poslopje še le tedaj, ko je podrlo del zidu. V slovesnem sprevodu so spremili redovnice iz samostana. Mnogo huje je bilo pri zatvarjanju šol v Ploudquielu, Folgoetu in St. Mčenu. Posebno vroč boj je bil v prvem okraju. Vojaki in orožniki so s3 nad dve uri v največjem deževju zaman borili. Oboroženi z vsemi mogočimi stvarmi so jih kmetje kar najodločneje napadli. Vsi poskusi vladnih or- ganov so bili zaman. Ljudstvo je ie več dni zaporedoma straiilo redovne šole in se umakne le krogljam. Major Leroy-Landary ni hotel izvršiti vladnega povelja. Moral je na trdnjavo, kjer je že Saint Remy. — Vlada je sedaj izdala nove dekrete, ki jih namerava izvesti prihodnjo nedeljo. Morda prično sedaj tudi s topovi, z dinamitom s 3 že grozili. Zanardelli in Rudini. Bivši ministerski predsednik marki di Rudini, ki v sedanjem kabinetu nima nobenega mesta, bi bržkone zopet rad zlezel na ministerski stolec, kajti le tako si je mogoče tolmačiti prijateljstvo in naklonjenost, ki ju goji do ministerskega predsednika Zanarde-llija. En del njegove desnice, ki je ob nastopu sedanje vlado zasedla opozicijske sedeže, baje že v kratkem opusti svojo opo-zicionalno taktiko in s tem pomnoži vladne vrste Rudini je te dni sam izjavil, da je ob volitvi zborniškega predsednika naravnost svetoval svojim prijateljem, naj glasujejo za vladnega kandidata, tor pristavil, da se že mnogi kesajo, ker niso sledili njegovemu nasvetu. Tudi pravi Rudini, da brez resnih nevarnosti sedaj ni mogoča drugača politika, kakoršno vodita Zanardelli in Giolitti. Ker se ie tudi čujejo glasovi o potrebi pre-membe v sedanjem kabinetu in ker bo vlada v bližnjih dneh potrebovala zanesljivo večino, je povsem umevno, da hoče Rudini izrabiti sedanji ugodni položaj in priplezati na ministerski stolec. Iz brzojavk. V č er a j š nj i m in i s t e r s k i svet se je pečal samo z nagodbenim vprašanjem. Ministerski predsednik je podal obširno poročilo o dosedanjih dogovorih ter pripomnil, da upa na ugoden vspeh. V petek pride na Dunaj Szell s svojimi ministri. Koerber meni, da bodo pri tem posvetu odstranjene vse težkoče. — Poslanec Jax umrl. V Waidhofnu na I. na Nižje-Avstrijskem je v nedeljo zvečer umrl kršč. soc. deželni, bivši državni poslanec Bogom. Jax, rojen 1. 1844. Krščansko-socialna stranka izgubi z njim zelo delavnega člana. Pokopan je bil danes. — Demonstracije v Iglavi. V Besednem domu so priredili včeraj češki sokoli in nekatera druga društva večjo slavnost, ki so jo hoteli Nemci na vsak način preprečiti. Ker niso mogli drugače, napadli so sokole zvečer pri odhodu. Še le stotnija vojakov je naredila mir. — Vstaja v Kini. Podkralj v Sečvanu poroča: Cesarske čete so 12. t. m. napadle glavni vstaški tabor pri Jucliavanu. Padlo je kakih tisoč vstašev. Vodjo so ujeli in usmrtili. — Umrl je ogrski poslanec liberalno stranke L u p p a. — Burski generali pri kraljuEd-v a r d u. Včeraj je kralj Edvard sprejel na krovu svoje ladije v Covvesu burske generale Botho, Delareya in De\veta. Šel jim je nekaj korakov nasproti ter segel vsakemu v roko. Pozneje jih je sprejela tudi kraljica in princezinja Viktorija. General Botha se je zelo pohvalno izrazil o vsprejemu. O politiki se ni govorilo. — Novo železniško ministerstvo nameravajo ustanoviti na Ogrskem. — Zasedanje francoskega generalnega sveta se je pričelo včeraj. Skoro na celi črti je izvoljeno dosedanje predsedstvo. Pričakuje se živahnih razprav. — Oba macodonska odbora, starega in novega, namerava vlada razpustiti. — Ostavke armenskega patriarhaOrmaniana sultanova vlada S ic / Se ni sprejela ter ga skuša z ustnimi obljubami pregovoriti, da ostane. Liberalna nezaupnica! L Vrhnike. Vrhniški občinski očetj8 so v seji dne 10. avgusta enoglasno izrekli dr. Šusteršiču in katoliško narodni stranki — nezaupnico! To pa v obliki nekakšnega protesta, kakor poroča brzojav v »b!ov Narodu« z dne 11. avgusta. Groza in strah ! Kaj bo pa sedaj! Ta protest mora biti gotovo smrtni udarec za vso katoliško stranko! Ali ne ? Kaj še 1 Vsi dobro misleči ljudje se bodo temu protestu prav tako od srca — smejali, kot smo se mu smejali mi! In da bote bravci »Slovenca« to razumeli in sa tudi vi smejali, zato vam povemo v pojasnilo to-le: Sedanji vrhniški odbor je skozi in skozi liberalen. Pri zadnjih občinskih volitvah bi bila naša stranka najmanj z 12 svojimi od borniki čisto lahko prodrla, ko bi se bila hotela zato res potrudili. Nastopila je sicer v tretjem razredu s svojimi kandidati, a to še le zadnji večer pred volitvijo in brez vse prave agitacije. Kaj torej čuda, da smo propadli! In to tembolj, ker je župan Jelovšek sam osebno že skeraj po vseh vaseh priporočal svoje kandidate! Ni pa nam bilo tudi nič žal zato! Opozicija je že dobra v občin skem svetu, ako že ni mogoče dobiti večine ! A v naših razmerah bi bila imela za sedaj silno težko stališče! Prišli so torej v občinski odbor zgolj možje, katere je nasprotna stranka priporo čila. Edina dva naša, ki sta bila izvoljena, odpovedala sta bo odborništvu prostovoljno takoj, češ, »bodite liberalci le sami med seboj!« Ne rečemo, da so vsi sedanji občinski odborniki liberalci. A izvoljeni so od na sprotne stranke in zato morajo plesati, kakor ona gode 1 Godeta pa v sedanjem vrhniškem občinskem odboru župan Gabrijel Jelovšek in bivši poslanec Lenarčič! Sedaj pa je že tudi omenjeni protest popolnoma pojasnjen. Imenovana gospoda fcta bila odločivna pri njem ! Gabrijel Jelovšek je bil pri zadnjih deželnozborskih volitvah liberalen protikandidat — dr. Šusteršiča, Lenarčič pa je bil liberalen poslanec in je svak — dr. Ferjančiča. Začela pa se je stvar s tem, ker letos vsled obstrukcijo ne bo mogoče menda pričeti z vrhniškim vodovodom ! Gospodje odborniki! Kaj za tako stvar Vi protestirate proti katoliški stranki? Koliko let že obetate in obetate vodovod! A le ni bilo nič ž njim! L,elo mi smo Vas pred par leti morali dregati zanj! Sedaj pa naj je naenkrat v par mesecih tolika sila ? Ali je res tak razloček, če se vodovod prične letos na jesen ali prihodnjo pomlad! Pa seveda, Vi baje pripovedujete ljudem, da je sedaj kar za dve leti vse ustavljeno ! Vi preroki! In tistemu Lenarčiču se sedaj naenkrat za vodovod tako madi, ki je še pred nedavnim časom bil najhujši nasprotnik vodovoda, češ, da ga ni treba! Pojte se solit! L;beralci vrhniški! Protestirajte lc še večkrat! Kako ljudstvo vrhniško misli, to je pokazalo pri volitvah 1 Pri državnozbor-skih volitvah je dobil dr. Šusteršič 4 9 7 glasov in pri deželnozborskih 2 0 0! Koliko pa Vi? Ali ste že pozabili ? In kako volivci vrhniški še sedaj mislijo, to je pokazal zadnji občni zbor katoliškega političnega društva! Gotovo tudi Vam še danes donijo po ušesih gromoviti živio-klici, s katerimi je ljudstvo pozdravljalo svojega — voditelja! £ato pa Vi — protestirate! Razumemo! Ej, gospodje, koliko druzega zares nujnega dela imate, kakor pa na tak način duška dajati svoji jezi! Kaj n. pr. nova šola? Zopet jo le dr. Šusteršič vzrok, kaj ne, da je že ne pričnete enkrat zidati? Mi pa smo bili, to povdarjamo še enkrat, Vašega protesta srčno veseli! Pokazali ste ž njim le celemu svetu to, kar smo mi že davno vedeli, da ste namreč Vi res pravi kranjski liberalci in da imamo torej mi popolnoma prav, ako želimo, da se občinski odbor, ki je v tako očitnem nasprotju z ogromno večino dobrega vrhniškega ljudstva, gre čim preje — tisto pot, kojo mora iti prej ali slej vsa liberalna stranka — rakom žvižgat! Ker se sedaj nekateri odborniki izgo varjajo, da niso vedeli, kaj podpisujejo, pri-občujemo tu celo izjavo; ObčinBki odbor vrhniški izreka svoje ogorčenje nad postopanjem poslancev katoliško narodne stranke v sejah 21. in 23. ju nija t. 1. v deželnem zboru kranj skem, s kojim postopanjem se je one mogočilo delovanje deželnega zbora kranj skega in s tem oškodilo vse, zlasti kmetsko prebivalstvo, koje ne more biti deležno de želnih in ž njim tudi državnih podpor. Ob enem pa izreka občinski zastop svojo obžalovanje tistim soobčanom, kateri so Be v svoji zaslepljenosti dali po brezvestnem strankarskem postopanju duhovščino (!!) speljati in iz reči zaupanje poslancu dr. Šusteršiču in njegovim ožjim somišljenikom. Gabrijel Jelovšek, župan; Lenarčič Josip, Mayer Karol, Bricelj Josip, Gruden Ivan, c. kr. umirovljeni davkar, Kovač Jakob, Koče-var Franc, Hočevar Jakob, Komotar Anton, c. kr. notar, Lenasi Peter, svetovalci. Bra-deško Franc, Furlan Ivan, Jelovšek Karol, Jurca Josip, Jurca Franc, Jerina Mihael] Kobal Bogdan, c. kr. sodni svetnik, Levstik Vinko, Mrzlikar Ivan, Oblak Franc, Ogriz Jakob, Požar Jakob, Petrič Frano, Petkovšek Andrej, Simon Franc, Trček Franc, Verbič Josip, Dolenc Franc, Premk Vinko, c. kr. kontrolor, Potrebuješ Ivan, Rogelj Lovro, odborniki. Kotnik Karol, FtOhlich Teodor, dr. Janko Marolt, Tomšič Mihael, Jelovšek Maks, Kunstelj Josip, virilisti. 37 mož je torej podpisanih, kakor vidite! A izmed vseh teh 37 mož so ob vo litvah na našo stran volili le štirje ali pet! liberalci pa so ob raznih volitvah po naj-ujši agitaeiji prišli največ skupno na blizu 80 glasov. Iz tega spoznamo, da ta imenik nasprotnih volivcev vrhniških Se ni popoln. Želimo si zato še ene take izjave, katere pa ne bodo izdali le vrhniški občinski očetje, ampak vsi vrhniški liberalci polnošte-vilno podpisani. Kaj mislite, g o -podje odborniki, koliko pod-i80v bo na tisti izjavi — več?! Na izjavo samo pa niti ne odgovarjamo! Priporočamo le vsem vrhniškim možem, da jo še enkrat preberejo in — presodijo! F. B Kdo naj gre z šole ? dobrepoljske Iz Dobrčpolj, 17. avg. V zadnjem času se vedno določneje čuje, da bode moral učitelj gosp. Pirnat z naše šolo. Nekdo, k i g. Pirnata z ara d i —- rek v iem a !! — smrtno sovraži, bode po velikem ovinku sedaj dosegel, česar prej ni mogel, da bode gospod Pirnat prestavljen brez vse preiskave na golo sumničenje tistega, ki ga sovraži — ne da bi se dalo gosp. Pirnatu prilike, opravičiti se. Ta znani — nekdo ! — pa ne bo odstranil samo neljubega si kolego na nepričakovano lahek način, ampak bo vrhu tega še vrinil na njegovo meBto nadebudnega sinčka, ki ni potreben tukaj samo zaradi šole, ampak še bolj zaradi . . . pa ne bodimo indiskretni! ... Ta ZQ»ni — nekdo! — si bode lahko gladil sivo brado ali pa mel roke in deklamoval s Ileinejem, ako ga pozna : »Die Ma iner haben lange Ohren« . . . Torej to premeščenje je skoraj gotova stvar in mi pri sedanjih razmerah n e moremo ničeBar storiti, da bi to preprečili. Povedati smemo pa vendar-le, kar imamo na srci in kar je res: gosp. Pirnatje soliden mladenič, v šoli ne stori nič manj kakor drugi, ljudje ga imajo radi in splošno želijo, da — ostane. Splošna želja ljudstva pa je, da gre iz šole — Kaduujčeva Pepa, ki nima de kreta. S tem svetujemo c. kr. okr. šol. svetu, kako naj porabi svojo oblast. Prav veselilo bo nas, ako so govorice o pre-meščenji g. Pirnata — samo prazne govorice. Ako se pa zgodi, da bode premeščen gosp. Pirnat, in bode v šoli ostala Pepa, bode dotični gospod, ki misli, da bode triumfiral, imel škandal, pa prav gotovo — velik škandal. — Sedaj naj pa izbira! Grozna nesreča v Sesljanu. Iz Trsta, 11. avg. Poročali ste že o grozni nesreči v be-ljanu in tudi, da je prevzela tvrdka Facoa-noni zasipanje in regulacijo tržaške luke. Kakor znano, hotelo je prevzeti to za sipanje več avstrijskih tvrdk, in celo z boljšimi ponudbami, a avstrijska vlada poverila je to delo, kakor se je takrat po mestu govorilo, po posredovanju važnih, visokih či-niteljev laškemu podaniku Faccanoni ju, ki je najel pri tem delu samo svoje rojake, laške podanike, v Trstu takozvane »regni-kole«. Razume se, da gre tu za več milijonov goldinarjev, katere plača naša država laškim podanikom. To je strogo avstrijsko, kaj ne? Toliko sem hotel omeniti le mimogrede. Glasilo c. kr. avstrijske in kraljeve laško vlade, zloglasni židovski »governo« iz »Lesnega trga«, pripovedovalo je na dolgo in široko o tej nesreči in ta Žid hotel je zvaliti vso krivdo na onega ponesrečenca, ki je prvi zapustil odkazano mu mesto kakor paznik in šel na ono mesto, kjer se je vršila eksplozija, vsled česar ga je zadušil razširjajoči se gosti puh. Ta nesrečnež da ni hotel počakati na Bignal »Feuer einstellen«, kateri signal ni ukazal še dati inženir Faccanoni. Tako je hotel odvaliti Žid vso krivdo od Faccanoni ja. Da bodo čitatelji vedeli cen;ti pisavo la škega, tržaškega Žida, podam jim v naslednjem, kaj piše tržaški list »II Sole« o tej nesreči: »Naše poizvedovanje. P r o -d a n e n o v i n o. Šli smo v Sesljan z namenom, da prinesemo luč resnice v neumno opravilo, katero hoče na vsak način prikriti podjetje Faccanoni v zvezi z nepoštenimi in jako lahko podkupljivimi novinami. Židovske novine, ki so vedno pripravljene, postaviti so na stran kapitala, naj se rudeči kolikor hoče od krvi delavca, hočemo z vsemi močmi njenih od podjetja Faccanoni plačanih peres rešiti jedinega, ki je zakrivil to nesrečo, pred sodnijsko kaznijo in vsled tega pred odškodnino, katero bi mogle družine žrtev zahtevati od njega. Bjj takih novin in neumno prizadevanje Faccanonijevo imajo jedini ta namen: varovati blagajno podjetja pred neizprosnim finančnim polomom. Sedem družin je, ki čakajo na odškodnino, da jim ne bo treba stradati v pomanjkanju, kamor jih je pahnilo neizkustvo in lahkomiSljenost inženerja Faccanoni-ja. Pravično in človekoljubno je, da zelo bogato podjetje Faccanoni popravi posledice pogreška, kateri padajo danes v dvojni nesreči na njo, v žalosti in ekonomičnem uničenju sedmih delavskih družin. Sedaj mora pravica za to skrbeti, ker podjetje Faccanoni, ki je tako radodarno pri zastrupljenih novinah, je vedno odiralo družine žrtev. In veste li, koliko je žrtev, čitatelji ? Malenkost: v šestih mesecih štirinajst mrtvih in n e š t e -vilno ranjenih. Veliko število mrtvih prikazalo se je še-le sedaj, o priliki sedanje nesreče, ker židovske novine, dasi so tako bogate najmanjših novic, so dobro pazile, da niso obvestile čitateljev o vednih in groznih nesrečah tega kamnoloma, ki je sedaj prava klavnica delavcev. Kaj pravi »P i o c o 1 o« ? Opis nesreče minolega petka v »Pic colo« odgovarjal je popolnoma resnici, tr deč, da je trombetač dal znamenje »Feuer einstellen«. V oni prvi notici pisal je zviti židovski časopis, da glede odgovornosti ne more Še nič reči, ali da hoče tudi tudi to pojasniti naslednji dan. To je bila previdnost, pa tudi strašilo. V soboto koj prinesel je »Piccolo« članek, poln laži (o katerem pravijo vsi v Tržiču inSesljanu, dagaje pisal sam inženerF acoanoni), v katerem je trdil, da signal »Feuer einstellen« ni bil še dan. Temveč pridodal je še »Piccolo« novo okolnost, s katero hočemo dokazati, da jo oni članek narekoval sam Faccanoni. Pisal je namreč »Piccolo«, da je neka priča razločno slišala signal, ko je pa bila kasneje od oblasti povprašana, če more to potrditi s prisego, izjavila je, da tega ne more storiti. Nova laž. Ta priča je gospod Gansmuller, vodja zdravišča v Sesljanu, kateri neleda je slišal signal, temveč je pripravljen potrditi to s priseg o. To naj zadošča, da dokažemo poštenje »Piccola«. Signal »Feuer einstellen« je bil dan. Vsi so slišali oni lamozni signal, ki je provzročil katastrofo. Potrdili so to baron Pdlerstorf, vitez Baragny, dr, Wagner in g. Gansmuller. Kaj pravi velikanski lažnik, prodani žid Teodor Mayer, lastnik lista »Piccolo« ? Še jeden dokaz je, da je bil dan signal. Ona dva stražnika, ki sta imela rudeče zastave, dobila sta ukaz, da ne smeta nobenega puaiiti naprej in da ne smeta zapustiti svojega mesta, dokler trombetač ne naznani, da je minula vsaka nevarnost. Dokazano pa je, da sta ona dva stražnika se odstranila, kakor hitro sta slišala signal, in če ni vso ljudstvo planilo na kraj, kjer se je prigodila nesreča, bilo je njemu na potu le ogromno kamenje, ki je preprečilo, da ni bilo še groznejših žrt9v. Tudi na posledice eksplozije ni mislil inžener Faccanoni, ker on bi bil dal še le dve uri po eksploziji tak signal. Kaka nesreča bi se bila zgodila, ko bi bil veter zanesel ta puh proti blizo stoječi množici? Sam inžener Faccanoni je vsega kriv.« Tako piše »II Sole«. Naša država jo iz ročila dela laškemu podaniku inženerju Fac canoni ju, radi katerega neprevidnosti ležita v grobu Tržačan Dusič in nečak deželnega predsednika barona Winklerja — stražmoj-ster Winkler. Pa naj reče še kdo, da nismo v Trstu v dobrih rokah! Mlatev v sili. Iz Polja, 11. avgusta. Nekaj izrednega doživeli smo pri nas v nedeljo 10. t. m. PriSel je čas mlatve. Na-želi smo letos mnogo več nego druga leta. V vasi Slape najeli so posestniki barona Codellija, da jim zmlati žito b parno mla-tilnico. To jo sicer že samo na sebi nekaj izrednega, da so pri nas mlati s parno mla-tilnico. S a bolj čudno pa sa nam je zdelo, ko smo videli gredoč k maši, da se je mlatilo v nedeljo. Radovedni smo bili, ali za barona Codellija ne velja postava o nedeljskem počitku. Nejevoljni ugovori Čuli bo se iz ust naših možakov; vsi so zabavljali posestnikom v Slapab. Toda reveži so usmiljenja vredni, kakor se je pozneje izvedelo. Večinoma vsi posestniki so vozniki vevško tovarno in pri tej vožnji je tako masten zaslužek, da bo se v pretekli zimi in spomladi tako do ušes zadolžili v prodajalnici, kjer kupujejo otrobe in koruzo za svoje konje, da je dotični trgovec ukazal nemudoma pripeljati mu vso pšenico, kolikor so je letos pridelali, kakor se zgodi vsako leto. Reveži so se trudili v soboto celo noč ter v nedeljo do poludne, da še k maši niso mogli priti. Tu se vidi, kaki reveži so vozniki vevške tovarne. K. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. avgusta. Osebue vesti. Tržaški škoi dr. Nagi in novomeški prošt dr. Elbert sta Be da-neB odpeljala i i Ljubljane s tržaškim vlakom. — Kanonikom goriškega metropoli-tanskega kapitelja je imenovan č. g. stolni vikarij Franc K o d e r m a c. Cesarjev rojstni dan v Mariboru. V Mariboru se je cesarjev rojstni dan, kakor se nam od tam poroča, posebno slovesno obhajal. Ob 9. uri je prevzv. knezoškof dr. Mihael Na potni k v stolnici služil slovesno peto sv. mašo. Navzoči so bili vsi prvi ces. uradniki, tudi novi župan g. dr. Schmiderer in mnogo vernega ljudstva. Ve-Wanci so že na predvečer dali streljati in so na god že na vse zgodaj obhodili s svojo dobro izvežbano godbo glavne ulice deloma s zastavami ovenčanega mesta. K slavnostnemu obedu je promilostljivi knezoškof povabil v svojo palačo nad 50 odličnih gostov iz raznih stanov. Z vznesenimi besedami je napil presvitlemu cesarju, kot sUrosti vseh nam znanih vladarjev, ki vlada habsburške dežele dalje, kakor katerikoli njegovih prednikov. Proslavljal je njegove vladarske vrline ter mu želel učakati še biserni in železni jubilej. Le škoda, da se ta imenitni patri-otični praznik obhaja ob času, ko so vojaki večinoma pri svojih vajah, profesorji na počitnicah, c. kr. uradniki pa imajo ravno svoje sodnijske praznike. Vkljub temu se sme reči, da se jo cesarjeva proslava izvrstno obnesla. Kaj sme vse pisati »Deutsche Wacht«. Celjska »Deutsche Wacht« pri-občuje članek »Wird Grafin Chotek Kaiserin von Oesterreich«, v katerem z ozirom na neko brzojavko, v kateri se poroča, da sv. oče vladarskim rodbinam ne bo več dovolil zakonov mej sorodniki, in da priporoča, naj vladarske hiše stopijo v sorodstvo z višjo aristokracijo, napada soprogo našega prestolonaslednika in piše : »Ali smo Nemci pri -morani grofico Lhotek pripoznati za cesarico avstrijsko ? Odgovor se glasi : Ne ! Mi kratkomalo nočemo, ker ravno nočemo. Mi grofice Chotek nočemo za cesarico in si je tudi ne bodemo pustili usiliti od nikogar. Od nikogar! Ali ste razumeli, Vaša svetost v Rimu? Mi vemo, da bi imeli v njej pred seboj grobokopa naše narodnosti in mi ne bomo norci, da bi vrv sami sebi položili okoli vratu. Gospa grofica si bode torej že morala, ako bi rada sedela na kakem prestolu, si ga naročiti od kakega mizarja za privatno porabo ali pa potrkati na drugem mestu, ako je prosto. Z Avstrijo ni nič. Mi Vas ne maramo, madamal« — V druge napade se ne spuščamo, niti nočemo odgovarjati na domišljijo »Deutsche WachtM o »Staatsstreichu«. Članek kaže veliko megalo-manijo piščevo. Značilno je, da je pustilo državno pravdništvo v Celju, da je »Deutsche Wacht« tako hujskajoč članek proti prestolonaslednikovi soprogi brez ovire razširila. Treba bode to stvar spraviti v državni zbor, da se razvidijo konfiskacijske razmere glede slovenskih in nemških listov pri državnem pravdništvu v Celju. Naši poslanci morajo odločno zaklicati, da Celje še ni na — Pruskem! Štajarski romarji so bili včeraj na Brezjah. Z Brezij bo prem. škofu dr. N a -potniku poslali brzojavko, ki se glasi tako-lo: »Nad 1200 Vaših, Vam iz srca udanih Lavantincev se Vas na Brezji pri Mariji Pomagaj prav spoštljivo spominja ter moli za Vaš časni in večni blagor. Jurkovič Martin, Medved, Vrbj«dr. Mad^d. Prevzv. knezoškof Mihael s/taktfj odgovorili: V Mnogočastitemu gospodu duhov, svetovalcu Martinu Jurkovič in drugim začasno v frančiškanskem samostanu na Brezji. »Vam in vsem romarjem, ki so pobožno molili za mene pri Mariji Pomagaj, se za to ljubezen iskreno zahvaljujem. — Vedite, da tudi jaz ne bom nehal, Vas blagoslavljati in za Vas moliti. Mihael, knezoškof«. Romarji so se tega prisrčnega odgovora iskreno razveselili. Slavnost v Zagrebu in liberalna predrznost. Lepi dnevi zagrebških slavnosti so minuli in listi se sedaj pečajo z raznimi podrobnostmi. Tudi »Slov. Narod« je prinesel o slavnosti poročilo, a pri tem se ni mogel zdržati, da bi popolnoma brez povoda ne napal onih, kateri ne stoje v njegovem taboru. »Slov. Narod« je v svojem poročilu dobesedno pisal: »A kakor ni došlo nobeno ^lerikalno društvo, tako tudi ni bilo videti nobenega slovenskega klcrikalca. Prav tako, pri narodni slavnosti itak nima brezdomovinski klerikalec nič iskati.« »Narod« sicer v istem poročilu piše, da so se slavnosti udeleževali tudi duhovniki in celo redovniki, kar se pa tiče slovenskih kleri kalcev, pa menimo, da jih je bilo ondi več, kakor pa tistih, ki odobrujejo stališče iz-vestne klike. Ali hoče »Narod« vso »Ljubljano« in »blavca« proglašati za izključno liberalna ? Nihče mu za to pravice ne da in pevci teh diuštev posebno dobro vedo, da jih ima izvestna liberalna gospoda le takrat rada za svoje, kadar bi jih mogla izrabljati za svojo štafažo. Ali hočete, da tudi povemo, kako so »klerikalne« pevce lovili po Ljubljani ? Na naših slavnostih se vedno po-vdarja hrvaško-slovenska vzajemnost, na liberalnih slavnostih po Kranjskem se pa tega nič ne sliši, ker se liberalna gospoda boji vlade, pred vsem barona Heina, od katerega milosti liberalna stranka sploh še eksistira. Brezdomovinstvo naj se išče mej liberalci, ki z zvezo z Nemci ne delajo za hrvaško-slovensko vzajemnost, ampak za napredek nemštva na Kranjskem. Nas torej taki ljudje ne bodo nič učili, še manj se pa pustimo od te strani psovati, ker vemo, da je iz-vestne inteligence požrtvovalnost bila tudi o tej priliki tolika, da so nekateri hoteli, naj jim plača mesto vožnjo, in ker se to ni zgodile, zato je mnogo »Narodove« inteligence ostalo doma, dočim so slovenski delavci reševali v Zagrebu čast slovenske peBmi. Napad v »Narodu« je torej navadna liberalna predrznost. Is Novega mesta 18. avg. Pri nas se prav pridno, če prav polagoma, vodovod dela. Ulice so še vedno v najlep šem neredu in naše slavno županstvo tega vsega ne vidi, kljub temu, da bi moral g. Lončarič imeti oči odprte. Naš liberalni mestni zastop je pač vse hvale vreden ! Kar hočejo tukaj uradniki, to naši mestni očetje vse dovolijo, da se jim prikupijo. Posebno g. župan je veliki prijatelj uradništva. Kje bodo ubogi meščani jemali, in kako v občinsko blagajno dajali, na to se pa premalo misli. Le uradnikom se mora ustreči, kajti ti so steber, na katerega se še opirajo liberaloi pri volitvah. Značilno za naš sedanji občinski zastop je pač to, da njega nekdanji glavni agitatorji proti njemu zabavljajo in se niti občinskih sej več udeleževati nečejo. Na VBeh koncih in krajih poka edinost v našem mestnem zastopu, ker kraljuje v njem uradništvo brez meščanstva. — Novo poslopje za okr. glavarstvo prav pridno grade. Pri tej stavbi dela 40 kaznjencev iz Maribora. Pri kopanju temelja so našli mnogo starinskih reči, baje iz rimskih časov (?). — Kar se pa tiče našega novega gimnazijskega poslopja, pa vse — spi in bode gotovo tudi zaspalo, dokler bodemo imeli za mesta tako pridne poslan ce, kakor jih imamo sedaj. Naša dva nas samo ob časih volitev vidita in takrat Bta z nami prijazna čez mejo svojega dostojanstva. — O g. Plantanu od njegove »afere« sem nismo še nič posebnega izvedeli. Ni so tudi potrudil, da bi nam bil pojasnil svojo osebno zadevo in kaj da je velikega in kunštnega storil na cesarskem Dunaju za nas Novo-meščane. Dr. Tavčar pa tam po poljanski dolini govori in ribe lovi; in vendar so ga Novomeščani volili. Tudi ta nam še ni povedal, kaj je koristnega storil za nas. Nje goyo zabavljanje čez škofa nam straSno malo koristi. Še nobeden ni postal sit od tega »delovanja«. •— Da so naredili g. barona Heina za častnega meščana, je gotovo zasluga našega župana. Morda bo dobil povodom otvoritve vodovoda križec za mar 1 j i v o delovanje ? Še nekaj o zborovanju naprednih učiteljev v Trstu. Tržaški »Novi List« piše: »Pri banketu so bili tudi nekateri tr žaški prvaki, med temi dr. Rybaf. Ta je pozdravil učitelje in obžaloval, da jih niso o prihodu uradno in slavnostno sprejeli, ker da tega tržaške razmere ne dovolijo. V svojem govoru se je dotaknil tudi politike in je naprej donesel večkrat »povdarjano« načelo, da se ne hpovedajo pristaši ne črnih in ne rudečih, kar je seveda naletelo na proteste od strani naprednjakov, kateri so pozivali naše »politike«, naj se izrečejo odkrito, kam mislijo (s klici: eno barvo). Govorili so tudi nekateri učitelji. Ljubljanski župan H r i b a r je cenil potrebno izjaviti, da pripada še napredni stranki. Vstal je dr. Tavčar in jih je prav gorkih sipal na adreso tržaških »politikov« ; očital jim je, da nimajo poguma, in obžaloval je, da mora svojega kolega advokata Rybafa vabiti, da se loči že enkrat negotovosti in naj pomaga v boju proti »črni kugi«. Seveda so mu ploskali, vsled česa je tržaškim politikom ušel »kuraž« in se niso upali oči v oči ugovarjati in pred Tavčarjem zagovarjati Bvoje v »Edinosti« izpovedane doktrine. Po banketu je dr. Ta v-čar zbral svoje verno v gostilni »AUa eitta di Trieste«, v kateri gostilni so se vnovič spustili zoper »klerikalce« ter slavili dr. Tavčarja in druge »napredne« voditelje. Tukaj naj omenimo, da je na tržaške po-slušatelje napadanje na duhovnike od strani učiteljev napravilo neugoden utis, ker si ne morejo misliti vzgojiteljev mladine, živečih v sovraštvu z duhovniki, edinimi pravimi vzgojitelji in zavetniki našega siromašnega naroda. Stare freske v Žirovnici na Go renjskem. Nedavno bo pričeli popravljati cerkvico v Žirovnici. Ob tej priliki so naleteli pod dvojnim beležem v prezbiteriju na Btare gotske freske. Prezbiterij je sezidan v visokogotskem slogu. V dveh sklepnikib se združuje po sedem oziroma šest kamenitih reber. Okna so bila prej šilasta, a so sedaj pravokotna. To cerkev so bržkone sezidali briksenški škofje, ki so imeli tu svojo pristavo. Kraj se imenuje še sedaj «na pristavi«. Vešča roka je freske odkrila. Slike ob stenah predočujejo apostole. Pod vsakim apoBtolom je zapisano z gotskimi črkami njegovo ime in dostavljen po en člen apostolske vere. Poleg teh slik so še druge, predstavljajoče razne svetnike n. pr. sv. Ož-balta, sv. Lucijo itd. Na notranji strani slavoloka je na vrhu Salvator mundi z Marijo in bv. Janezom, ob straneh pa vojskujoča, trpeča in zmagoslavna cerkev. Po obliki soditi so slike iz dobe okolu 1. 1500. Kakor čujemo, jih bo v kratkem kopiral umetnik. Drugo leto se bo vršila Btrogo slogu primerna restavracija. Umrl je na Studencu pri Dobu (Gorenjsko) Janez Svetlin po kratki, a jako mučni bolezni. Ranjki, kateremu je Vsega-mogočni naklonil dočakati visoko starost 84 let, je bil občepriljubljen in spoštovan; bil je značaj, kakeršnega je treba med našim kmetskim ljudstvom iskati. Njegovo gBslo, po katerem se je vedno, celo svoje življenje ravnal, je bilo: Stori vsakomur dobro, pomagaj mu, kjerkoli mu moreš, a ne Btori nikomur nič žalega, tudi tiBtemu ne, ki ti je dostikrat dal povoda k temu! Ko se mu je zadnje dneve njegovo zdravstveno stanje nekoliko poslabšalo, se je sam napravil in Šel k spovedi, da bi ne bilo treba v slučaju, da ga primejo nenadoma kake hujše slabosti, iskati izpovednika, kateri je oddaljen uro hoda, kot bi bil ranjki slutil Bvojo smrt. V sredo je šel k spovedi, v nedeljo je pa po kratkih, a jako hudih mukah izdihnil. Če tudi je izročil gospodarstvo že zdavnej mlajšim in čilejšim močem, in mu je bilo dobro in brezskrbno življenje zagotovljeno brez vsakega dela, se ranjki ni mogel vzdržati, da ne bi pomagal pri vseh delih brez izjeme. Še celo tedaj, ko se je že precej slabo počutil, je bil užaljen, ako ga niso pustili domači h kateremu delu, boje so, da bi to škodovalo njegovemu zdravju. Ii Kranja se nam piše: Prav slovesno smo praznovali rojstni dan presvet lega cesarja Franca Jožefa. Ob 8. uri je bila slovesna sv. maša, katero je daroval veleč, g. dekan Koblar. Sv. maše so se vdeležili tukajšni c. kr. uradi, blag. gosp. župan in svetnik K. Šavnik, požarna bramba in godba prostovoljnega gasilnega društva, ki je pred mašo in po maši igrala več komadov, ter mnogo druzega občinstva. Na mnogih hišah so visele cesarske zastave. Z Dobrove. Lotos smo običajne božje-potne slovesnosti »med Šmarnimi mašami« pričeli posebno sloveBno. Presvetli knezoškof jo namreč prihitel kot prvi romar in izpovednik na Dobrovo popoludne pred praznikom in je neumorno izpovedoval zvečer in zjutraj. Ob 10. je pridigoval in potem služil pontifikalno sv. mašo ob azistenci preč. g. kanonika Tomaža Kajdiža in sosednjih č. gospodov dušnih pastirjev. — Popoludne pa je Presvitli po primernem nagovoru slovesno sprejel na novo v Marijino družbo 4 fante in 21 deklet. Vsako leto prihaja »med šmarnimi mašami« na tisoče pobožnih Marijinih častilcev na božjo pot na Dobrovo, kjer se v tem času udeleže pod navadnimi pogoji popolnih odpustkov. Ro marjem bo v tem oziru lahko postreže, ker pride že popoludne pred prazniki oz. nedeljami primerno število spovednikov iz Ljubljane. Tudi ob delavnikih opravi lahko vsakdo svojo romarsko pobožnost in se ude leži v tem času sv. odpustkov. Bereta se gotovo vsaki dan dve sv. maši, namreč ob 6. in 8 Tudi Marijine družbe rade pridejo semkaj na božjo pot, v teku dveh let jih je namreč šest priromalo pod vodstvom svojih prednikov, deloma »med Šmarnimi mašami«, deloma sicer med letom. Ker je cerkev za ta čas pri obilnem številu romarjev premajhna, dal je g. župnik prizi-dati novo zakristijo; s tem bode zopet po božnim romarjem ustreženo v marsikaterem oziru. Is Krškega. Kapitel čč. oo. kapucinov vrši se letos izredno v Krškem. — strelne topničarske vaje so se končale 16. t. mes. z novimi topovi. TopničarBtvo se je vrnilo deloma v svoje garnizije, deloma k vojaškim vajam. Graški topničarski polk gre konci tega meBeca še k strelnim vajam v Vesprinc na Ogrsko. Od vojakov je pet oseb obolelo za legarjem in bivajo sedaj v krški bolnišnici. Za zgradbo novih Šolskih poslopij v Zatičini in Zagorju je dovolil deželni odbor 1000 ozir. 1600 K podpore. Nemška šola v Ljutomeru Naučno ministerstvo je odbilo rekurz Slovencev proti odloku štajarskega dež. šolskega sveta, s katerim se je trg Ljutomer izločil iz dosedanjega šolskega okrožja in so je za Ljutomer ustanovilo posebno šolsko okrožje. Otvoritev planinske koče na Lisci. Vspored slavnosti otvoritve planinske koče na Lisci na dan 21. avgusta t. 1.: 1. Shod pri sv. Joštu na Lisci ob '/«9. uri dopoludne. 2. Sveto opravilo pri sv. Joštu ob Lisoi ob 9. uri. 3. Odhod na Lisco h koči ob deseti uri dopoludne. 4. Blagoslovljenje koče ob Vali- uri dopoludne. 5. »Krst« koče. 6. Razni govori in zajutrk. 7. Prosta zabava med godbo in petjem. Za pijačo je skrb-ljeno. Tudi »janjca« se bode dobilo. Prosi se mnogobrojne udeležbe. Gostje čez Zidani most naj dohajajo čez Razbor (koder je tudi pot zaznamovana) že v sredo zvečer. Prenočišča preskrbljena. Odbor. O nesreči v Sesljanu poročajo sedaj nekateri laški listi o novih razkritjih. Zatrjuje se namreč, da je obrtni nadzornik, inženir Coglievina, v družbi z nekaterimi drugimi inženirji pogodil, da se v Sesljanu pod zemljo nahajajo strupeni plini, kateri da so prišli na površje povodom razstreljenja zadnje velike mine in zadušili onih 7 delavcev. Ti plini da torej niso navstali vsled zažiganja smodnika in da podjetje ni krivo na smrti onih delavcev, ker ni mogel nihče slutiti o obstanku podzemskih strupenih plinov. Mogoče, da je taka trditev resnična, ni pa izključeno, da hočejo le laško tvrdko-podjetnioo teh del izvleči iz zagate. »Societa politica istriana« ima 31. t. m. svoj občni zbor v Piranu. Poročal bo o političnem položaju poalancc dr. Bennati. Dobavni razglas. Dne 4. sept. 1902, ob 9. uri dopoludne sc bo v c. in kr. artilerijskem arzenalu na Dunaju vršila občna pismena ponudbena razprava zaradi dobave različnih potrebščin za c. in kr. artilerijsko zalogo na Dunaju za čas od 1. januarja do konca decembra 1903. Dobavati je predmete za opremo topov, vprežne potrebščine, blago od raznih kovin, vrvi in tkanine, papir, navadno orodje, potrebščine za električno razsvetljavo in take s plinom, delavne obleke itd. Zapečatene in z eno krono kolkovane ponudbe se imajo do 4. septembra 1902 zgoraj omenjeni zalogi vposlati. Razun tega morajo tvrdke tudi priložiti izpričevalo o soliditeti in dobavni zmožnosti in 5 % varščino. Natančen zaznamek predmetov, ki se imajo dobavati, in znesek obsegajoč natančnejše pogoje se lahko kupijo pri c. in kr. artilerijski opravni filijalni zalogi v Ljubljani, pogledajo se pa tudi lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Tržaški veteranci, katerih društvo stoji pod protektoratom nadvojvodo Frana Ferdinanda, so v nedeljo praznovali blagoslovljenje nove zastave. Ljubljanske novice. Poroke. Poročil se bo učitelj g. L e-s k o v i c z učiteljico gdč. Dragomilo S a-mec. — G. dr. Friderik Lukan, koncipi-jent pri dež. vladi, se poroči z gdč. Vido pl. Bleiweis Trsteniško. — Pekovski mojster g. Jakob Trček se poroči z gdč. Marijo Kranj c. —G. Franc Tonja, uslu žbenec južne železnice, bc je poročil z gdč. Marijo Breg ar. — G. Anton Brajda, kurjač juž. železnice, se je poročil z gdč. Katarino Florijančič. — G. Ilerman Jožei bcaria, knjigovodja iz Kranja, so poroči z gdč. Antonijo J a m š e k. — G. Robert Eržen, konceptni praktikant pri fin. direkciji v Ljubljani, Be poroči z gdč. Teodoro de Privitelio iz Gradca. Državno pravdništvo se je danes iz Ža-bjaka preselilo v novo lustično poslopje. Kavarnar Lekan — zblaznel. Včeraj popoludne je zblaznel tukajšnji kavarnar Lo-kan. Pričel jo neprenehoma moriti mizo in stole, zvezal je nekega fanta in letel po sekiro, a fant mu je ušel. Prijeli so Lekana v gostilni pri »Kranjskem biseru« v Slomškovih ulicah, prej je pa še par udarcev zadal policajem. Prepeljali so ga na Studenec. Lekan jo nastavil mej drugim tudi štiri kamne ter dejal, da bo iz teb »topov« policaje postreljal. V Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo 118 oseb. Padec s strehe. 1 llotni Anton Križman na Karlovski cesti št. 15 je zlezel skozi okno na streho, raz katere jo padel na plot pri hiši. Priletel je ravno na trebuh ter se težko poškodoval. Pasjo jezo je občutil delavec Jožef Stu pica, stanujoč v Trnovski ulici štev. 20. Na sv. Petra cesti ga je obklal pes. Štajarski romarji so se danes popoludne z Brezij peljali skozi Ljubljano. V Ljubljani so ostali 4 ure. Vseh romarjev je okolu 1200. Aretirala je policija brezposelnega ključavničarja Henrika Ošabna, katerega dolžo raznih ulornov.^ Slovo Od Žabjaka vzemo jetniki 22. t. m. ter so preselijo v novo justično palačo. 50-letnico obhajal je v nedeljo v krogu svojih sodrugov in prijateljev kovač na juž. kolodvoru Janez M o ž i n a v gostilni pri »Novem svetu«. Navzoč je bil tudi gospod P o s c h, nadinspektor iz Trsta, kateri jo imel tudi primeren nagovor na jubilanta. Obdarovan je bil g. slavljenec s krasnimi darili. Se mnoga leta! Sirovinska zadruga čevljarjev ima danes zvečer občni zbor v gostilni pri »Novem svetu«. Zanimiv popravek. Slavno uredništvo • Slovenca« v Ljubljani. Na podlagi § 19. tis. zak. zahtevam, da priobčite v svojem cenjenem listu v smis. zakona z ozirom na notico »Nov plakatAr« priobčeno v štev. 187 z dne 16. t. m. sledeči popravok: Ni res, da je prilepljenje lepakov v Ljubljani prevzel sedaj g. Peter Matelič. Res jo pa, da sem jaz še edini plakator v Ljubljani in da g. Peter Matelič nima te konccsije in dosedaj zanjo ni prosil. Ljubljana, 18 /8. 1902. Alojzij Kališ. — Opomba: Mi smo ta »popravek« priobčili, dasi inserati g. Maletiča oprti z uradnimi naročili govoro drugače. Trdili nismo, da ima g. Matelič kako koncesijo, pač pa, da jo sodišče na zahtevo g. Žabkarja izvršilo Bekvester. Sodišče jo ukazalo, da ima g. Maletiča „izvrševalni organ nemudoma upeljati v podjetje zavezančevo* in je g. M a 1 e t i C a postavilo upravnikom zavezančevega podjetja. To je resnica. V deželno bolnico so pripeljali Antona Sereta, hlapca Antona Kajfeža iz Novega sela. Padli so nanj sodi raz nekega voza. Sere ima zlomljen hrbet — Pri vasovanju je v Tomišlju slabo naletel Fr. LipovS. Ko je stal na lestvi, vrgel mu je nekdo kamen v glavo. Fant se je ranjen prevrnil z lestve. Prepeljali so ga v dež. bolnico. Kotiček za liberalce. Liberalci na stranišču. Sicer so liberalci moralično itak večinoma tam, a v soboto so se tudi fizično potrudili na ta njihovi nravi posebno prikladni prostor. „Slov. Narod" je prinesel namreč v soboto uvodni č 1 a n e k (!) o straniščih pri škofovih zavodih s strašnim naslovom: »Ljubljana zastrupljena!" Liberalci so se začeli kar okoli želodcev grabiti, ko so to brali, kajti stvar je grozna. Pomislite: Grozna prediznost je, da se upa škof sploh zavode zidati, in zdaj — o zloba! — zdaj je na nežna liberalna ušesa zadel celo glas — sram nas je povedati — a vendar, beseda mora vun! — zdaj se sliši celo, da bodo pri zavodih tudi — premagujte se, da Vam slabo ne pride — stranišča ! »Narod« piše zato z umljivo ogorčenostjo v uvodnem članku: »Tudi kdor nima o tehničnih zadevah najmanjšega pojma, mora spoznati, da preti Ljubljani velikanska nevarnost, če se škofu dovoli uresničiti ta načrt. V par letih bodo odcejalne jame napolnjene, vsa nesnaga Be bo odoejala v talno vodo in iz ljubljanskega vodovoda bomo mesto zdrave pitne vode dobivali okuženo tekočino, ki bo razširjala tifus in druge take bolezni. Vodovod bo postal vir z a b t r u p • ljenja ljubljanskega mesta, vse samo za to, da bi škof prihranil tisto groSe, ki bi jih moral plačati za odvažanje fekalij. Nas pa ni volja, zauživati fekalij iz ško-iovih zavodov in piti okuženo vodo. Kar je v človeških močeh, se mora storiti vse, da se onemogoči ta škofov naklep. Kakor čujemo, je mestni zdravstveni svet že vložil energičen protest proti škofovi nameri, in ker se tu ne gre za jajčje lupine, marveč za zdravje mnogo tisoč ljudi, 7-j zdravje in za eksistenco in prihodnost stolnega mesta, upamo, da se zavzame za Btvar tudi deželni zdravstveni svet. Pa tudi Ljubljana sama se mera upreti škofovi nakani. Združiti se morajo vsi faktorji in mestna občina mora, če treba, iti do zadnje instance, da ubrani prebivalstvo preteče nevarnosti, kajti tu se gre zaživljenje in smrt in tu morajo ponehati vsi obziri. Če misli škof. da bo iz svojih zavodov pošiljal kužne bolezni v Ljubljano tako kakor iz svoje politične greznice, iz „Slovenca" razširja duševno kužnost med narodom, se bo prepričal, da ima Ljubljana še dosti cneržije, ustaviti se takim nakanam in prepričal se bo, da Be Ljubljana ne da zastrupiti, samo da bi škof prihranil stroške za odvažanje fekalij iz svojih zavodov « Tako je! Zdaj pa, ker se je odkrila velikanska nevarnost, ki preti liberalcem, kateri — mimogredo bodi povedano — ne pijejo mnogo vode, bi si mi usojali opozoriti slavni mestni in deželni zdravstveni svet, da je na Posavju od bt. Vida do Ježice mnogo stranišč in gnojišč, zoper katera se niso protestirali, ker se jim je pre-smešno zdelo. Koliko liberalcev hodi v nekoliko natrkanem stanju domov po ljubljanskem polju! Tudi t'. bi se morali na poti nadzirati policijsko, da bi — vodovoda ne okužili in tifusa ne naredili. Sploh pa je pri znanem zanimanju za fekologijo, katero poganja tako duhteče cvetke v »Narodu«, pričakovati, da liberalci v taj stvari iznenadijo svet še s kako fekološko iznajdbo. Dober tek! Iz Poljanske doline se nam piše: Dr. Tavčar je povdarjal na shodu, da je naš gospod Jezus Kristus rekel, da nje govo kraljestvo ni od tsga sveta. Mislili smo, da bo tudi on pobelil svoje trudne oči in dejal proti poslušalcem: »Glejte ljudje, v meni imata vzgled svojega Izveličarja, kate rega imam vedno na jeziku. Nimam toliko lastnine, da bi položil nanjo svojo trudno glavo. Pred vsem pa glejte mojo pohlevnost, — enak sem velikonočnemu jagnetu." Navzočim bi se bila stopila srca in tla bi bila od sob* mokra, kajti smilil bi se jim tako blag človek. Hribar in Tavčar sta bila, kakor smo že omenili, na skupščini učiteljske zaveze v Trstu. Oba sta seve govorila, posebno dolgo Hribar. Kadar pa Hribar dolgo govori, takrat mu vedno kaj uide. Tako je uMteljem, ki hočejo stopiti v zvezo s češko in poljsko učiteljsko organizacijo, klical: »Pri Nemcih ne iščite pomoči!« Uredniki »Učit. Tovariša« so se pri tem malo kislo držali, ker še ni davno, ko bo proglašali, da je zveza s Schafferjem dobra stvar, in Hribar sam je z — nemško-slovensko zvezo zadovoljen, in nekateri pra- vijo, da je duševno očetovstvo te zveze precej pripisovati njemu. Tako dosledni so liberalni voditelji! — Tavčar je na banketu dejal, da ima na „Zavezinih" zborovanjih vsikdar občutek, da so ta zborovanja kakor nekaka revija, pri kateri se kaže moč armade. Dr. Tavčar je letos moral imeti občutek, da se je ta armada za par sto članov zmanjšala. Tavčar je zopet pogreval staro neresnico naših narodnih nasprotnikov, da je ve Čina naroda našega analfabetična, češ, da „ako iz slovenskega naroda ne izženemo an-alfabetov, ako bo spadala večina naroda k analfabetom, potem smo izgubljeni.« Nemcem se bo zdel ta Tavčarjev izraz zopet silno — umesten. Tavčar je tudi dejal: »Kot član deželnega odbora in deželnega šolskega sveta vem, kako bo trudijo nasprotniki, da bi potisnili učiteljstvo nazaj na tisto stopinjo, na kateri je bilo nekdaj.« Ako bi s pravo besedo označili to Tavčarjevo izjavo, bil bi Tavčar skoro gotovo zopet razžaljen. Spomnili bi Tavčarja lahko na njegovo stališče glede šolstva, ki se nikakor ni strinjalo z zahtevami naprednih učiteljev. Ta član deželnega šolskega sveta govori o deželnem šolskem svetu stvari, kakor bi bil deželni šolski svet najhujši nasprotnik šolstva. Gg. člani deželnega šol. sveta naj se za take govore g. tovariša Tavčarja lepo zahvalijo, pred vsem naj se mu pa lepo pohvali njegov prijatelj baron H e i n I Tavčar je nadalje dejal: „Tudi učitelj ne sme kakor trhlen les plavati v sredi, biti v dvomu, kam spada, stopiti mora na eno stran." Tavčar je seve mislil, da je ta ena stran samo liberalna stran, kajti sicer bi »Slomškove zveze«, ki stoji tudi na stališču, da mora tudi učitelj pokazati moža, ne na padal. Nikakor ne bomo odgovarjali na take Tavčarjeve fraze, kakor so: »Klerikalna stranka smatra učiteljstvo za balast, ki naj se čim prej odviže«, ker vemo, da je Tavčar prišel že na koncu banketa do besede in je torej marsikaj pri tem olajševalno upoštevati, zavrniti pa moramo kljub temu odločno njegovo izjavo o naši stranki, ki se glasi: »Ta stranka smatra učiteljstvo za nepotrebno in stoji na barbarskem stališču, da pride najprej v nebesa tisti, ki ne zna brati in ne pisati.« Ali no ve dr. Tavčar, da ga je črna suknja proč potegnila od krav in telet, ali ne ve, da ima tudi on, kakor skoro vsa »slovenska inteligenca", zahvaliti svojo izobrazbo „farški bisagi"! Ako škof snuje slovensko katoliško gimnazijo, ali je to tisto »barbarsko stališče, da pride najprej v nebesa tisti, bi ne zna pieati in ne brati«. Enkrat za vselej pa bodi povedano dr. Tavčarju: Šolstvo je imelo vsikdar psžrtvovalnejše podpornike mej duhovniki, akademična mladina vedno več podpor od slovenskih duhovnikov, kakor pa od advokatov! Barbarsko stališče naj torej dr. Tavčar išče drugod! Jelenčijade. Luka Jelene je mož, ki zasluži, da bi krilate njegove besede kdo zbral in izdal v posebni knjigi, ki bi bila dragoceno zdravilo proti dolgemu času. Vse tožbe o gotovi inteligentnosti gotovih naprednih učiteljskih krogov in dopisnikov »Učiteljskega Tovariša" je Jelenec pomiril z enim stavkom: »Le inteligentno učiteljstvo se more povspeti na stopinjo popolnosti.« Sedaj vaaj vemo, zakaj je »Učit. Tovariš« tako nepopoln. Jelene je razodel tudi skrivnost, da je soc. demokracija mej liberalnim učiteljstvom izgubila vse simpatije. Da mora Jelenec te simpatije izgubiti, smo vedeli že od takrat, ko so ga soc. demokratje in kršč. socijalci na njegovem prvem slavnoznanem volivnem shodu na Viču kot kandidata pete skupine tako malo prijazno sprejeli in kaj nesimpatično osvetlili zalogo njegove modrosti. Resolucija, ki ne napravlja nič strahu. Engelbert G a n g 1 je na skupščini učiteljske »Zaveze« predlagal resolucijo : »Napredno učiteljstvo naj deluje z vsemi pripustnimi sredstvi proti razširjanju klerikalnega, ugledu šolstva in učiteljstva škodljivega časopisja ter si naj prizadeva, da se širi med ljudstvom o šoli in učitelj-stvu prijazno pišoče časopisje.« »Klerikalci« s to re3oluoijo seve ne bodo udušeni. Liberalci naj bodo prepričani, da so bolj sprotni, kadar uduše literčke. Izpred sodišča. Prisiljeneo tmt. Tujemu imetju jako nevaren človek je 22 let stari Alojzij S t e i n e r iz Welsa, vsled česar je bil oddan v tukajšnjo prisilno delavnico. Dne 30. junija t. I. delal je z drugimi prisiljenci v tukajšnji novi juBtični palači in sicer na videz prav pridno, a v svojem notranjem gojil je iskreno željo uživati zlato svobodo. V to svrho je vzel dvema delavcama površno obleko in pokrivalo, katero si je takoj oblekel, daljo 1 nož, 1 pošet, 1 jermen, 1 ključ in eno noticno knjižico ter pobegnil. Ker pa krajevno ni bil dobro orijentiran, je zašel in krenil zopet proti Ljubljani kjer so ga prijeli. Obsojen je bil na 6 mesecev težke, z enim poetom vsakih 14 dni poostrene ječe. Svojemu mojstru grozil je 27 let stari kolarski pomočnik Jožef Khori v Spod. Šiški. Prva leta je bil jako priden in marljiv, potem se je udal pijači. Dne 14. junija okoli 3. ure popoludne je prišel precej nadelan v delavnico svojega mojstra, ter jel razgrajati, da je bil mojster primoran, ker vse opominjevanje ni nič izdalo, poslati po redarja. Med tem pa se je Khori odstranil in na ulici svoje razgrajanje nadaljeval. Zvečer se je zopet vrnil ter poslal vajenca k mojstru, da bi mu izročil delavsko knjižico. Mojster je dejal, da mu je ne more dati, ker jo v shrambi njegovega poslovodje Matije. To pa je obdolženca še bolj razto-gotilo in z odprtim nožem je grozil, da bo mojstra in Matijo zaklal, in če ne bode do 8. ure dobil svojih knjižic, bode delavnico zažgal. Zaradi tega nevarnega pretenja je bil obsojen na 6 tednov ječe. Žgance bi rad jedel ŽOletni posest-niče sin Karol Lampič iz Ilovice o priliki, ko mu je mati za zajutrek ponudila kavo. Ko je pa temu ponudku sin ugovarjal, pristavila je mati, da mu naj jih tam skuhajo, kamor je nesel špeh, je bil ogenj v strehi. Lampič pričel se je rotiti in groziti, da mora mati poginiti; tudi sestro je nekaj pretepa-val in razbil več loncev in skled. Sodišče se je pa prepričalo, da Lampič vendar-Ie ni tako grozovit, kakor ga obtožba kvalifikuje, ter ga je obtoženih dejanj povsem oprostilo. Krivo -prisegla je 24 let stara po-aostnikova žena Marija Fatur iz Bača. Njen mož, kateri se pa sedaj nahaja v Ameriki, zavezan je vsled izročilne in žonitne pogodbe izplačati na doti svoji sestri 260 K in sicer v obrokih po 30 K, od katerih sta pa že dva obroka zapadla. Dn§ 29. julija t. 1. položila je pa obtoženka pri c. kr. okr. sodišču v Ilir. Bistrici po svojem pooblaščencu to svoto v sodno shrambo, češ da je sestra njenega moža neče sprejeti, ob enem pa uložila tožbo proti isti zaradi pripoznanja upravičenja te uložitve. Dnč 2. junija t. 1. je pa Marija Fatur kot priča zaslišana pri tej sodniji pod pri sego izjavila, da toženka ni prišla nikdar k njej po denar, temveč še le potem, ko ga je ona pri sodniji uložila. Kasnejše poizvedbe so pa dognale, da je Marija Fatur 19. aprila t. 1. pozno zvečer Sla v Urbančičevo hišo in dala tam poklicati svojo svakinjo, da je pa prišel mesto nje njen mož, kateremu pa ni hotela denarja izročiti. Dokazano je pa tudi, da je dne 27. aprila t. 1. svakinja sama prišla na dom obtoženke po denar, na kar jej je obtoženka odgovorila, da ne bode denarja pojedla in da ga bode že dobila, dva dni potem pa je ona poslala zahtevano svoto v sodno shrambo. Na te dokaze je spoznalo sodišče Marijo Fatur krivo in jo obsodilo na tri mesece težke, z enim postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni poostrene ječe. Celovško deželno sodišče Pri zidanju železnice dela v Pod-rožčici mnogo delavcev. Dne 7. julija so trije bili pijani in zato jih je gostilničar Pušnik izgnal iz svoje gostilne. A vlomili so zopet in močno razsajali. Glavni kričač je dobil 4 mesece, druga dva po 6 tednov težke ječe. 8tari so vsi okrog 20 let. Tepeš — smrt■ V Gaboriji nad Črno so se stepli kmetski fantje in rudarji. Martin Stropnik je b kolom Filipa Staneta, ki be tepeža ni udeležil, udaril tako, da mu je prebil črepinjo in je Stane par dnij pozneje umrl. Stropnik, ki je star 21 let, je dobil 4 me sece težke ječe. Mlad ie pokvarjen je 12 letni Blaž Velik v Otmanjah, ki ne zna ne brati ne p;isati. Sohlapcu je ukradel 16 kron. Mladoletni obtoženec nima varuha. Okr. sodeče mu je priznalo, da mora biti 1 teden zaprt na odločenem kraju. Z nožem, vilami itd. 25-letni hlapec A. Hamer v Timenici je dne 22. jul. pahnil z nožem svojega sob'apca v levo ramo in ga ranil na očesu. Zato dobi dva ni zapora. — 38-letni posestnik A. Mori v Rigarjivasi je po nekem prepiru obdeloval kmečkega sina P. Jerneja in ga je tudi ranil. Zato bo sedel en teden v zaporu in plačal 10 kron »za bolečine«. Zgodaj Kofzla. 10-letni J. Binder in 11-letni A Ladin iz St. Rnperta pod Celov-csm sta se dne 19. jul. pretepala. Binder je Ladina pahnil teko, da jo ta padel in si zlo mil roko. Zato ga bodo zaprli en teden na odločenem prostoru. Nepoboljšljiv je že 18 krat kaznovani hlapec J. Koller, star 46 let. Zasačili bo ga pri beračenju v Vrbi, kjer je zakrivil še več drugih stvarij. Dobil je 10 meiecev je5e, potem pa pojde v prisilno delavnico. Nenravnost in tatvina. 33 letni črevljer Fr. Grnsler iz Mimika je posilil 12-letno dekle. Obtožen je tudi tatvine. Zato dobi 1 let 3 težke ječe. Svcjega otroka je v spanju zadušila 28 letna nezakonska mati L. Permoser iz Brež, Ko se je zbudila, je bil otrok že mrtev. Dobila je 8 dni zapora. 24 krat kaznovan je šc-le 24 letiu drvar M. Fugger v Dolu. V Ravnem, obč. Gozdanje, je pretepel in hudo ranil G. Je-seničmka. Zato bo sedel 6 mesecev v težkem zaporu. Tatvine. 18-letni pekovski pomočnik J. Sittlinger je dobil radi tatvine 5 meseoev težke ječe. — V Celovou sta 17-letni J. Edelsfeld in 14 letni M. Hofer kradla obleko in jestvila. Prvi je dobil 3 dni zapora, drugi je bil oproščen. — Obleko je kradel večkrat 31-letni hlapeo F. Žlindra iz Leš. Prisodili so mu 6 mesecev težke ječe. — 19-letni D. Staizacber je v Celovou vkradal koJo. Ker je bil že prej trikrat kaznovan, dobi 13 mesecev težke ječe. Bazne stvari. NajnovejSe od rasnih strani — Tridesetletnico smrti Petra Preradovida so praznovali Hrvati včeraj. — Nova zgraba Markovega stolpa je zagotovljena. Doslej je za to nabranih 1,398.381 lir. Prično z novo zgradbo spomladi 1. 1903 in upajo, da bo zgradba v jeseni 1.1905 gotova. — Strokovni list za berače v Parizu še vedno izhaja. Cena posameznemu listu je 20 centov. List ima mnogo inseratov, kakor n. pr.: „Išče se slepca za dobro kupčijo" itd. List tudi natančno naznanja čas pogrebov. — Strašna rodbinska drama. V Mlyny pri Chon-stniku je trgovec Gold po prepiru z ženo ženi prerezal vrat. Ko je priletela lOletna hčerka na materino kričanje v sobo, je Gold prijel tudi hčerko in tudi njej prerezal vrat. Gold je na to zbežal in skočil v vodo. — Uničeno mesto. Staro mesto Kalifon Brusso je uničil ogenj. 200 hiš je zgorelo. — Dela pri Posruck predoru so se ustavila. Naleteli se na jezero v notranjščini gore. Iz predora teče velika reka. V minuti izteče iz gore 30.000 litrov vode. — Z a jetnike. Laški kralj je izdal ukaz, ki prepoveduje nalagati jetnikom verige. — U m r 1 je v Gradcu profesor in akademični slikar Albert Schott. — Profesor S c h e n k, ki je učil, da se da spol novorojencev naprej določiti, je umrl. — Iznaj-ditelj petrolejske svetilnice A. C. Ferris je umrl v starosfi 84 let v Hackensaku v New Jerseyu. — Papirne klobuke so pričeli nositi v Parizu. Ti klobuki so pleteni iz papirnih koscev. — Koča na „Hohenwartu« na Koroškem pogorela. Ogenj je nastal 16. ponoči. Zgorel je tudi najemnik Joahim Schaf z zeno in vso živino. — Slik puljskih utrdb prepovedane. Oblastvo je prepovedalo fotografirati vse vojaške naprave v puljski občini. — — Smrt na avtomobilu. Svaku Vanderbiltovemu Fairu je eksplodiral avtomobil, ko se je peljal na sprehod s svojo soprogo. Fair in njegova žena sta mrtva. — Strola v šoli. V Ottendorfu je strela udarila v šolsko poslopje in ubila devet oseb. — Na smrt obsojena detomorilka. Sodišče v Oseku je obsodilo detomorilko 171etno Terezijo Neitzer na smrt. — Gorkij je napisal novo dramo »Nočno zavetišče«. — K o 1 o r i n a divja v Poznanju. Doslej je umrlo 19 oseb. — Radi nezvestobe svoje žene je v Troms<5 ustrelil trgovec Kauffmann svoje štiri otroke in ženo. Naznanil se je sam pri sodišču. — U z o r e n državni pravdnik. Szolnoški držav, pravdnik Jožef Atanyi se je dvobojeval z odvetnikom dr. Kerekesom zaradi neke ženske. Pri tem ga je odvetnik ranil s sabljo. Da si bo še bolje zapomnil to „viteško" afero, ga je budimpeštansko sodišče obsodilo na 8 dni zapora. Dr. Kerekes pa je šel v inozemstvo, predno se mu je obtožnica dostavila. Spomenik Pasteurju. V Dole rojstnem mestu učenjaka Pasteurja, so v nedeljo blagoslovili njegov spomenik. Pasteur je bil strog katoličan, zato so slavnost začeli s sveto mašo. mudili so se velikemu učenjaku, da je pobožno živel, češ sv. pismo nasprotuje temu, kar on najde v svojih raziskavanjih. Vprašali so ga, kako je to mogoče. Reče jim: Predelajte najprej sv. pismo, gospodje komentarje, potem se naprej pomenimo. Po raziskavanjih svojih sem prišel do vere, kakor jo ima bretonski kmet; če bi študiral še več, imel bi gotovo vero, kakor jo ima bretonska kmečka žena. Silen potres v Kaliforniji. Iz San Francisco Cal. javljajo 1. avgusta: Od nedelje naprej so se čutili po vsem zapadu potresni sunki, ki pa niso provzročili nobene nesreče. Včeraj pa je potres hudo poškodoval malo mesto Los Alamos. Prezbi-tarijansko cerkev, ki je bila precej velika, nova, iz opeke zidana Btavba, je do tal porušilo. Skoro vse dimnike je podrlo in lesene biše so se tako majale, da so popadale vse podobe s sten. Ljudje so prestrašeni bežali na ulico in so zbegani. Doslej se ni izmed ljudij še nihče ponesrečil. Bojijo 86, da se bo potres še ponovil in zato se ne upa nihče iti spat v zidana poslopja. V Los Alamos so tudi veliki petrolejski vrelci. Dve posodi za petrolej je potres prevrnil in sta se razbili. Na tisoče galonov pe- troleja se jo razlilo. Ce bi a i ta petrolej užgal, bi provzročil ogromno škodo. Dose-sedaj jo cenijo na 100 000 dolarjev. Bitke med štraj kuj očimi premo garji in policijo. V Shenandoahu, Pa., je prišlo 81. m. m. popoludne do velikanskih izgredov. Dva policaja sta obstreljena, eden smrtno nevarno, ter kakih dvajset štrajkov-cev, katerih imena pa še -niso znana. Neka teri izmed teh bodo gotovo pomrli. Izgredi so se začeli ob 6. uri zvečer, ko je skuSal pomožni šerif pripeljati dva scaba skozi straže, katere so postavili štrajkovci. Oba scaba sta imela na sebi praznično obleko, eden pa je nosil pod pazduho velik zveženj, kateri je vzbudil pri štrajkovcih takoj sum-njo. Eden mu je zveženj odvzel in pogledal vsebino, ki je sestojala iz dveh delavnih oblek. Štrajkovci so takoj spoznali ecaba in ju začeli pretepati. Šerif je začel streljati na množico, ki se jo bila v hipu nabrala okrog njega. Dva strela sta zadela. Eden štrajkov-cev je bil ustreljen v nogo in je padel na tla. Nato sta scaba in šerif zbežala na po* stajo Philadelphia in Reading - železnico. V par minutah se je nabralo okrog tega poslopja blizu 5000 ljudij, ki so zače'i groziti vsem s smrtjo Ko je poskušal brat šerifa dospeti v kolodvorsko poslopje, ga jo množica takoj pobila na tla, ker so mislili, da hoče bratu nesti streljiva. Na poti v bolnišnico je umrl. Kmalu nato je došla na kolodvor vsa policija, kar je mesto premore. Ta jo nagio spravila oba scaba in pomožnega šerifa na lokomotivo, atrajkovci in prijatelji pa so se takoj zbrali okrog lokomotive in ta se ni mogla ganiti z mesta. Policaji so nato streljali, množica se je za hip umaknila, lokomotiva je naglo ušla s kolodvora. Množica je začela nato kamenjati policiste in načelnik je ukazal še enkrat streljati. Prvi hip se je razjarjena množica ustrašila in je hotela zbežati, a znova se je navalila na policiste. streljalo se je z obeh stranij in po licija je morala konečno zbežati. Dva policaja je množica ujela in ju skoro popolnoma raztrgala. Brzojavili so po vojaštvo. Narodno gospodarstvo. Ureditev nedeljskega počitka. Te dni objavljeni deželni zakon z dne 5. t. m. določa sledeče: Za obrt frizerjev, brivcevinlas n i čar j e v: V deželnem stolnem mestu Ljubljani se dela do 2 popoldne. v uradnih krajih okrajnih sodišč, potem na Jesenicah, na Savi in v zdraviškem okolišu Bled do 3. popoldne. Nadomestni počitni čas v torek in v petek od 12. ure opoldne do 6 ure zvečer. Za obrt sladičarjev: V deželnem stolnem mestu Ljubljani je za izdelovanje tistih izdelkov, ki se ne morejo hraniti v zalogi, in za prodajo nedeljsko delo neomejeno dopuščeno, in to tudi na Veliko nedeljo in na tisto nedeljo, na katero eventualno pado Božič. V uradnih krajih okrajnih sodišč: a) za izdelovanje do 10. dopoldne, toda samo za tako blago, ki so ne more hraniti v zalogi; bj za prodajo ves dan. Nadomestni počitni čas v ponedeljek in v četrtek od 10. dopoldne do 4 popoldne. Za trgovinske obrte vsake vrste. 1. V deželnem stolnem mestu Ljubljani je ob nedeljah samo prodajanje ži vil (tudi sadja) od 7. ure zjutraj do 10. ure dopoldne dopuščeno. 2 V uradnih krajih okrajnih sodišč je dopuščeno prodajanje blaga pri trgovinskem obrtu v obče in prodajanje pri proizvajalnih obrtih, v kolikor isto ni posebej uravnano, šest ur po končani jutranji službi božji v župni cerkvi in 3. v ostalih župnih krajih pa do 4. ure popoldne, toda skupaj največ šes tur, in izvzemši ure, ki padejo na jutranjo, dopoldanjo in popoldanjo službo božjo, med katero morajo biti prodajalnica zaprte. V deželnem stolnem mestu Ljubljani je v nedeljo pred Božičem obrat trgovine vsake vrste od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 3 do 7, ure popoldne dopuščen. Tiste nedelje, ki pade nanje praznik deželnega patrona (sv. Jožefa—dne 19. marca), potem tist9 nedelje, katere se zunaj deželnega glavnega mesta deli sv. birma, dalje na nedeljo pred sv. Miklavžem (6. dec.) in na nedeljo pred B >žičem jo obrat trgovinskih obrtov vsake vrste dopuščen: v uradnih krajih c. kr. sodišč in v vseh drug h župnih krajih od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 1. ure do 5. ure popoldne. Z ozirom na posebne krajne razmere je prodajanje pri trgovinskem obrtu in tudi prodajanje pri proizvajalnih obrtih, v kolikor ni posebej uravnano, dopuščeno: 1. V političnem okraju Postojna: v trgu Postojna na Binkoštno nedeljo od G. ure zjutraj do 12, ure opoldne in od 2. do 6 ure popoldne za vso trgovinske obrte; 2 v političnem okraju Ljubljanska okolica: v župnem kraju Dobrova ob nedeljah med 14. avgustom in med nodeljo Marijinega imena (prvo nedeljo po 8. sopterr.bru), z všteto zadnjo nedeljo, za medarsko blago in za devocionalije od G ure zjutraj do 12 ure opoldne in od 2 do 6. ure popoldne; v kraju Spodnja Šiška v nedeljo po sv. Jerneju (24. avg.) od 6. ure popoldne za vse trgovinske obrte. 3. v političnem okraju Logatec: v rudarskem mestu Idriji tisto nedelje, ki nanje padejo prazniki sv. Fiorijana (4. maja), sv. Ahacija (22. junija) in sv. Barbare (4. de cembra), od G. ure zjutraj do 12. uro opoldne in od 2. do G. ure popoldne za vse trgovinske obrte; 4. v političnem okraju Radovljica: na božji poti Brezje vse nedelje leta za medarsko blago in za devocionalije od 6. ure zjutraj do 12 ure opoldne in od 2. do G. ure popoldne; v zdraviškem okolišu Bled: a) v dobi od 1. maja do vštetega 30. sept. vsakega leta vse nedelje od G. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. do 6. ure popoldne za vso trgovinske obrte; b) v dobi od 1. oktobra enega leta do vštetega 30. aprila drugega leta od 7. ure zjutraj do 3. ure popoldne za vse trgovinske obrte, teda s to omejitvijo, da se smejo med tem obratnim časom pomožni delavci simo po G ur uporabljati; v krajih Jesenice in Sava: tiste nedelje, ki pade nanje praznik svetega Valentina (14. febr.) in sv. Petra in Pavla (29. junija), cd 7. ure zjutraj do 12 ure opo-ludne in od 5. ure popoldne za vse trgovinske obrte; 5. v političnem okraju Črnomelj: v kraju Stari trg na Cvetno nedeljo in na prvo nedeljo v Adventu od G ure zjutraj do 7. ure opoldne in 3 do G. ure popoldne za vse trgovinske obrte; v kritju Vinica na nedelje, navedene pod II. B. potem šesto nedeljo po Veliki noči in v nedeljo po prazniku Marijinega imena, t. j. drugo nedeljo po 8. sept, od G. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. do G. ure popoldne za vso trgovinske obrte. V vseh tint h primerih, v katerih se iz jemoma uporabi dovoljenje nedeljskega dela v trgovinskem obrtu čez poldansko uro, je osebju v zmislu člena X. zakona z dnč 16. januarja 1895., drž. zak. št. 21, izmenoma dati prosto vsako drugo nedeljo, ali, kadar bi se to ne dalo izvršiti, mu je dovoliti pol delavnika kot počitni dan. Mod uradne kraje c. kr. okrajnih sodišč omenjene v tem razglasu, ni všteto deželno stolno mesto Ljubljana. Pisarniška dela v trgovinskem obrtu so ob nedeljah za osebje, ki je v to določeno, dopuščena od 8. do 10. ure dopoldne, vendar mora vhod v prodajalniške prostoru za občinstvo zaprt biti. Isto volja tudi za pisarniška"dela, ki se tičejo prodajanja pri proizvajalnih obrtih; pisarniška dela, ki se tičejo proizvajanja samega, pa ob nedeljah sploh niso dopuščena. (Dolenjski Sokol v Novem mestu) imel j9 v soboto svoj izvanredni občni zbor. Izvoljeni so bili v nadomestitev umrlih in premeščenega odbornika sledeči gg. Franc Wokač starosta, Aug. Murn in Lud. Medveček odbornikoma. Telefonska In brzojavni? poročila. Trst, 19. avg. V slovanskih krogih vzbuja ogorčenje laška zahteva, naj vlada premesti hrvatski gimnazij iz Pa-zina v Kastav, in da naj hrvatski gimnazij v Zadru zapre ali premesti v Ši-benifc. Praga, 19. avg. Soproga prestolo-naslednikova kneginja Hochenberg pričakuje za mesec september veselega dogodka. Dunaj, 19. avg. (0. B.) Cesar je danes zjutraj dospel iz Išla na obisk španske kraljice-matere Kristine. Obisk je trajal od 11. do pol 12. ure. Budimpešta, 19. avgusta. „ Pester Lloyd" poroča, da se je mej avstrijskim in ogerskim ministerskim predsednikom doseglo v vseh vprašanjih, ki se tičejo prave nagodbe, sporazumljenje. Nespo-razumljenja so še glede avtonomnega carinskega tarifa, a upanje je, da se tudi tu doseže sporazumljenje. Kini, 19. avgusta. Povodom svojega godu je sprejel sv. oče včeraj 21 kardinalov ter večje število škofov, ki so mu izrazili svoje čestitke. Sv. oče se prav dobro počuti. Pariz, 19. avg. Iz Saint Meen se poroča o poskusu zatvoritve kongrega-cijske šole: Sto metrov v šolskem okolišu so kmetje napravili barikade s pre-vrnjenimi vozovi. Kmetje so oboroženi s cepci čakali komisijo. Prefekt se je ustavil pred barikado in je skušal kmete pregovoriti. Njegove besede so udušili klici: „Živile sestre!" „Živela svoboda!" Kmetje so pričeli peti mar-zelizo. Orožniki so sklenili, da naskočijo barikade od spredaj, vojaštvo pa je dobilo povelje, da barikado obide. — Kmetje so pričeli metati na orožnike kamenje in so se zaleteli v orožnike. Nastal je krvav pretep. Kmetje so s cepci bili po orožnikih in vojakih. Do-šli župnik je predlagal premirje, katerega so orožniki in vojaki sprejeli. — Kmetje so odložili oepce, vojaki so utak-nili sablje v nožnice. Ko so po kratkem odmoru vojaki zopet hoteli proti šoli, naskočili so jih zopet kmetje in bili po njih. En stotnik je težko ranjen. Bruselj, 19. avg. Mej Kriigerjem in burskimi voditelji je došlo do spora, ker so brez Knigerjevega dovoljenja obiskali angleškega kralja. Zofija, 19. avg. Macedonski kongres je volil za predsednika Stani-č e v a. ITsmrli lo. avgusta Alojzija Petruliar, kuharica, 82 leti let, Židovske ulice 5. naduha — Marija Germek, gostija, 9o let, Stari trg 17, paralysis eordis. 16. avgusta. Marija Matajc, zasebnica, 62 let, Rečne ulice 8, paralysis eordis. 17. avgusta. Marija Peček, krojaieva hči, 6 mes., Male Čolnarske ulice 3, jetika. — Elvira Salokar, okr. živinozdravnika hči, 8 mes , Emonska cesta 8, želodčni in črevesvi katar. V hiralnici: 14 avgusta. Jakob Zalai, delavec, 53 let, vsled raka. V bolnišnici: 13. avgusta. Jakob Oražan, kajžar, 51 let, hydrops universalis dementia 15. avgusta. Josip Pelrič, gostač, 60 let, gaugraena senilis. V vojaški b o 1 n i ž n i o i: 16. avgusta. Mihael Vovk, pešea, 22 let, dyventeriai Meteorologidao porodilo. ViSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm 978 1-1 Zahvala. I ! Stanje Tempo Čas opa- j baro- j ratura ZOVanja ' mofcra ! no nifttra j po v mm. Celsija VotroTi No bo J!- S 18 9 zvee. 737-fi 19 2 [ sl. v/.h. jasno. 0-3 19 7. zjutr. 2. popol. 738 4 7366 16-2 1 brezv. 27 8 | sl. jzah. megla sk. jasno. S ednja včerajšnja temperatura 20 8°, normale: 18 6° Žitne cene dnč 18. avgusta 190?. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. -''tenica za jesen..... .„691 , „ spomladi.......„ 7 30 A?, za spomlad...... ,, 6'23 „ , jesen...........6-43 Koruza za juli-avgust.......5 39 „ „ sept.-oktober......542 '.Ives za jesen......., 5'67 Na budimpeitanski borsi: Plenica za oktober....... 6 64 PSenica za april ......, 6 95 41 za oktober.......,5 81 Rž za april..........6-10 Jves za oktober.........5 35 „ „ april .......„ b-60 Koruza za avgust......„ o'— koruza za maj (1903)..... 5 04 (Efektiv.) Dunajski trg. Pšenica banuSka.......R 7.65 julne žel. ...,.., 7-40 ftŽ d........6-50 Ječmen „ ......., 6 — n ob Tisi.........5 75 Soruza ogerska......„ 5 3) Cinkvant , ......., 605 Oves srednji..........7 40 fižol............7-25 692 7-32 624 6-44 5-40 5'43 568 665 6 96 5-85 6 11 5-36 5'61 5 01 5-05 7-95 7 90 676 7-25 6-Y5 545 631 7 65 10- Dturajska borza dn6 18. avgusta. Skopni državni dolg v notah.....10185 Jkupni driavni dolg v srebru.....101 65 Avstrijska zlata renta 4%......12165 Avstrijska kronska renta 4*.....100 10 Ogerska zlata renta 4%.......12125 Ogerska kronska renta 4%......98-— Avstro-ogerske bančne delnice, 600 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Sleyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut, zjutraj iz Beljaka. Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesla. Ob 11. uri 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Sc'nograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteioa, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. tiri 32 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesla. Ob 4. url 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob 8. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesla. Ob 8. uri 38 min. zvečer ob nedeljah in praznikih u Podnarta. Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla. so najboljši posnemavci smetane. Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov v eni uri. Sfi Popolne oprave za dobivanje sirotke ™ '» K . ,, , , . " za pur, ■>» ludl Vfil d,'u8| s^ojl In priprave zh mlekarstvo. šM Popolna naprava za led in hladenje .me"?le?» |,!,.Ztt iokoladnlce, od 450 do UOO.CflO ■J' Sli i. kalorij. Najcenejši ln najpopolnejša hladilnica. Akcijska družba Alfa-Separator, SliV* Podružnico: lluclliiip,Jta. V., llatlofy nt za 4; I'r»s„, Petrov« ulica 23-11, Zaloga 2a južno doželc: v (Jradcu, Annonstrasse M. ,p°3d"č"e '"'oforo, proračuni iu načrti ta mlekarne na raipolago. Svet bo dajo TSCh 2"aet»b mlekarstva. Zabteva naj so nal strokovni list ".Alfii-MitlheUunJen" brezplačno. S. rsj CJ< _ ;•', i i.'I v. Ljubljana. Mestni trg a. Leopold Trafnik pasar in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 27 se priporoča prečastiti du-novščini, cerkvenim pred-slojnižtvom in dobrotnikom cerkva v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega cerkvenega orodja, kakor: tabernaklje, mon- štrance, keliha. svečnike, lestence, svetilke itd iz zanesljivo najboljšega kovin kega blaga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotdvljenlh, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri In pozlati po najnižji ceni. Slavnemu občinstvu pa priporoča lastae izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo tofna, cene nizke. 720 33 11 za lastno Oljnate barve uporabo se dobe pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 524 5 12—4 Vnanja naročila proti povzetju. Na prodaj je ležeči parni stroj za 32 konjskih sli s kofll In armaturo. Vsa naprava jo izvrstno ohranjena, deluje brez napake in se prodA le zaradi tega, ker se bode napravila večja. Kdor se zanima, si lahko ogleda parni stroj v delavnosti v tovarni za usnje gospoda Karola Polak-a v Ljubljani. Na njega naj se pošiljajo morebitna vprašanja. 957 3-3