in praznikov. Um taued da»/ exea* ■ Sunday* snd Holiday». .YEAR XXXL Cena lista je SS.00 PROSVETA ___glasilo slovenske narodne podporne jednote t niin4 m aaao^ —————————__~"""—" - ..¿"Z '-TV^TTSlTTSli CHICAGO. ILUPONDKUEK. 18. DECEMBRA (OBC. 18), 1»3» S Uradniški in upravniSkl proatod. S0S7 South Uwndala Ave. Of fio« of Publication: ' M67 South Uwndala Ave. Telephon«, Kock wall 4904 Subscription ¿6.00 Yearly 8TKV.—NUMBER 245 Acceptant« forpuiling at .pacial rate of peetaga providad for ta »ction 1108, Aet of Oct. t, 101T, authoriaad on June 14, ltll. lin meče nove armade na Finsko, la do danes so Finci strii vse napade Finske obrežne baterije bombardirale in potopile rusko bojno ladjo. Finski brambovci porazili ruska čete v bitki in zasegli več sovjetskih tankov. Tisk v Moskvi srdito napada Ugo narodov. Francoska pomoč finski republiki JINKI, 18. doc.—Sinočnje _ poročilo ee glasi, da so [¡d zadnjega četrtka nepre-ia in silovito bombardirali , pozicije na istmu nad Ledom, nakar so včeraj izvr-feelo vrsto napadov s novimi li, a zaman so bili vsi napa-pinski brambovci so stri! i upade do danes in sovjeti r tamkaj silne izgube. V j dneh so Rusi izgubili tam-jSO tankov, med katerimi je JKkaj po 30 ton težkih. Edi-i m skrajnem finskem severu nuje jo sovjeti nekaj 5KVA, 17. dec.—Glavno mnistifno glasilo Pravd* je i obdolžilo Združene države, povzročile izključitev Ru-i is Lige narodov s pritiskom [istrtike latinske republike. [LONDON, 18. dec.—Današnje poročilo so glasi, da je ka podmornica potopila ko lahko križarko v ustju Obenem je bil tamkaj iz-velik angleški letalski na-• nacijske ladje. ' »inki. Finska, 16. dec.—Po-tvo oborožene sile je sinoči anilo, da so krogle, ki so jih topniške baterije ob fin čila iz Ženeve glede izključitve Rusije iz Lige narodov. Ta na-glašajo, da je Liga narodov orodje britsko-francoskega bloka. Poročila o izkl j učenju Rusije iz Lige narodov niso bila objavljena na prvih straneh sovjetskih Časopisov. Sovjetski tisk grmi, da so predstavniki v Ligi narodov včlanjenih držav, zlasti pa dele-gatje Velike Britanije in Francije, ponovno demonstrirali svoj cinizem in hinavščino. Točili so krokodilove solze zaradi usode Finske z namenom, da podajša-jo vojno na Finskem. To je nadaljnji dokaz o gnilobi Lige narodov in pokvarjenosti onih, ki jo dominirajo. Pariz, 16. dec.—Francija se je pričela pogajati s Finsko glede pomoči v njeni borbi proti ruskim agresorjem, se glasi vest iz zanesljivih virov. Zalagala jo bo z orožjem, strelivom in drugim bojnim materialom na podlagi v Ženevi sprejete resolucije glede izključenja sovjetske Rusije iz Lige narodov. Nota, ki jo je poslala finska vlada v Pariz, urgira francosko vlado, naj ji začne takoj pošiljati orožje. Krogi, ki imajo tesne stike s zunanjim uradom, so iz- topniške baterije ob fin- dg ^ Frttncjja storila obref porfcoplkr rtfwfo kar bo mogla, da pod p* " Finsko v obrambi njene neodvisnosti in svobode. Pozorišči > ladjo, ki se je nahajala v i otoka Turku. Drugo poročilo pravi, da so bi-isi poraženi v bitkah s Fin-«o vršile na več frontah. *čete so zasegle veliko šte-tankov in bojnega materia-Finski letalci so istočasno irdirali rusko motorno ko-ki je vozila municijo in ži-vojaStvu na fronti v pokra-Pet«ami. pče naflSolj srditih bitk injih dneh je bil distrikt lusalmi, ki je oddaljen o-25 milj od ruske meje in milj <>d jezera Ladoge. Fin-fete no razbile ceste, ki so KI« v ta distrikt, in pognale do Kiantajarvija. Del ru-armade v tem distriktu je »Ijen od treh strani in preti ■uničenje. finski zunanji minister Vaj-Tannor je sinoči v svojem go-" po radiu izjavil, da mir ali fljevanje vojne zdaj zavisi «ovjet.ske Rusije. Finci so 'pravljenj na pogajanja za U|da borili se bodo do zad moža, če bo Sovjetska u-i vztrajala v svoji kampa-Jatere cilj je podjarmljenje F« republike. Pogajanja se N« vrAiti na osnovi načela, mali narodi pravico oodl1. da je Moskva že zavrnila Jtaiovanje v konfliktu med pijo m Finsko s strani Sved-Amtsrike in Lige narodov. J^ki vojaii, katere oo Finci pripovedujejo o Finska plačala obrok na svoj dolg Druge države se opravičujejo Washington. D. C„ 16. dec.— Finska, ki se mora boriti proti ruskim četam, je kljub temu plačala* obrok na svoj dolg v Ameriki, dočim so druge države, ki dolgujejo velike vsote, informirale ameriško vlado, da nimajo denarja. Hjalmar Procope, finski poslanik, se je včeraj oglasil v uradu federalnega zakladnika in mu povedal, da je njegova država plačala $234,693 na svoj dolg v Ameriki, ki znaša še $8,-142,000. Uradniki poslaništva so izjavili, da se Finska drži pogodbe, katero je sklenila z Ameriko glede odplačevanja dolga. Poleg Finske je Ogrska edina država, ki je plačala del obroka na svoj dolg Ameriki. Obrok znaša $52,260, plačala pa je $9828. Ogrska dolguje Ameriki $2,412,000. Vsota, ki sta jo plačali Finska in Ogrska je malenkostna v pri meri z ono, ki bi jo morale pla čati Velika Britanija, Francija in drugi evropski dolžniki. Skupni dolgovi teh držav znašajo $12,865,707,000 in neplačani ob-rok $161,167,000. Komunistični izgredi v Belgradu Protesti proti imperialistični vojni Note, spisane v diplomatič-Ifitem jeirlku, prihajajo v Wash- ington od dolžnikov, v katerih pojasnjujejo, da ne morejo poravnati svojih obveznosti. Polj ska nota navaja, da je nemška in ruska okupacija poljskega o-zemlja eden izmed vzrokov, da ne more Poljska plačati svojega dolga. Velika Britanija, Franci ; a, Belgija, Estonija, Italija, Ru-munija in Jugoslavija Izražajo svojih notah obžalovanje, ker j morejo plačati obrokov na svoje dolgove v Ameriki. . - -------J^v v pomanj- P«ju živeža v armadi. Izjavili J « nino dobili meaa, odkar ■bl1' iH.nlani na fronto. Dalje f P"vHali, da za četami stoji ^ runks policija in jih poti-*; b,tke: Ako ae upirajo, zač-"^Jati nanje. SMjvs, is. dec.—Poročilo is m ta na poveljstva make eUningradu pra l* *> ruake čete okupirale fiarvo, središče industrije v M-verni Finski. Na fron-¥ *ntralni Finski oo ruake četrte več milj daleč, na juž-Piront, p. ,o tMmd[9 Lepili. Li? frr'nU m ****** V; "/,ni ru»ke čete še red-*'«iirajo naprej. ^Mskl ti«k je objavil poro- Relgrad, 16. dec.—Komunistični demonstranti; so napadli policijo s kamenjem, ko jih je .skušala razpršiti. Dve osebi sta bili ubiti, trideset ranjenih v bitki s policijo in 60 aretiranih. Ti so bili obsojeni na trideset dni zapora vsak. Študentje in delavci so se pojavili na ulicah z zastavami in napisi s protesti proti "kapitalistični" in "imperialistični" vojni. Ko jih je policija pričela razganjati, so jo napadli s kamenjem in nekateri so začeli razbijati šipe v oknih trgovin. Avtoritete so prepovedale Atu-dentovske shode in zborovanja, Zveza demokratičnih študentov pa je začela trebiti komuniste iz svoje srede in pobijsti komunistično propagando. Obdolžitve se slišijo, da komunisti dobivajo podporo iz Nemčije za financi ranje komunističnih aktivnosti Irska terorista obsojena na smrt Birmingham, Anglija, 16. dec —Peter Barnes in James Ki-chard, člana Irske republikan ske armade, teroristične organi zacije, sta bila obsojene na smrt na obtožbo, da sta položila bombo v Coventryju 25. avguste, ki je eksplodirala in ubila pet o-seb. Nekaj ur po obsodbi ste eksplodirali dve bombi v dveh gledališčih, ki pa niste povzročili velike škode in ranjeni ni bi »SMa . ____ Ameriška letala doepela v Francko Pariz, 16. dec-Prv" letela, katera je Francija kupil« v A-meriki po preklicu embsrga na izvoz bojnega materiala v zavo- Rumunija sklene pakt z Nemčijo Povečanje izvoza rumunskega olja Bukarešte. Rumunija, 16. dec —Tu je bilo naznanjeno, da bosta Rumunija In Nemčija podpirali novo trgovinsko pogodbo. Vsebina te še ni bila pojasnjena, U>da iz zanesljivih virov poroča jo, da bo Rumunija povečala iz voz olja v Nemčijo na 1,240,000 ton letno. To pomeni, da bo Nemčija dobila okrog 300 vagonov olja dnevno iz Rumunije. Vprašanje transportacije še ni bilo rešeno. Rumunijs nima dovolj železni skih vagonov na razpolago, ds I» vozili olje v Nemčijo. Domače l>va nova groboma na sapadu Clo Elum, Wash — Zadnje dni je tu umrl Joe Mastnak, star 65 let in rojen v Št. Rupertu pri Celju na Štajerskem. V Ameriki e bil 29 let in v starem kraju! zapušča ženo in <|va sinova, tu pa nekaj sorodnikov. Bil je član n večkratni odbornik društva 371 SNPJ, ki ms je priredilo lep pogreb. — Dno 8, decembra je naglo umrl Maks Dollnar, star 69 let in rojen v Lučah pri Gornjem gradu na Štajerskem. Bil ,o samski in bival Je v Ameriki čez 30 let. Newyorftke novice New York. — Fani Pirnat, ena Mihe Plrnata, je pred dnevi tako nesrečno psdla, ds si je zlomila neksj reber. Zdravi se doma. — V Fly Creeku, N. Y., ; e 25. nov. umrl Andrej Klun, doma od nekod na Krasu. Pred 19 eti je prišel li Oolorada in tu zapušča ženo, sina, hčer In štiri vnuke, v starem kraju pa brata. de ena avtas nesreča Cleveland. — Iz Brockwayja, Minn., je prišla vest, da se je tamkaj pri avtomobilski nesreči ubil 25-lotni Gust Blenkuš, rojen Ameriki in nečsk tukajšnjega I slovenskega kanonika Omana tor drja. M. Omana. Kanonik Oman se je odpeljal v Iflnnesoto k pogrebu, ki se je vršil 16. decembra. j ( levelandake veatl j Cleveland. — Rojakinja Julija Tomšič je 14. t. m. padla na ledenih tleh in si je slomlla levo roko v zapestju. Odpeljali so jo v bolnišnico. DIKTATOR HITLER ODREDIL POTO BOJNE LADJE Indijske province p dobile governerje Frey oplazil delavski odbor Ravisi ja Wafcnar. jevega Naciji zasegli estonski parnik Berlin, 16. dec.-Ust Anghff, glasilo ministra propagandi» Goebbelsa, poroča, da je m rnSka bojna ladja zasegla eatonaki tovorni parnik, ko je bil na po-ti iz Talilna v Stockholm. In ga odvedle v Memel. Na krovu te-„a parnika -e je nahajalo 110 Poljskov, med temi vsč vojaških častnikov, ki so bili Internirani Estoniji. jeva ne države in revizije trn trelnoetnega zakona, so dospele f Francijo. ^ ^rlÄ Ä delavskega „dbora. Washington, D. C„ 16. dsc.— "Večina članov federalnega delavskega odbora in njegovih u-službencev nI sposobna za nepristransko Izvajanje Wagner-1 jevega zakona," je dejal John P. Frey, načelnik departmonte kovinarskih unij Ameriške delavske federacije, pred člani kongresnega odseka, ki preiskuje poslovanje tega odbora. "Odbor je naredil več škodo delavskemu gibanju v tej deŠell nego ka-terakoli protiunljska organizacija." Frey je očital članom odbora prlstranost v prilog Kongresu industrijskih organizacij, kateremu predseduje John L. Uwi*. Ti so s svojimi odloki pokazali, da se navdušujejo za vladno obliko delavskih unij, ne prostovoljno. Frey je rekel, da skušal Lewis zbrati »klad $800,000 za politično kampanjo v prihodnjem letu. V zadnji predsednl-ški volilni kampanji Je zbral pol milijona dolarjev in s tem pomagal k Izvolitvi Roosevulte. I*to pozneje Je odprto očital Rooaeveltu, da Je pozabil na ob-1 veznosti napram unijam CIO, ki M) j »omagale financirati njegovo kampanjo. Frey Je trdil, da Je delavski odbor podal več «sllokov, s katerimi Je odprto kršil pravice de-Isvcev v izbiren ju organizacij, ki nsj bi Jih reprezentlrsl* pri kolektivHÜ» pogajanjih z del«»-dajalci. Izjavil Je, ds U» kon-grešnemu «»dseku predlotil konkretne dokaze, da podpre svojo trditev. Joe Oianič. predsednik pro-grssivne rudsrske unije (ADK), ki j« v konfliktu t bewlsovo ru-dsrsko unijo UMWA, Je tudi pred odsekom Očital delsvak^mu odboru prietrsnost v razsodlish in zahteval revizijo Wsgnerjeve-in omejitev oblsati Poveljnik in člani posadke se reiili NEMŠKA VLADA PROTESTIRA BERLIN, IS. dec. — Ursdna nemSka Časopisna agent ura DNB je dsaee naznanila, ds je Hitler odredil potop bojne ladje Admiral Graf 8pee. ki je težko poškodovana po bitki i angleAklmi križarkami pobegnila v Montevideo, urugvajako luko. Komuni-j ke, kl je bil ladan nekaj ur pred potopom ladjo, pravi, ds tarn-gvajska vlada nI hotela dati dovolj časa Nemcem, da bi popravili ladjo. NemAil poalanlk je protestiral pri urugvajsklh avtoriteta* In jih obdolžil kršitve mednarodnega prava. | Montevideo, Urugvaj. 17. doc. —"2epna" bojna ladja Admiral Graf Spee Je bila rasatreljena in potopljena tri milje zunaj tegs pristanišča in s tem so Je isogni la bitki z angleškimi bojnimi ladjami, ki so pretale nanjo na morju. Poveljnik ladje Haus Lansdorff in člani posadke so I se rešili prodno se je ladja potopila. Zdaj so na poti proti Buenos Airesu, Argentina, kjor jih bodo argentinske oblasti pri I držale. Langsdorff je poslal brsojav urugvajskim avtoritetam, ko se je ladja umaknila is prlstsnlščs. Pritožil se je, da jo moral odrediti potop ledjem ker ni bilo dru gega Izhoda, da reHl člaitf posadke. - i Hans Ungodorff, poveljnik nemške bojno-JsdJe, Jo orisal bitko z angleškimi krišsrkaml. Prvo angleško križarko Rxeter Jo opazil zadnjo sredo v bližini brazilskega obrežja. Ker ni mo-gel priti v stik z ladjo Tscomo, da dobi kurivo, se je obrnil proti Jugu. Ko Jo ladja Graf Bpee dospela v bližino urugvsjakega obrežja, je Langsdorff opazil dve drugi angleški krlžsrkl — Achilles in Ajax, kl sta takoj pričeli iKjmberdiratl nemško Is i j no ladjo. Angleški topnlčarji so dobro merili In skoro vsaka krogla Je zadela. Jekleni bklop nemške bojne ladjo Je bil kmalu prevrtan. Ko Je dobila fte veliko lukenj In so krogle ubile ter ranilo več članov posadke na nemški bojni ladji, Je dal Längs-dorff povelje glede umika v uru-gvajsko luko, kamor Je dos|»ela težko poškodovana. Politični nepokoj se razširja London, 1«. doc.—Državni ta j nik Indijo in Burme Zetland je naznanil v zbornici lordov, da so bili Imenovani governerjl v sedmih indijskih provincah, kjer so vlade pod dominacijo Vsein dijakega kongresa, stranko na cionaliaVov, katere vodja je Mo-handas K. Gandhi, resignirale pred nol^aj tedni. "Rezultat je v nasprotju z našimi Željami,1' je dejal Zetland. "Kazalec na uri je bil a tem potisnjen nazaj." Zetland je priznal, da se poli Učni nepokoj širi v Indiji. Nem Ska propaganda je deloma odgo vorna za to, ker hoče uveriti domačine, da Jim nacljaka Nemči ja lahko prinese svoboda Kljub tej propagandi indijski knezi in večina ljudstvi* obéi j a zločinu nacijev. ' Glede političnih sitnosti jo Zetland dejal, da ljudske vlade uspešno in normalno funkolonl rajo v Punjabi, Bengalu In Sin du. V provinci Asaaml, kjer je predsednik vlade roslgnlral pod pritiskom Vaeindijakega kongresa, Jo bila ustanovljena nova vlada, kateri načeluje Mu hammad Saadulla, v ostalih sed-mih provincah pa so bili Imenovani governerjl. Nacionalisti so povečali agi taci jo, da Indija dobi neodvisnost od Velike Britanije. To Je cena. katero so postavili za kooperacijo s Angleži v vojni z Nemčijo, lajava lorda Llthlln gowa, podkralja Indija, da mora biti vprašanj« neodvisnosti od lofcmo, dokler ne bo vojna kon ¿ans, m I« Jo razkačlla. Predstavniki Vselndijske mu sllmansks lige In voditelji nacionalistov se bodo sestali prihodnji teden na konferenci z name-nom, da poravnajo spor. V Indl JI, ki Ima 850,000,000 prebival cev, živi SO,000,000 muslimanov. Angleški premier na zapadni fronti Let^bka bitka nad mflrimi otoki CHAMBERLAIN POHVALIL JUNAŠTVO FINSKIH ČET t Ruška agretija izzvala tploino ob&odbo LOV NA N E M S K E LADJE l.ondon, 16. dec.—'Premier No-vlile Chamberlaln je pohvalil junaštvo finskih čet v bitkah i Rusi v svojem govoru v parlamentu. v katerem jo orisal potek vojne. Finci prekašajo Ruse v vsem rasen po številu. Poslanci so s navdušenjem sprejeli Chamberlalnovo Izjavo, da bo Anglija pošiljala Finaki polog letalskih potrebščin tudi bojni material, da se bo laglje borila proti ruski agresiji. Finski republiki so obljubile pomoč tudi drug« države, med temi A-merlka. Chamberlaln jo pohvalil Ugo narodov, ki je oboodila Ruaijo kot napadalko in Jo izključila. Samo Hitler Jo še Stalinov prijatelj, Celo Italija, ki jo bila v Ženevi obaojena kot napadalka, ko so njen« čete invadlralo Abe-slnljo, kaž« svoje simpatije do Fincev. Sovjetska Rusija se lahko ponaša še s svojo ogromnostjo, dočim Finska, katere edini greh Je, da Je po obsegu In prebivalstvu mala država, uživa simpatij« vsega svete. Premier je dejal, da znašajo angleške izgube v prvih treh mesecih vojne 2100 ubitih. V bitkah in nesrečah ns morju je izgubilo SivljDuje 1994 Angležev, v ars ku pu 487. Koliko Je bilo ubitih im kopnem, Chamberlaln nI povedal. Admlrallteta Jo odredila lov ns nemške bojne ladjo, ki se potepajo po morjih. Angleži zasledujejo zlasti nemški "žepni" ladji Deutschland In Admiral ftch««r. Prva s« nahaja nekje na Atlantiku, druga pa na Severnem morju. Francija oevaja Hitlerjeve metode Pari, 16. (lec.—Jean Giraudoux, komisar za informacije, je v avojem govoru pred člani A-meriškega r iuoa dejal, da Francija posne ss neksters Hitlerjeve metode v vojni z Nemčijo in to deloms pojssnjuje neaktivnosti ns zspsdni fronti. Ts mstode povzročajo psihološko razpadanje v sovražnih vrstah, da so pripravljen« n« kapitulacijo pred pričetkom millterftstične j akcij«. "Taka Je Hitlerjeva vojna In tudi naša In zdi se mi, da j« nam v korist," Je rekel Gi-raudoux. Francoska zbornica odobrila proračun Pariz. IS dsc. — Krsns^ks <\riA\nm zbornica je soglasno odobrila civilni proračun v vsoti 91,981,500,000. Kdouard Harriot. predsednik zbornic«. Je v avojem govoru naglašal snsčil-noat Moglasn« odobritve prorsču-I ns Finančni odsek bo pričel I rszprsvljati o milHarlstičoem Iprorsčunu v torek. IS, dec,—Tu poroča- j jo, da je premier C'haml>erlaln odlstel is I/ondona v Francijo, da obišče krajo ns sapadni tm ti, kjer so koncentrirane angle-| ško čete. On hoče dobiti Informa-djo ns licu mesto, "kakšna Jej prav za prav vojna na ztipednl[ fronti." Angleški vojaški letalci so po-l nov no invadlrali o/.račj« nad! nemškimi otoki, kjer so pomor-.k.' letalske baze. TI so Horkum,| Hy|t In Nordeny. Poročilo letalskega ministra se glasi, da sol Numci v bitki z Angleži, ki ss Je| vršila nad enim teh otokov, Izgubili šest letal, tri anglelka pa so| bila poškodovana. (Nemško poročilo o bitki Je v konfliktu z angleškim. To pravi, da Je bilo deset angleških bomb-nikov uničenih. N«mci pa m Izgubili samo «no l«talo.) Angleški letalci so vrgli več bomb na nemško letalsko bazo pri Syltu. Dalje so bombardirali Isize ob otoku Bork umu. Mantis«*, Tliš, 16 d«c.—Avtoritete so naznanil«, ds J« brit ska krlŽarka Deepatch zasegla nemški tovorni parnik Duenael I dorff. Herlia. 14 dec.—MilitarlstiČ. n« oblasti so naznanil«, da bo odslej napr«J »aprte meja med Nsmčljo, Holandsko, Belgijo, Švico, Dansko In Luksemlnir gom od osme ure zvečer do a«d-m« ur« zjutrsj dn«vno. Avtoritete hočejo s ti» odredbo prepre čitl prehod mej« špionom In U-. hote prem Ruski napadi na švedske socialiste Suinji in najeteii kapitalistov Moskva, 16, doc,—Govorniki na tukajšnji radiopostaji so zl-pall ogenj in žveplo ns Člane švodske socialne demokratične strank« In njih glasilo.' I "Suftnjl In najeteži kapitalističnih in imiMiriallstlČnlh interesov so silno predrzni v blatenju slavn« rdt»č« armad«, ki J« s tako n«s«bičnosijo priskočila na pomoč demokratični finski r«pu-blikl." so grm«ll govorniki. MTs-kozvani socialisti na švedskem so padli teko nizko, da s« njih glasilo lahko primerja najliolj l>odlim listom, ki izhajajo v Parizu. Ves svet in tudi švedski narod Is» prišel do spotnanja in moral priznati nesebično delo Movjetsk« unij« In nj«n« armade," Broufder iziviigan na dijaškem shodu Icambridge, Mass., 16 dec.— Kari Brosaler Je bil vsčkrst prekinjen in izžvlžgan. ko Je govoril pred dijaki Tehnološkega instituta In na|>adal Ur* narodov ter opravičeval rusko Invazijo Flnsk». Rekel J«, d« Je l.lgs ns-rodov v* t sla iz grobs, ds obsodi Kovjetako unijo In ssčn« sv«to vojno proti nji. Vojns proti Finski Jf bila potrebna. "k«r Finci niso hoteli dati sovjetski vladi gsrsncij glede tsščite Uningrs* PROSVETA PROSVETA TM BNLlGHTBNMBfT «L ASILO m LASTNINA SU»VgNS*B H, PODPOBNB JKDBÖTS ti mmá i iS Bit li Ir Mm SttMt M ri»«« (lavw Okieeei is.m m Mio. m.m m p* im*. ha« m mm MU i « la OBM »TJ« H MU MU, MT» » M Mai M UM SuUwtMM* rMi< tor Vk» OaltaS SUM* Ihmi u» CihB M M »ar CM«*** mM CImm «T JI B« foroljra huiMM MM HT f* CW Jthin M«w»oru Kok.*lal UpSut U mmsm m m *r*UJ* SafcaMal ihmtm «mmm («rtlaa. stati. Um. »ml B4.1 m pMIIJMdj» M v aJa»*j« U j» prllMIl poU«lM> _ Ad»rrU«la« rata» m nrwni-imNrtM M ««■■••! UU« m» m»IMM a*Mm «111 m» kt ntand Otka» umi. ms.. »hi m rsmiil iU4 kr iilf «lir—M mM *■■»«< PROSVETA UvMik A»».. TSST-M iS M KM BS B O» TMS FKI>B KATKI» Datum » «k Mm ju •• primer DtetmM Si. IMS), palm *sl«sa Im.«* M HM lo»u pM»i«>n>, U n O. t» • K ri»i 'latumom inUkl* M roAalna Pom *¥tU i» prsvotaM« M m *a MB IIa» M «Mri ► m Dve obliki davka Nekaj poročajo, da v prihodnjem zasedanju kongresa, ki se odpre 3. januarja, ne bo nobene večje izpremembe v federalnem davčnem zakonu. Predsednik Roosevelt je baje obljubil velikemu businessu, ds nadaljnjega davčnega bremena ne bo to pot in business naj se brž podviza s povečanjem ii) pomnožltvijo obratov. To je dobro za veliki business (velike privatne korporacije), če je to res, slaba se pa obeta za brezposelne reveže. Relifni budžet so Že letos precej stisnili, kar pomeni, da ima vlada premalo dohodkov. Ce bi zvišali dohodninski davek na Individualni in korporscijskl dobiček, bi bilo več dohodkov za prehrano brezposelnih revežev. Ce je torej vlada obljubila profitojemalcem, da zanje ne bo večjega davka v prihodnjem letu, ni s tem rečeno, da večjih davkov sploh ne bo. Rasumeti je treba, da v Ameriki sta dve vrsti davkov; prvič so javni davki In teh je dolga vrsta, drugič pa so privatni in indirektni davki, ki jih pobirajo profitojemalci od vseh onih, ki eksistirajo od mezd in plač. Sleherni dolar, ki gre za dividende, obresti ln rent, je indirektni davek, katerega plačujejo oni, kl ne prejemajo dividond, obresti in rentnine. To je davek, ki ga plačujejo oni milijoni Američanov, ki ne posedujejo kapitala—in plačujejo ga kot privilegij, da smejo delati in živeti od privatnega kapitala, kl je v rokah velike manjiine. Privatni kapital s svojimi privilegiji — kl diktira veliki veČini prebivalcev Amerike, kdaj lahko delajo in koliko smejo zaslužiti — je diametralno nasprotje politični demokraciji In civilni svobodi. Naloga ameriškega ljudstva je, da odpravi ekonomske privilegije pol milijona kapitalistov In businessmanov ter demokratlzi-ra ameriiko ekonomijo. Potem šel? bo v Ameriki popolna demokracija. Glasovi iz naselbin Pomanjkljiva demokracija Poudarili smo že večkrat, da sploina ln enaka volilna pravica le nI merilo za demokracijo. V praksi se ta pravica zelo rada zlorablja v interesu raznih privilegiranih manjftin in to se dogaja s reakcionarnimi volilnimi zakoni in volilnimi sistemi. Volilni sistemi v Združenih državah — vsaka država ima svojega in razlika je tudi v mestih — so večinoma ie zelo arhajski, zastareli, nepopolni in v mnogih primerih naravnost krivični. Volitve za predsednika republiko niso direktne in lahko se zgodi, da manipullra-na manjšina glasov Izvoli predsednika. Skoro povsod velja navadna večina glasov in ta večina je lahko tudi manipullrana, da je manjftina večina, dočim manjšinske stranke nikdar ne pridejo do zastopstva. New York, največje meato v Ameriki in drugo največje mesto na svetu, je v tem oziru izjema. Tam Imajo že nekaj let sistem proporč-' nega predstavništva. Ta volilni sistem je naj-demokratičnejši, ker daje tudi manjšinam pravico do zastopstva ln glasu v zbornici. Stranka ali lista, ki prejme sorazmerno največ glasov, dobi največ zastopnikov, ostale stranke ali liste pa dobe po toliko zastopnikov kolikor pro-porčno prejmejo glasov. Na primer pri zadnjih volitvah za mestho zbornico v New Yorku Je bilo po proporčnem sistemu izvoljenih 14 demokratov, dva repub-likancs. dva člana delavske stranke, dva fuzlo-niata in eden neodvisnik. Ce bi bili volili po prejšnjem starem sistemu navadne večine, bi bila demokratske Tsmmany Hall dobila vao zbornico v svoje roke. ker Je skoro iiovsod imela največ glasov. Res Je. da so po proporCnem sistemu šteli glaeove teden dni, in res je tudi. da opozicija ne bo dosti opravila, toda opozicija bo Imela besedo in lahko bo kritizirala večino in jI gledala na prate, kar tudi nekaj šteje; tamanitski demokratje v New Yorku ne bodo več mogli uganjati takšne korupcije In škandalov kot so jih bili vajeni pred leti. Proporčni volilni sistem je najboljši v po-liUtni demokraciji in šeleti bi bilo, da se U volilni sistem rasširi tudi ns Chicago in drugs velika mesu v Ameriki, kl ga še nimajo. Važno pri tem sistemu Je to, da nI izgubljen noben gias, ki je pravilno oddan; glasovi, katerih Je premalo sa enega zastopnika, se pripišejo drugemu kandidatu. Naloge leta 1'JtO Aubum. IIL—Naše druitvo 836 SNPJ bo na Silvestrov večer imelo veselico v Ulaskijevi dvorani, na katero ste vebljeni v»i. Kakšnih govornikov ne bomo imeli, vsakemu pa bo dana prilika, da se bo lahko izrazil v I dobrobit društva 336. 1 Ce bi bH jaz govornik, bi vam povedal sledeče: Leta 1940 naj bo cilj vseh a-merlških delavcev tesnejša kooperacija. Posebno pa je dolžnost nas Slovencev prvič, da združimo vse slovenske podporne organizacije, ki smo Jih zgradili v zadnjih 60 letih.. Drugič je naša resna dolžnost, da delujemo za združenje CIO in ADF. Brez tega združenja ne bo solidarnosti, ne sloge, š« manj pa uspeha na strani nas mezdnih delavcev. Tako pocepljeni kot smo danes, smo dobrodošli le našim izkoriščevalcem. In to lahko in tudi prav gotovo občuti vsak zaveden delavec, posebno pa še mi illinoiski premogarjl. Ta naloga mora biti rešena, in sicer čim preje tem bolje. In rešH je ne bo nihče drugi kot mi delavci sami. Torej naprej za združenje! Leta 1940 »o tudi splošne volitve. Kaj in kako bomo mi de-lavci in farmarji volili, ker nismo organizirani v lastni politični stranki? Ali bomo za eietem, ki je vladal od 1920 do 1962, ki ifca Je vse pognal na oewto e praznimi želodci, poleg toga pa trdil, da ameriški delavci nočemo miloščine? Ne, teh naših izkoriščevalcev ne bomo voltti! Ali bomo sa one, za katere ne glasuje niti ?den odstotek ameriškega ljudstva? Tu ne vidim uspeha. Kaj nam torej preostajs, da bi bil vsaj 'delni uspeh za naš sloj in pokret? Delavci vse vzdržujemo, za lastno politično stranko ee pa malo aH nič ne zanimamo. In to je vzrok, da smo tepeni kadarkoli se naši sovražniki zmitlijo. Kolikor je upanja, je v novodeal-ski stranki ,pod vodstvom predsednika Rooeevelta Tn njegove administracije. Ce hočemo biti iskreni, moramo priznati, da emo ameriški delavci veliko pridobili pod Rooseveltom. Leta 1982 je bil naš položaj podoben jsdrnlci na visokem morju brest vsakega pogona. Sedanji delavski zaščitni zakoni niso popolni, ampak Če Roosevelt kandidira za tretji termin, je naša dolžnost, da zopet »tojimo stoodstotno zanj, ker je pokazal v zadnjih sedmih letih, da je tudi on z nami. Prav tako moramo biti tudi ts vse one newdeaJerje, kl ao v resnici podpirali razne Roose-veltove reforme ln zaščito delavskega »loja. Prosveta je drsgocen list za nas Slovence. Kot tak, bi moral prlobčevatl utvari za splošno korist in pouk pa opustiti stvari, ki nimajo nobene informativne vsebine sa širšo javnost, kot ho klobasa rije in okuana jedila, o katerih nekateri pišejo že leta in leta, pa zmeraj ponavljajo eno In isto, (n to še prav po diktatorsko. Zelo je priporočljivo, da uredništvo omeji take dopise in porabi prostor aa stvari, ki so gospodarskega in gospodinjskega značaja; nadalje o zakonih, zveznih in posameznih držav, na primer kdo, kdaj in koliko je upravičen do socialnega zavarovanja. J.respoeeln ost nega in atarostnega in druge podpore. Zopet važno je. da bi I>roaveta prinašala Rooseveltove govore in horfom dala lepo božično darilo, moji ženi pa veliko meSeno klobaso, katero sva potem doma skupno zaVžila za kosilo. Po kosilu sem poslal naročnino na u-pravništvo, ker nas vera uči: dajte Bogu, kar je božjega in upravniitvu, kar je upravniške-ga. razna priporočila kongreau. To j>0 je menda pripomoglo, da mi so važni govori, kaiterih pa v je eisnstvo našega društva dalo Prosveti še nismo čitall v (*loti. zaUpnico na letni *eji ¿e za 1940, Upam, da me razumete. Upam in želim, da gre s starim letom v kraj vse demagt*-tvo, sebičnost in sovraštvo, da pozdravimo novo leto v znaku bratstva in delavske zavesti za skupno delo na vseh potih, ki vodijo v združenje. (O veselici v tedniku.—Ured.) John Homez, 335. Poročilo zastopnika Sharon, Pa.-^Zadnjič sem poročal yl Cheswicka, kako aem se imel na jesenskih počitnicah pri gospe Klemenčič in gospe Grum. Zadnjo sem videl samo prvi dan, ko mi je pomagala sgttiratl za Prosvete, za kar ji lepa hvala. Ko pa jo obifrčem drugi dan, je ni bilo doma, da bi podpisala dekret. Ce bo Peter kaj kritiziral, ne bo moja krivda. V večji nevamo®ti pa je bila gospa Klemenčič, ker po gosti vedno prihajali in odhajali. Toda taka Žena kot je ona, se ne da hitro odpeljati kakor bi kdo mislil. Ko je Tone odšel nad srnjake, je gospa Klemenčič že imela delavce pripravljene, da so prenovili vse gpalne sobe v hotelu. Ko se bo Tone vrnH, ne bo spoznal, katera je njegova, ker bodo vse sobe imele umivalnike in druge ugodnosti. Tone se bo sam prepričal, da njegova žena ni imela časa misliti na beg, ker je bila preveč zaposlena. Zalo sem bil tudi jaz prost skrbi, da sem se lahko udeležil klulbove veselice v Harwicku 2. decembra v Unijski dvorani. Te veselice sem se udeležil kot podporni član. Prve vstopnice smo kupili John Drap, Andy Horvatin in podpisani, vsi taki, ki radi praznimo čaše. No, začetek je bil dober, konec pa še boljši. Tam sem se sešel z mnogimi prijatelji obojega »pola. Družba je bila tako vesela, da jim je vsega zmanjkalo, kar so pripravili in mislim, da so napravili dobro. Se par takih veselic in prihodnjo pomlad bodo lahko pričeli graditi slovenski dorrtf ki bo ponos vsej naselbini. V plesno dvorano sem le enkrat pokukal z Andy-jem Horvatom, katerega je takoj pograbila brhka punca, da nI kakor tudi vsem odbornikom. O-stalo je vse pri starem, kar je dokaz, da vlada lepa sloga med nsmi. Včasih «e res kaj »poreče-mo, teda ko pridemo v Slovenski dom, vse poglihamo. Jožeta včasih vprašamo, če bo dal kaj "na puf', ampak ga ne moremo omajati. Vedno je isti odgovor: danes za denar, jutri zastonj. Ker pa imamo pri sebi vedno društvenega blagajnika Antona Valen-tiričiča, nas on reši iz zadrege, da nas Jože ne zarubi. Včasih »e pa tudi nabere toliko zunanjega občinstva, da se ga stari Tone toliko naleze, da ga mora kdo domov peljati. Tako ee mi je zgodilo 10. dec. Sedel eem v družbi društvenih odbornikov. Seveda nismo klicali Jožeta, naj nam da na puf, ker »mo vsi imeli igroš in se veselo pogovarjali. Naenkrat pristopi k meni Valentiniič ml., ki pravi, da me hoče nekdo spoznati. Bil je AnitOn Gorenc Iz Warrena, O., brat Majka Gorenca, moža mrs* Gorenc. Ko sva se spoznala in pogovorila, ml naroči vieko, pivo in najboljšo cigaro. Tako sem bil lepo »prejet od meni prej nepoznane osebe. Pred odhodom mi je naročil, naj št pišem za dolge zimske večere. Obljubil sem mu in se poslovil od vesele družbe. Šli smo vsak na svoj dom. Pri tej priliki sem dobil tudi nekaj naročnin. Hvala vsem skupaj za v»e.—Vesele božične praznike in zdravo novo leto vsem »k upa j. Anton Zidanšek, zastopnik. O obisku v Chicagu in Waake ganu 1 Ely, Minn.—Upam, da bom dobila malo prostora v naši priljubljeni ProsvOti. Sicer nisem nobena dopisovalka, ker raje berem ko pišem, vendar bi rada nekoliko opisala moje potovanje v Chicago in Waukegan. Dne 13. nov. avS se podali na pot jaz in vnukinja DolfI Jenko. Bil je krasen nedeljski dan, ko »mo »e pripravljale na odhod, pravo indijansko poletje. Moje hčere so naju peljale z avtom v Duluth, od tam pa sva šli z vlakom. Prav prijazno se je voziti v jeeenl, ker ni vroče, vsi polj-imel časa, da bi snel površnik in gki pridelki pospravljeni, priroda klobuk odložil. No, je še bolje, pa se pripravlja na zimski poči-da ne; če bi ga bil, bi ga bil mor- tek. da zgubil kakor sem jaz svojega. V Chicago sva dospeli drugi V nedeljo po kosilu m« j« v Har- dan in bili prav prijetno spre-wick pcfljala gospa Kjtemenčičl, jeti od Vidrovih. Jaz »em kar toda klobuka ni bilo v dvorani, tam ostala, moja vnukinja pa je No, zvečer miga je prinesel John šla k svoji prijateljici. Mrs. Vi-Drap, ker sem ga pozabil v nje- der ln njen mož sta imela dosti govi kari. sitnosti in dela z menoj, ker «em Bilo je ravno prav, ker drugI hotela vse videti h» povsod biti. dan je pričela pihati burja, jaz Pa kaj hočete, saj veste, kakšne pa nisem zaslužil še niti za vos- smo ženske. Star pregovor prane stroške. Spomnil sem se, da. vi, da ženska povsod vtika svoj je v Coverdalu potekla narečni- nos, kjer ga treba nI. Ampak jaz na Antonu Cipčiču. On je pred- mislim, da včasih je zdravo. Kaj sodnik federacije SNPJ in zelo bi bilo z nami, če bi vedno Če-priljubljen med tamošnjimi ro- pele doma? Nikdar bi nič ne vi- jaki, ker jih zalaga s pivom. Ponovil ml je Prosveto za vse leto, me potretal s pivom ln marsikaj sva se pogovorila. Nato sem obleka* še Adrtfa Tomšiča, ki mi je tudi ponovil naročnino in me potretal s kalifornijcem. Odšel sem naprej, misleC, da si bo dele in se tudi ni£ ne naučile, tako pa: več vidiš, več znaš In več veljaš. Mrs. Vider mi je razkazata mesto in razne znamenitosti. Sle smo v Art Institute, v katerem je bila slučajno razstava italijanskih slik, ki »o dospele treba poiskati prenočišče. K sre- iz svetovne razstave v Califor-či aem naletel na prijatelja An- nI Ji in katerih vrednost se ceni tona Knausa, ki je šel v Pitts-' na $160,000,000. Obiskala sem burgh na sejo. Peljal me je breg- tudi Ficldov muzej naravne zgo-plsčno na Unionsko postajo, od dovine. Rila sem tudi v Brook-tam |>a sem vzel poulično do 64 field Zoou in gledališču Chicago. Butler st. Prenočil sem pri mrs. I Prisostvovala sem seji društva Smrekarjevi, ki mi je pred od- Nade 102 SNPJ. Bila sem lepo Pogled m pristanišče v San FrancUca. kjer zaradi stavke mornarskih unij, in serh videla, da imajo vodnice ter lepo napredujejo. Le tako naprej! Po seji so imele malo zabave in nekaj prigrfcka ter pijače, "potem smo se na zadovoljne razšle. Lepa hvala vsem sestram, ki ete me tako ppstregle. Sla sem v Waukegan na obisk moje sestre Johane, dveh bratov in njih družin. Bila sem prav prijazno sprejeta. Povabili so me tudi na igro, katero je tam priredil dramski odsek bos. kluba 1 v SNf> rta 19. nov. Igrtt SO je imenovala "Cenitev".. Bila je v dobrih rokah in je bilo smeha na kode. Mislim, da je bilo občinstvo zadovoljno. Med igro je imel kratek pa jedrnat govor Charles Pogorelec. Obiskala sem hčere moje umrle sestrične, katere »em zdaj prvič videla. Njih imena pa sem pozabila- -oprostite!—za pomnila sem si le eno, Rose Smith. Vsem trem lepa hvala za prijazen »prejem. Ce pridete na Biy, bom vrnila, kar bo v moji moči. Moja eestra in njen mož sta me povabila na cerkveni karneval in prav imenitno »mo se zabavali. Vsem skupaj lepa hvala za postrežbo in naklonjenost. V nedeljo, 26. nov., pa sem »e udeležila koncerta Save, ki ludi spada pod »oc. klub 1 v Ohicagu. Vam povem, da »em kar gledala. Oh, ali je bilo lepo petje. Kaj takega .bi rada vsak dan slikala. Dirigiral je mr. Jacob Muha, pianistka je bila mrs. Muha, režiser pa Andrew Miško. Po koncertu je bila zabava in ples za »tare in mlade, in res je bilo obojih, da »e je kar trlo in prav Hišno je bilo. Bila sem tudi v Slovenskem delavskem centru, kakor tudi v glavnem uradu SNPJ. Ti uradi so biii pred par leti predelani in eno nadstropje dozidano. V spremstvu mrs. Vider aem obiskala nekdanjo elyjško prijateljico mrs. Cherček. Re» je bila dolga vožnja do nje, toda ko »va tja prišli, sem bila prav vesela, da sem jo dobila v takih okolšči nah. Prav fajn ji gre in ima lepo stanovanje. Obiskale »mo tu di mrs. Omahen. Obema hvala za postrežbo m pozdrave Elyjca nom. Sem v»e oddala iri jih tudi vam vračam od vseh. Obiskali sva .tudi Cehovo Lojzko, ki je tudi Ljubljančanka. K Fr. Zai-tsovim pa sem bila povabljena na dinner. Lepa hvala obema! Prav izvrsten obed je bil, Angeline! Prišla sem v dotiko tudi nekim drugim Zajcem, ki je pred 20 leti delal na Elyju pod nttjiih možem—'krstno ime sem pozabila—oprostite! Neki večer sva šli na kegljišče, ker mr». Vider ve, da tudi jaz rada kegljam; sicer »em začela pozno v življenju, ampak človek »e zmeraj uči. Tam imajo veliko kegljišče. Tisti večer smo opazovali Cehinje, v sredo zvečer je bilo pa za Slovence, pa sva šli z mrs. Vider keglat. Ona jih dobro podira, ali kaj hočem jaz. ker sem Že precej v letih. Ko »em »e pripravljala, da kroglo vržem, mi reče neko dekle: "Mati, le počasi." Re» »em vrgla počasi in krogla je šla v — graben. Ampak mene vseeno veseli, Čeprav gre v grSben. Tudi tukaj na Elyju imamo zadnjih par let kegljišče in jih grem včasih v graben metat. Bile smo v trgovini Stoop & Shoop, kjer imajo vsakovrstno blago od "soup do nuts." Prav tako tudi v veletrgovini Marshal Field, kjer je že bilo vse razstavljeno za božič, tudi Miklavža so imeli in pevce, ki so prepevali božične ali "Christmas Carols". Igrače so tako lepe, da bi jih človek kar gledal, božično blago vse razstavljeno in razsvetljeno. Ce je kaj v žepu, je "Merry Xmas", če ni, je pa bolj slab. Najbolj oe mi je dopadlo po čikašklh prodajalnah, kjer nI vie zmešano—grocer i j a, meso, zelenjava, sadje, obleka, čevlji Itd. Tukaj pri nar se lahko dobi še vse v eni prodajalni, ali v Chi-cagu dobiš samo obleko, samo klobuke, samo čevlje itd., nič Žajfe ali kofeta zraven. Bile smo tudi pri bhariesu Po-goreku. Lepa hvala obema. Prav tako tudi pri mrs. Sifrer, katere pa ni bilo doma. Se(Uj pa tudi hvala moji sestri in družini, ki ao me peljali V Chicago. Tebi. Frances, pa najlepša hvala, ker si imela največ dela s menoj. Vse delo si pustila in šla z menoj, povsod si me vo-dila. ker si mislila, da me boš razveselila. In res si me zelo razveselila, ne bom te nikoli poza-bila. pridi na Ely in ti !>om (Halj« as I. strani.) PONDELJBK, 18. DErpypttB Mleko v kozmetiki Najmodernejša nega kože se vrši z m.1 nimi, domačimi pripomočki. Mlečne dU l na pr,mer doslej upoštevali v Mleko so še do nedavna smatrali za «L S prebavljivo hrano, kar pa v resnicUe držil kateri »o z mlekom obteževall želodec tak, I go, da »e jim je mleko popolnoma upr^ J ko redi, a ne toliko kakor ljudje običajno! V kozmetične »vrhe je treba uporabljati! mo »veže neprekuhano mleko. KepreCI mleko odlično učinkuje v tehle primerih* M preveč suhi koži, proti preveč mastni koži 1 ti gubam in proti vnetju kože zaradi predJl trajnega bivanja na soncu. ^^ Poskuate nekateré mlečne recepte Gre nI reč za Poceni in preizkušena lepotilna sn i J ki jih kaj lahko in z malenkostnim trudom 1 pravite doma. Ta sredstva namreč danj veliki meri uporabljajo tudi v velikih koz9 salonih, saj »e kozmetika vse bolj nagiba k I ravnim pripomočkom. I Ce imate suhe kožo, potlej zmešajte pl drobno zmlete mandlje s toplim, a ne prel hanim mlekom in mešajte toliko časa da ■ stane lepljiva »nov. Potlej si lice umijtJ mandljevim mlekom ali kakšno mastno |l mo. Sele potlej na debelo namažite to mal Ijevo kašo na lice in ležite za četrt do pol J Po tem času masko zmijte najprej z mlekl šele potlej pa s hladno vodo in se namazi« dnevno kremo iz mandljevega mleka. 1 Ce je pa koža pretirano mastna, potlej h J no mleko zmešajte z nekaj drobci kvasa fl potlej kožo očistite in »e okrog oči namaži J oljem proti gubam — to je lahko tudi dol krema — potlej »e pa namažite z zmeRjol masko. Ta maska se suši na licu od pol do I ure. Dobro jo izmijte, najprej z mlekom, I to še s hladno vodo. Na koncu rahla ma.safl konci prstov s pomočjo hormonske ali vi minske kreme zelo dobro de. Dobro učinki tudi maska iz kislega mleka ali sladke smetJ pomešane z medom. S to masko na obrazil treba nekaj časa počivati. Naposled jo iztl te s toplo, potlej še s hladno vodo. 1 Pazite pa na to, da bo maska pokrila ti vrat, kajti vrat je prav tako važen ko obl Ce imate prav mastno kožo, potlej v zmel mleka in meda dodajte nekoliko kaolina, kil dobite v drogeriji. V tem primeru pa mal ne smete imeti riS obrazu dalj ko 8 do 5 miJ Jasno je, da ti prlpotaočkl ne pomagajo pil temveč jih je treba večkrat ponoviti. Zato j gre ta poceni in naravna kozmetična sredsl podcenjevati, kajti pogosto zaležejo več kol tako dobre in drage kreme. I 1 ■ i I },. ■ I Različnost sile hormonov I Profesor harváMske univerze dr. Hoskl specialist za živce in žleze, je ugotovil, dal učinkovitost hormonov lahko pokaže na J manj 14 milijonov načinov. Izločovine žlej notranjo sekrecijo vplivajo na rast telesa, ii nost in sploh vse manifestacije človekovega i Ijenja. Vsak človek ima 13 takih žlez: pril sek in jabolčnico možganov, ščitno žlezo in J njej štiri na vratu, prsno žlezo (vsaj v mlal sti), dve nadledvični žlezi, trebušno žlezo, vj nično žlezo in dve »polni. Vsak hormon ii čujejo lahko v normalni, podnormalni in nš normalni količini. Tako obstajajo za vsak hI mon tri možnosti. I Za hormone in posamezne žleze je znafcill da delujejo zase ali vzajemno ali pa druga fl treh trikrat toliko itd., kar da pri vseh sk ii nič manj kakor 14,348,907 načinov. Ker I izloča vsaka žleza po več hormonov, je dej« »ko to število še dosti večje. Tako je na I znano o možganski hipoflz» (privesku), da I naravnost tovarna hormonov. Temperatura in umrljivost * Budimpeštanski zdravnik dr. Belak je ta| kajšnjemu zdravniškemu društvu porotaj svojih izsledkih, ko je primerjal budirrtW ske statistike o umrljivosti iz zadnjih seoni let s temperaturnimi krivuljami vremen«« Dosta i i Kakor že razni raziskovalci pred njimj ugotovil na 115,000 primerih smrti, da g J vulja umrljivosti sporedno s temperaturnos. vuljo, samo da znaša časovna razlika najn« pet dni. Ko se dviga temperaturna kr.^J narase tudi umrljivost, na isti nsčin w »J Ija umrljivosti niža, kakor temperatura V nekem navideznem nasprotju « tem je i čana umrljivost v zimskih mesecih, ia v* i pojavi šele dva do tri mesece po «pMn^J «enakem padcu temperature. Dr. n ga to s tem, da povečuje poletns hranar it. večjo množino vitaminov odpornoat zoper m 1 Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 18. decembra l?»>Hj Domate vesti. Ek^katlT.JRZje^ la osem javnib shodov po glavnih £ ^ naselbinah d«< Periču in Svetku. dsie zastopnikoma iz starega kraja Delavske vesti. Rudarji so spet pow delu v rovih mehkega premoga Iz inozemstva. V Nemčiji ¡enu ^' boljševiška agitacija za novo revoiucu Sovjetska Hneija. Svedi pHUsks^ ^ glijo za mir z Rusijo Mj*'«" -bližajo lrkutsjtu v Sibirij». - R O S V E T A ovice Istarega jnijc j bo siromak ifii itniki usnjarn ao nalovili "Tm vlado, v katerem jo Luk» na težke posledice veli¿voza živine v inoaem- in razhajanje slinavke, ki a živino, vsled česar ra-^ne koži in usnju. Koža uZgte ki je »tala avgusta Tjodinllzakg, stane da-in 17 do din 22, predelano Kij je stalo tako usnje v ¡Tu din 33 do din 36 piue ^t. Skupni davek, danes ,je po din 56 do 66 «a kg. koža se je plačevala v po din 16 do din 18 za (delano usnje pa po din 11 ■13 plus skupni davek, za bfcj pa stane surova koža 34 kg, izdelana pa 22 za fus. Kemi-se podražile za 50 do iittlotkov, ekstrakti pa za ,100 odstotkov. Moški čev-io stali v avgustu din 135 165, se bodo v kratkem |i po din 225 do din 250. ItU za uboj v Podlehnlku |*anje pokuaja, 3. sodeloval pri mezdnih akcijah v okviru zakon-skih določb ¡n ustvarjal čim tesnejše stike med rudarji in Da» 1 « lavsko zbornico. | Po temeljiti proučitvi položa- J\l {JL IY1 r*}n raInH>r' v katerih * naha- ^ rudarji, je sprejel odsek so-, * , . u glasno sledeče zaključke- 1 Za- deloma z odkopnimi kladivi. Po- radi ugotovljenega Lasta dra goiusko sredstvo je stisnjeni ginje pri ŽMlihi M rJ l Jhc Light That Must Not Fail uporov okrožnega sodišča iriboru so prignali na za-klop 22 letnega posestnika Alberta Predikako ia pri Podlehniku, ki ga je m tožilstvo obtožilo zaradi Jožefa lica letos zadnje julija v Gorci. [or vedo povedati priče, je ib med Albertom Predika-n ostalimi fanti iz Goree ) precej napeto razmerje, «o se fantje stalno norče-it Predi kake, ki je bil ne-¡o duševno zaostal. Zaradi je Predikaka ž i ved v stal-prepričanju, da ga bodo tj« pretepli. Vse to ozadje je rak> vsaj posredno tudi na boj. K 24. julija je šel Predika proti Igličevi hiši, da bi vpra- zrak. Za pogon služi falska elektrika. Za rezervo pa ima rudnik nudi lastno lokomobilo z 80 do 120 konjskimi silami. Za črpanje vode služijo 1000-litrske črpalke. Jame se zračijo umetno z venti-atorjem. Premog se na delovi-šču po drčah spusti na izvozni horizont, tam se natovori v vozičke, vozači ga pa odpeljejo na slepi jašek, z dvigalom se pa dvigne na separacijo. Zunanji obrat ima suho separacijo, kjer se premog )izbira. Premogovnik ima mehanične delavnice, tesamice in mizarni-ce. Na obratu so tudi potrebne pisarne. Urejena je tudi lastna sanitetna postaja za prvo pomoč pri nezgodah. Za umetno dihanje so pripravljeni tudi Dro-gerjevi aparati. Deponijeki prostori lahko sprejmejo 20 vagonov premoga. 'Rudnik zaposluje 225 delavcev, od teh je 150 rudarjev, drugi so pomočniki, vozači, profe-sioniati in zunanji delavci. Ženske so zaposlene kot zbiralke na aeparaciji. Delavstvo je po veliki večini iz celjske okolice, neposredno iz okoliša rudnika. Rudnik je danes tako za|x>sJen, da komaj zmaiguje naročila.—M. Oetina. bil Ogenj uničil domačijo SV. Jurij ob Sčavnici, 16. nov. 4>ne 16. nov. zjutraj je nastal vasi Jamna—-Sv. Jurij ob Sčavnici iz do sedaj še nejasnih vzrokov požar pri posestnici Ani Krambergerjevi. Zgorelo je 50 m dolgo gospodarsko in stanovanjsko poslopje, perutnina, seno, slama, listje, nekaj zrnja m skoraj vsa moka, ki jo je pred dnevi pripeljal od mlina domači sin. V kolikor so spodnji deli stavbe ostali, so zelo poškodovani in zahtevajo temeljitega popravila. Požrtvovalnosti domačih gasilcev, posebno Domanjka Rudija, KoroŠaka Lovra, Prelaga Joška m tudi drugih, se je zahvaliti, da je bila rešena živina in da požar ni uničil vsega. Pretila je nevarnost, da se ogenj razširi tudi na poslopje soseda, kar pa se je posrečHo z briagal-namf preprečiti. Pri požaru so sodelovala gasilska društva Sv. Jurij ob Sčavnici, Okoslavci in Bolehnedci, zadnja s svojo motorno brizgal no. Skoda znaša najmanj 60 tisoč din, posestnica pa je zavarovana le za nekaj nad 10,000 din pri Zedimjeni zavarovalnici. Posestnico je požarna nesreča v tem času občutno pri zadela in v upanju na pomoč dobrih sosedov in vseh prebivalcev kraja, kr gotovo ne ¡bo izostala, ker dobrosrčnost teh krajev je znana, bo skušala poslopji agra-dfti in popraviti. Sumi se, da je bil ogenj zlonamerno podtak njen. , Borba rudarjev proti draginji Dne 9. novembra je zasedal v Delavski abornici v Ljubljani ru darski odsek, ki si je nadel na-ogo, da bo: 1. proučeval in razpravljal o vseh osnutkih zakonov, uredb in pravilnikov, ki se tičejo rudarjev, 2. zbiral podatke o položaju rudarjev in sestavljal iniciativne predloge za zbolj Ifinje pri živilih za 10% naj se takoj ukrene potrebno, da se sedanje mezde zvišajo za procent porasta draginje, za bodoče pa s posebnim sporazumom, veljavnim za vse rudnike v Sloveniji, zagarantira avtomatična prilagoditev mezd draginjskim spremembam. 2. V okviru gornjem zaključka naj se izvrši akcija za zvišanje mezd pri Trboveljski premogokopni družbi na podlagi sedanje kolektivne pogodbe, pri ministrstvu za šume in rudnike pa akcija, da se mezde in akordi odgovarjajoče zvišajo brez predhodne odpovedi delovne pogodbe, 3. Z vsemi močmi naj se dela na spopolnitvi in spremembi socialne zakonodaje, da se ukinejo vsa poslabšanja, prizadeta rudarjem z novimi pravili o bra-tovskih skladnicah in ostalimi uredbami in pravilniki. Brezi>o-gojno se mora rudarjem zagw-rantirati uživanje vseh ugodnosti, ki jih predvideva sjvlošna socialna zakonodaja, aa ^sf^l^lav-stvo, poleg tega pa je treba rudarjem priznati z ozirom na vrsto njih zaposlitve še posebne pravice. 4. Plačani dopusti, ki so že uvedeni v državnih rudnikih, ae morajo razširiti tudi na privatne rudnike. 5. Zasigurati m spopolniti se mora reciprociteta med rudarskimi in ostalimi zavarovanji ne samo v mejah države. marveč tudi mednarodno, da ostanejo obvarovane pravice ne ozirajo se na kraj zaposlitve. 6. Posebno pažnjo naj se posve ča bratovskim skladnicam z ozirom na centralno urejen sanacijski fond in dejstvo, da je števi-o rudnikov v Sloveniji največje er presega že 50% si a leta aktivnih rudar jev, da ne bi bi M pri eventualni likvidaciji centralizi ranih fondov oškodovani. ¿e lahko pride prihodnji dan Na poti je srečal Jožefa in njegovo sestro Ano, ki k vračala z dela. Fanta sta j sporekla in Predikaka »veduje, da je zagledal v II-roki nekaj svetlega. V atra-> skočil v bližnjo gorico, iz-I kol in z njim nekajkrat nI po glavi lica,* da ibi se ga iil. Ilec je nato zaradi otrp-ija možganov umrl. kdikaka je bil obsojen na 3 togega zapora in na -izgu-bitnih pravic za dobo treh "črnega diamanta" M okolici J V predvojnih letih je druž-"Bohemia" kopala premog »v »vniku pri Celju. Takratni **ovnik se je nahajal v bli-lustilne Krašovec. Premog izvrstne kakovosti in so domala z njim zalaigali ce-*to Celje in bližrtji celjski ■ V takratne rove pa je ¡■oda in so kopanje premo-Mako pred vojno opustili. Vojni iH>izkusi kopanja J° 0(1 Prejšnjega rova na-JJli, unpeha pa ni bilo, "ker vedno premalo denarja Jpolago, dokler se ni nova \Z "Bohemia" lotiia dela z ptenzhnostjo. Za razisko-[ w * mnogo investiralo, * ni končno pokazal u-™a leta je bila stvsr kri-' n-mog je bil slab. Cim r* P» «e je kopalo, tem bolj-»« premog. Kvalitete pre- * 7* se zelo hitro razvija, If* «re stvar svojo pot. ■"«haja sloj v večji globi-r K napravil upadnik (po-IV- Marijin u-F- Ze«o se je odkopavati inIT0;^i«&Wijuoeje r upadnik s slepim * Hudnik je danes odprt T"»*™ in k lepim jaškom. ^ "dkopava na drugam ^.daheosigursjoševeč- J n< i-r-mota. Pred pol * pr* ek> t delom novega k Jll.. veii<> giobino, ne-^ 170 m. Jama je raz- ■oh * 7j,P*dm> in vsbodno ------ ,Mki>peva »e deloma ročno, aje sUvkovne straže. Pikctl nosijo Delavska zbornica je pristopi a k takojšnjemu izvajanju teh zaključkov in je ^klicala za i»one deljek dne 20. nov. 1930 v Ljubljano konferenco predstavnikov rudarskih strokovnih organizacij, druge skupine rudarske za druge in ¿članov rudarskega Od seka, na kateri se bo razpravljalo o ukrepih za prilagoditev mezd porastu draginje. Delavci zahtevajo Dne 19. nov. je bil v Ljubljani občni abor Delavske zbor niče, na katerega so prihiteli delegati iz vseh krajev Slovenije. Iz poročil posnemamo, da se je število zavarovancev pri OUZI) zmanjšalo v enem mesecu za 10,000. Sporedno s padanjem Števila zavarovancev se je zniževala tudi delavska mezda. V primeri z lanskim septembrom je povprečna zavarovana meoula za 0.40 din nižja. Ker so se cene življenjskim potrebščinam dvig nile, zahteva delavstvo tudi zvl sanje mezd. V ta namen se Ik> .pri Delavski zbornici pričela a k cija, ki bo zagotovila delavstvu življenjski obstoj. Soliden trgovec Sodnik: "Ali ste pripravljeni vzeti psovko nazaj?" "Kot trgovec ne jemljem ni-koH nič nazaj. Izjemoma zamenjam za drugo." Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« a t. •trartt.) vrnila, kar bo v moji moči. Sicer ti tukaj ne morem nič novega po-kazat, ker bi vae sama našla z zavesanimi očmi, pa vseeno bi me veselilo, ds prideš. Vsem Ci-kažanom in VVaukegančanom hvala sa vse, kar ste zame storili. Frances Seliškar. | )k>v i dat 1. prav tako tudi seitra njenega moža. Vse zaman. France je odiel s svojim regimentom v Galicijo. Potem ni bilo eno leto glasu od Franceta. Na ruski fronti je bil ranjeu in ujet pri prvi ofenzivi. Potem Je pisal ii Moskve, ds je živ In sdrav. Sest mesecev posne-je je pisal njegov tovariš, da ga je atroj zmečkal, ko ao mlatili pšenico. Angela Bon. Japonci se ne sramujejo nagote |l)u mi belci raziimemo, zakaj Japonci na carinah javno slačijo ženske in jih preiščejo, pred vsemi ljudmi in pred vojaki in da ruzumemo, kako se morejo prefinjeni otočani pregrešiti čez l>rirojeno sramežljivost, je treba samo izgledati v njihovo vsak danje življenje In v njihove o-iičaje. Neka Evropka, ki je živela leto dni v hiši nekega u|K>kojene-ga' japonskega admirala, popisu je japonske običaje, ki bodo vr gle čisto drugačno luč na spoznavanje Daljnega ¡vzhoda. "2ivela sem v hUj staregu ad jblečeni v telovadne obleke In so I se vadili, lepega dne sem prišla v telo-Ivadnico poprej kakor običajno. obleki sa jiu Jit- Pot iivljenja lat robe. Pa.~Za svoje Življenje sem morala delati v. rani mladosti,1 ko sem bila še bosa. Ko ml je bilo 12 let, sem morala opravljati vsako delo na kmotth. Imela sem prijateljico, ki je slušlla in so jo potem vseli sem. Rila je dobra delavka. Karolinca je bila dekle veselega značaja. Ko je sohnee vzhajalo, je veaelo liela "Moj France," ko je sahaja-Io, je pela "Moj Riko". In tako so bile kratke ure s njo. Toda Karolina je ljubila samo svojega Franceta. Ko je prišla pomlad, js šla domov In se poročita njim. Prišlo je poletje in s njim svetovna vojna. Ravno na dan mo-bUiaacija ije porod*e hčerko. Kakšno veselje Je Imela mati, kaj je občutil njen France, ko Napad na ogrške strainikm ob ruški maji Budimpešta, Ogrska, 16. dec. Uradna časopisna agentura poroča, da je oborožena skupina tolovajev napadla ogrske stražnike pri ToronyaJu ob meji in potem pobegnila na poljsko ozemlje, katerega Je zasedla Rusija. Noben ogrski stražnik nI bil ranjen v spopadu. Ratifikacija ruško• ' ntmikm pogodba Herlin, 16. dec.—Zunanji minister Juachim von Ribbcntro)) in aovjetaki i>oslanik Aleksander Skvarcev sta ratificirala pogodbo glede ureditve meje med Nemčijo In Rusijo v podjarmijo-nI Poljaki, ki Je bila zbrisana z zemljevida. S' jlTprlM »ÄrÄ I £ rf"*», W» »"¡? . . du bi skupaj trenirala. Pristala sem. Ta Človek me je pa takoj razočaral, ker Je kar pred menoj mora v Trst po blago in da vrne drugi večer. Ko ga tudi drugi večer ni bilo, eo ji nava začel nladi tih iačel h krati pa hi- W " J' tel pripovedovati, kako srečen je, pa povedali resnico ■ 1 Sttrl ure po porodu se Je uboga mlada šena dvignila a postelje In šla v Trst. A 97. regiment je odšel is Trsta še sjutraj ob 8., hvoJoI predno smo prlMl na postajo. Kako Je ta lanska upUa In kri čala od velike bolesti, nI mogoče da bo smel trenirati s evropsko tovarišico. Suknjič, telovnik, srajca, kravata, ne je na lepem ležalo pred menoj. Japonec se je pa prav počasi oblačil v ■ telovadno obleko. Posne je sem is vedela, da moj japonski tovariš ni bH ne nema* ren ne hudoben, temveč kratko in malo nI posnel evropskih običajev. OdkrMa sem tudi, da se Je Dva čatka vojaška Častnika aretirana Praga. flfl. dec.^-Polkovnlk Kropaček In poročnik Uousca, bivša Člana češkega armadnega štaba, sta bila aretirana. NacIJ-ske oblasti niso pojasnilo viro-ka uretaclje. Naročite Mladinski list, boljši «eeešnlk aa llaol naj. niirala, hkrati sem |>u študirala E4,rHdl mene vsa šola preselila v jiu jitsu in druge običaje jupon-skega naroda. park, kjer se Je slačila, nameato V telovadnici, ker me niso hoteli Nekoliko incidentov iz prvih I spraviti v zadrego. VeČina Jih dni mojega bivanja na Japon- je namreč poznala evropske obi-skem, bo vsaj nekoliko osvetli- čaje. Ker ntiaem Ihotela motiti lo vprašanje rarinake kontrole v svojih japonskih tovarišev, sem Tientsinu, ki so se, zaradi nje v Evropi tako razburjali. jih prosila, naj se nikar ne vane-! mirjsjo zaradi mene in potlsj V zasebnih hišah nudomešča smo se nkupaj slačili in .OblačlU kopalno banjo lesena kad, ki je dovoU 'velika, da Je človek v njej pokrit z vodo do ramen. V kadi je zmerom pnecej visoka temperatura, ker je (md njo maj hen gre-vec. Družina se koplje nekajkrat na dan, seveda če le utegno. Vodo menjajo enkrat na dan, ven dar je kljub temu čiata ko kristal, ker se Ja|»onec pred kojm- v telovadnici in na hodniku. Podoben primer sem doti vela pri nekem kopanju. Neki Japonec, ki mu ritl v kopalnico, čeprav je i>o-treboval milo ali kakšno ščetko. Ko sem prišla v mesto Robe, me Je neki prijatelj uvedel v me. stno šolo jiu jitsa. Odvedli so me v kopalnico. Ja v na kopališča, ki jih Je na Ja ponskem toliko, ko v Evropi cer kva, so |>ogosto tako velika, kakor bazeni za plavanje. Stene kopalnice šole jiu Jitsa so bile papirnate, vrata pa na stežsj odpr-ts, tsko da se ženske v tej kopalnici niso čutile bogve kako osamljene. Jaz sem se šla kopat, moji sošolci pa v telovadnico. Rili so o- Jail f Oft Horn m danjih rečeh. Medtem Je pa voda isistala tako topla, da sem mislila, da se bom sleherni trenutek onesvestila. Voda Je bila tako globoka, da sem bMa v njej čisto pokrita, nisem pa mogla is nje naga. Prosila nem Boga, da bi Japonec odšel. Ko se ml je že da voda vre, Je opazil, da z menoj nekaj ni v redu, ln spomnil se je tudi zakaj: ■ "Ah, vi najbrže ne posnaie japonskih običsjev?" Dal mi Je majhtfn robec, ki sem se poslužila namesto figovega peresa, iz vode sem šla pa ne kakor Venera Iz morske pene, temveč kakor kuhan rak. Čeprav belca nI sram HI v ko* pa I išče z damo, ki je le za silo oblečena, ne M po nobeni ceni slekel pred njo hlač, pa čeprav bi imel spodaj še druge. ■¡^■H Kljub vsemu temu se pa Japonci zgražajo, če vidijo damo v izrezani obMti. Nekoč sem se kopala z odličnimi jsponekimrf plavalci v kopališču v Kobi v kopalni obleki, ki bi v R v ropi veljala za zelo dostojno. Po ko|*a< nju so me proslU starejši prijatelji, da ne pridem več v taki kopalni obleki, ki v njej kažt-m npr »t ledja. Ja|)onka ne sme nositi Isrezs-i hit. ' I»lek Vse obleke imajo za-| prti do vratu, rokavi pa segajo Ai 'lomolcev. Nič ml ne preprečuje, da ae ne M Icnsl» »sfS v lannnsksm jsv nem kopslišču, po nobeni ceni ss l»s v Jspmiskl družbi ne W poje-vHs v večerni obleki s Izrezs-nfm hrbtom Vsi b( nsvnre* mislili. ds hočem izslvstl moške poglede." ' Trikrat na dan— za bodoča leta! i r■ i< #■ % hosibsžs v «krsjs Msders. < h- AretMlJa rr/uMtrnhi » i.irmlr«- AU it« narofenl na diMT' nik Tro«vrto"7 PoHpiraJl* •r«) Ml ______^ I Automatiicn .. .hiter... čist...varčen! 0 Zm najsrečnejši Božič dajte muturl priložnost kuhati s elektriko. Hltroat, Ciatoba ln brezakrbnoat JI bo prihranilo mnogo delu , . . d« JI voč Časa za druga stvari. Hrano skuha boljše. Jad bo bolj okusna— bolj užitna za celo družino—ker Jo hrana skuhana v lastnih naravnih noklh. a Električni štedilniki s« prodajajo pri rax-prodajaleih rlaktrlčnlh naprav, v prodajalnah želr/nln, pohištva, teletrgovlnah In CominiNiwaalUi Kdison ( ompsny. Kuhajte z Elektriko NOC PO IZDAJI <7FLAHERTY ROMAN Poslovenil OTON ŽUPASClC —rr-rrrrrrr f rrr jrxj jr jffxj rrrrrrrrrrrrrrrrrrrr r-r- ------------------------------------------------------- Bil je hip, ko je sklenil, da pojde v dunboy-ako zavetišče, si najame postelj ter leže spat. A neposredno na to se je te misli ustrašil. Tam bi utegnili že vedeti, da je dal on policiji podatke. Potem bi nemaru, ko bi zaspal, poslali koga z nabitim pihalnikom v njegovo celico, da bi ga v spanju ubil. Ali pa bi mu čisto na tihem zavili vrat kakor kuncu. Naslikal si je v duhu male ozke prekate v zavetišču, nočno tišino, ki jo pretrgava edinole brezupno smr-ščanje na vseh straneh, nepregledno število neznanih ljudi, ki na glas sanjajo, smrče, grče, hrkajo in spe v vseh smereh, dočim se oni po-tihoma približujejo, da bi ga umorili. Zdrznil se je. Znoj mu je udaril na čelo. Vneto, z olajšanjem se je odločil, da ostane pod milim nebom, kjer more rabiti roke in svojo moč. Ce že mora biti umorjen, tedaj hoče biti umorjen tako, da bo z rokami oklepal mrtev vrat Naposled je stal čisto miren ter se telebil po prsih. ^ "Prokleto 1" je vzkliknil. "Ali nisem strašen norec? Kako da nisem prej na to mislil? Saj se jim bo čudno zdelo, da me ni že tam. Zdaj se je raznesla stvar že po vsem mestu, in jaz, ki sem bil njegov pajdaš, mene ni tam, da bi reke) besedo njegovi materi. Prav gotovo kaj zasumijo, če ne grem pri tej priči tja." Napol je zamižal ter živahno ubral pot proti McPhillipovemu domu na Tittovi cesti. Potegnil je roke iz žepa ter z njimi mahal ob bokih, kakor delajo policisti. Glavo je vrgel nazaj in molil kakor velikan preko vseh, ki jih je srečaval. Hodil je mimo njih, skoraj preko njih, kakor daljno, tuje bitje, samo enkrat stvor na svetu. ČETRTO POGLAVJE Tittova cesta je bila v zmešnjavi kakor mravljišče, ki ga je razril težak kravji par-kelj. Pod daleč vsaksebi razpotaknjenimi uličnimi svetiljkami, med vzporednima vrstama dvonadstropnih rdečih opekastlh hiš so le razgo-varjale gruče ljudi s prepadlimi očmi. V bledi luči svetiljk je pršel dež in se jim obešal kakor sopara na grobe, umazane, obleke, vratove, preprežene z debelimi žilami, na razburjene obraze, hrapave roke, ki so krilile po zraku. Njihovi glasovi so polnili votlo temo na cesti z zamolklim mrmranjem, ki je razburkano naraščalo in pojemalo, kakor šum hudournika, ki rine skozi akaloVj*, Glasovi so bili nervozni, kot bi pričakovalLptvihte na morju. Starice t rutami na glavi so begale okrog kakor senca, dvigale so od vrat do vrat, govorile, grozile proti nečemu oddaljenemu, se križale ter obračale mršave obraze v nebo. Mlade ženske so se držale za podpazduho ter počasi šeta-le sem In tja. Kadar so prišle mimo številke 44, so molče ogledovale hišo z grozo na odprtih, rdečih ustnicah. Številka 44 je bila središče vsega zanimanja. Grozota, ki je prišla čeznjo, je spravila vso cesto pokoncu. Spravila je pokoncu ves okraj. Tri ceste stran so stali barski uslužbenci brez sapa u točilnimi mizami, neki mož z vznemirjenim rdečim obrazom pa je z rote-njem in burnimi kretnjami na vsa usta pripovedoval posameznosti o smrti Franka McPhil-lipa. Vsepovsod, po cestah, po gostilnah, po kuhinjah velikih stanovanjskih hiš, kjer so rdečenosl starci krivili nabrane vratove, da bi slišali strašno novico, se je z bojaznijo in sovraštvom šepetals ena beseda. Bila je beseda "ovaduh". Gypo je čul to besedo, ko je dospel na razce-pek Tittove in Bryanove ceste — dolge, široke ceste z msjhnimi trgovinami na obeh strsneh, posute po hodnikih s papirjem, s kupčki nesnage po jarkih, z dvema tramvajskims programa, zarjavelima od pršavine, s skupinami postavačev pri vsakem svetilniškem drogu, pred gostilniškimi vrati in ns mostu čez ksnal, kjer je cesta nensdoma izginila v obzorju, kakor da se Je zrušila v brezdno svetovnega prostora. Korakal Je mimo Ryanove krčme, ato-ječe na vogalu, napol na Tittovi, napol na Bryanovi cesti. Beseda mu je priletela skozi odprta vrsta iz krčme. Ko je prišel v njeno bližino, je bil nekoliko zavrl korak, in ko je ujel izgovorjeno besedo, je potegnil levo nogo k desni, a je ni postavil predse, temveč jo je spustil težko a brezglasno na vlažni tlak pred krčmo, ki Je bil okrašen t rdečimi in belimi zvezdami is emajlirane opeke. Prav takrat je izza ogala potegnil močan veter in mu ovil telo. Odprl je usta in nosnice. Razširil oči. Potisnil glavo naprej ter poslušal. "Nekdo je moral ovaditi, zakaj kako bi sicer —" je govoril visok, suh mož, ki je stal sredi veže, pokrite z žagovino, ter držal v desnici polič črnega penastega piva. Tedaj je sunil moža, ki je govoril, čokat voznik s sivo vrečo namestu plašča okrog ram, ki si je motovilasto krčil pot skozi gnečo, da bi stopil čez vežo. Toda mož je bil že dovolj povedal. Gypo je vedel, da so govorili o smrti Francisa Josepha McPhillipa in sumijo, da ga je nekdo ovadil. Zopet mu je-seglo v glavo, da si mora brez obotave zasnovati načrt. Toda v notranjosti njegove glave je bila popolna praznina, čelo mu je tiščalo proti nji, vroče in nabreklo, kakor da je dobil po njem silen udarec s hlodom. Misel se mu je opotekala po glavi, se brez smotra ponavljala, kakor kadar kliče otrok v prazni hiši na pomaganje. "Ne," je mrmral, ko je divje stisnil nožič v hlačnem žepu, "nič ne bom pogruntal, če stojim tu pred krčmo v dežju. Bolje, če stopim dalje." S skoraj pijano silovitostjo se je pognal okrog ogla v tittstreetski hrup. Tedaj se je z grozo zavedel usode, ki mu preti, če bi . . . Videl je gruče pod svetiljkami. Videl begajoče ženske. Videl mladino onemelo, napeto v pričakovanju. Slišal hrum človeških glasov. Temna, mračna, zanikrna cesta, ki mu je bila dotlej domača, se mu je nenadoma zazdela tuja,^ kakor da je ni še nikdar videl, kakor da so se nanagloma v njej naselile strahotne pošasti, ki ga hočejo požreti. Prav za prav mu je bilo, kot da je v brezumni duševni blodnji pripotoval v čudno, sovražno daljno deželo, kjer niti jezika ne pozna. Izzivaje je gledal, ko je stopal po cesti. Široko razkoračen je čvrato pokladal podplate na tla z razpreženimi rameni, glava pa mu je rinila naprej v veter kakor bum pršnega jadra na ladji. Ko je šel mimo odprtih vežnih vrat, je nekdo zasikal "st!" Obstal je kakor straža na poziv. Besno se je obrnil proti vhodu in zaklicali "Kdo kliče tukaj 'st'?" "Samo jaz sem," je začivkala stara ženica s čistim belim predpasnikom, ki jo je dobro poznal. "Mislila sem, da ste Jim Delaney, pre-mogar. Samo šepetati smem, zavoljo grla. Pred štirinajstimi dnevi sem se prehladila, ko sem ribala veže zunaj v Clontarfu, pa mi nič ne odleže, še zmerom huje me drži. Doktor —" Toda Gypo je srdito ošinil njen omotani vrat in medle modra oči, zakrulil ter odšel, ne da bi jo dalje poslušal. Prišel je do številke 44 in stopil brez trkanja zkozi odprta vrata. St. 44 je bila najuglednejša hiša na tisti cesti. Njeno pročelje iz rdeče opeke je bilo snažnejše od drugih pročelij. Okno pri spre-jemnlci je bilo nerazbito in okrašeno s čednimi zavesami iz nottinghamskih čipk. Vrata so bila nanovo črno pobarvana. Lastnik, Jack McPhillip, zidar, se je že začel povzpenjati od delavca do srednjega meščana. Bil je socialist in predsednik svojega odseka strokovne zveze, toda vseskozi dostojen, konservativen socialist, skrajno fanatičen v svojem sovraštvu do delavskega poloftaja. Vsa hiša se je strinjala z njegovimi nazori. Vrata so držala v majhno, ozko vežo, sredi nje so šle stopice v prvo nadstropje/ Stopnišče je bilo brez madeža, svetlo očiščeni medeni drogovi so prepe-njali dobro oprano linolejsko preprogo, ki je vas toga tekla proti vrhu. Od vrat je bilo podnevi videti na dvorišče. Na dvorišču so bili prizidki in hlevi, zakaj Jack McPhillip je redil rumeno koso, tri prašiče, jato belih kokoši ter imel majhnega ponija in voziček. Z njim se je poleti ob nedeljah rad vozil na kmete, k sorodnikom svoje žene v Talmuc. V veži je bilo na desni dvoje vrat. Prva so držala v sprejemnico. V sprejemnici je bil klavir, osem stolov vseh vrst in veličin, nešteto fotografij, "okraskov", In prav nič prostora, da bi se ge-nll in ne kam zadel. Druga vrata so šla v kuhinjo, prostorno in čisto, s cementnimi tli, odprtim ognjiščem in ozko posteljo v kotu nasproti vrat To ja bila postelja starega Neda Lawlesaa, božjastnega sorodnika McPhillipove žene. (Dalje prihodnjič.) _ PEOSVETA čuvetvo ne javore v mračni naravni okvir, napol pripre* oči in odtavaš a pogledom v daljine, v sanje ali—vase. Začul sem ihtenje. Mirko je jokal. "Zakaj jočeš?" sem ga vprašal. Smilil se mi je, čeprav nisem poznal vzroka njegove bolesti. Devetnajst let je bil star in fant v tej starosti ne joče zlepa pred mlajšim tovarišem. "Saj ni nič." "Kaj mi prikrivaš? Mi ne zaupaš?" Tiho ihte je dejal: "Dobil sem od doma pismo." Nato je sklonil glavo in mi je) pridušeno in obupano pripovedovati: "Skoraj čisto sam se vzdržujem. Na vaeh koncih in krajih i-mam inatrukcije. Ti ne veš, kako hudo je tekati ve« popoldan sem in tja, učiti In vaditi druge, zvečer se pa še sam pripravljati. Stara povest, kaj? Stara, da, a zame vendar tako težka. Rad bi ae zanimal za druge stvari, rad bi se izpopolnjeval, pa nimam nikdar časa. Pogledam svoj urnik: ob dveh instrukcija, ob treh instrukcija, ob petih in-stnikoija. In kako živim? Kje zajtrkujem? Danes ao mi pisali, da mi ne bodo mogli pošiljati niti onih eto dinarjev več, ki so mi jih poéHjali doslej. Da naj sam poizkusim ; da bo že šlo. Ze dve leti poizkušam ! Kak je ta poizkus ... Pa Ita j f Saj vem, da mi domači ne morejo pomagati, ne morejo. Sami komaj živijo. Ce bi bil tudi jaz doma, bi ime* kaj jesti. A to je vse. DeJaJ bi ves dan in slabo jedel. Ima to smisel ? Zabiti ae v delo, garati, prositi zemljo. Jaz nisem za to. Odslej se bom moral ée bolj naprezati. Se eno instrukcljo. A nihče mi ne bo oprostil, če se bom zanemaril ! Ca oe bom zmogel, če mi bo apodletelo." Zaton življenja Dušan Drole I. Bila sva že prej sošolca, toda takrat se nisva družila. V sed-mem razredu gimnazije sem se z njim pobliže seznanil. Zbližala naju je nekaka debata, v kateri sva se oba živahno udejstvova-ta. Razpravljali amo o goapo-darskam položaju filo vencev v severnem obmejnem oaemlju. Rpomlnjsm ae. s kakim navdušenjem je govoril Mirko t 8 vetli lasje eo mu padali na čelo In Včasih si jih je s nervozno kret- njo vrgel nazaj. Besede ao kar vrele is njega, dasi je bil po svoji naravi miren in tih fant Strinjal sem se s njegovimi izvajanji. V odmoru sva sklenila, da se popoldan pri meni sestaneva in še kaj pomeniva. Kmalu po koellu je prišel. Tak, kakršen je bil vedno: rsaen, skoraj otožen. Vsa vročično*, ki ga ja prevzemala pri dopoldanaki debati, je iagtniia. Oči ao tagu-bile oni čudni, odločni blesk, ki ga opaziš pri ljudeh, kadar napravijo kak usoden sklep. Mirko je sedel na posteljo, se naslonil s roko na stranico in molčal. Nisem vedel, kako bi začel raagovor. Stavil sem mu nekaj vprašanj, ki so se tikala učenja In nalog za drugi dan. nato pa sam obetal. Zdelo ae mi je, da je Mirko pozabil, zakaj sva se sestala "Mirko, se ti ljubi šahirati?" "Ne.* "Ki še čHal današnje čaaopi-se?" "Ne " Spet mi je odvrnil ko-maj slišno in žalostno. "Pa kaj ti je?" "Nič." Zaarl tem se skozi okno. Det je lahno rosi! in prenašal nebes-no sivino na zemljo. Tak dan je turobnosti. Nobeno vmb Mirku takrat ni spodletelo. Mučil ae je in gimnazijo v redu končal. Vea čas sva si bila dobra prijatelja, vendar sva bila zelo malo ekupaj. Ce sem ga »lučaj no sreČajf sva «pregovorila par besed, pa je že rekel: "¡Podvizati se moram. Inetrukcijo i-mam. In odhitel je, viaok, z glavo stianjeno med ramena, in z lasmi, padajočimi na čelo. •Pred «nekaj dnevi sem ge spet videl. Stopal *em proti kolodvoru, ko sem naletel nanj. Razveselil sem se. "Pozdravljen, Mirko!" Ko sva se malo pomenila o počitnicah, sem ga vprašal, kje stanuje. ^Stanovanja še nimam. Zdaj bom šel k nekemu profesorju in ga prosil, da mi preakrbi inatrukcije, nato pa si bom poiskal brlog." "Pa, Mirko, kako bo? Boš dobival kako podporo?" Suho je odvrnil: "Od koga?" Trpka senca mu je za temnila lice. Opazil sem, da se je precej spremenil. Obraz se mu je čudno podaljšal in bil je mnogo We-dejši ko prej. "Mar mieliš, da se kar javljajo dobrotniki, ki bi želeli podpirati revne študente?! Imaš cigareto?" Osupnil sem. Mirko je bit ved-iy> soliden, povrh mu položaj nikoli ni dovoljeval, da bi se navadil kajenja. "Saj veš, da ne kadim; ampak, od kdaj ti kadiš?" Ostro mi je odgovoril: * CL áraSn .......... t) a êHÊm *........ o Ô. droit** U........ d dr*»" «........ It i,i, .......................... nm ata» ...................... . I.•*«*•......*•«<