* f M1 jJMMhmV 'iMP mmmmmmmmm,^ mmmm.....■   ■■........■■■ ali ohelltlin Ma pnpravitl za prodajo. Beljenje Modov . »š^a^«
kmetovalcem le redko zmanjka dela. Pozimi polja m travniki počivajo zato pa je i gozdu dela nap J Je naporno in zamudno delo, kipa ne trpi odlašanja! (jk) - toto: t. Perdan
Leto XXX. - Številka 9
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka »n Trži« - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učdkar
Kranj, petek, 4. 2. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
niK A i Din ucaitar j^^^— ^^m—i
G^^^r^^^^I^^^T^^^^Z^V^^^^^^N^^^^^^^^j^^^^^^^^
Povezovanje izven Gorenjske
Bled - Medtem ko članice sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva GLG nenehno utrjujejo svoje notranje odnose s tem, ko sprejemajo nove in nove samoupravne sporazume in dogovore in slede načelom novega zakona 0 združenem delu in družbenim smernicam, se odpirajo tudi »navzven« in iščejo možnosti ter oblike povezovanja izven Gorenjske.
V sestavljeni organizaciji so že sklenili samoupravni sporazum po
pooblastilu Aera iz Medvod z delovnimi gozdarskimi organizacijami drugih območij za zagotavljanje lesne surovine organizaciji v Medvodah za nemoteno proizvodnjo celuloze in papirja za obdobje od leta 197(> do 1980. Decembra lani so sprejeli samoupravni sporazum združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, gozdno gospodarstvo Ljubljana in Soško gozdno gospodarstvo Tolmin za letno oskrbovanje tovarne celuloze s 14.000 kubičnimi metri lesa za celulozo iglavcev. Uresničevanje samoupravnega sporazuma pa
Pomembne akcije jeseniških železarjev
Člane delovnega kolektiva Železarne Jesenice čaka po formiranju novih temeljnih organizacij združenega dela še veliko pomembnih in odgovornih nalog. Pretekli teden so v novih TOZD in delovnih skupnostih že izvedli volitve za delavske svete in samoupravne delavske kontrole, v teh dneh pa poteka široka razprava   o  kadrovanju   za vodje novih TOZD. Koordinacijski odbor družbenopolitičnih organizacij Železarne,    ki    ga    sestavljajo člani komiteja ZKS, izvršnega odbora sindikata in predsedstva mladih, je prav zadnji temi namenil večurno sejo. Na njej je bilo med drugim moč slišati, da so v jeseniški Železarni v zadnjih   letih   dosegli pomembne rezultate pri izvajanju kadrovske politike. Prav te izkušnje in uspehi morajo biti sedaj vodilo za nadaljnjo akcijo v sedanjem trenutku, ko je treba izbrati vrsto kandidatov za ključna    mesta    v    okviru nove samoupravne organiziranosti v Železarni. Člani koordinacijskega odbora so ob tem sprejeli tudi več pomembnih sklepov in predlogov, ki bodo hkrati tudi del smernic za še uspešnejše delo pri nadaljnjem izvajanju kadrovske politike v tem železarskem kolektivu.
0 predlaganih kandidatih za vodstva novih TOZD in delovnih skupnosti sedaj razpravljajo v obratih in oddelkih, kjer so nosilci akcije člani osnovnih organizacij ZK skupaj s sindikalnimi organizacijami in člani 00 ZSMS. Skupaj s tem obravna-
Nov direktor Tržiške tovarne kos in srpov
. Tržič — Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Tržič je soglašal s Predlogom, da kandidira sedanji Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič inž. Vili Logar za direktorja Tržiške tovarne kos in sr-P°v- Sedanji direktor Andrej Pehare namreč odhaja v pokoj. S kandida-ie £iUž;YuiJa Logarja za direktorja varne .al tudi kolektiv Tržiške to-tega H*£8 in srP°v- DelavskI sYet nuarski -ega kolektiva Je na Ja_ izvolil 7Sej,.tovariša Logarja tudi že odbor za lektorja. Koordinacijski SZDL ip% ka<*rovska vprašanja pri dajo Post e Za*el v skladu z zakono-
vajo tudi omenjene sklepe in predloge koordinacijskega odbora. Razprava 0 tem mora biti zaključena do 10. februarja, po dosedanjih predvidevanjih pa naj bi nova samoupravna organiziranost v Železarni Jesenice zaživela konec meseca marca.
J. K.
je seveda odvisno tudi od cen in dohodkovnih odnosov, ki pa jih bodo uravnavali po določilih samoupravnega sporazuma o temeljih plana za Slovenijo in po dogovorih med podpisniki tega samoupravnega sporazuma. V sporazumu so upoštevali tudi izgradnjo gozdnih cest, obveznost prevzema dogovorjenih in morebitnih večjih količin, ki bi jih nudila gozdna gospodarstva.
Posebno pomemben pa je tudi sporazum, ki ga pripravljajo in obsega sodelovanje z organizacijo pohištva Radomlje ter oskrbovanje te tovarne s surovino, z lesom listavcev, predvsem bukovino iz blejskega in kranjskega območja. Ob začetnih dogovorih so predstavniki delovnih organizacij pokazali izreden interes za takšno sodelovanje.
Z več aktivnosti organizacij v sestavljeni organizaciji združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva so .še nove možnosti širšega sodelovanja, predvsem povezava proizvodnje s prodajnimi mrežami in organizacijami v Sloveniji in v Jugoslaviji. D. S.
vršnega ised
skuPScme
za sestavo novega iz-
......^ga svetn • *" —
predsednik • m za izvo^tev novega ske skn^x*.   ^vršnega sveta občin-
■jk
Ženske v pripravah na ljudski odpor
Več žensk naj bi sodelovalo v pripravah na obrambo in zaščito — Poiskati ustrezne oblike izobraževanja kmečkega prebivalstva
Družbenopolitične organizacije in skupnosti si bodo odslej intenzivneje prizadevale za to, da bi se ženske na osnovi dragocenih izkušenj NOB vključevale v priprave za ljudski odpor, ustrezno svoji družbeni vlogi in na vseh področjih. Ženske so se v zadnjem času sicer v večjem številu vključevale v enote teritorialne obrambe, saj na področju Slovenije aktivno deluje okoli 2000 deklet, več tisoč pa jih je sposobnih za prvo pomoč in nego ranjenca. Vendar pa to še vedno ni dovolj v primerjavi z dejansko vlogo žensk v gospodarskem in v družbenem življenju. Od vsega aktivnega prebivalstva v Sloveniji je 43 odstotkov žensk, od teh jih je 76 odstotkov v starosti od 20 do 30 let. Zaposlene so v raznih panogah industrije, vedno bolj pa se vključujejo tudi v vse organe upravljanja in v družbenopolitične skupnosti. To kažejo podatki, saj smo imeli leta 1972 v občinskih skupščinah le 7 odstotkov žensk, danes pa jih je v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin že 31 odstotkov. Vsekakor spodbudni rezultati, tudi če pomislimo na pripravo prebivaš!tva za delovanje v ljudskem odporu in v morebitni
vojni.
Vendar pa si bo še vedno treba prizadevati za večje vključevanje žensk v vse organe ljudske obrambe in družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela kot tudi v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih. Tudi s primerno politiko razvoja, s poklicnim usmerjanjem, z modernizacijo tehnologije, s preseganjem tradicionalne zavesti o moških in ženskih poklicih naj bi ženske hitreje vključevali v vse panoge gospodarstva. Pri tem ima precejšen pomen usmerjeno izobraževanje.
Danes je v Sloveniji okoli 50 odstotkov kmečkih gospodarstev, ki
»•»*»••»"'   J-     •   _---------J-
jih vodijo kmetice, ki opravljajo do 70 odstotkov vseh kmetijskih del. S podatkom, da je le 30 odstotkov kmetov vključenih v razne izobraževalne oblike ne moremo biti zadovoljni in bo potrebno poiskati ustrezne oblike izobraževanja kmečke mladine in kmečkih žensk. Ker imajo hrana, surovine in preskrba strateški pomen, je treba vso pozornost posvetiti dvigu kvalitete življenja na vasi in obdržati več mladih ljudi v kmetijstvu.
Ko danes poteka razprava 0 uresničevanju ciljev in o nalogah ob podružabljanju splošne ljudske obrambe in nalogah Socialistične zveze na področju obrambnih priprav v Sloveniji, se je treba vprašati, kakšna je dejanska vključenost in aktivnost žensk v obrambnih pripravah. Vendar ne gre za to, da bi hoteli ženske posebej obravnavati, temveč izhaja ta skrb iz dejstva, da moramo ob podružabljanju ljudske obrambe misliti na to, da bodo aktivno sodelovali vsi delovni ljudje in občani ne glede na spol. Uspehi bodo tedaj, kadar bo usmerjanje in uresničevanje temeljnih načel kadrovske politike na področju ljudske obrambe zaživelo povsod in v vsakdanji praksi, ob sodelovanju Socialistične zveze, ki naj bi odpravljala zastarela pojmovanja o neenakopravnosti žensk na tem področju. D. S.
Polna smučišča
Srnin''arija je na visku, poročajo z gorenjskih smu&isč. Vse naprave obratujejo, pa tudi snežna odeja je dovolj debela za prijetno smuko. Tega so Se posebno veseli šolarji, ki se jim iztekajo zadnji prijetni dnevi počitnic.
Krvavec je v teh dneh eno od najbolj obiskanih gorenjskih smuč.sč. V sredo je na primer smučalo na Krvavcu skoraj 5000 ljudi, kar je blizu rekordnega obiska, doseženega lani. O tem pričata zgornja in spodnja fotografija. Na vrhu Krvavca se trudijo, da bi obiskovalcem razen prijetne smuke ponudili se druge ugodnosti, predvsem prehrano. Med krvavskimi gostinskimi objekti je zelo dobro obiskano tudi zavetišče PD Kranj na Gospincu, ki je dobra dopolnitev krvavske gostinske ponudbe. Na spodnji postaji krvavske žičnice, kjer je vladala v sredo precejšnja gneča (spodnji posnetek), pa je Alpetour, TOZD gostinstvo Creina Kranj uredil v postaji žičnice okrepčevalnico, ki so jo obiskovalci Krvavca dolgo pogrešali in marsikomu od smučarjev »skrajša« čakanje na vrsto v gondolski žičnici. Dobro so obiskana tudi smučišča na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Vendar se obisk tega smučišča ne more primerjati s Krvavcem. Kljub temu so na Starem vrhu veseli, da se je po kopnih zimah tudi njim krepkeje »nasmehnila« sreča, (jk) ~ Foto: F. Per-dan, F. Rkar
Podoknica Prešernu
V ponedeljek, 7. t. m., ob pol šestih zvečer — na predvečer obletnice presnikove smrti — bo moški pevski zbor Iskre zapel pod okni nekdanjega Prešernovega stanovanja (zdaj je v hiši Prešernov spominski muzej) nekaj njegovih uglasbenih pesmi. Prešernova ulica bo v času te izjemno lepe počastitve zaprta za ves promet. — Vabimo Kranjčane, posebno mladino, da se ob navedeni uri zbere v Prešernovi ulici in se udeleži slovesnosti. C. Z.
Naročnik:
Priprave na kongres ZKJ
Predsedstvo CK ZKJ je na svoji seji v začetku tega tedna sklenilo, da bo XI. kongres ZKJ čez poldrugo leto. Predsedstvo je sprejelo osnovno politično orientacijo pri pripravah na kongres in sklenilo, naj bi bili kongresi in konference ZK v republiki in pokrajinah pred XI. kongresom ZKJ. Ustanovili so tudi že odbor predsedstva za pripravo kongresa, ki mu predseduje Stane Dolanc.
Dodatna posojila občanom
Kot kaže po sklepu izvršilnega odbora Ljubljanske banke, bodo občani v bodoče laže prišli do stanovanj. Občani namreč, ki namenskti varču jejo pri banki, bodo odslej imeli možnost dobiti še posamični ali družinski premostitveni kredit za nakup sta novanja ali za zidavo stanovanjske hiše: posameznik bo lahko dobil do 70.000 din, zakonca torej 140.000 din in sicer po 6-odstotni obrestni meri z rokom vračanja 7 let za posamezni kredit, za družinski pa 10 let. Novost pri nakupu stanovanj so tudi premostitvena posojila organizacijam združenega dela za čas S do 12 mesecev.
Leto varstva okolja
Zvezni zbor skupščine SFRJ je sprejel sklep, da leto 1977 razglasimo za leto varstva in zboljševanja človekovega življenjskega in delovnega okolja, predlog o tem pa je pripravilo predsedstvo zvezne konference SZDL. Predlagatelj je imel namen spodbuditi našo samoupravno družbo, da poišče možnosti, kako ohraniti človekovo okolje in sicer s splošno družbeno akcijo, v katero bodo v polni meri prispevali družbeni, politični, znanstveni in vsi drugi dejavniki.
Štafeta mladosti iz Niša
Zvezni odbor za proslavo dneva mladosti je na predlog republiške konference ZSM Srbije sklenil, da bo štafeta mladosti letos krenila 27. marca iz Niša. Najboljši mladinci bodo štafeto s po zdravi predsedniku Titu nosili po poteh, kjer so hodile partizanske enote in obiskali mesta, ki so se izkazala tako med vojno kot po njej. Pot bo štafeto mladosti vodila proti Vojvodini, Hrvatski, Bosni in Hercegovini, nato jo bodo prenesli v Slovenijo, Cmo goro, na Kohovo in v Makedonijo, predsedniku Titu pa jo bodo 25. maja preda/i na stadionu   JLA   v Beogradu.
Za čistejše morje
Delegacije   vlad sredozem skih držav in specializiranih agencij Združenih narodov so na  srečanju   v Splitu začele razpravljati o delitvi stroškov za    zavarovanje Sredozem skega  morja  in priobalnega pasu. Po predlogu programa Združenih narodov za okolje naj bi letos in prihodnje leto za   raziskave   in konkretne akcije porabili 1,5 milijona do larjev.
Sistematični pregledi borcev
Zvezni komite za vprašanja borcev in vojaških invalidov pripravlja letos akcijo, v kateri naj bi federacija financirala sistematični pregled 12.000 borcev in vojaških invalidov. Akcija, ki jo bodo izvedli v vseh republikah, naj1 bi med drugim pomagala tudi vpeljati enotno metodologijo sistematičnih pregledov za vse udeležence NOV in vojaške vojne invalide. Po zadnjem popisu je pri nas 547 tisoč udeležencev NOV, med njimi 22 tisoč nosilcev partizanske spomenice.
Letne skupščine Iskrine sindikalne organizacije so se udeležili delegati vseh 20 TOZD, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, vodstev TOZD in delovne organizacije Iskra ter predstavniki koiirdinacijskegaodbora sindikata ZP Iskra iz Ljubljane. — Foto: I. Okršlar
Nove naloge sindikata v Iskri
Kranj — V delovni organizaciji Industrije za telekomunikacijo, elektroniko in elektromehaniko Iskra Kranj je bila v četrtek, 27. januarja, redna letna skupščina sindikalne konference. Poročilo o delu je prebral predsednik sindikalne konference Anton Bizovičar. Poudaril je, da postaja sindikat ena temeljnih družbenopolitičnih organizacij v združenem delu. Lani je sindikat Iskre uspešno uresničeval na letni skupščini sprejeti program, vendar delavec v združenem delu še nima položaja, kakršnega bi moral imeti. Zato kaže v prihodnje delavce še bolj zainteresirati za sodelovanje v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. V nekaterih osnovnih organizacijah bodo za doseganje tega cilja nujne temeljite spremembe. Na četrtkovi letni skupščini so ugotovili, da je bila organizacija javne razprave o osnutku zakona o združenem delu ena osnovnih lanskih nalog. Zakon je za delovno organizacijo Iskre pomemben zaradi samoupravne organiziranosti,  uresničevanje samoupravnih
Jesenice
in drugih aktov ter uveljavljanje delovnega človeka.
Na skupščini so poročali tudi predstavniki komisij, ki delujejo pri sindikalni konferenci. Razen tega so razpravljali o zaključnem računu in letošnjem proračunu. Delegati so soglašali tudi s predlogom sprememb pravil sindikalne konference in poslušali poročilo direktorja proizvodnega področja inž. Grčarja, ki je govoril o uresničevanju plana. Opozoril je na probleme nekaterih temeljnih organizacij združenega dela Iskre.
Štefan Sušnik, direktor investicijskega področja Iskre-Elektromeha-nike je sindikalne delavce seznanil z reševanjem problematike prehrane v Iskri. V Savski loki namerava Iskra zgraditi objekt družbene prehrane s približno 1(H)() sedeži. Razen tega bo treba modernizirati sedanje obrate družbene prehrane. Stroški naj bi dosegli 34 milijonov dinarjev. Način financiranja za zdaj še ni znan. Skupščino je pozdravil tudi predsednik krajevnega občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen.   A. Boc
V preteklem mesecu so na občinski konferenci ZSMS izvedli razgovore s skorajda vsemi predsedniki osnovnih organizacij ZSMS iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in osnovnih ter srednjih šol. Razgovori so pokazali, da se mladi v osnovnih organizacijah še vedno srečujejo s starimi problemi, ki jim sami niso kos oziroma drugi odgovorni dejavniki namenjajo premalo pomoči. V krajevnih skupnostih mlade pestijo prostorski in finančni problemi, y TOZD in OZD pa je navadno aktivna le peščica vodstva posameznih 00 ZSMS, ki seveda ni kos odgovornim nalogom. Prav tako pa tudi tukaj še ni urejena problematika financiranja. Omenimo še, da se pri občinski konferenci ZSMS že pripravljajo na drugo sejo konference v novem mandatu, ki bo predvidoma 25. februarja. J. R.
Kranj
Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na zadnji seji obravnaval poročilo o delu občinskega pravobranilca samoupravljanja in o delu ter problematiki inšpekcijskih služb v letu 1976. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi problematika postavljanja garaž kot samostojnih objektov.
V torek, 1. februarja, se je na peti redni seji sestala skupščina raziskovalne skupnosti občine Kranj. Obravnavali so predlog družbenega dogovora o obveznostih pri pospeševanju inventivne in inovacijske dejavnosti in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v kranjski občini.
V sredo, 9. februarja, dopoldne se bo na peti seji sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Na dnevnem redu je obravnava gradiva o gospodarjenju na Gorenjskem in o politiki zaposlovanja in oblikovanje stališč glede izvajanja srednjeročnega programa vzdrževanja in izgradnje regionalnih in magistralnih cest na Gorenjskem letos. Razpravljali bodo tudi o sofinanciranju mednarodne prireditve v Planici. A. Z.
Radovljica
Včeraj, 3. februarja, popoldne se je v Radovljici na štirinajsti redni seji sestala občinska konferenca zveze komunistov. Na dnevnem redu je bila organizacijsko kadrovska in idejna krepitev zveze komunistov pri izvajanju sklepov pete seje ("K ZKS. Razpravljali so tudi o oceni delovanja in razmerah v samoupravnih interesnih skupnostih in o programu dela in proračuna občinske konference za letos. Potrdili pa so tudi program idejnopolitičnega usposabljanja v občini. A. Z.
Tržič
Predsednik koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL Tržič Marjan Markič sklicuje v ponedeljek, 7. februarja, 3. sejo koordinacijskega odbora. Na seji bodo razpravljali o predlogu spremembe družbenega dogovora o družbenem izobraževanju za leto 1977.
V torek, H. februarja, bo v Tržiču 11. redna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Člani izvršnega odbora bodo razpravljali o spremenjenem predlogu družbenega dogovora o družl)enem izobraževanju in potrdili zaključni račun občinske konference SZDL za leto 1976. Izvršni odbor bo obravnaval tudi predlog letošnjega finančnega načrta in razpravljal o okvirnem programu dela občinske konference SZDL za letos.
V sredo, 2. februarja in v četrtek, 3. februarja, so bile v Tržiču seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Delegati skupščinskih zborov so soglašali s predlogom, da dobi letošnjo Prešernovo nagrado Ivan Mohorič in se seznanili s poročilom o reševalni akciji ponesrečenih pod snežnim plazom na Zelenici, ki se je sprožil 11. januarja letos in terjal šest žrtev. Zbori tržiške občinske skupščine so potrdili spremenjen odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, odlok o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč v tržiški občini in imenovali komisijo za uskladitev besedila predloga odloka o določitvi stanarine ter delit vi m uporabi stanarine. — jk
Priprave na »Beograd 1977«
BEOGRAD — V ponedeljek, 31. januarja, seje začel v Beogradu dvodnevni sestanek devetih evropskih nevtralnih in neuvrščenih držav. Na srečanju so bili visoki predstavniki zunanjih ministrov Avstrije, Švice, Švedske, Finske, Lichen-steina. San Marina, Malte, Cipra in Jugoslavije. Na sestanku so bili tudi šefi diplomatskih misij omenjenih držav v Jugoslaviji. Predstavniki sodelujočih držav so se pogovarjali o pripravah na beograjski sestanek o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki bo nadaljevanje srečanja voditeljev evropskih držav v Helsinkih. Sestanek je pokazal veliko soglasnost omenjenih držav glede sedanjega položaja v Evropi in problemov, ki zavirajo utrjevanje varnosti in sodelovanja v Evropi. Gostje so obiskali tudi gradbišče kongresnega centra v Novem Beogradu.
BUDIMPEŠTA, BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Minič je obiskal Madžarsko, s katero ima naša država bogate gospodarske in politične stike. Miloš Minič se je v sosednji državi pogovarjal z gostiteljem madžarskim zunanjim ministrom Frigvesom Puvom. Sogovornika sta opozorila na nove možnosti sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko in se zavzela za hitrejše uresničevanje že sprejetih načelnih sklepov, razpravljala pa sta tudi o mednarodnem položaju in pripravah na beograjski sestanek o varnosti in sodelovanju v Evropi. Miloša Miniča sta sprejela tudi prvi sekretar CK madžarske socialistične delavske partije Janosz Kadar in predsednik madžarske vlade Civorgv Lazar. Po končanem obisku je bilo objavljeno skupno jugoslovansko-madžarsko sporočilo o pogovorih. Po vrnitvi z Madžarske je zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič sprejel v Beogradu zunanjega ministra republike Mali Charlesa Camba Sisoka
MADRID — Po »krvavem tednu« v Španiji se je ta država končno le umirila. Vendar Španci pričakujejo nove atentate in provokacije, na kar je ljudstvo opozoril tudi predsednik vlade Adolfo Suarez. Sedem žrtev atentatorjev pa se se vedno bori za življenje. Tudi predsednik španskega državnega sveta Oriol in predsednik vrhovnega vojaškega sodišča Villaescusa sta še vedno v rokah ugrabiteljev. O njih vedo le to, da sta v rokah skrajne teroristične organizacije GRAPO. Le-ta je v posebnih pismih povedala, da ne pripada nikomur in da je popolnoma samostojna organizacija. Zaradi mirnega, vendar še vedno napetega položaja je španska policija poostrila ukrepe.
RIM — Rimski sena? je začel razpravljati o ratifikaciji osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, ki so bili sklenjeni 10. novembra leta 1975. Poslanska zbornica je ratifikacijo že sprejela, sedaj pa jo mora še senat. Razprave v senatu se je udeležil tudi italijanski zunanji minister Forlani, poročilo pa je prebral krščanski demokrat Sarti.
Ratifikacija sporazumov iz Osima ni edini italijanski dogodek, ki mu posveča javnost obilo pozornosti. V univerzitetni četrti Rima so namreč v sredo neofašisti začeli streljati na študente. Dva študenta sta bila huje ranjena. Eden se še vedno bori za življenje. Rektor rimske univerze je prekinil pouk. Okrog H(KK) študentov se je zbralo na protestnem zborovanju, kjer so obsodili podlo dejanje neofašistov. Zal so na zborovanju znova odjeknili streli, ki so ranili nekaj študentov.
KAIRO - V začetku tedna seje sestala egiptovska vlada in potrdila njene spremembe, ki jih je potrdil tudi predsednik Sadat. Glavna značilnost spremembe je, da bo odslej tudi posle notranjega ministra opravljal predsednik vlade Mamduh Salem, ki je pred tem že opravljal odgovorne dolžnosti s tega področja. Nekateri ministri so bili odstranjeni iz vlade, drugi člani pa so dobili druge dolžnosti. Spremembe vlade so posledica nemirov pred 14 dnevi. Zanimivo je, da se je predsednik Sadat pogovarjal s predstavniki vseh strank in gibanj. Pričakovati je, da bo Sadat govoril ljudstvu.
ŽENEVA, NEW YORK — Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kurt Waldheim je začel turnejo po deželah Bližnjega Vzhoda. V sredo je prispel v Kairo, od koder bo nadaljeval politično potovanje v Sirijo, Saudsko Arabijo, Libanon, Jordanijo in Izrael. Generalni sekretar se je pred odhodom na turnejo pogovarjal v Ženevi tudi s predstavniki Palestinske osvobodilne organizacije. Glavni cilj VValdbeimovega potovanja so prizadevanja za mirno rešitev spora na Bližnjem Vzhodu in za oživitev mirovnih pogovorov v Ženevi. Generalni sekretar na primer predlaga, da bi arabski svet zastopala enotna delegacija, v kateri bi bili tudi Palestinci, kar pa Izrael zavrača.
NEW DELHI — Indijska vlada je doživela razkol. Iz nje je izstopilo pet članov kongresne stranke na čelu z ministrom za kmetijstvo Ramom. Skupina, ki je izstopila, bo v kratkem izdelala svoj program in oblikovala stranko »kongres za demokracijo«. Samostojno želi nastopati na bližnjih indijskih parlamentarnih volitvah, ki bodo od 16. do 20. marca. Minister Ram in ostali so povedali, da niso zadovoljni s politiko kongresne stranke in predvsem programom mladinske organizacije kongresa.
BEJRUT — Libanonskemu predsedniku Sarkisu je uspelo s pomočjo .'JO.O(H) vojakov arabskih mirovnih sil, v katerih so večinoma Sirci, normalizirati položaj v državi. Sarkis bo odpotoval na obisk v Sirijo. Medtem pa z vjuga Libanona poročajo o novih spopadih, v katerih sodelujejo Palestinci, progresisti in Izraelci. To so prvi večji spopadi po premirju, ki je zaključilo 19-mesečno državljansko vojno v Libanonu. Ker je položaj težak, je o njem razpravljala tudi libanonska vlada. j . ^
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. objavlja
po sklepih pristojnih organov, naslednja prosta delovna mesta:
za SDS SKUPNE SLUŽBE
1. PRAVNIKA
2. GRADBENIKA
za TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
3. SAMOSTOJNEGA PRODAJALCA
za prodajo mesnih izdelkov, piščancev in drugih pakiranih živil
za TOZD KMETIJSTVO KRANJ
4. VZDRŽEVALCEV KMETIJSKIH STROJEV
na delovišču Cerklje za TOZD MLEKARNA KRANJ
5. POMOČNIKA VODJE SKLADIŠČA MLEČNIH IZDELKOV
Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
pod 1.: diplomirani pravnik ali pravnik z najmanj 3- oziroma 5-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, samostojnost, odgovornost in smisel za vodenje pravnih sporov ter zastopanje podjetja pred sodišči, smisel za komuniciranje;
pod 2.: diplomirani gradbeni inženir, gradbeni inženir ali gradbeni tehnik s opravljenim strokovnim izpitom s pravico in sposobnostjo nadzora nad gradnjami, odgovornost in samostojnost pri delu;
pod 3.: KV prodajalec živilske stroke z 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakemali podobnem delu, smisel za komuniciranje, sposobnost presojanja lastnin odločitev, zdravstvena sposobnost za delo z živili;
pod 4.: KV delavec kovinske stroke z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delu, smisel za vzdrževanje strojev in orodij, vestnost in natančnost pri delu;
pod 5.: trgovski poslovodja, KV prodajalec živilske stroke ali KV mlekar s tečajem za skladiščnike, 1- oziroma 3-letne delovne izkušnje v skladiščnem poslovanju, smisel in razvit čut za higieno red m natančnost pri delu, zdravstvena sposobnost za delo z živili. Dnevni delovni čas je od 4. do 12. ure.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Na vseh delovnih mestih razen pod 1. in 2. je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, C. JLA 2, v 15 dneh od objave.
■
Tržiški taborniki v škripcih
Zaradi prostorskih in finačnih težav se mora Zveza tabornikov občine Tržič odpovedovati dejavnostim in sprejemanju novih članov kljub zanimanju — Premalo platnenih streh
J^ic — Zveza tabornikov občine • ^'.k* združuje odred Križka gora Tr*yiŽev in odred Severne meje iz 1 ržiča, ki imata skupno okrog 180 n^|,vn*n članov, je zadnje čase v velikih težavah. Taborniki so se že spraševali, ali so sploh še potrebni, saj nimajo prostorov za shajanje in shranjevanje opreme, prav tako pa
prejemajo nizko finančno pomoč. Lani je Zveza tabornikov prejela le stari milijon dinarjev, medtem ko je še pred štirimi leti znašalapomočdva stara milijona dinarjev. Slednja jim je takrat dodelil še občinski proračun, po novem pa tabornike financira telesnokulturna skupnost, kjer pa še niso izoblikovana merila za
SEMINAR  PLANIKE   V PREDDVORU   - ^^tnl^Kra^l družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih <>%anZZu k?£ ievso-so se zbrali v soboto 29. januarja, na seminarju v P™ddvoru k' delovanju z Delavsko univerzo Kranj pripravila ^upinaza "»^.^gg sekretariata OO ZKS v Planiki. Na seminarju so obravnava »teme, k[^del letošnjega izobraževanja komunistov: družbe noekonom »ki<>dn<»HV zdruze nem delu, uresničevanje samoupravljanja in boj s tehnokratizmom. Preda vatelja sta bila Franc Sifkovič in Zdravko Troha.  J. K ristan
Varstvo pred požarom
Jesenice — Ko ocenjuje mesto in vlogo varstva pred požarom v nadaljnjem razvoju občine, si skupščina za varstvo pred požarom prizadeva, da bi vzporedno z napori, ki so očitni za stabilnejši in hitrejši razvoj gospodarstva  in  drugih dejavnosti ter služb sprejemali tudi ustrezne ukrepe za hitrejši razvoj in napredek varstva   pred   požarom.   Tako v razvojnem programu varstva pred požarom v občini Jesenice menijo, da  bi  morale  predvsem krajevne skupnosti težiti k razvijanju prostovoljnega dela na področju varstva pred  požarom  in  še  bolj postati središča za reševanje vseh aktualnih problemov na tem področju.
Strokovna služba varstva pred požarom naj bi bolje sodelovala z organizacijami, krajevnimi skupnostmi ter z drugimi, poskrbeli pa naj bi tudi za vzgojo in izobraževanje gasilskih kadrov, obenem pa naj bi varstvu pred požarom namenili   ustrezno   materialno osnovo.
V jeseniški občini skrbi za varstvo predvsem poklicna gasilska in reševalna četa, ki sodi v okvir jeseniške železarne. Le ta mora biti sposobna, dr
la istočasno sodeluje v gašenju najmanj dveh požarov. Poklicna gasilska in reševalna četa pa naj bi nenehno skrbela za stalno strokovno usposabljanje gasilcev, predvsem pa
prostovoljnim gasilskim enotam v občini nudila vso pomoč. Razpolaga s sodobno gasilsko reševalno opremo, ki pa jo mora še dopolniti z opremo za reševanje visokih stavb, opremo za uspešno reševanje pri večjih prometnih ali podobnih nesrečah, zamenjati pa bo morala tudi del dotrajane opreme.
Gasilska društva, še posebej pa njihove operativne enote, združene v občinski zvezi, predstavljajo pomembno organizirano dopolnilno moč, zato bo potrebno poskrbeti tudi za njihov nenehni razvoj. Organizacije združenega dela v občini pa bodo morale ugotoviti stanje požarne varnosti in požarne nevarnosti v vseh obratih in objektih ter se domeniti za vse ukrepe, s katerimi naj bi preprečili morebitne požare. Organizacijo varstva pred požarom bodo organizacije določile s posebnim pravilnikom o požarnem redu, izhajajoč iz lastnih primerov in potreb.
Za organizirano varnost pred požari in za financiranje požarnega varstva bodo v občini potrebovali po J milijone 600.000 dinarjev, letno od tega največ za gasilsko poklicno četo, vedno več sredstev pa bodo namenjali prostovoljnim gasilskim društvom.
D. S.
financiranje tekmovalnih m rekreativnih dejavnosti in za financiranje dejavnosti, ki so izrednega vzgojnega pomena. To pa taborniki brez dvoma so. S tem so soglašali tako na 10. kongresu ZKJ kot na 9. kongresu ZSMS in na srečanju telesnokul-turnih in športnih delavcev v Portorožu.
Taborniki tržiške občine so kljub težavnemu    položaju uresničevali lanski delovni program. Žal so se morali odpovedati nekaterim dejavnostim. Niso se udeleževali najpo-membneših republiških taborniških akcij, kot je na primer tekmovanje za značko Živka Lovšeta, odpovedali so se sprejemanju novih članov, kar bi materialni položaj še poslabšalo, čeprav   so   na   primer   samo na bistriški šoli vznikli močni zametki taborništva   itd.   Tudi   oprema je dotrajana. Šest šotorov je za tako močno taborniško organizacijo premalo. Najmanj pet bi jih še potrebovali.
Odgovorni v tržiški družbenopolitični skupnosti so seznanjeni s težavami taborniške organizacije, ki se ne brani dela in nalog ter želi, da bi bili izpolnjeni vsaj osnovni pogoji za delovanje. Sem sodi razen boljšega gmotnega položaja še obogatitev opreme in zagotovitev prostorov. Le-ti se tabornikom obetajo v stari osnovni šoli heroja Bračiča. Taborniki so jih veseli, vendar dvomijo, če bodo zmogli plačevati najemnino. Sodijo, da se bo treba povezati s SZDL, skupščinskim svetom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, teritorialno obrambo in organizacijo ZSMS, katere kolektivni član je taborniška organizacija.
Tržiški taborniki, združeni v križ-kem in tržiškem odredu, skušajo letos doseči »zeleno vejo«. Vsaj toliko denarja bi radi, da bi ga bilo dovolj za obstoj, vzgojo in udeleževanje najpomembnejših akcij, kot pravijo sami. Sem sodijo udeležba na akcijah, ki se točkujejo za uspešnost taborniške organizacije (Trži-čani so bili pred leti sredi republiške lestvice), organizacija svoje gozdne šole, ki so jo nekdaj že organizirali, in udeležba na gozdni šoli v Bohinju, praznovanje 22. aprila, dneva tabornikov, in izobraževanje vodnikov ter drugih članov taborniške organizacije.
J. Košnjek
Priprave na volilne konference
Jesenice — Na zadnji razširjeni seji občinskega odbora ZZB NOV Jesenice so razpravljali o finančnem načrtu občinskega odbora za letošnje leto, največ časa pa so posvetili programu in nalogam v prihodnje. Predvidevajo zahtevne in obsežne naloge, saj bodo v jubilejnem letu 40-letnice KPS, 40-letnice prihoda Tita na čelo KPJ in ob njegovi 85-letnici dostojno proslavili vse jubileje. Prizadevali si bodo za podru-Sabljanje spomeniškega varstva, za Prenašanje revolucionarnih tradicij NOB, reševali vprašanja zdravstve-
ne in socialne zaščite borcev ter vrsto vprašanj, ki izhajajo iz nove ustave in zakona o združenem delu. Vse komisije, delegacije in delegati bodo morali svoje delo okrepiti.
Govorili so tudi o organizaciji in pripravah na volilne konference krajevnih organizacij ZZB NOV, ki naj bi bile februarja in marca. Ocenili so obiske mladine v znane partizanske kraje, razpravljali o 35-let niči množičnih aretacij na Jesenicah, o srečanju begunjskih zapornikov in o načinu pogrebnih obredov umrlih borcev. AL.
Občni zbor slovenske mladine
Zveza slovenskih organizacij oo organizirala v nedeljo, 20. fe-D£uarja, dopoldne v delavski zoornici v Celovcu občni zbor »»ovenske mladine. Po besedah
ekretarja zveze slovenskih or-Ka»KaciJ je glavni namen občne-noH *°^a organiziranje slovenske s^eda- 8ke mladine Koroške. Do slovi 80 bili organizirani le ore«,?-1 Studenti v študentskih mladi *aciJah» medtem ko je bila sama Podeželja prepuščena
neiiaV     1 in različnim večkrat bodo      m vplivom. Na zboru Razpravljali tudi o oroble-
mu komunistične partije Avstrije, ki je večinoma usmerjena k centralističnemu delovanju. Poseben poudarek pa bo na sodelovanju s socialistično mladino matične dežele predvsem iz treh gorenjskih občin: Jesenic, Tržiča in Radovljice. Na občni zbor bodo vabljeni tudi predstavniki občinskih zvez socialistične mladine gorenjskih občin. Organizirali pa naj bi tudi pošiljanje glasila slovenske mladine na Koroškem po gorenjskih občinah oziroma po vsej Sloveniji. A.Andreu/i
Program proslav in prireditev
Podnart — Konec januarja je bila v Podnartu seja, na kateri so se sestali vsi predsedniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij, društev in krajevne skupnosti. Razpravljali so o programu proslav in prireditev v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 85. rojstnega dne predsednika Tita. Sklenili so, da bodo proslave in prireditve potekale od 1. marca do 25. maja.
V kulturnem domu v Podnartu bodo 5. marca svečano proslavili dan žena. Kulturni program bodo pH-pravili pionirji osnovne šole Ovsiše, dramska skupina in moški zbor Svoboda iz Podnarta.
Aprila bo v Podnartu koncert moškega pevskega zbora Svoboda Podnart, društvo Partizan pa bo takrat in maja priredilo več športnih prireditev. V drugi polovici aprila bo v (jomu v Podnartu razstava slikarjev amaterjev. Osrednja proslava s slavnostno sejo osnovne organizacije ZK pa bo 27. +prila. Dramska skupina Svoboda Podnart pa bo do 25. maja uprizorila igro Boeing-Boeing.
C. Rozman
Politična šola
Kranj - V ponedeljek, 31. januarja, se je v Kranju na 28. redni seji sestal komite občinske konference zveze komunistov in razpravljal o pripravah na sejo občinske konference zveze komunistov, ki bo sredi tega meseca. Na zasedanju konference bodo razpravljali o uresničevanju sklepov pete seje ('K ZKS.
Komite je obravnaval tudi B program politične šole in ga sprejel. Sklenili so, da se bo politična šola za kandidate, ki so lani končali A program, začela ta mesec v Preddvoru.
Nazadnje je komite sklenil, da se Antona Bajuka. sedanjega vodjo tajništva družbenopolitičnih organizacij v Savi Kranj, imenuje za organizacijskega sekretarja komiteja občinske konference ZK Kranj. O predlogu bo sklepala občinska konferenca.
Cestno podjetje v Kranju
razpisuje prodajo naslednjih cestarskih hiš s pripadajočim zemljiščem, in sicer z zbiranjem pismenih ponudb:
1. cestarska hiša Dovje 4 z zemljiščem pare. št. 338/3 stavbišče, v izmeri 127 kv. m, 338/2 — travnik v izmeri 1110 kv. m in 339/2 — njiva v izmeri 451 kv. m. Najmanjši ponudek je 132.637,10 din.
2. Cestarska hiša Zg. Jezersko 135 s pripadajočim zemljiščem pare. št. 312 v izmeri 462 kv. m.
Najmanjši ponudek je 105.260,00 din.
Davek na promet z nepremičninami ni vključen v ceno in ga plača kupec.
Ponudbe z navedbo cene in plačilnih pogojev ter dokazilom o plačani 5 % kavciji od najmanjšega ponudka je treba poslati na naslov: Cestno podjetje Kranj, Kranj, Jezerska cesta 20 — Komisija za prodajo hiš, najkasneje do 20. 2. 1977. Odpiranje ponudb bo v četrtek, 24. 2. 1977 ob 12. uri na upravi podjetja. Interesenti naj kavcijo nakažejo na žiro račun CP Kranj številka 5100-601-10285 ter naj dokazilo o plačani kavciji priložijo ponudbi. Kupnino v višini najmanj 30 % od ponujenega zneska se plača takoj po sklenitvi pogodbe.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o.
Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o.
razpisuje na osnovi določil statuta temeljne organizacije prosti delovni mesti:
1. vodje tehničnega razvoja
2. vodje gospodarske priprave proizvodnje
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednji pogoje:
pod tč. 1.: visoka izobrazba tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj, 0(4 tega najmanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike, znanje enega svetovnega jezika.
pod tč. 2.: visoka ali višja izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike, znanje enega svetovnega jezika.
Kandidati morajo biti družbeno politično aktivni in morajo imeti aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost vodenja, organiziranja in vsklajevanja delovnega procesa.
Izpolnjevanje teh pogojev se bo ocenjevalo v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
Vse informacije o delu daje direktor tovarne.
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov: ISKRA — Elektromehanika Kranj, o. sol. o., Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o., Otoče 5 a, 64244 Podnart, z oznako »na razpis«.
Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa.
Odbor za medsebojna razmerja podjetja
PoliksŽiri
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
2 kvalificiranih čevljarjev več NK delavcev — delavk
za priučitev v obutvenem obratu
Vse nadaljne informacije dobite na upravi podjetja, telefon številka 69-320 in 69-223.
Trgovsko podjetje
NAMA Ljubljana,
Tomšičeva 2,
objavlja prosta delovna mesta za
TOZD Veleblagovnica Škofja Loka
1. prodajalce živilske stroke
2. hišnika
3. snažilko
Pogoji:
pod 1.: šola za prodajalce, potrdilo o opravljenem tečaju za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, poskusno delo en mesec; pod 3.: splošni ključavničar ali strojnik, 3 leta prakse, poskusno delo tri mesece, potrdilo o nekaznovanju;
pod 3.: nedokončana osemletka, 2 leti prakse na podobnem delovnem mestu.
Delo za nedoločen čas.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o iz obrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Ljubljana, Tomšičeva 2, 8 dni po objavi.
iz glasil
delovnih organizacij
1ELEZPR
JANUARJA POD PLANOM
JESENICE — Januarja je železarna dosegla okoli 98 odstotkov sprejete obveznosti in okoli 93 odstotkov predvidene opreme. Tako je bila proizvodnja za 2 odstotka pod predvidevanji.
AKTIV ZAPOSLENIH INVALIDOV
JESENICE - V jeseniški železarni so ustanovili aktiv zaposlenih invalidov. Na sestanku aktiva so se domenili o delu aktiva v prihodnjem obdobju ter razpravljali o nalogah. Pobudo za ustanovitev so dale družbenopolitične organizacije železarne, vendar na ustanovnem sestanku ni bilo predsednika družbenopolitičnih organizacij. Invalidi bi vsekakor želeli tesnejšega sodelovanja prav s temi organizacijami, ki bi jim pri delu nudile tudi pomoč.
IZVOLILI SAMOUPRAVNE ORGANE
JESENICE - Zelezarji so na drugem referendumu spet pokazali svojo samoupravno zrelost, saj se je volitev v samoupravne organe temeljnih organizacij združenega dela in delavske svete udeležilo precej železarjev. Udeležba na volitvah je bila okoli 90 odstotkov.
DEU)«2lMIME
JUBILEJNO LETO Letošnje leto bo za tovarno obutve Alpina iz Žirov jubilejno leto. Delovni kolektiv bo namreč slovesno proslavil 30-let-nico obstoja podjetja. Zirovci nameravajo ta jubilej pričakati se z lepšimi poslovnimi rezultati. Kajti le tako se bodo lahko se bolj s ponosom spomnili rasti in zorenja kolektiva, kolektiva, ki danes šteje že prek 1500 članov, ob ustanovitvi pa je bilo v tovarni le nekaj deset zaposlenih. Osrednja proslava ob 30-letnem jubileju bo predvidoma ob koncu aprila.
VEČJA AKTIVNOST Se do pred nedavnega je v žirovski Alpi-ni predstavljala velik problem skrajna neaktivnost organizacije sindikata in družbenopolitičnih organizacij v temeljni organizaciji združenega dela »prodaja«. To je pripeljalo do tega, da so se različne težave iz dneva v dan kar kopičile. V kratkem obodbju v zadnjem času pa pa je delo odbora sindikata in delo družbenopolitičnih organizacij izredno živo. Začeli so se reševati problemi s področja medsebojnih odnosov v delovni organizaciji, zaščite pravic delovnih ljudi, začeli pa so se reševati tudi socialni in stanovanjski problemi.
NOVO V ZDRAVSTVENEM VARSTVU Zirovce v letošnjem letu čaka več novosti na področju zdravstvenega varstva. V drugi polovici leta bo, denimo, na zdravstveni postaji začel eden od zdravnikov delati šestkrat in ne trikrat tedensko kot doslej. Zobozdravnik pa bo za mladino odslej delal petkrat tedensko, za odrasle pa sedemkrat tedensko. Poleg tega pa v Zireh že letos nameravajo pripraviti zemljišče za novo zdravstveno postajo in lekarno ter poskrbeti za lokacijsko tehnično dokumentacijo in dokončne načrte za gradnjo lekarne, obnoviti in opremiti ambulanto za žene na žirovski zdravstveni postaji, predlagati delegatom uporabnikom, da pristanejo na »prednost« borcev NOB v zobozdravstveni ambulanti v Zireh, poleg tega pa bodo prebivalci s tega področja lahko v prihodnje hodili na preglede v dispanzer za medicino dela v Skofjo Loko in ne tako kot doslej v Kranj.
NA DELOVNEM MESTU
Vinko Poklič, rojen leta 1944 v Mislinju, se je preselil v Kranj leta 1962. Pred tem se je v Zireh izučil za čevljarja in se kasneje usposobil tudi za poklic prodajalca. Pred vojaščino je bil prodajalec v kranjski poslovalnici Alpine, kjer je spoznal, da je za prodajalca obutve koristno tudi poklicno čevljarsko znanje. Po vojaščini je zasedel poslovodsko delovno mesto v Pekovi prodajalni obutve na Titovem trgu v Kranju. To dolžnost opravlja Vinko Poklič že 13 let!
»Poslovodja je organizator naročanja blaga in usklajevalec prodaje,« opisuje delovno mesto poslovodje Vinko Poklič. »Na bazenskih konferencah, kjer sodelujemo poslovodje vseh 117 prodajaln, kolikor jih tržiški Peko ima, se dogovorimo o količinah, kolikor jih bo posamezna poslovalnica naročila, in seveda o modelih, ki utegnejo biti v prihajajočih sezonah najbolj zanimivi. Poslovodja mora torej dobro poznati okus potrošnika in njegovo kupno moč ter proizvodni program tovarne. Tudi malo psihološke žilice ne škodi,« pristavlja Vinko Poklič. »Če posrečeno naročiš, blago hitreje najde pot do kupca. S tem pa trgovina dobiva možnost naročanja novih modelov, kar je hkrati tudi bogatitev in popestritev ponudbe. Seveda pa uspešnost poslovalnice ni odvisna le od poslovodje. Nič manj pomembni niso ostali člani kolektiva prodajalne. V naši poslovalnici na Titovem trgu v Kranju (Peko ima razen nje Se prodajalni v Prešernovi ulici in v Globusu) se dobro razumemo. Posebno v sezoni je treba pogosto več delati in to terja od pridnega kolektiva še dodatne napore. Lani smo na primer v naši prodajalni prodali 26.730 parov obutve, kar je lep dosežek.«
Vinko Poklič, za zanimivost naj povemo, da je njegova žena Beatrika poslovodkinja v trgovini Alpine v Kranju, dobro pozna ponudbo obutvene industrije v Kranju in okus potrošnikov. Tudi sam stopi za prodajni pult in prodaja, svetuje, pojasnjuje. Skratka, počne vse, kar mora postoriti dober in vljuden prodajalec.
»Če je ponudba dobra, stalnih kupcev ne manjka,« meni poslovođi« Pekove prodajalne na Titovem trgu. »Poiščejo nas, čeprav smo na koncu mesta in so pred nami druge prodajalne obutve. Priznam, da prodajalec lahko veliko vpliva na izbiro kupca, vendar je volja potrošnika vseeno odločilna. Ker ima Kranj bogato ponudbo obutve in se ustvarja zdrava konkurenca, so kupci
Delovni program skupščine
Tržič — Zbori tržiške občinske skupščine, ki so se sešli v sredo, 2. februarja in včeraj, 8. februarja, so potrdili delovni program občinske skupščine za letošnje prvo polletje. Značilnost sprejetega programa je večje število specializiranih razprav o posameznih problemih občinske skupnosti. V Tržiču bodo program skupščine dopolnili še z aktualnimi zadevami, ki jih bo obravnavala tudi zvezna skupščina. Za gradiva bodo prosili strokovne organe zvezne in republiške skupščine. S takim delom skuža občinska skupščina tudi pomagati delegatom v republiški in zvezni skupščini. V sredo in včeraj so ponovno opozorili, da pristojnosti posameznih skupščinskih zborov še niso določene. To velja še posebej za družbenopolitični zbor. V Tržiču menijo, da mora le-ta razpravljati o najpomembnejših družbenopolitičnih in tudi gospodarskih problemih v občini in da obravnava drobnih in manj pomembnih zadev delegate tega zbora le dodatno obremenjuje.
-jk
Poraba
Jesenice — V občini so se lani dogovorili, da bodo vse oblike porabe, razen naložb, rasle počasneje od družbenega proizvoda. Razmerja v delitvi pa kažejo, da se tega niso držali. Osebni dohodki in skupna poraba sta bila nad predvidevanji. Ob nizki rasti proizvodnje postajajo osebni dohodki vse manj odvisni od dosežene produktivnosti in ustvarjenega dohodka, vse bolj pa slede življenjskim stroškom. Življenjski stroški so po podatkih zavoda za statistiko porasli za okoli 16 odstotkov, medtem ko so nominalni čisti osebni dohodki v jeseniški občini porasli za okoli 18 odstotkov in so tako realni osebni dohodki na zaposlenega porasli za okoli 2 odstotka, kar pa ni v skladu z rastjo produktivnosti dela.
Posledica prehitrega naraščanja osebnih dohodkov se v skupni porabi odraža v dotoku finančnih sredstev za posamezne interesne skupnosti. Vse tiste samoupravne interesne skupnosti, ki imajo za osnovo prispevka bruto osebne dohodke so do konca leta presegle planirana sredstva. Tiste interesne skupnosti, ki imajo za osnovo dohodek oziroma »korigirano davčno osnovo« pa planiranih sredstev zaradi neugodnih gospodarskih gibanj niso dosegle.
Splošna poraba je bila zadovoljiva, v okviru družbenega dogovora in v skladu s proračunom občinske skupščine, ki so ga realizirali s 97 odstotki. D. S.
lahko zahtevni, saj imajo možnost izbirati. Vedno večje je popraševanje po novih modelih. Nekaj jih že imamo, večina pa jih pride na police kmalu. Moški čevlji imajo po najnovejši modi ožje konce, ženski modeli pa višje pete,« pove sogovornik.
Poslovodja Vinko Poklič ugotavlja, da se za kader v prodajalnah obutve ni bati. Mladi se zanimajo za ta poklic. Lani so na primer dobili 12 prošenj, pa na osnovi sistemizacije nobeni niso mogli ugoditi. Letos bodo sprejeli dva učenca v gospodarstvu. Njima bo prav poslovodja moral dati prva navodila in ju seznaniti z značilnostmi ter zahtevami poklica prodajalca obutve.
J. Košu jek
Tesnoba ob novih tesnilkah
POSLOVODJA: VINKO POKLIČ
Viktor Žan s Koroške Bele je te dni prejel zlato plaketo za nova tesnila za hidravlične naprave — Iznajdljivi novator je bil najbolj uspešen na razstavi RAST YU na Reki ter na razstavi jv Celju
Jesenice — Viktor Žan s Koroške Bele, zaposlen v jeseniški železarni kot strugar, specialist v oddelku hidravlika in pnevmatika ni novator od včeraj. Že leta in leta si prizadeva, da bi bil izviren tako pri čudovitih kovaških izdelkih, ali pri svojem rednem delu, ko že od leta 1972 razvija tehnologijo tesnil. Tedaj so v oddelku za hidravliko in pnevmatiko nabavili večjo količino VVulkullan materiala in menili, da bodo lahko iz njega izdelovali razna tesnila poljubnih mer. Viktor Žan je prvi začel stružiti VVulkullan po navedenih podatkih, vendar mu ni uspelo napraviti niti enega tesnila in tudi ostalim delavcem se ni posrečilo.
Jeseniški novator Viktor Žan se ne ukvarja le s tesnilkami, doma ima vrsto imenitnih kovaških izdelkov. - Foto: B. B.
Zaradi izredno dobrega razumevanja med sodelavci in Žanovega prizadevanja, da izdelujejo tesnila sami, je novator po več različnih poskusih ter z novim postopkom in lastno tehnologijo po sedmih mesecih izdelal prvo tesnilko, ki je popolnoma odgovarjala svojemu namenu in je še vedno vgrajena. Pozneje je izdelal tesnilko še za akumulator Steckel hladnega navijalca. Tesnil iz uvoza ni bilo. Naročena so bila leta 1971, prispela pa so šele ob koncu leta 1974. Viktor Zan je rešil v železarni tudi tretji nujni primer.
Po letu dni preskušnje vgrajenih tesnilk je oddal novatorski predlog za tesnilke, ki so za železarno nedvomno izrednega pomena, saj se z njimi rešujejo problemi večjih zastojev in materialnih škod, a je prišlo do nekaterih nesoglasij in novator je bil celo ob tolažilno nagrado.
Različna tesnila so se vsa odlično izkazala in so nekatera vgrajena tudi od dveh do treh let. Končno so tudi v železarni spoznali, da je izum izdelovanja tesnilk za vzdrževanje hidravličnih naprav v tovarni zelo pomemben in nujen za dobra in hitra popravila. Viktor Zan je sodeloval na razstavi najboljših izumov na Reki, na razstavi Radničko stvaralaštvo, kjer je svoje izume predstavljalo več kot tisoč posameznikov in skupinskih inovatorjev, in prav na tej razstavi je dosegel najboljši uspeh. Prejel je zlato plaketo za nova tesnila za hidravlične naprave, priznanje je ob njem in zaradi njegovega uspeha prejela tudi jeseniška železarna.
Če Viktor Zan ne bi rešil problema dotrajanih tesnil z izdelavo novih, bi morali vse ventile predelati in predelava štirinajstih krmilnih ventilov v valjarni Bela bi zahtevala številne strojne ure, obenem pa s predelavo ventilov ne bi dosegli takšnega učinka, kajti originalni rezervni deli ne bi več odgovarjali. Viktor Žan je prepričan, da bodo imele tesnilke dvakrat daljšo življensko dobo od originalnih. Poleg prihranka pri devizah, ki so potrebne za uvoz tesnilk, in daljše dobe trajanja pa je nesporno, da lahko ob dotrajanosti Zanovih tesnilk takoj izdelajo nove ali napravijo zalogo za več let.
Novator s Koroške Bele že nakazuje tudi nove in nove probleme, ki bi se jih z njegovo tehnologijo dalo primerno rešiti. Poln zanosa je in volje, kadar govori o kovaštvu, ki ga ne namerava povsem opustiti, ter o svojih novatorskih prizadevanjih v prihodnje. Železarni je nedvomno prihranil precej, po njegovi zaslugi jo vse od razstave na Reki in v Celju omenjajo kot delovno organizacijo, ki prizadevno skrbi za razvoj nova-torstva, ki se lahko pohvali s številnimi novatorji, ki ustvarjajo milijonske prihranke.
A kaj, ko je ob Zan-tesnilkah v samem avtorju vse preveč tesnobe, saj ne more pozabiti vseh tistih, ki ga   resno   ovirajo,   ki   mu nočejo
priznati tega, kar je potrdila najkvalitetnejša razstava izumov in inovacij v jugoslovanskem merilu. Kot najuspešnejši avtor je zablestel na tujem, doma mora biti še in še sestankov in sej, da se potlači zavist in škodoželjnost in prizna simbolična odškodnina.
Ko bi bil Viktor Zan prvi jeseniški novator, ki bi se pritoževal nad nemogočnimi odnosi, bi mu le težko
verjeli, tako pa pomeni obiskati ga, tudi pričakovati, da bo dejal, da je imel nemalo težav do svojega uspeh.i
Iskreno čestitamo in smo ponosni na zlato plaketo Viktorja Zana, jeseniška železarna pa sklanja glavo, novatorji se zavistno obdelujejo in še naprej drzno onemogočajo vsakogar, ki več misli, iznajdljiveje ravna in si prizadeva. Nestrpnosti kot da ni ne konca ne kraja.
A vendarle, prepričani smo, da bodo Viktorju Zanu s Koroške Bele radi stisnili roko vsi tisti železarji, ki še vedno pošteno mislijo in so veseli sodelavčevega imenitnega uspeha... D. Sedej
Ob javni razpravi o kmetijstvu
Odgovoriti je treba na vsako vprašanje
Na Gorenjskem se je začela v začetku tega tedna v skladu s sklepom republiške konference SZDL in predsedstev občinskih konferenc Socialistične zveze delovnega ljudstva javna razprava o kmetijstvu. Osnovne teme razprave so naloge in cilji družbenega načrta razvoja kmetijstva do leta 1980, združevanje dela, sredstev in zemlje, uveljavljanje dohodkovnih odnosov, kmetijska zemljiška politika, nosilci razvoja kmetijske proizvodnje in določanje prednostnih panog, organizacija boljše preskrbe prebivalstva s kmetijskimi proizvodi, socialni razvoj in socialna varnost kmetov ter samoupravna in družbenopolitična organiziranost v krajevni skupnosti in na vasi. V javno razpravo moramo iti z načelom, da nobeno vprašanje ne sme ostati odprto in da je kmetom treba povedati, kakšne cilje smo si zadali v kmetijski in prehrambeni politiki.
Opredelitev ciljev pa ne bi smela biti pretežka. Prav tako tudi ne uresničitev zapisanih ciljev. Imamo namreč dokaj dobre pogoje za združevanje dela, sredstev in zemlje, za uveljavitev dohodkovnih odnosov in za krepitev zadružništva na vasi. Tako so poudarili tudi na zadnjem seminarju na Bledu, ki so se ga udeležili člani samoupravnih organov, direktorji kmetijskih zadrug in obratov za kooperacijo ter člani upravnega in nadzornega odbora Zadružne zveze Slovenije. V naši republiki imamo namreč 46 kmetijskih zadrug, 31 obratov za kooperacijo in 38 gozdarskih obratov za kooperacijo. Razen tega imamo v Sloveniji 323 zadružnih enot in 293 kmetijskih ali gozdarskih delovnih enot. Ni skoraj vasi, kamor ne bi segla zadružna organizacija! Tudi podatki o zadružni organiziranosti oziroma vključevanju kmetov v zadruge so zadovoljivi. 48.000 kmetov je članov kmetijskih zadrug, 30.000 pa jih sodeluje z drugimi zadružnimi organizacijami.
To so lepi uspehi slovenskega zadružništva, kar pa pomeni, da v odnosih med kmeti in zadružnimi organizacijami ni kaj spremeniti. Predvsem kaže čim prej vpeljati dohodkovne odnose, kar praktično pomeni uveljaviti kmetov vpliv na poslovno politiko zadružne organizacije in na delitev skupno ustvarjenega dohodka na osnovi združevanja dela, sredstev in zemlje.
Ob takšnih odnosih bo manj vprašanj in zahtev po kmetovem soodločanju, ki jih tudi v javni razpravi pogosto slišimo in na katere je pogosto težje odgovoriti!
Široke možnosti povezovanja kmetov omenja tudi zakon o združenem delu. Vendar pravi, da naj bo povezovanje takšno, ki bo kmetom dajalo tudi več dohodka.
J. Košnjek
Nova obrata v Količevem
V petek so v TOZD Količevo domžalske kemične industrije Helios odprli svoja nova obrata — za proizvodnjo umetnih smol ter pigmenti-ranih premazov. V novem objektu umetnih smol, ki je veljal 62 milijonov dinarjev, bodo izdelali okoli 6500 ton alkidnih in poliestrskih smol v vrednosti 110 milijonov dinarjev letno. V novem oddelku pig-mentiranih premazov, ki je veljal 96 milijonov dinarjev, pa bodo izdelali 10 tisoč ton pigmentiranih premazov letno. V novem oddelku bo omogočena izdelava velikih industrijskih šarž, z novo tehnologijo pa znatno izboljšana kakovost premazov ter ustvarjeni pogoii za izvoz.
Izvoz uvoz
Jesenice — Lani so v občini presegli načrtovano vrednost uvoza in izvoza. Izvoz je bil večji predvsem zaradi slabih možnosti na domačem tržišču in so delovne organizacije na tujem iztržile manj kot bi doma. Sedanje gospodarske razmere pa kažejo, da se bodo letos tržne razmere doma izboljšale, saj so delovne organizacije sklenile že vrsto novih naročil. Načrtujejo sicer manj izvoza, predvsem v industriji. Čeprav se skupni izvoz za letos zmanjšuje za 12 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, je še vedno v okviru srednjeročnega načrta za obdobje 1976 do 1980.
Delovne organizacije načrtujejo za skoraj 44 odstotkov večji uvoz kot v letu 1976, pri tem bo največ uvozila Železarna, ki zaradi delovanja nove hladne valjarne načrtuje povečanje blagovne menjave za okoli 15 milijonov dolarjev. Za letos predvidevajo, da bodo intenzivneje izvažale predvsem: Železarna, Zarja, Iskra, LIP, Gorenjska oblačila. Tehnični biro, Klavnica in Lesnogalanterijski obrat.       D. S.
Na slovesnosti je po uvodnem nagovoru predsednika delavskega sveta Janeza Pustotnika in direktorja Jerislava Cukrova govoril Roman Albreht, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS. Spregovoril je o procesu preobrazbe naše samoupravne socialistične družbe, o že doseženih rezultatih in o zastavljenih ciljih, od katerih sta najvažnejša utrditev materialne podlage združenega dela in celotne družbe ter uveljavitev delavca v družbi.
V kulturnem programu, katerega je povezovala Milanka Bavcon, so sodelovali Slovenski oktet, basist Ladko Korošec ter igralec Boris Kralj. -fr
Izobraževanje zadružnic
Škofja Lftka — Kmetijska zadruga Škofja Loka je za letos pripravila program dela za številne aktive žena — zadružnic. Program dela je obširen, zanj pa bodo namenili ob upoštevanju prispevkov udeleženk 184.700 dinarjev.
Pri izobraževanju in usposabljanju žena, ki se združujejo v aktive zadružnic, bodo pozornost namenili področju kmetijske proizvodnje, živinoreji in poljedelstvu s poukom o vzreji mlade živine, o prvi pomoči pri živini, o krmljenju, o higieni mleka, o zatiranju rastlinskih bo-' lezni ter o uporabi zaščitnih sredstev in herbicidov itd. Zadružnice se bodo udeleževale tudi pouka o pripravi hrane, o jedilnikih, o zmrzovanju živil ter o uporabi gospodinjskih pripomočkov ter se vpisovale v ši-vilske tečaje. Zadružnice pa nameravajo seznaniti tudi s področjem zdravstva in vzgoje ter pripraviti zanje več strokovnih izletov in prireditev ob dnevu žena.       D. S.
Slovesno ob Prešernovem dnevu
Po vsej Gorenjski so se že začele slovesne proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika - 8. februarja - Prešernovega dne. Pripravile so jih in jih za prihodnje dni še pripravljajo kulturno umetniška društva, šole, delovne organizacije in druge ustanove v tesnem sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami. Letošnje praznovanje kulturnega praznika bo še posebno svečano, saj bo posvečeno 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo komunistične partije m naše zveze komunistov in praznovanju njegovega 85. rojstnega dne. Prireditve v počastitev praznika bodo po vseh gorenjskih občinah.
JESENICE
Jutri ob 18. uri bo v prostorih delavskega doma na Jesenicah v Počastitev praznika otvoritev razstave del jeseniške skupine »Dolik«. Na Prešernov dan, v torek, 8. februarja, pa bo v gledališču »Tone Cufar« slovesna podelitev letošnjih gorenjskih Prešernovih nagrad. Na tej osrednji proslavi v jeseniški občini, začela se bo ob 18.30 uri, bo nastopil tudi Slovenski oktet. Sicer pa bodo prireditve ob prazniku Se po mnogih drugih krajih, predvsem po šolah, že po tradiciji pa se bodo ha posebnem srečanju zbrali jeseniški kulturni delavci.
KRANJ
V Kranju se je v počastitev Prešernovega dne že včeraj v Prešernovem gledališču začel tradicionalni »teden slovenske drame«. Trajal bo do ponedeljka, 14. februarja. Obiskovalci »Talijinega hrama« si bodo v nekaj več kot tednu dni lahko ogledali najboljše predstave slovenskih gledaliških hiš iz Ljubljane, Celja, Maribora, Nove Gorice, Horjula in Kranja ter Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Istoč asno bo tudi pogovor o dramatiki v slovenskem gledališču. D revi ob 18. uri bo v prostorih galerije Prešernove hiše v Kranju otvoritev razstave »Simon Gregorčič — ob 70-letnici smrti«, ob 18.30 uri bo v galeriji Mestne hiše otvoritev razstave del prekmurskih likovnih umetnikov in ob 19. uri v stebriščni dvorani Mestne hiše otvoritev razstave »Ivan Cankar in gledališče«. Pol ure kasneje pa bo v renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju koncert, na katerem se bodo predstavili sopranistka Ileana Bratuž-Kacjan, violinist Rok Klopčič ter pianist Igor Dekleva. V ponedeljek, 7. februarja, na predvečer praznika, bo ob 17. uri komemoracija pri pesnikovem grobu v Prešernovem gaju, pripravlja jo moški pevski zbor »France Prešeren«, ob 19.30 uri pa bodo v kranjskem Prešernovem gledališču podeljene plakete najzaslužnejšim prosvetnim delavcem. Praznovanje se bo končalo v torek, 8. februarja, z otvoritvijo razstave »Literarna znanost na tujem o pesniku Prešernu v letih 1970-1975«, le-ta bo ob 17.30 uri v avli osrednje knjižnice v Kranju, z večerom poezije Bojana Piska ob 18. uri v časopisni čitalnici osrednje knjižnice v Kranju ter s koncertom učiteljskega pevskega zbora »Stane Žagar« v dvorani kranjskega dijaškega doma ob 19.30 uri. Proslave bodo tudi po mnogih drugih krajih.
RADOVLJICA
Praznovanja po šolah in krajih radovljiške občine so se že začela. Drevi ob 19. uri bodo v Šivčevi hiši v Radovljici odprli razstavo partizanske grafike akademskega slikarja Iveta Subica. O pomenu praznika in letošnjem praznovanju bo spregovoril sekretar komiteja radovljiške občinske konference ZK Jože Bohinc, v kulturnem programu pa bo nastopila recitatorska skupina delavske univerze iz Radovljice. Osrednja proslava ob kulturnem prazniku za radovljiško občino bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 19. uri v avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici, nam sporoča naš sodelavec Jošt Rolc. Slavnostni govor na Prešernovem večeru bo imel predsednik izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine Franc Podjed, v pestrem kulturnem programu pa bodo nastopili mešani pevski zbor kulturno umetniškega društva iz Ljubnega, komorni zbor A. T. Linhart iz Radovljice, recitatorska skupina radovljiške delavske univerze, instrumentalista Andrej Arnol in Silvester Stingl ter pevka Simona Vodopivec. Obiskovalcem proslave se bodo predstavili še koroški literati Andrej Kokot, Olga Vouk in Jože Blajs. Večjo svečanost pripravljajo tudi v Bohinju.
ŠKOJA LOKA
Osrednja proslava ob Prešernovem dnevu za škofjeloško občino bo v torek, 8. februarja, ob 15. uri v dvorani kina »Sora«. Pripravljajo jo dijaki škofjeloške gimnazije. Udeleženci proslave se bodo spomnili ob tej priložnosti tudi revolucionarja in častnega občana občine Škofja Loka Borisa Ziherla, po katerem je poimenovana loška gimnazija. Izredno slovesne proslave pripravljajo še v Železnikih, Gorenji vasi in drugih manjših krajih.
TRŽIČ
Drevi bodo v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo slikarskih del Kamila Legata. Ob tej priložnosti Tržičani pripravljajo koncert naših znanih opernih umetnikov. Predstavili se bodo basist Ladko Korošec, sopranistka Sonja Hočevar, na klavirju pa ju bo spremljala Zdenka Lukec. Na praznik, 8. februarja, pa bodo v Tržiču pripravili »dan kulture«. Obiskovalci si bodo ob strokovnem vodstvu in strokovnih razlagah lahko ogledali muzej, Kurnikovo hišo, galerijo in knjižnico. V teh dneh bodo prav tako podeljene tradicionalne Kur-nikove nagrade.
J. Govekar
Položaj
zaposlenih mater predšolske otroke v vzgojno varstvenih ustanovah, poseben problem pa predstavlja tudi varstvo šolskih otrok. V občini bo zato potrebno poskrbeti za več prostora v vrtcih, čeprav bi kazalo slediti tudi vzoru Gorenjske predilnice, ki posebej sofinancira vzgojiteljico za varstvo otrok v popoldanskem času, (čeprav je po drugi strani najbrž tudi res, da je tej odločitvi botroval predvsem ekonomski interes oziroma potreba po izmenskem delu).
Na vprašanja ankete, kako pomagajo delavkam z majhnimi otroki, jih kar 21 ali 40 odstotkov na to vprašanje sploh ni odgovorilo. Le 12 organizacij je navedlo podatke, da se trudijo prilagajati delavkam izmensko delo.
Poudarek izobraževanju delavke
Prešernovo gledališče Kranj
PETEK, 4. februarja, ob 19.30 - Cankar-Belina: KURENT; gostuje PD Horjul;
SOBOTA, 5. februarja, ob 19.30 - I. Tavčar: IGORJU UGAJA HACH; gostuje Stalno slovensko gledališče Trst;
NEDELJA, 6. februarja, ob 19.30 - D. Poniž: IGRA O SMRTI; gostuje gledališče Pekarna Ljubljana:
a,   PONEDELJEK, 7. februarja, ob 19.30 -  P. Lužan: ZLATI ^ASI LEPI KRASI; gostuje ljudsko gledališče Celje: n   TOREK, 8. februarja, ob 19.30 - F. Rudolf: LENEGA ČAKA uOLGČAS; gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica;
SREDA, 9. februarja, ob 19.30 - I. Potrč: KREFL1; uprizori Prešernovo gledališče Kranj;
ČETRTEK, 10. februarja, ob 19.30 - G. Strniša: DRIADA; gostuje SNG Drama Ljubljana.
^   PETEK, 11. februarja, ob 10. uri v Prešernovem gledališču v r&nju okrogla miza ob tednu slovenske drame. Razgovor bo vodil B°JanŠtih.
pA PETEK, 11. februarja, ob 19.30 - T. Partljič; O, NE. ŠČUKE
^E, gostuje Slovensko narodno gledališče Maribor Sr?P>fPB0TA> 12. februarja, ob 19.30 - P. Lužan: SREČA NEPO-liuKi- NlH   PROIZVAJALCEV,   uprizoritev   Mestnega gledališča JUDIJanskega
Po podatkih analize in ankete, položaj ženske v združenem delu ni enak položaju moških sodelavcev — Vso pozornost in skrb je treba posvetiti izobraževanju zaposlenih žena
Škofja Loka - Svet za družbeni Zaskrbljujoč pa je podatek, da položaj žensk pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka je z analizo in anketo poskušal ugotoviti, kakšen je družbenoekonomski položaj zaposlenih žensk v občini. Rezultati povedo marsikaj in so osnova za nadaljnje delo.
Na vprašanja je odgovorilo 52 delovnih organizacij z 12.359 zaposlenimi, od katerih je 49 odstotkov žensk ali 6125. V 33 anketiranih delovnih organizacijah je zaposlenih žena več kot 50 odstotkov. Zaposlenost žena je domala takšna kot je zaposlenost moških. Vsi nadaljnji podatki pa kažejo, da njihov položaj v združenem delu ni enak položaju moških sodelavcev, kajti žene bistveno zaostajajo za moškimi po izobrazbeni strukturi, kar onemogoča enakovredno uveljavljanje v sistemu združevanja dela v vseh oblikah in na vseh področjih. Nižja izobrazba
Rezultati kažejo, da si je" poklicno izobrazbo uspelo pridobiti več kot 60 odstotkov zaposlenih moških in le 34 odstotkov zaposlenih ženk. Ob delu se izobražuje 292 delavk. V primerjavi s 3929 ženskami, ki nimajo poklicne izobrazbe, je to komaj 7 odstotkov, če pa se upošteva, da jih od 292 žensk 127 študira na višjih in visokih šolah, je odstotek še nižji — le 4,2 odstotka. Ocenjujejo, da je žensk, ki nimajo poklicne izobrazbe (67 odstotkov) odločno preveč in da so možnosti za izboljšanje izobrazbene strukture dokaj slabe.
Ženo obremenjuje družina bolj kot moža in tudi zato je izobrazbena struktura precej slabša.
Kaj pomagajo organizacije? Kljub veljavnemu družbenemu dogovoru o kadrovski politiki je le 193 ženskam od 292 uspelo za šolanje pridobiti študijske dopuste, štipendije dobiva 15 žena, za šolnino pa prispevajo organizacije združenga dela le 147 delavkam, kar je točno 50 odstotkov tistih, ki šolnino plačujejo.
Glede na to, da je starostna struktura žensk dokaj ugodna, saj je 625 žensk mlajših od 20 let, bi lahko pričakovali, da se bodo bolj odločale za    izobraževanje.    Precej visoki izdatki za šolnine in šolske potrebščine, pomanjkanje časa, posebno za priprave na izpite, pogosto onemogočajo še tako potrebno izobraževanje in željo po njem. 45 odstotkov zaposlenih žensk je mlajših od 30 let in le 27 odstotkov starejših od 40 let, tako, da je še precej možnosti, da bi se ženske izobraževale. Ob tesnejšem sodelovanju organizacij in delavskih univerz bi ženske lahko bolj študirale, zaposlenim ženam pa bi morali pomagati tudi z ustreznejšim delov nim časom in razporeditvijo preda vanj izobraževanja ob delu. Ugotovitve ankete kažejo, da je 26 odstotkov zaposlenih žensk oddaljenih od kraja zaposlitve več kot pet kilometrov.
Malo žensk na vodilnih mestih
V občini je 33 zaposlenih žensk na vodilnih delovnih mestih in 87 na vodstvenih delovnih mestih. V samoupravnih organih in delega cijah za zbore družbenopolitičnih skupnosti sodeluje 912 ali 15 odstotkov vseh zaposlenih žensk. Razen tega ima 442 ali 7 odstotkov zaposlenih žensk naloge v družbenopolitičnih organizacijah, kar je premalo. Žene bi se rade vključevale v družbenopolitično življenje, vendar jim obremenitve doma in na delovnem mestu  tega ne dopuščajo
Koncert v centru
slepih
Škofja Loka — Center za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škofji Loki često obiskujejo razne pevske in glasbene skupine. Slepim v škofjeloškem centru pripravljajo brezplačne koncerte in jih skušajo vsaj za kratek čas odtegniti od vsakdanjih tegob in skrbi ter jih razvedriti. Pred nedavnim so imeli v Škofji Loki tak koncert ansambel Ivana Ruparja s Puštalskimi fanti iz Škofje Loke ter dekliški sekstet z Bukovice. Sinoči pa je center obiskala nova glasbena skupina. Obiskovalcem koncerta so se  predstavili  Alpski   kvintet, ansambel   Jožeta   Burnika   in pevka Ivanka Kraševec. Fantje Burniko-vega ansambla in Ivanka Kraševec v začinjeni času gostujejo predvsem po Švici, vendar so si vseeno utrgali čas za nastop v centru slepih. -jg
V občini imata le dve organizaciji na nočnem delu še 329 žensk, kar pomeni 5 odstotkov vseh zaposlenih Ženk. Obe delovni organizaciji imata organizirano toplo malico in zdravstvene preventivne preglede, za varstvo otrok pa niso poskrbeli. Posebno pereč je problem, da je v eni sami delovni organizaciji kar 11 odstotkov mater samohranilk na nočnem delu.
Zaposlenih žensk je torej 49 odstotkov in problemi, ki se ob tem pojavljajo, terjajo vso družbeno skrb in pomoč. Predvsem naj bi delavkam nudili možnost nadaljnjega izobraževanja, vključevanja v družbenopolitično delo, osnovnim šolam pa naj bi organizirale podaljšano bivanje. Svet za družbeno politični položaj žensk, ki je pripravil to koristno in potrebno anketo pa med drugim podpira srednjeročni program gradnje vzgojno varstvenih ustanov v občini in se zavzema, da bi žensko na delovnem mestu in doma bolj razbremenili, saj bo le-tako njen položaj v združenem delu boljši, enakopravnejši.
D.Sedej
Gorenjska predilnica
Škofja Loka, Kidričeva c. 75 p. o. razpisuje prosto delovno mesto
pripravnika
z dokončano pravno fakulteto
Nastop dela je možen takoj.
Prošnje sprejema kadrovski oddelek Gorenjske predilnice 15 dni po objavi.
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o.
Kranj, Primskovo - komunalna cona razglaša
naslednja prosta delovna in učna mesta:
v TOZD OBRT vodja priprave dela
Pogoj: gradbeni ali lesni tehnik z najmanj štiri leta delovnih izkušenj in poznavanje obrtnih dejavnosti
vodje PE steklarjev
Pogoj: steklarski, gradbeni ali lesni tehnik z najmanj štiri leta delovnih izkušenj ali
steklarski ali gradbeni delovodja z najmanj sedem let delovnih izkušenj
več KV slikopleskarjev več KV pečarjev več KV mizarjev več KV steklarjev več KV polagalcev parketa in plastičnih mas
Pogoj: poklicna šola ustrezne stroke. Sprejme v uk večje število vajencev za naslednje poklice:
slikopleskar pečar mizar steklar
polagalec parketa in plastičnih mas
Pogoj: končana osemletka.
V TOZD GRADNJE
sprejme vuk vajence za naslednje poklice:
zidar kamnosek
V TOZD OPEKARNE več delavcev za razna opekarska dela v obratu Češnjevek
v SDS SKUPNE SLUŽBE čistilko
za čiščenje v domu družbenega standarda na Primskovem
Delo na vseh navedenih delovnih mestih se združuje za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo ponudbe ali se osebno zglasijo \ kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo — komuiiui^a cona.
Dva obraza Soriške planine
Soriško planino moraš, če jo hočeš spoznati, obiskati vsaj dvakrat. Obiskati jo moraš takrat, ko se smučišča, idealna smučišča nad Sorico lesketajo v soncu, ko se po belih strminah spuščajo številni smučarji, in takrat, ko okrog vrha Lajnarja, okoliških vrhov in nad Sorico začne veter vrtinčiti megle in oblake ter se izpod neba začno spuščati debele koprene dežja ter pozimi goste snežinke, in ko je najbolje, da se stisneš na toplo, v varno zavetje. Takrat šele spoznaš »muhavost« Soriške planine. . .
Soriško planino sem^doslej poznal le.s tiste »lepe« strani. Lepo, idilično, sončno! Preteklo soboto, takrat, ko bi moralo biti na njenih strminah
Čudovita smučišča na Soriški planini — Smučarji so smučišča na pobočjih Lajnarja »odkrili« in natančneje spoznali šele v zadnjih letih, ko so bila naša mnogo bolj znana smučarsko-športna središča skoraj brez snega, — Do dokončne ureditve Soriške planine je najbrž kljub ustanovljenemu konzorciju še daleč — Slabe cestne povezave in težak dostop do smučišč — Majhne zmogljivosti Litostrojske koče — Za vzdrževanje ceste do Soriške planine skrbi športno društvo
Železniki
»Res, veliko prostovoljnih delovnih ur so pri tem žrtvovali člani našega društva,« je pritrdil blagajnik SI) Železniki Marjan Kramar. »Tudi z urejanjem ceste do tu imamo vsako leto veliko dela. Že zdaj, čeprav smo komaj šele sredi zime, imamo za prek pet starih milijonov stroškov. Upamo, obljubili so nam, da nam bo letos vsaj del stroškov pokrila republiška skupnost za ceste. Tako kot doslej ne bo moglo biti. Kajti denarja nam še za tekmovanja vedno primanjkuje.«
Že nekaj zimskih sezon so smučišča na Soriški planini »reševala« mnoga tekmovanja. In vedno so bila odlično pripravljena. Pa naj so jih pripravili domačini, člani ŠD Železniki, ali ob njihovi pomoči člani dru-
Postanek pred zadnjim »zaletom« proti Soriški planini. Gremo gor ali nazaj? To je v slabih vremenskih razmerah pomembna odločitev. Kajti lahko se zgodi, da privoziš nazaj do gostišča Planinka v Sorici z vzvratno vožnjo tudi kilometer ali vsaj več sto metrov daleč.
republiško prvenstvo v alpskih disciplinah za članice in člane ter mladinke in mladince pa je bilo drugače. V Škofji Loki je navsezgodaj zjutraj pošteno lilo iz gostih temnih oblakov, ki so se spuščali skoraj do tal. Že malo naprej od Železnikov je bilo mogoče med dežjem opaziti prve snežinke, zgoraj nad Podroštom pa je cesto, ki pelje proti Sorici že prekrivala tanka snežna odeja. Na Sorici nas je sprejela že prava zima.
Kako priti do smučišč, do prizorišča republiškega prvenstva, smo se v megli, v dežju, ki je malo pozneje spel začel padati, spraševali v središču Sorice. Domačini nam niso obetali nič dobrega. Kajti ponoči je, tako so dejali, malo više zapadlo najmanj četrt metra snega. Toda tekmovalci, trenerji in sodniki so se kljub črnogledim napovedim že pomikali navzgor. Tudi reporter j i (J lasa smo jim sledili. A ne dolgo! Cesto je namreč nekje na sredini poti zasul plaz. Pomaknili smo se nazaj. V Sorici je vse obiskovalce Soriške planine tistega dne gostoljubno sprejela gostilna »Planinka«. Z izjemo tistih, seveda, ki so se nekaj kilometrov više borili s snežnim plazom. Na pomoč jim je priskočil celo buldožer. In . . . čez dobro urico, čeprav je bilo zaradi močnih padavin le malo verjetno, da bo tekmovanje mogoče izvesti, poleg tega pa je okoliške strmine prekrivala tudi gosta megla, smo se ponovno zapodili v sneg. Tokrat smo se za spremembo, zato, da bi
daleč, dež pomešan s snegom pa je neusmiljeno »bičal« v obraz. Zdaj je bilo jasno, da prvenstva Slovenije v takih razmerah ne bo mogoče izvesti. Zato so se nekateri pri priči napotili nazaj v dolino, drugi pa smo se s parkirišč, ki so bila kljub tako neugodnim razmeram, kajti na Soriški planini je prek dva metra snega, sprehodili do bližnje Litostrojske koče in se »spravili« na toplo v njene prijazne, a mnogo pretesne prostore. Tu se je začel prijeten pomenek z domačimi, gosti in ostalimi obiskovalci . . .
Janez Bizjak
laže premagovali razne nevšečnosti na cesti, Glasova presedli v prostoren kombi, v katerem so bili smučarji iz Trbovelj. Kajti marsikje je bilo v strmini in »globokem« snegu potrebno marsikateri avto potisniti. Nam se k sreči kaj takega ni pripetilo .. .
Srečno smo se »prebili« do Soriške planine. Toda tu ni bilo nič bolje. V megli se je videlo komaj za streljaj
Pavle Krilič
Če kdo pozna Soriško planino, potem jo prav gotovo Jože Benedičič iz Železnikov. Kajti v »kraljestvu« pod Lajnarjem preživi večino dni od jeseni do pomladi. Skrbi za dobro cestno povezavo z dolino, za to da so urejena smučišča, da so pripravljene proge za tekmovanja . . . Zagorel v obraz, tnalo od vetra, ki včasih neusmiljeno brije tam okoli, malo zaradi mraza, pa tudi zaradi sonca, ki ga pred dnevi ni manjkalo, saj pravi, da je spričo toplega sonca večkrat tudi pozimi pri delu še v sami srajci prevroče, pripoveduje da iz Soriške planine nikakor ne gre delati kakega »cirkusa«. »Tole zimsko športno središče bi morali začeti urejati počasi,« pravi. »Polagoma! Nikakor ne prehitro. Najprej bi morali izboljšati in urediti cesto, potlej poskrbeti za žičnico in vlečnico, za gostinske objekte, pa morda še za kaj. In potem bi morali to vse tudi skrbno vzdrževati.«
Zdaj so na Soriški planini le tri vlečnice. Ena je dolga 900 metrov, drugi dve sta krajši. Za to pa, da sploh so, se je vsekakor treba zahvaliti športnemu društvu Železniki. Kajti pri njihovi izdelavi in postavitvi je bilo potrebnega veliko ama tetiskega dela. » >   >  <■ o
Marjan Kramar
gih društev in klubov. Na sindikalnih tekmovanjih se je pomerilo več sto tekmovalcev.
»Samo letos smo imeli tu že osem tekmovanj. Tole republiško prvenstvo bi bilo deveto,« se je spet oglasil Jože Benedičič. »Naša ekipa, čeprav nas je za pripravo prog in smučišč malo, vsega osem nas je delalo zadnje dni, je že dobro izurjena. Zato smo sposobni pripraviti tudi zahtevnejša tekmovanja. Seveda takrat, zadnje ure, pokličemo na pomoč še več vnetih športnih delavcev. In poglejte . . . tudi za to tekmovanje je kljub obilici novega snega, ponoči ga je namreč zapadlo ifeč kot četrt metra, vse pripravljeno. Proge so urejene! To je potrdil tudi delegat republiške smučarske zveze. Tekmovanja skratka ni mogoče izvesti le zaradi megle in skrajno neugodnega vremena. Treba je skrbeti pač tudi za zdravje tekmovalcev.«
»S snegom tu res nimamo težav,« je vskočil v besedo predsednik Šl) Železniki Mirko Polajnar. »Le urediti bo še marsikaj treba. Moram reči, da zelo dobro sodelujemo tudi z ljubljanskim Litostrojem, ki ima tu svoj dom. Vsa leta dobro sodelujemo. Tako nam je lani Litostroj prispeval tudi del denarja za urejanje in vzdrževanje ceste, letos pa pričakujemo še kak dinar.«
Seveda pa je potrebno pristaviti, da so tudi možnosti znanega ljubljanskega industrijskega giganta pri dodeljevanju pomoči kajpak omejene.
Tudi direktor temeljne organizacije »zunanje storitvene dejavnosti« v ljubljanskem Litostroju Pavle Krilič, pod okrilje te TOZD spada Litostrojski dom, je navdušen nad Soriško planino. Dom je bil zgrajen že leta 1952 in le leto kasneje je Pavle prvič obiskal idilične kraje nad Sorico.
»Čeprav ne smučam, sem bil že neštetokrat tu,« mi. je pripovedoval. »Takih, tako lepih krajev, je v Sloveniji in tudi v svetu zelo malo. Škoda, da tu v našem domu ni več prostora, da so obiskovalci tako utesnjeni, skratka, da se ne morejo popolnoma sprosti-
ti. In žičnica, seveda! Ta je spričo tukajšnjih razmer nujno potrebna. Prepotrebna! Šele potem bo na nadaljnji razvoj tega zimsko športnega središča mogoče gledati širše in bolj optimistično. Prepirov ni potrebnih nikakršnih. Graditi naj začne kdorkoli, kajpada tak, ki je sposoben. Res pa je, da sta brez dvoma doslej za Soriško planino storila največ Litostroj in ŠD Železniki. Moram pripomniti, da s člani ŠD Železniki   tudi  odlično sodelujemo.«
Mnogi člani, še posebno smučarji, Litostrojevega   kolektiva  so stalni
Mirko Polajnar
gostje Soriške planine. Vsake šolske počitnice je tu šola smučanja. Obvezna je za vse dijake drugega letnika izobraževalnega šolskega centra Litostroj. Poleg spoznavanja s smučarskimi veščinami pa obiskovalci tečaja poslušajo še druga predavanja, in vsi so nad belimi planjavami nad Sorico neverjetno navdušeni. Še pogosto se potem vračajo nazaj.
»S Soriško planino smo imeli dokaj velike načrte,« pristavlja Pavle Krilič. »Pred nekaj več kot petimi leti smo nameravali sem gor vložiti blizu 8 milijonov din. To pa ni malo. Žal do uresničitve načrtov iz različnih razlogov ni prišlo ... Še vedno pa smo zainteresirani, da se začne to področje urejati načrtno, da tu razvijemo središče za delavski turizem. Mi trenutno drugih načrtov nimamo. Tu bomo še imeli svoj dom za člane našega kolektiva in tudi za druge goste, če bo dovolj prostora.«
Zunaj je še vedno pošteno lilo. Franc Ceferin iz Davče, ki na Soriški planini s svojim orjaškim buldožerjem skrbi za urejanje in čišče-
Jože Benedičič
nje parkirnih prostorov, se je bil, ko smo odhajali, ravnokar ves premočen vrnil »s terena«. Kajti dela je imel tisti dan dovolj. Delal pa je v hudem snežnem metežu že tudi celo noč. »Ponoči sem se komaj za trenutek uspel oddahniti in malo pogreti,« je povedal, »zato bom vsaj zdaj skušal nadoknaditi malo zamujenega.« In vsi smo mu privoščili. Kajti delo je tisti dan zares odlično-opravil.
Ko smo se vračali v dolino, med visokimi stenami, ki so v višino merile skoraj tri metre, ko se nam je zdelo, da se vozimo po progi za tekmovanje v bobu, smo se spet ustavili pred novim plazom, ki nam je zaprl cesto. Tu sem nekaj trenutkov izkoristil za kratek pomenek še s trenerjem smučarskega kluba Trbovlje Janezom Bizjakom, ki nas je varno vozil po Soriških strminah. »Na Soriško planino redno prihajam že dvajset let,« mi je zaupal. »Najprej sem sem gor prihajal kot tekmovalec, zdaj kot trener. Všeč mi je tu. Idealna smučišča so. Snega zlepa ne zmanjka. Zato je tu vsako leto toliko tekmovanj. Dobro pa poznam že tudi vse ,muhe' Soriške planine. O, prav dobro poznam hitre vremenske spremembe na tem področju. Zdajle je, denimo, sonce, čez uro ali dve pa planjave že prekriva megla in mete sneg. Žičnico bo treba zgraditi, žičnico, kajti cesta je naravnost obupna. Zelo dobri pa so, odkar skrbi zanje športno društvo iz Železnikov, parkirni prostori. Ja, res, še marsikaj bo treba urediti!«
Taka je torej Soriška planina. Privlačna, a, da bodo njeni obiskovalci v prihodnje še bolj zadovoljni, bo potrebno še marsikaj postoriti. Strokovnjaki še vedno niso povedali dokončnega mnenja o Soriški planini. Stvari se sicer premikajo naprej, toda počasi. Svoje kvalitete pa je Soriška planina že pokazala . . .
Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan
Cesta proti Soriški planini je ozka. Stene ob njej pa visoke več kot dva metra.
Orodno kovaštvo
Poljane nad Škofjo Loko razpisuje prosti delovni mesti:
1. računovodje
2. knjigovodje — administratorja
s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoji:
pod 1.: srednješolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj ali nižje-šolska izobrazba in 10 let delovnih izkušenj;
pod 2.: nižješolska izobrazba z nekaj prakse in delno obvladanje strojepisja.
Kandidati za zgoraj razpisani delovni mesti naj pismeno vlogo z navedbo izobrazbe in zadnje zaposlitve pošljejo na naše podjetje v 10 dneh po objavi.
Prihaja veseli pust, nanj so se še posebno 'odi pripravah učena <— *<>/« Prežihov Varane na Jesenicah, ki so maske nustauli i aili soisnegi Poslopja. — Foto: B. B.
Športniki Vodovodnega stolpa združeni
Sredi marca bodo v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju, ki združuje 7325 krajanov, ustanovili Športno društvo, ki bo združilo vse dosedanje športne aktivnosti v krajevni skupnosti - Pomanjkanje športnih objektov in veliko zanimanje za šport in rekreacijo
Kranj - Konec letošnjega januarja je bila v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju prva seja pripravljalnega odbora za ustanovitev enovitega Športnega društva Vodovodni stolp, ki bo deloval pri krajevni komisiji za šport in rekreacijo. Občni zbor novega društva, ki bo združil doslej neorganizirano športno in rekreativno življenje v krajevni skupnosti, bo sredi marca, sta v torek pripovedovala eden od pobudnikov za ustanovitev društva Jože Zagore in tajnik sveta krajevne skupnosti Slavko Rot.
Novo Športno društvo bo združilo sedanje športno in rekreativno dejavnost v krajevni skupnosti, ki je doslej vsaka zase delovala in več ali manj životarila. Šport in rekreacija v krajevni skupnosti Vodovodni stolp nista tako neopazni. Ženske, moški, mladinke in mladinci so navdušeni za vaterpolo, plavanje, streljanje, ritmični ples, šah, odbojko, mali nogomet, balinanje, kegljanje,
Še je
slišati citre
Potoki - Ciril Zupančič -Stumfarjev s Potokov pri Žirovnici je eden redkih Gorenjcev, ki še obvlada nekoč zelo razširjene citre. Marsikdo se je že lotil učenja tega zanimivega instrumenta, vendar so ga boleči prsti prepričali, da je odnehal. Ciril pa je vztrajal.. .
Z glasbo se je začel ukvarjati kot petnajstletni pobič. Prvi instrument mu je bila kitara, ki jo je sam izdelal in mu je še danes drag spomin. Citre Pa je kupil nekaj let kasneje od nekega koroškega Slovenca, ki je že tedaj trdil, da so stare več kot Šestdeset let. V osnove citranja ga je uvedel Ahačič iz Tržiča, nato se je sam izpopolnjeval. Kot veseljaka ga poznajo po planinah in v vseh planinskih postojankah od kamniških planin do Julijcev. Sam pravi, da ni planinske koče, kjer že ne bi odmevale njegove citre.
Čeprav je že krepko zakoračil sedmemu križu naproti, je še vedno ne-ugnan popotnik po gorenjskih planinah. Pa še to: ta naša gorenjska grča se bo letos dvaintridesetič povzpela na Triglav!   A. Andreuzzi
Zupančič pri Valvasorjevem
Športniki Vodovodnega stolpa se udeležujejo številnih tekmovanj. Plavalci so sodelovali tudi na tekmovanju v počastitev dneva JLA in zmagali. Na fotografiji člana zmagovite ekipe Marko Šajatovič in Sandi Sajovic z osvojenim pokalom. - Foto: F. Perdan
kolesarjenje in rekreacijo. Lepe uvrstitve so dosegli že nekateri športniki iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Dobro je tudi sodelovanje z JLA in le-tega nameravajo razvijati tudi v prihodnje, saj je vojašnica Stane Žagar del krajevne skupnosti Vodovodni stolp.
Ker je zanimanje za šport in rekreacijo veliko, je krajevna skupnost omogočila vadbo v telovadnici osnovne šole Simon Jenko. Krajani Vodovodnega stolpa, ki se zanimajo za šport in rekreacijo, jo imajo na voljo vsako soboto med 16. in 18. uro in vsako nedeljo med K), in 12. uro. Za vadbo, ki se je redno udeležuje od 70 do 80 ljudi, skrbe vaditelji, krajani krajevne skupnosti Vodovodni stolp.
Zal le telovadnica osnovne šole ni dovolj. Krajevna skupnost Vodovodni stolp ima premalo športnih in rekreativnih površin. Za zgled so lahko stanovalci stolpnic 46 in 48 v Ulici Moša Pijadeja, ki so sami uredili otroška igrišča! Tudi drugi krajani bi jim lahko sledili, pomagali s prostovoljnim delom in prispevki ter s tem uresničevali prizadevanja krajevne skupnosti za zboljšanje telesnokulturnih in rekreativnih objektov. Če bi vsak krajan prispeval 10 dinarjev, bi tolikšen prispevek v krajevni skupnosti s 7.'}25 prebivalcev veliko pomenil!
Pričakovati je, da se bodo razmere na tem področju /.boljšale. Krajevna skupnost je s Cestnini podjetjem iz Kranja že sklenila pogodbo za asfaltiranje odbojkarskega rokometnega in košarkarskega igrišča, kar je hkrati tudi I. faza izgradnje športnih objektov pri Vodovodnem stolpu. Vrednost del bo znašala 3/36..J82 dinarjev. II. faza pa bo obsegala predvsem atletske naprave in bo veljala 500.000 dinarjev. Kazen krajevne skupnosti in krajanov, katerih odziv je še vedno prepičel, so za urejevanje športnih objektov v krajevni skupnosti Vodovodni stolp že prispevali skupnost otroškega varstva občine Kranj, Projekt in osnovna šola Simon Jenko. _» J. Kosnjek
Razsežnost gibanja
V svetu gibanja, dela, športa in življenja se trajno uveljavlja določen gibalni razmah, obseg ali amplituda. Ta je določena po zgradbi in gibljivosti sklepov, po gibljivosti in prožnosti vsega telesa. Razsežnost gibanja je vsakemu na očeh, posebno izostren čut za njeno presojo pa imajo izvedenci. To so športni pedagogi, koreografi, esteti in strokovnjaki za bio-mehaniko dela in športa. Gibljivost v sklepih je moč tudi meriti. Izmerimo jo v stopinjah ali pa v dolžinskih merah.
Primerna gibljivost, povezana s pravilnim zaporedjem in ritmom, omogoča večjo storilnost pri delu, izboljšuje športne rezultate, stopnjuje i/.ra/nost in lepoto gibanja. Pri tehnično zahtevnejših panogah je gibljivost še posebno pomembna. Vaditelji ji posvečajo veliko pozornosti in jo razvijajo z ustreznimi vajami. Njihov namen je večanje gibljivosti v sklepih in izboljšati elastičnost mišic. Tako, da atlet bolj prekorači, kakor preskoči oviro, da se smučar s krepkimi zamahi poganja naprej ali da kosec s polnimi zamahi kosi travo in podobno.
Gibljivost je bolj izrazita v mladosti, ko še ni čutiti otrdelosti v sklepih, ko hrustančevina še ni preveč okostenela, ko so mišice bolj prožne in elastične. Gibljivost pa je potrebno trajno ohranjevati. S tem preprečujemo ali zaviramo gibalno togost. Človek naj bo čim dlje dovolj gibljiv v gležnjih, kolenih, kolkih in v ramenih. Gibljiva, a ne preveč upogibljiva pa naj bi bila tudi hrbtenica. Gibljivost v teh predelih omogoča človeku bolj uspešno delovanje, tako da ga ne pesti preveč gibalna okr-njenost in enoličnost. Večja gibljivost v sklepih pa v primerih nezgod ublaži poškodbe.
V življenjskih, delovnih in poklicnih navadah osvojimo in ohranjamo kar najbolj ugoden razmah gibanja. Hribolazec hodi bolj zibajoče, njegovi koraki so daljši. Pri baletu se razmah gibanja menja v skladu z glasbenim ritmom in nape-vom. Plesalke se v značilni baletniški drži obračajo na mestu, stopajo naprej da bi izvedle težje prvine. Zamahi rok in nog so bolj izdatni in so podobni akrobatom.
Pri drobnih vsakdanjih opravilih, pri sekanju, žaganju, pri kopanju ali nakladanju, so nekateri pravi mojstri. Zadošča le en primeren zamah pa je lopata napolnjena s peskom in poleno je na dvoje.
Začetniki ne znajo dobro ravnati z delovnim orodjem. Ne obvladajo pravilnih zamahov in če žagajo deblo v dvoje, se nekako obešajo na žago in žagajo v bolj kratkih zamahih. V takih primerih je kaj kmalu čutiti utrujenost, delovno nejevoljo in včasih se oglaša še besedni dvoboj o tem, kdo je bolj izurjen in kdo je bolj neroden.
Človek se uči od narave. Opazujmo divjad! Kako lepo, uglajeno in v dolgih korakih tečejo zajci, lisice in srne. Te so nekak vzor v gibalni razsežnosti, zaporedju, harmoniji in izraznosti. Domače živali že zaostajajo po gibljivosti posameznih udov, zaostajajo pa tudi po splošnem gibalnem obsegu. Človek in udomačen način življenja sta jim omejila gibalno prostost.
V človekovi gibljivosti ali motoriki zapuščata trajno sled način dela in življenja. Minimalno naprezanje človeka gibalno utesnjuje, večkrat pa mu tudi oži miselno obzorje.
.Jože A ž man
i«    < fi    i    M   {>    I    i!    I    i» B
VSAK PETEK
NA 4 STRANEH
kino
Kranj CENTER
4. februarja amer. barv. pust. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOZ ob 16.. 18. in 20. uri
5. februarja amer. barv. pustf. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOZ ob'16., 18. in 20. uri. premiera amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 22. uri
6. februarja amer. barv. risani SEM BESSET - TOM IN JERKV ob K), uri. amer. barv. pust. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOZ ob 15., 17. in 19. uri. premiera angl. barv. krim. GOLDFINGER ob 21. uri
7. februarja amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 16., 18. in 20. uri
8. februarja amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 16., 18. in 20. uri
9. februarja amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 16., 18. in 20. uri
10. februarja angl. barv. krim. GOLDFINGER ob 16. in 20. uri. ob 18. uri PROGLASITEV NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA GORENJSKE ZA LETO 1976
Kranj STORŽlC
4. februarja amer. komed. SVETLOSTI VELEMESTA ob 16. in 18. uri. ob 20.15 NASTOPA SKUPINA PREDMESTJE
5. februarja amer. barv. dokument. TA ČUDOVITA BITJA ob 16.. 18. in 20. uri
6. februarja amer. barv. dokument. TA ČUDOVITA BITJA ob 14. in 18. uri. it al. barv. voj. PUŠČAVSKA FRONTA ob 16. uri. premiera Diehiš. barv. filma DOLINA BEDNIH ob 20. uri
7. februarja mehi«, barv. DOLINA BEDNIH ob 16., 18. in 20. uri
8. februarja mehiš. barv. DOLINA BEDNIH ob 16., 18. in 20. uri
Trii c
4. februarja amer. barv. zgod. OUENTIN DURVVARD ob 17. in 19. uri
5. februarja amer. barv. risani SEM BESSET - TOM IN JERRV ob 16. uri, amer barv
zgod. QUENTIN DURVVARD ob 18. in 20. uri
6. februarja amer. barv. vestem JOE KIDD ob 15. uri, franc. barv. krim. MOČNEJŠI 01) STRAHU ob 17. in 1». uri
7. februarja franc. barv. krim. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 17. uri
8. februarja amer. barv dokument. TA ČUDOVITA BITJA ob 17. in 19. uri
9. februarja  ital.  barv. drama KRVAVI BRATJE ob 17. in 19. uri
10. februarja   ital.   barv.   pust.  JOE IN M A RG H A RITO ob 17. in 19. uri
Kamnik DOM
5. februarja amer. barv. risani SN()()PY SE VRAČA ob 16. uri, amer. barv. vestem REKA BREZ VRNITVE ob 18. in 20. uri
6. februarja ital. barv. komed KDO STE. FAN-TOZZI? ob 15. uri, amer. barv. vestem REKA BREZ VRNITVE ob 17. in 19. uri
7. februarja amer. barv. dokument. TA ČUDOVITA BITJA ob 18. in 20. uri
9. februarja angl. barv. krim. HOLANDSKA ZVEZA ob 18. in 20. uri
10. februarja ital. barv. drama KRVAVI BRATJE ob 18. in 20. uri
Škofja Loka
4. februarja franc. barv. komed. KAM S TRUPLOM? ob 18. in 20. uri
5. februarja franc. barv. drama STARA PUŠKA ob 18. in 20. uri
6. februarja franc. barv. drama STARA PUŠKA ob 18. in 20. uri
8. februarja Šved. barv. drama PKGLSCE LJUBEZNI ob20 uri
9. februarja sved. barv. drama PRGIŠČE LJUBEZNI ob 17.30 in 20. uri
10. februarja franc. barv. krim. NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK ob 20. uri
Železniki OBZORJE
4. februarja franc. barv. drama STARA PUŠKA ob 20. uri
5. februarja japon. barv. pust. PROPAD JAPONSKE ob 20. uri
6. februarja franc. barv. komed. KAM S TRUPLOM? ob 17. in 20. uri
9. februarja amer. barv. komed. UJETNIK Z DRUGE AVENIJE ob20. uri
JESENICE RADIO
4. februarja amer. barv. pust. KALIFORNIJSKI POKER ob 17. in 19. uri
5. februarja amer barv. risani NEUSTRAŠNI POPAJ ob 15. uri, jug. barv. akcij. DEKLIŠKI MOST ob 17. in 19. uri
6. februarja jug. barv. akcij. DEKLIŠKI MOST ob 17. m 19. uri
7. februarja kanad. barv. krim. NEMIRNA NEDELJA ob 17. in 19 uri
8. februarja kanad. barv. krim. NEMIRNA NEDELJA ob 17. in 19. uri
9. februarja angl .-franc. barv. krim. PLAVO-BRADI ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
4. februarja ital. barv. pust. TAJNI VRAŽJI AGENT ob 18 in 20. uri
5. februarja kanad. barv. krim. NEMIHNA NEDELJA oh 18. in 20. uri
(i. februarja amer barv. risani NEUSTRAŠNI POPAJ ob 10. uri. kanad barv krim. NEMIRNA NEDELJA ob 18 in 20. uri
7 februarja jug barv. akcij. DEKLIŠKI MOST ob 18. in 20. uri
8. februarja jug. barv. akcij. DEKLIŠKI MOST ob 18. m 20. uri
10. februarja amer. barv. pust. KALIFORNIJSKI POKER ..b 18 in 20. uri
Dovje Mojstrana
5. februarja ital. barv akcij. PUSTOLOV SClNE BELEGA OČNJAKA ob 19. tur
6. februarja angl. barv. vestern ENOOKI CHAHLIE ob 19 uri
Kranjska tfora
r, februarja angl barv, vestem ENOOKI CHARLIE ob 20 .uri
(i februarja franc barv, draftlaj 1 >0< '<j>» 'k i a \yto kampu ob 20 uri
9. februarja kanad. barv. krim. NEMIRNA NEDELJA ob 20. uri
Radovljica
5. februarja amer. barv. KAZEN NA GORI EIGGER ob 18. uri, amer. barv. SOS IZ BOEINGA 747 ob 20. uri
6. februarja amer. barv. risani T< M IN JERRY - VELIKA PARADA ob 10 uri japon. barv. BOMBA V SUPER EXPRESSU ob 15.(0 m 20. uri, amer. barv. S.O.S. IZ BOEINGA 747 ob 18. uri
7. februarja amer. barv. S.O.S. IZ BOEINGA 747 ob 20. uri
8. februarja amer. barv. KAZEN NA GORI EIGGER ob 20. uri
9. februarja japon. barv. BOMBA V SUPER EXPRESSUob 20. uri
10. februarja amer. barv. film TARZAN IN AMAZONKE ob 20. uri
Bled
4. februarja amer. barv. DETEKTIV MC 0
ob 20. uri
6. februarja amer. barv. DIVJA PRAVICA ob 18. uri, angl. barv. CALLANOV DOSJE ob 20. uri
6. februarja amer. barv. risani TOM IN JERRY - VELIKA PARADA ob 16 uri, angl. barv. CALLANOV DOSJE ob 18. uri amer barv. DIVJA PRAVICA ob 21. uri
7. februarja japon. barv. BOMBA V SUPER EXPRESSUob 20. uri
8. februarja amer. barv. S.O.S. IZ BOEINGA 747 ob 20. uri
9. februarja amer. barv. KAZEN NA GORI EIGGER ob 20. uri
10. februarja amer. barv. KAZEN na GORI EIGGER ob 20. uri
TRŽNI PREGLED
JESENICE
Solata 22,08 do 25,30 din, evetaca 22,08 din, korenček 7,20 din, česen 36,90 din, Čebula 14,40 din, fižol 21 do 24.50 din, pesa 5,25 din, kumare 21,30 din, paradižnik 33,90 din. paprika i9.H0 din, slive 35 din, jabolka 9,70 din, hruške 20,40 din. grozdje 13,90 do 15,50 din, pomaranče 10*80 din, limone 14,85 din, ajdova moka 18.8<; din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 65,28 do 79 din, smetana .'14,56 dir., kuta 21,80 din, sladko zelje 5,30 din, kislo Eeij« 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 143.70 din ).. jčka 2,34 do 2,57 din, krompir 5 din KRANJ
Solata .10 din, špinača 28 din, cvetač;i (0 din, radič 40 do tiO din, korenček 12 din, česen :!8 do .15 din, čebula 12 do 14 din, fižol 28 do JO din, pesa 10 din, slive 30 din, jabolka 5 do 6 din. Žganje 55 do 60 din, med 50 din, kokoši 45 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din. kaša 15 do 16 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje 8 din. kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 140 din, jajčka 2,50 do 2,80 din, krompir 5 din
TRŽIČ
Solata 25 din, špinača 15 din, cvetača 30 din, korenček 12 din, česen 40 din, čebula 15 din, fižol 20 do 32 din, pesa 10 din, kumare 25 din, paradižnik 36 din, paprika 36 din, jabolka 5 do 8 din, hruške 20 din, grozdje 18 din, banane 12 din, pomaranče 14 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din I, koruzna moka 7,50 din I, kaša 17,50 din 1, surovo maslo 80 din, smetana 7,50 din mer., skuta 22 din, sladko zelje 6 do 10 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 do 12 din, krvavice 25 din, orehi 10 din 1, jajčka 2,20 do 2,00 din, krompir 6 din
POROČILI SO SE
V TRŽIČU
Godejša Branislav in Gaberc Vida, Križan Jožef in K ošnjek Matilda, Kuduzovič Hasan in M išič Anda
UMRLI SO
V TRŽIČU
Košir Terezija, roj. 1890, Carman Peter, roj. 189.1. Šolar Stanislav, roj. 1953
loterija
	C		C
1	ele k N-di	e s	ele k N-d
.* P 41 5 t. o	-a ^ s.t; N .O o o	i- o	o zad obite
	■J) "O	Cfl -*	te "O
0	10	65	20
77070	600	25	30
84.(20	1000	04975	600
24010	1000	84795 117305	800 10.000
652941	10.000		
692021	10.000	6	10
667261	10.000	48.166	8(K)
:(o:(2i	800	60786	5.000
	100	006166	10.000
512		251696	K).(KK)
27542	600		
63832	600	87	30
84262	800	57	50
090232	10.(K)0	167	60
260192	10.000	75687	6(K)
512562	10.000	58427	6(H)
498742	10.000	25447	1000
.•(.10172	K).(HK)		
	20	68	20
33		308	60
49063	800	6108	300
82823	800	5818	600
65703	800	95468	800
01473	1000	46758	800
639713	300,000	59398	1000
44	20	25398	1000
34	40	62498	5.000
3494	300	774488	10.000
66224	(iOO	020798	150.000
55824	600		20
27364	600	79	
64234	1000	339	60
418924	10.000	1759	500
51)4 r34	■ '1O.000	-72429	600
1 IS034	10.000	25319	800
Krompirjev narastek z mesom
Potrebujemo: 5 dkg masti, čebulo, 40 dkg govedine, sol, strok česna, zelen peteršilj, poper, kg krompirja, pol litra mleka.
Na masti prepražimo sesekljano čebulo, dodamo zrezano meso, solimo in odišavimo. Krompir olupimo, zrežemo na kose in skuhamo v slanem kropu. Kuhanega odeedimo, zmečkamo in zmešamo z mlekom v kašo. Ko je meso mehko, denemo v pomazan pekač plast krompirjeve kaše, nato mesni nadev, končamo pa s plastjo krompirja, vse zalijemo še z mlekom in pečemo pol ure v pečici. Ponudimo s paradižnikovo omako.
Mmipuli je imenovala A. Dolinšek iz Kranja takle pleten izdelek, ki nam ga je poslala, d<* bi si ga ogledale bralke tele strani. Minipuli je pleten ovratnik z dopletenim okroglim delom, ki sega na ramena: primeren je za bluze, puloverje in obleke, kadar hočemo zapolniti le izrez.
Trdovratna stara barva
Če se pridne barvni oplesk luščiti, ga je potrebno pred novim pleskanjem popolnoma odstraniti. Če le /akitamo poškodovana mesta in praske in jih prepleskamo s staro barvo, bo vide/, sieer lep, vendarle pa kratkotrajen. Stara barva pod novim opleskom se bo luščila dalje, ker nima več trdne /.veze z lesom.
Z nekaj več truda pa raje staro barvo odstranimo: v trgovinah s kemikalijami bomo našli več vrst sredstev za odstranjevanje stare barve, lakov in barv iz umetnih smol.
Potem ko smo izbrali odstranjevalec, raje naj bo kvalitetnejši in zato malo dražji, zato pa bo verjetno prihranjeno dodatno umivanje predmetov. Odstranjevalec namažemo na predmete s čopičem iz rastlinskih vlaken, kajti topilo bi uničilo šče-tinast čopič. Zaradi škodljivih izpa-rin opravljamo to delo, če je le mogoče, na prostem. Ker odstranjevalec hitro izhlapi, namažemo z njim na tanko le manjše površine. Že po nekaj minutah lahko z lopatico odstranimo staro barvo. Če je barva ponekod še ostala, ploskev namažemo ponovno in postopek ponavljamo tako dolgo, da stara barva izgine. Ko se končno pokaže surovi les, ga zribamo s terpentinovim nadomestkom, pustimo, da se posuši, nato pa površino obrusimo s finim peščenim
Kadar stiskamo rezino limone v čaj ali kam drugam, si pomagamo še z vilicami, s katerimi večkrat prebo-demo rezino in nato stisnemo: tako bomo zlahka dobili več soka, ne bomo si omočili prstov, sok pa tudi ne bo obrizgal bližnje okolice.
papirjem. Ce so še zdaj v lesu kake napake, jih zakitamo, nato pa površino na novo pleskamo ali lakiramo. _
Jogurt za nego
Bivanje v zaprtih in ogrevanih prostorih se verjetno zdaj že pozna na marsikateri koži: povrhnjica se je začela drobno luščiti, koža je pretirano občutljiva, kapilare so razširjene. Če ne skrbimo za redno nego in za bivanje ter gibanje na svežem zraku, se lahko takšne nevšečnosti pojavijo tudi na normalni koži, ki je skoraj običajno brez problemov. Če se je kljub redni negi, to je čiščenju kože in nanašanju dnevne in nočne kreme na lice, pojavila zdaj izsušenost in drobno luščenje, lahko razen tega da izkoristimo vsak lep sončen in vlažen dan za bivanje na prostem, uporabimo še zelo učinkovit in preprost recept: jogurtovo masko.
Jogurt, ki naj ne bo iz hladilnika, uporabimo najprej za čiščenje lica in vratu, nato pa ga speremo z mlačno vodo. Nato ponovno nanesemo jogurt na očiščeno kožo in ga pustimo na obrazu 20 minut učinkovati. To ponavljamo vsak dan cel teden, kasneje pa še po enkrat tedensko. Takšna preprosta maska izredno osveži obraz in preprečuje pomladno utrujenost, je neškodljiva in tudi cenena. Ko jogurtovo masko zmijemo z obraza, kožo namažemo s kremo.
Pozimi nekoliko bolj kot v drugih letnih časih pijemo tople čaje, za katere vemo, da so zdravilni. Narava nam ponuja v najrazličnejših zeleh celo vrsto zdravilnih snovi, ki jih sicer koncentrirano uživamo, kadar resneje zbolimo. V industrijsko izdelanih zdravilih so različne kemične snovi, ki učinkujejo že v majhnih količinah, in nam že škodujejo, če predpisano količino prekoračimo. Pri čajih se nam to skoraj ne more zgoditi, saj so zdravilna zelišča mnogo blažja. V čaju so zdravilne snovi v tako majhnih količinah, da nam ne morejo škodovati. Zato so zdravilni čaji včasih primernejši, kadar se slabše počutimo, ali naše tegobe niso takšne, da bi nam
moral pomagati zdravnik, da torej pijemo v vodi topljene zdravilne zeli; kar čaj pravzaprav je. Veliko zdravilnih zeli raste kar okoli nas, okoli naših bivališč, le po nekatera moramo kam dlje. Kamilice, lipovo cvetje, rabarbara, lišaj, žajbelj so splošno znane zdravilne zeli, ki jih je lahko tudi pridelati na domačem vrtičku. Čaji iz teh zeli pa so večkrat kar učinkoviti. Največkrat sicer iz zdravilnih zeli kuhamo čaje, seveda pa zdravilne snovi pridobivamo iz njih tudi tako, da jih namakamo v alkohol, jih stiskamo, da dobimo sok in še in še.
Poglejmo, katere zdravilne zeli bi bile sedaj v zimskem času, ko marsikateri kašlja, kiha, si briše nos in podobno, najprimernejše. Zato poskušajmo naše vsakdanje napitke pozimi zamenjati za zdravilne čaje, ki so z dodatkom medu ali tudi alkohola lahko prijetna sprememba po pravi kavi. Na lipov čaj smo skorajda že pozabili: pijemo ga, kadar smo prehlajeni, saj blaži kašelj. Tudi čaj iz sleza pomaga pri kašlju. Najbrž niste vedeli, da čaj iz poprove mete pomaga proti katarju in trdovratnemu prehladu. Tudi čaj iz divjega majarona blaži kašelj in Čisti bronhije. Pri kroničnem bronhitisu pomaga čaj iz lišaja.
marta odgovarja
Vanja z Jesenic — Doma imam blago za zimski plašč. Ker se ne morem odločiti za model, vas prosim z_ nasvet. Stara sem 18 let, visoka 164 cm, tehtam pa 56 kg.
Marta — Plašč je zvonasto krojen in sega preko kolen. V šivih sta skrita dva žepa. Prednja stran in zadnja stran plašča ima sedlo, ovratnik je manjši, nanj lahko prišijete še krzno. Rokava imajo širši zavihek, zapenjanje pa je eno-redno.
Mavec
Je noga v mavcu,
zgodilo se je na Krvavcu,
a korajža ta velja,
čez mesec, dva
spet na trening bom prišla.
Bila sem v Ljubljani, noga ni še dobra, so dejali, na mavec peto pritrdili in spet domov me napotili.
A čakajte in po trpke le še malo, ko   moja   noga   spet   bo rekla zdravo,
takrat brž smučke si pripnem veselo,
zavriskam si, in brž na delo.
Cirila Savs, 7. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor
Franceti! PreŠerilU  Sestanek razredne skupnosti
Z očkom na lov
Z očkom sva se domenila, da bova odšla na lov. Na gozdni cesti je suho listje šumelo pod kolesi avtomobila. Ustavila sva in pot nadaljevala peš. Oče prvi, jaz pa za njim. Kmalu sva prišla do jase. Naenkrat mi je dih zastal. Sredi jase se je pasel lep srnjak. Moral je nekaj zaslutiti. Dvignil je glavo, vohljal po zraku in strigel z uhlji. Postal je nemiren. Oče je previdno dvignil puško. V meni je tlelo. Pomislila sem: »Beži! Skoči, lepi srnjak!« Toda bilo je prepozno. Zgrudil se je na tla.
Počasi sva se približevala mrtvi živali, ki je še pred nekaj minutami uživala lepote življenja. vGozd je utihnil. Oči so se mu za-rosile. Jokale so, kakor je jokalo tudi moje srce.
Stanka Kapš, 7. a r. osn. šole I    prof. dr. Josipa Plemlja, Bled
Fantiča te je mati pestovala,
zate njene oči so žarele
in usta zate pesmi so pele,
ko ti v mrzli vodi je plenice prala.
Z življenjem se poigra usoda. Da ravno zate na svetu ne bo sreče, da ti življenje žalostno izteče — tega materi povedala ni mrzla voda.
Le redko zibala ti je zibelko, saj vedno čakalo jo je delo a zate imela nežno je roko.
Kot v vsaki materi, v njej je
rastel up: v sreči bo vedno jasno njegovo oko, rastočega ne bo uničil življenja strup!
Rastočega ne bo uničil življenja strup!
To bili so le prazni obeti,
ki razblinili so se z leti,
ko pričel se te je polaščati obup.
Odraščal si in v šoli marsikaj so te učili,
a s prijatelji si hodil svoja pota, tvojim bistrim očem ušla ni ena zmota,
a mladosti tvoje časi hitro so minili.
Prej kot drugim so brezskrbna ti
potekla leta, če brezskrbnost sploh si kdaj užival, saj ti morda ob zibki že usode pesem je bila izpeta.
Že mlad vedel za velike si težave, to, da poti politike res niso prave. a z ljubeznijo nesrečno bili rojeni prvi so obupi.
A z ljubeznijo nesrečno bili rojeni prvi so obupi,
spoznanja, da ona je za drugega izbrana,
da v ljubezni njemu je predana, so srce ti napolnjevala z brezupi.
Materi njeni niso bili soneti všeč zapeti,
dekle pa morda jih je brala v noči, videč, da ti jo ljubiš, zarosile so se ji oči,
srce morda ji je čutilo, da poet si nad poeti.
Ni vedela, da ti je uničila življenje, koje z izvoljencem pod roko se držala,
ni vedela, da s tem začelo se je
srčnih bolečin trpljenje.
I>o njene poroke je tiha želja v tebi plala,
da nekoč te z njo bo združilo veselje, nikoli pa Julija tvoja ni postala.
Irena Traven, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
V Kranju stoji pred Prešernovim gledališčem spomenik našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu
Četrtek popoldne. Ura na hodniku kaže nekaj minut do četrte ure. Stopim v razred. Nekateri sošolci in sošolke so že zbrani. Pred vrati je polno staršev. Vsi čakajo na začetek sestanka naše razredne skupnosti, kajti povabili smo jih, da bi se seznanili z našim delom.
Okoli 16. ure smo pričeli drugi sestanek razredne skupnosti 7. a razreda. Starši so posedli in predsednik razreda je pozdravil vse navzoče. Potem sem prebrala poročilo. V nadaljevanju pa smo slišali še podrobna poročila učencev o našem delu pri vseh učnih predmetih, v krožkih in o akcijah. Starši so bili precej razočarani, ko so iz vseh sestavkov slišali graje na račun naše discipline. Nekateri so imeli nekaj pripomb glede našega dela in prav radi smo jih slišali. Sošolec je napisal poročilo o akciji zbiranja starega papirja, kjer smo zbrali okoli 2000 N dinarjev. Sklenili smo, da bomo spomladi organizirali še drugo akcijo. Staršem smo tudi povedali, kaj delamo pri krožkih. Nekaj učencev dosega na raznih tekmovanjih in natečajih dobre uspehe. Matematičnega tekmovanja sva se udeležila dva učenca našega" razreda in oba sva dobila bronasto in srebrno Vegovo priznanje. Nekateri smo prejeli že dosti nagrad za literarne prispevke, ki jih pošiljamo na natečaje in razpise. Naša prizadevnost se kaže tudi na likovnem področju ter na športnih tekmovanjih.
Na sestanku smo imeli tudi zapis-nikarico. Ta je zapisovala pogovore in sklepe. Sklenili smo, da ne bomo več najslabši na šoli, zato se bomo pridno učili. Pri učenju nas bodo starši nadzorovali. Učenci z boljšimi učnimi uspehi borno pomagali tistim, ki snov teže razumejo. Organizirali bomo krožke za pomoč pri učenju. Predlagali smo, da bi tovarišica razredničarka presedla tiste, ki kle-
8. februarja, na dan smrti pesnika Franceta Prešerna, praznujemo Slovenci kulturni praznik. Ob tem dnevu bodo na gorenjskih osnovnih šolah učenci tekmovali za Prešernovo bralno značko. Vabimo vas, mladi dopisniki, da nam napišete, kako ste se odrezali.
petajo. Upam, da bom jaz še vedno ostala pri moji sosedi, saj se pri njej dobro počutim. Skupaj sediva že štiri leta.
Menim, da bi imeli sestanke razredne skupnosti vsaj enkrat v vsakem ocenjevalnem obdobju. Starši so bili zdaj zaradi nediscipline razočarani, a vsi so rekli, da bi vselej prišli na take sestanke, kjer lahko pove vsak: učenec in starši svoje mnenje. Trudili se bomo, da bomo izboljšali učne uspehe in razredno disciplino, ki je pogoj za uspeh pri učenju. Tako bomo zadovoljni in srečni mi, starši in naši predavatelji. Pridobili pa si bomo več znanja, saj ga bomo potrebovali na vsakem koraku v življenju.
Lea Ferjan, 7. a r. osn. šole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled
Hvaležna sem jim
Minilo je že nekaj tednov, odkar sem iz podstrešja prinesla ptičjo kr-milnico in jo zasadila globoko v zemljo; nedaleč od hiše, kjer teče potok in prijetno žubori. Ptički so se počasi navadili nanjo in iz dneva v dan prihajali po hrano. Ko sem se včasih skrila med smreke in jih opazovala, sem bila srečna, da sem tem ubogim pernatim živalcam lahko pomagala. Zdaj pa, ko je pričelo snežiti in je mraz pritisnil, so se mi še bolj zasmilile. Travniki so postali beli, drevesa pokrita s snegom, črvi pa varni globoko pod zemljo. Dolžni smo jim pomagati, saj bi bilo naše življenje brez njih neumno in nesmiselno. Kako brezsrčni morajo biti ljudje, ki v streljanju nanje uživajo, ne da bi se zavedali, kaj počno. Za to, da bodo ostali samo močni in zdravi, ki se bodo znali preživeti, pa bo poskrbela narava sama.
Ko sem ptičke tako redno iz dneva v dan krmila, so se navadili name. Vedno, kadar jim prinesem hrane, se grmovje ob reki naenkrat napolni, saj so njihovi želodčki lačni.
Vračali pa mi bodo, ko mi bodo kmalu zapeli in takrat bom srečna.
Jana Stržinar, 7. a r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
1	2	3	4		5	6	1 21	7	8		9	10	11	12
13				14				"		16				
17								"			■			
	19											22		
23				■						■	26			27
28				29	■	30		■						
32	1		33			■		■ 35				■ 36		
				■		38	■ 44	39		■		40		
41	42												46	47
48			■ 53	49						50	■ 55			
52								54						
56								57						
Vodoravno: 1. denar v vzhodni Indiji v Hindustanu, del rupije. 5. heroj, 9. glasbeno delo, navadno s številko; celotno delo kakega ustvarjalca, 13. neroden človek, 15. center, središče, srednji del, 17. balkanski Romuni, Cincarji, 18. roževina, beljakovinska snov, glavni sestavni del las, nohtov, rogov, 19. krajše ameriško moško ime, Edward, 20. propaganda, javno ponujanje ali priporočanje česa, 22. središče vrtenja, 23. gorato pogorje na jugozahodu Saudske Arabije ob Rdečem morju, 25. država v srednji Afriki, nekdanji belgijski Kongo, 26. gizdalin, nadutež, domišljavee, 28. slovenski baletni solist, Janez, tudi mejaš, 30. glavni števnik, 31. naslovna junakinja romana danskega pisatelja Martina Andersena Nexoja »Sirota S .. .«, 32. Ivan Cankar, 33. ocet, 35. podolgovat, votel, navadno valjast predmet, del raznih napeljav,
36. oranje, 37. samec pernate živali, lepo pisamkura iz Severne Amerike z golim prednjim delom vratu, 39. gozdno drevo s širokimi, dolgopecljatimi listi jn belim lesom, 41. kraj na severovzhodni obali otoka Pašman, nasproti Biograda, 43. hrvaška pesnica, dobitnica Nazorjeve in Zmajeve nagrade, Vesna, 45. mlinski žleb,. 48. nebesa, paradiž, 49. tipalni organi nekaterih žuželk, 51. sukanec, 52. pas, jermen, opas, 54. vrsta cevke, ki jo potisne zdravnik v kako telesno odprtino, zlasti v sečnik, da ga izprazni, 56. mesto in pristanišče ob Donavi v Bački, središče SAP Vojvodine, 57. Aravalske gore v indijski državi Radžastan.
Navpično: 1. oče, 2. merjasec, 3. v fevdalizmu svobodna posest, alod, 4. eden izmed treh Noetovih sinov, domnevni prednik semitov, 5. ime slovenskega pisatelja Trdine, 6. edini izvod, edini primerek, 7. redne čete, sestavljene iz domačinov v Vzhodni Afriki, 8. paste, pomade, mazila za nego, zaščito kože, 9. vzvišena lirska pesem, 10. vrsta velikih, udavom sorodnih nestrupenih kač v Afriki in Zadnji Indiji, 11. v glasbi enoglasno, če dvoje ali več glasov ali glasbil izvaja isti glas, 12. reka v jugovzhodni Poljski, pritok Visle, 14. P^Pfdnik potomcev kolonistov v Južni Afriki, ki so bili znani iz Burske vojne, • doba, vek, 21. italijanska denarna enota, 23. Cimosovo vozilo, 24. severnoameriški mali medved, cenjen po krznu, 26. reč, predmet, 27. nočno zabavišče; manjša točilnica, kjer točijo razne pijače, 29. tvor, razjeda na koži ali sluznici, 31. sij, tudi setev, 34. rahel vetrič, 35. naš največji dramatik in pisatelj, Ivan,
37. prikazen, 38. ataka, naskok, 39. ime prezgodaj umrle slovenske igralke Staričeve, 40. dolg, prečen drog, prečnik, 41. ljudski izraz za prestol, 42. vodja taborišča, 44. znak za kemično prvino radij, 46. nemško mesto in veliko vojno pristanišče ob obali Baltiškega morja, na koncu Kielskega zaliva, 47. mesto v Italiji med Peramom in Pescaro, 49. kratica za Temeljno izobraževalno skupnost, 50. grška črka, 53. znak za kemično prvino silicij, 55. Edvard Vecko.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Prve poteze
Gibanje kmetov
V primerjavi s figurami je kmetova sposobnost gibanja dosti manjša. Premakne se lahko le za eno polje premočrtno naprej, razen z začetnega položaja (Diagram 7). Z izhodiščnega stojišča lahko kmet stopi naprej za eno polje, lahko pa tudi za dve.
■Vb
f g
Diagram H
Diagram 7
POPRAVEK
V prejšnji številki Glasa (7) je v šahovski rubriki prišlo pri diagramu 5 do neljube Pomote. Skakač na liniji h bi moral biti *rn, kot je bilo razvidno iz besedila Prispevka.
Kmetova posebnost je tudi v tem, da se giblje le naprej in umika ne pozna. Kmet se razlikuje od figur nadalje po tem, da se pri jemanju nasprotnikove figure ali kmeta giblje poševno (Diagram 7 in H). Kmet napada torej po poševnieah, toda le /.a eno polje! Na te napade sta še posebno občutljiva trdnjava in skakač.
Imajo pa kmetje, čeravno so v igri najprej izpostavljeni nasprotnikovim napadom, ki se jim težko izognejo, svojo svetlo prihodnost. Obeta se jim pretvorba v figuro, v damo, trdnjavo, lovca ali skakača, po želji igralca (Op.: Kdino pretvorba v kralja ni mogoča!), toda po izpolnjenem pogoju, namreč, da kmet prispe na nasprotno stran šahovnice, t.j. beli kmet na osmo vrsto in črni na prvo (Diagram 7 in H). Na ta način si lahko igralec pridobi dve dami ali več, teoretično jih ima lahko devet.
dr S Havdek
od vsepovsod
Zadolženo olimpijsko mesto
Približno 420 milijonov dolarjev mora Montreal zbrati v prihodnjih avojsetih letih, da bo pokril izgubo z letnih olimpijskih iger. Vir dohodkov naJ bi bile posebne davščine na hiše in druge nepremičnine.
Nezdrave peneče kopeli
Pogosto in dolgo kopanje v preparatih, ki se penijo, utegne biti škodljivo in tudi nevarno. Možne posledice so kožni izpuščaji ter vnetje mokril in celo ledvic, zlasti pri ženskah.
Drag rojstni dan
&   Za praznovanje svojega 65. rojstnega dne si je angleški mehanik Hon l{)^y zamislil nekaj posebnega. Najel je veliko Albertovo dvorano i ndonu, kjer namerava 15. aprila dirigirati orkestru s 190godbeniki.
Rešitev nagradne križanke z dne 28. januarja: 1. dlaka, 6. Janko, 11. pritok, 12. insekt, 14. trep, 15. Stila, 17. Sees, 19. lan, 20. otiralo, 22. lot, 23. AV, 24. kraljevina, 26. KO, 27. kikla, 29. Aca, 30. agora, 32. lauta, 34. agava, 35. on, 36. bolometer, 40. CI, 42. los, 44. rezoner, 45. bik, 46. Este, 48. krkon, 49. saje, 50. terase, 52. Tereza, 54. Kakan, 55. Aceva.
Izžrebani reševalci: prejeli smo 86 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Nataša Purgar, 64000 Kranj, C. 1. maja 63; 2. nagrado (40 din) Viktor Uranič, 64207 Cerklje 163; 3. nagrado (30 din) Irenca Murnik, 64000 Kranj, Betonova 16; nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do torka, 8. februarja, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din.
izbrali smo za vas
Vseh vrst veselih mask za otroke in odrasle, klobukov, lasulj, očal z nosovi, takšnimi in drugačnimi, dobite že te dni na Kokrinem oddelku papirnice v GLOBUSU.
Cena: od 9 do 60 din
Se v okviru popustov lahko kupite takšne in podobne ženske kostime za pomlad. V velikostih od 38 do 48 in v različnih barvah, v glavnem svetlih, jih dobite v Murkini MODI v Radovljici.
Cena: 800 do 1100 din
Novost na našem trgu so posebni »ščit-ki« za časopise. Pismonošu se ne bo treba več mučiti, da bi časopis ali revijo stlačil v nabiralnik, ampak ga bo enostavno vtaknil v takole posebno »cev« iz trde plastike, obešeno na primerno mesto. Pride pa v poštev bolj za individualne hiše. Sčitek so izdelali v TOTRI, dobi se pa v prodajalni tovarne SAVA v K ranju.
Cena: 52,71 din
Lepe klasične moške smučarske puloverje v temno in svello modri ali rdeči barvi v kombinaciji /. belo, imajo le dni naprodaj v ALMIKINI industrijski prodajalni v Radovljici. Velikosti: od 18 do 52.
('»■na: .'121 din
(5. zapis)
Pot v Begunje nas vodi mimo Elana, lepe tovarne — sadu gorenjske zagnanosti in marljivosti — športnega orodja, predvsem smuči, v novejšem času tudi nepotopljivih čolnov iz umetnih snovi. Sloves Elana sega daleč čez naše meje in se vedno bolj uveljavlja v svetu. Tembolj nam ta razcvet (v podjetju dela zdaj že prek 600 delavcev) imponira, če pomislimo, da je tovarna zrasla iz obrtniške delavnice Finžgarjev, očeta in sina Rudija, slavnega prvaka v smučarskih poletih prek 100 m! Ves razvoj je vpet le v trideset povojnih let — malokje je zrasla tako velika tovarna iz tako skromnih začetkov. Nomen est omen — v imenu (Elan) je bistvo (delovni elan)! Velja v tem primeru dobesedno.
BEGUNJE NA GORENJSKEM
Da jih ne bi zamenjali z istoimenim] Begunjami ob Cerkniškem jezeru na Notranj-skenh, moramo ob krajevno ime naših Begunj dodajati »na Gorenjskem«. Sicer pa v narečju ime še krajšajo v »Begnje«. — Iskati izvor krajevnega imena v kakih beguncih, ki naj bi se tod naselili, najbrž ne gre. Le v primeru, da bi bil začetnik kraja mož z osebnim imenom Begun ali Beguš, bi bil izvor imena verjeten. Tudi nemško ime »Vigaun« ničesar ne pove, saj je le ponemčena slovenska beseda. (Kaj pa latinsko »vecuna« — vas?)
No, nekaki »beguni« so pa le živeli v Begunjah. Bili so to naši luterani! Le-ti so našli tu zavetje, pri grajski gospe Julijani Kacjaner. Ni bila le plemenita in gostoljubna, bila je tudi velikopotezna: zgradila je ob gradu posebno kapelo, da so predi-kanti lahko v njej opravljali svoje obrede. Bilo je to leta 1586. V tem času je v begunjskem gradu našel zavetje in zaščito sam Jurij Dalmatin, mož ki je prvi prestavil Sveto pismo v slovenščino. — Luteransko kapelo je ukazal škof Hren dne 10. marca 1601 razstreliti... Da bi zatrl nauk, ki je pripovedoval o miru tudi »usem lubim Slovencom« (Trubar) ... Še v 17. stoletju so trije mladi Kacjanerji obiskovali višje šole v TUbingenu. Mar so zato nekateri iskali v imenu Begunjcev — Tibingarje?
Junaški Kacjanerji (ime so dobili po svojem begunjskem gradu, ki so mu po nemško rekli Katzenstein). Zgrajen pa je bil grad leta 1537 na ostankih prejšnjega, starejšega, ki ga je razrušil leta 1439 Jan Vitovec, vojskovodja Celjskih grofov. Ta se je junaško zoperstavljal Habsburgov-cem, tekmecem Celjskih.
Kacjanerji so bili po vsem sodeč kaj razboriti grajski gospodje. Saj jim je cesar večkrat zaupal vodstvo avstrijskih čet v bojih s Turki. V zgodovini je posebno znan Ivan Kacjaner, zmagovalec nad Turki pri Beogradu.
TRPKI SPOMINI
Grad Katzenstein sredi Begunj še danes trdno stoji. Leta 1875 ga je avstrijska država odkupila od zadnjega lastnika Viktorja Jermana in ga predelala za žensko kaznilnico. Star zapis pravi: » ... hvalevredno je gospodarstvo čč. usmiljenih sester, lep red in ljudo-milo občevanje s propadlimi, ki se tu pokore za svoje pregreške svetni pravici.«
Spominjam se — od tega je minilo že 50 let — kako sem na poljih okrog Begunj videval skupine žensk v rdečih krilih in modrih bluzah (ali narobe?) — bile so to kaznjenke, po
Sv. Peter (8,19 m) nad Begunjami
večini nesrečne detomorilke, ki jih je uprava kaznilnice uporabljala kot poceni delovno silo. Ona živobarvna obleka pa je preprečevala beg, saj bi begunko brž zagledali in prijeli.
Med drugo svetovno vojno je nemški okupator mogočno hišo spremenil v eno samo mučilnico zavednih slovenskih ljudi. Tu je bilo zaprtih čez 12.000 rojakov; od teh so jih 1282 ustrelili (delno v Dragi), delno v grajskem vrtu).
Danes je v stari graščini bolnišnica za duševne bolezni, del poslopja pa je preurejen v Muzej talcev.
CERKEV SV. URHA
Navajeni smo, da na gorenjskem podeželju obiskujemo stare cerkve, bogate gotskih gradbenih elementov, polne pobožnih fresk, barvastih oken in celo z ravnimi lesenimi stropi. Torej vsaj 400 do 500 let stare božje hiše.
Tu, v Begunjah pa imajo kar »mlado« župnijsko cerkev, dozidano šele leta 1740. Zanimivost svoje vrste je bilo kritje streh in zvonika — s starega razpadlega gradu so prinesli opeko. Menda je bilo tudi Župnišče prvotno krito s to staro kritino. — Po tradiciji so ljudje stali četrt ure daleč, drug poleg drugega in si podajali strešnike.
Tudi za kamniti oltar pravijo, da so ga pripeljali iz neke opuščene samostanske cerkve. Oltarna podoba sv. Urha je lepo delo kranjskega slikarja Leopolda Laveria.
Eden od stranskih oltarjev Matere božje izvira še iz stare grajske kapele. Bral sem, da ljudem iz zgornjega konca vasi ni bilo prav, da so selili ta oltar s Kamna. Menda ga niso le branili, tudi jokali so se... Tako se pač preprosti ljudje navežejo na reči, ki so jih nekoč družile in tolažile.
Eden od prvih begunjksih župnikov (tretji po vrsti) je bil Prešernov znanec Jurij Kalan. Mož je umrl leta 1844 kot župnik v Šmartnem pri Kranju. Pesnik mu je sestavil prav lep grobni napis.
Nekaj nenavadnega so bili napisi na begunjskih zvonovih: na velikem je pisalo »Možem modrost«, na drugem »Ženam pobožnost«, na tretjem »Fantom ponižnost«, na malem, ki je bil hkrati mrliški zvon, pa se je bralo »Dekletom čistost« .. . Kakšna neokusnost — nedolžne deklice in mrliči...
Od daleč vidna je romarska cerkvica sv. Petra na hribu nad Begunjami. Tod mimo vodi znana pot na Begunjščico (2053 m). Poleg cerkvice stoji zdaj koča Sankaškega kluba. Sicer pa je hrib s cerkvico ena od najlepših razglednih točk v teh krajih. Res pa je, da je treba kar celo uro hoditi v strmino, da prideš na vrh. Starim romarjem tako naporna hoja ni bila odveč; muka in pot sta bili pač del božje poti!
Č. Zoreč
Pogled na lh
Tnghir. no i!!-s/!iJu.ih{s yrj.. i ijo svt P
RADIO
4.30 8.08
<).(>:>
9.35
10.15
11.0.3
12.10 12.30
12.40 13 JO 14.06
14.25
15.30 15.45 16.00 17.(M) 18.05 18,15
19.35 19.45
2().(H)
21.15
21.30
2.1.05
0.30
1.03 2.03 3.03 4.03
SOBOTA
1 )ol>n> jutro (; lasl)«'tia matineja Pionirski tednik M ladina poje Kdaj. kam, kako in po iVm
Sedem dni na radiu (Iodala v ritmu Kmetijski nasveti: O rezi v vinogradih Veseli domači napevi Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo
S knjižnega trga
Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas-+>o ansambel Silva Stingla
Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Mladi levi Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za nafte izseljence
S pesmijo in plesom
v novi teden
Zvoki iz naših
krajev
Vas gost
Nočni koncert
Glasbena skrinja
S popevkami v novi
dan
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako,
kako pa mi 14.25 Glasbeni drobiž od
tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek -
J. Curto: Stojte,
ali pa streljam 1 H. 15 Majhni zabavni
ansambli 16.40 GVLASBKNI (ASI
17.40 S pevcem Otoni
Pest nerjem 17.50 Svet in mi 18.00 VfOČih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke
glasbe 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Stereofonski operni
koncert 20.35 Romantična
zborovska glasba 21.(M) Vidiki sodobne
umet nost i
TELEVIZIJA
SOBOTA
8.00 8.15
8.25
8.50
9.10
9.35
9.55 10.30
I 1.20
Mala čebelica Lepa Vida — narodna pripovedka •Jole, Jole — nadaljevanka Zverinice iz Rtv. i je: Mravlji in muren Skrivnosti globin — serijski film Psihologija dela: Ali so nezgode pri delu res samo nesreča'' Zdravnik splošne
medicine
•J. Rros/.kicvvicz:
Kopernik —
nadaljevanka
Mednarodna
obzorja: Kaj je
evrokomunizem?
Risanka
St. Anton: smuk za moške — prenos < KVR-Lj)
St. Morit z: svetovno prvenstvo v bobu — posnetek K ošarka Hrcsl Partizan — prenos Obzornik K iš in dve torbi — sovjetski mlad. film Risanka TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični pregled Vozniško dovoljen je — francoski film TV dnevnik «25
Enrico Marcias v Olvmpiji — zabavnoglasbena oddaja
Oddajniki ii. TV mreže
17.50 Sedem fini
18.00 Zagrebška kronika
18.30 Narodna glasba
18.50 Dante — serijski film
19.10 T V dnevnik 20.00 Pogovarjajmosc 20.30 (J. Verdi: Rigoletto
— 1. rle janje opere 21.30 24 ur 21.10 Športna sobota 21.55 Ljudje iz kolone —
dokum. oddaja 22.30 Kronika Kesta TV Zagreb - i. program
10.00 T V v šoli (fig) 12.10 TV v šoli (Zg) 15.15 Svetovno prvenstvo
v bobu - posnetek 15.55 Poročila 16.00 TV koledar 16.10 Košarka Mrest :
Partizan 17.45 Otroški cirkus .
Millvja Smarta 18.45 Zabavna glasba 19.30 TV dnevnik 20,00 Prebrisani Pejo 20.30 Ladja norcev —
celovečerni film
23 05 TV dnevnik
12.15
12.25
15.10
16.10
17.45 1800
19.15 19 30 19.50
20.00
21.30 21.45 22.25
21.15 Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
NEDELJA
4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za
otroke - K. Pmtar: Pesem gre na zmenek 8.50 Skladbe za mladino 9 05 Se pomnite, tovariši 10.05 Na nafti ulici 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.45 Obisk pri orkestru
Max Greger
14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — H. Cecil: Obe plat i post ave 19.35 Lahko noč. otroci 19.45 Glasbene razglednice
20.00 V nedeljo /večer 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno — B. Novak: Pesmi 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Valčki iz del
P. I. Cajkovskega 0.30 Pop, ročk. beat 1.03 Če fte ne spite 2.03 Hlues v pozni noči:
BillieHolidav 2.30 Zvoki godal 3.03 Ploftča za ploščo 3.30 Orkesterskeminiature 4.03 Lahke note velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 I/, roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna
meja 15.00 Pet pedi 15.35 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje Hi.(K) Operetna glasba Ki.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste
izbrali, vmes ob 20.35 Knjižni klub 23.00 Max Reger: Godalni
kvartet v d-molti,
op. 74
23.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Pisan svet pravljic
in zgodb 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije
8.15 8.20
8.50 9.30
10.35
1 1.30
12.15 12.20
14.00
15,10 15.55 16.26 lfi.40
17.35 17.40
19.15 19.30 19.50
20.00
21.10
21.40
21.55
NEDELJA
Poročila
()d vsakega jutra raste dan: Slovenske Konjice 625
I. Silone: Vino in kruh — nadaljevanje
in konec
Krištof Kolumb — oddaja iz cikla Veliki raziskovalci Kmetijska oddaja (Mg) Poročila
St. Anton: slalom za moftke — posnetek in prenos (KVR-Lj)
Si. Morit/.: svetovno prvenstvo v bobu
— posnetek
K rižem kražem Pisani svet Okrogli svet Otroški cirkus Millvja Smarta Poročila
Pozno polet je —
češki film
Risanka
TV dnevnik
Tedenski
gospodarski
komentar
A Marodič: Marija
— nadaljevanka T V Zagreli Skopje — oddaja i/, cikla Mesta
TV dnevnik
Sport ni pregled (Zg)
Oddajniki ii. TV mreže
15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Kronika Kesta 77 21.00 24 ur 21.20 Zemlja drhti -celovečerni film
TV Zagreb — i. program
9.50 Poročila 10.00 Otroški spored I 1.00 Narodna glasba 1 1,30 Kmetijska oddaja 12.15 Nedeljski pogovori 13.45 Gledalci m TV 14.15 Sandokan -serijski film 15.10 Nedeljski popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 A. Man lic: Marija
21 25 Mesta: Kotor
21.55 Spori ni pregled 22.30 Risanka 22,35 TV dnevnik
PONEDELJEK
8.10 TV v šoli  l Vem i pred kamero. Organske spojine Sonce. MakcdonSčina (Zgl
9.30 TV v šoli Za
najmlajše,
Mei alurgjja (Sa)
10.05 T V v šoli:
Srbohrvaščina.
Risanka, Pp naših -   - krajih (Mg)-   -   - -
10.15
11.03 12.10
12.30
12.40
13,30 14.05 14 30
15.30 15.45
Ki.OO 17.00 18.05
18.25 19.35 19.45
20.00 20.10 22.20
23.05 23.15
Kdaj. kam. kako
in po čem
Za vsakogar nekaj
Veliki revijski
orkestri
Kmetijski nasveti: Možnost i dopolnilnega
kmet ijakega izobraževanja na luni ehniški fakultet i V Ljubljani Pihalne godbe na koncert nem odru Priporočajo vam Pojo amaterski /bori Naši poslušalci česi it a jo in pozdravljajo G lasbeni intermezzo Naši znanst veniki preti mikrofonom Vrtiljak Studio ob 17.00 I/, tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč, otroci M inute z ansamblom Štirje kovači Kulturni globus Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih studiev
Literarni nokturno — F. Prešeren: Soneti
Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek
na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov
križem kraž 13.55 G lasl>ena med igra 14.00 Na izvirih ljudskega
glasbenega
ustvarjanja 14.20 Melodije iz naših
studiev 14.33 Z vami in za vas 18.00 Kulturni mozaik 16.06 Jazz na II. programu 18.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretj
19.05
19.40
20.15 20.35
21.00
21.40 23.10 23.55
i program
Z zborovsko pesmijo po svetu
Za ljubitelje st are glasbe
Ekonomska politika Igor Stravinski: Simfonija v treh stavkih
Literarni večer — I. Lvttkens: Večer v februarju Slovenski skladatelji in Prešeren Se/.imo V našo diskot eko
I/, slovenske poezije
14.10 17.00 17.15
17.40 17.58
19.20 19.30 20.00
21.00 21.45
22.00
TV v šoli -ponovitev (Zg) Vrtec na obisku: Skrivnostna vrečka Pod At 1 a 111 s k i n i oceanom — oddaja i/, cikla Skrivnosti globin Obzornik Proslava ob slovenskem
kult urnem prazniku
— prenos
Risanka
TV dnevnik
P V orane —
J. I )rozg: Trije
posvet njaki —
TV drama
K uit urne diagonale
Mozaik kratkega
filma: Hokej
TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.35 17 15
18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 20,30
21.00 21.10
22.50
TV dnevnik
TV koledar
Polieder H 3 -
ot roška oddaja
Živel je car
Nove knjige
Mladi /a mlade
TV dnevnik
Spori na oddaja
Izkušnje - aktualna
oddaja
Dnevna kronika Zabloda -celovečerni film K ronika Fesi a 77
TV Zagreb — i. program
do 19.30 islo kot na mM
II TV mreže 19,30 TV dnevnik 20.00 V. Jankovi.' Dan -
TV drama 21.10 Panorama 21.55 SKOJ v Mečejo -
dokum film 22 25 TV dnev mk
8
I I 00
17.10
17.30
18.10 18.40 19.15 19.30 :'i i oo
20 10
TV \ šoli: I lesanl na
I >r.ar. Istra. Geometrija, Nemščina, TV v II e< .
Vladimir Prolog (Zgi IV v šoli: Prnodoslov je,
Risanka, < • lasheni pouk (Mu'
TV v šoli
ponovite\ (Z^i Volk išče drva \ črnem potoku oddaja i/ serije Zverinice i/. Rezije Pika Nogavička -serijski film (Obzornik
(i lashctia oddaja TV 11 itn lesi
Risanka TV dnevnik < )či kritike
II de Balzac: Blišč m beda kunizan —
konec nadaljevanke I / koncert nili dvoran — O. Respighi: R unske pinije TVTIrievriTk •*"*■*
8
4.30 8.08 9.05
9.30 10.15
11.03 12.10 12.30
12.40 13.30 14.05 15,30 15.45
lti.00 17.00 18.05
19.35 19.45
20.00 20,30
21.30 22.20
23.05
23.15 0.05 0.30 1.03 3.03 3.03 3.30 4.03
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: Knjižne uganke , I/ glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem
Promenadni koncert Danes smo i/brali Kmetijski nasveti: Ali smo z uporabo strojev dovolj zmanjšali porabo dela
Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi (1 lasbeni intermezzo Pola sodobne medicine: Rak na pljučih Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solist ov: Pavel Sivic, klavir
Lahko noč, otroci M inute z ansamblom Slavka Znidaršiča Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra -L. Nkosi: Utrip Nasilja
Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe
Literarni nokturno — F. Levstik: Prešeren v Klizeju Popevke se vrstijo I)ixieland parada Popevke za vse Koncert po polnoči Vaš gost
Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 I/, partitur velikih
zabavnih orkestrov 13,33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za
viftjo stopnjo:
Nastanek jazza in
bluesa 14.33 Z vami in za vas 18.00 Pet minut humorja 18.05 Moderni odmevi 18.40 Zvočni portreti 17.40 Minute z ansamblom
Latinos 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na
našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 L. van Meethoven: odlomki i/, opere Fidelio
20.00 Znanost in družba
Oddajnik ii. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17 35 TV koledar 17.45 Japonska - tlokum. film
18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Ugrabitev
Lindbergovega sina
— I. del drame 21.10 24 ur
21.30 Matle in Svveden -zabavnoglasbena oddaja
22.00 V temnem podzemlju
22.45 Kronika Festa 77
TV Zagreb — i. program
do 19,30 isto kot na odd.
II. T V mreže 19 30 TV dnevnik 420.00 Stop 20.50 Akcija: Zvišan
krvni pritisk
21.00 Nenadna
osamljenost Konrada Sleinerja
— 'celovečerni film 22.35 TV dnevnik
TV v šoli: Klekl i ični tok. Narodni običaji. Slovnica (Zg) TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Izobraževalni film (Mg)
TV v šoli — ponovil ev (Zg) Narodi — Pegam m Lambergar
GVLASS Fascinal ion
20. l/i 20,'t.i
21.00 21.20
14.10 17.10 17.25
17,55 18.10 18.45
19 16 19 30 20.00
22.30 22,15
dokum. film
Obzornik
Spekter
(I lasba, človekova
spremljevalka
R isanka
TV dnev nik
Film ledna: Plačilo
za si rab
TV dnevnik
Nogomet Anglija
Ni/o/.emska —
posnel ek i/. Londona
Oddajniki ii. iv mreže
17.10 Košarka Radnički
Spari ak 18 45 Test l'i ,11) TV dnevnik 20.(10 Zgodba »vzvišenem 20 55 London iiogoipel
Anglija
Nizozemska
prenos 22 15 24 ur
23.00 Kronik« Festa 77
TV Zagreb — i. program
17 15 TV dne\ nik 17 35 TV koledar
17 15 M cd šolo m domom
18 |5 Zakon n združenem
delu in praksa 18.45 Mad/ai ska narodna glasba
iu.juTV dttcvfiik-   - -
50
23.!
4,30 8.08 9.05
9.25 9.4(1
I 1.03 12 10
12,30
12.40 13.30 14.05
14,30
15.30 15.45
18.00 17.00 18.05 18.30
19.35 19.45
20.00 20.15
22.20
23.05 23.15
0.05 0.30 1.03
2.03 2.30 3.03 4.03
I ugnslov anska zborovska glasba K omornoglasben i opus ('lauda 1)ebussyja Dvignjena /avesa Z Maden-Madenskih koncert nih odrov I/ časov, ko se je rojeval glasbeni
klasicizem
Iz slovenske poezije
I)obro jutro (ilashena mat ineja Za mlade radovedneže
Zapnjmn pesem Samoupravljanje s temelji marksi/nia Kdaj. kam. kako in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba /a opoldne
K met i jski nasvet i: Zal iran je plevela v glavnih poljščinah Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene kulture Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — J. Trdina: I / mojega življenja Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Domače in tuje zborovske izvedbe Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Jožeta Privška
Glasbeni intermezzo
Koncert
simfoničnega
orkest ra RTV
Ljubljana
S festivalov jaz/a
— Mednarodni finski festival
Literarni nokturno
— F. Jukasz: Pesmi Revija
jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
V načinu menueta Za pozne plesalce
Zaprite oči in
poslušajte Note v rit mu Sonata in suita Vaš gost
Lahke note velikih orkest rov
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13 33 S solisti in ansambli
JRT
I 1.00 Radijska šola za
20.00 Prosta sreda 23.00 TV dnevnik
10
8.00
9.00 9.30 10.00 14.00
17 10
17.25 17.40
18,35
19.15 19.30 20.00
20.25
11.15
ČETRTEK
TV v ftoli: Amerika. Čedo Priča. Sodobna elektronika (Zg) T V v Soli: Francoščina (Sk) TV v šoli: Portret znanstvenika (Sa) TV v ftoli: Reportaža. Risanka (Mg) TV v ftoli — ponovitev (Zg) Mala čebelica Obzornik
Kako zakuriti ogenj - film
K Rosland: ("vrano de Mergerac — nadaljevanje in konec Risanka TV dnevnik Ronnie prihaja — humor, oddaja Pogovor o..'. (Investicij« v letu 1977)      ' i Včeraj, danes, jutri:
14.25 14,33 16.00 18.10 16.40
17.40 18.00 18.40 18.55
srednjo stopnjo: Knjižne uganke Glasbena medigra Z vami in za vas Tokovi neuvrščenosti Lahke note Iz slovenske produkcije zabavne glasbe
Tipke in godala Progresivna glasba Srečanja melodij M inute za kulturo
Tretji program
|}».06 Iz repertoarja
slovenskih /borov 19.30 Moriš Papandopulo: Koncert /a klavir in godalni orkester 20.00 Zunanjepolitični feljt on
I/, komornoglasbeiiega opusa Uroša Kreka I/, manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni portret: Marin Soreseu 21.50 Razgledi po sodobni glasbi
23.15 Pianist IgorZukov
igra Skrjahina 23,55 Iz. slovenske poezije
20.I-'
20.1
10
4.30 8.08 9.05
9.35
10.16
11.03
12.10 12.30
12.40 13.30 14.05 14.40 15,30 15.45 18.00 17.00 18.05
19,35 19.45
21.40 22.20
23.05
ČETRTEK
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Nastanek jazza in bluesa
Zborovska glasba pret ekle dol>e Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Sezonsko oskrbovanje z gnojili
Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Enajsta šola GIasl>eni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 lz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci M inute z
Ljubljanskim jazz ansamblom Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer: France Prešeren in njegovi sodobniki Lepe melodije Naši umetniki izvajajo skladbe Georga Friedericha Handla
Literarni nokt urno
Mussolinijeva
republika 22.05 Miniature —
A. Vivaldi: Štirje
let ni časi (Jesen) 22.20 TV dnevnik
Oddajniki ii. TV mreže
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
I 7.45 Mabičin vnuk
18.15 Vzgojna
posvetovalnica 18.45 Ali morda veste? 19,30 TV dnevnik 20.00 Siva obala -
TV nadaljevanka 20.50 24 ur
21.10 V ženski kaznilnici
— dokum. oddaja 21.40 Kronika Festa 77 TV Zagreb — L program
do 19.30 isto kol na odd.
II. TV mreže 19,30 TV dnevnik 20.00 Zunanjepolitični
pregled 20.50 V registraturi —
TV nadaljevanka 21.45 TV dnevnik 22.05 I. Zaje: Nikola
Subič-Zrinski —
opera
Vscbmskn /e film Vozniško dovoljenje prikupna, lahkotna komedi ja, čeprav v glavni vlogi ne bomo srečali nobenega izrazitega komika. To je zgodba bančnega uradnika iz okolice Pariza, ki mu že misel na avto /)orzroči slabo voljo. Rad pešači m kolesari, saj avtomobila ne potrebuje. Toda, ko ga premestijo v Pariz, naenkrat ni več kos voznim redom, podzemni železnici, kosilom v bistrojih in vsej naglici, ki /c naenkrat potrebna. Sklene, da ho kupil avto. Tu pa se šele začenjajo zapleti, saj mora prej opraviti še j-oz niski izpit
— A. Gradnik: Primorski soneti 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
0.05 Lahka kri
0.30 Pop, ročk, beat
1.03 Koncert in opera
2.03 Vaftgosl
3.03 Jazz s plošč
3.30 Nepozabne popevke
1.03 Proti jutru
Drugi program
8 00 ("'etrtek na valu 202 13.00 lz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje
s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 18.00 Tam ob ognju našem 18.15 Instrumenti v ritmu
18.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet
računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi
orkestri 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Večerni concert ino 19.55 Vpraftanja telesne
kulture 20.00 Štiri Helcanto
arije
20.35 Matija Hravničar: Plesni kontrasti za orkester
20.45 Kultura danes
21.(M) Slavnostne igre v Salzburgu 1978
21.15 Franz Sthubert:
Maša za soliste, zbor in orkester St. 8 v Es-duru, D. 950
23.10 Tonske podobe treh Shakespearovih junakov
23.55 Iz slovenske poezije
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Živalski karneval 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam. kako
in po čem 11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Revija orkestrov
in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Spomlad ansko
ta teden na TV
dodajanje krme čebelnim družinam 12.40 Pihalne godbe vam
igrajo 13,30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena pravljica:
Zoga Luna 14.30 Naši posluSlaci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naft gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Mesta prijatelji 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Dobri znanci 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in
pomorščakih 22.20 Resetle in zvoki iz
logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23 15 J az z pred po 1 n oč j o 0.05 Ples do enih 1.03 Dva adagia —
Mozart, Beethoven 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 Dva klavirska tria Ludviga van Beet hovna 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13,33 Zvoki dežel ob
mediteranu 14.00 Radijska šola za
nižjo stopnjo:
Živalski karneval 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po
Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Radijska igra 20.10 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 22,30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 Kvartet Amadeus
igra Beethovna 23.15 Iz opere Slovo od
mladosti Danila
Svare
23.55 Iz slovenske poezije
Sobota
Sovjetski mladinski film KIS IN DVE TORBI izpolnjuje vse pogoje prisrčnega filma, ki ga bodo radi gledali mladi pa tudi starejši gledalci. Kift je majhen kuža, sicer cucek, ampak nadvse simpatičen. Njegov gospodar je šestletni Aleš, nadpoprečno bister fantek, toda zelo majhen. Kljub temu ga sprejmejo v Solo. V filmu bomo spremljali en teden njegovega življenja, polnega simpatične duhovitosti in nagajivosti. »i«
Nedelja
POZNO POLETJE je pravzaprav televizijska drama, ki pa ima vse značilnosti celovečernega filma. V njem bomo spremljali psihološko dramo zakoncev brez otrok. Čutita vse večjo praznino, hlad, potem pa se odločita, da bosta posvojila otroka. Seveda posvojenec prinese v družino nove probleme, pa tudi veselje.
V večerni spored je TV uvrstila novo dramsko nadaljevanko Aleksandra Marodiča MARIJA. Posneta je bila v glavnem v jeseniftki Železarni, v okolici Bleda in Radovljice, v istrskem Draguču in v dvorcu Mokrice. Zgodba pripoveduje o trpljenju in mukah, ki so jih prestajale ujetnice na prisilnem delu v nemftkih taboriščih. Glavna junakinja Marija je poosebljenje upornosti in veličine malega naroda, ki se je uprl strahotnemu uničevalnemu stroju Hitlerjeve Nemčije. Zgodba je izmišljena, vendar pa so prizori iz življenja ujetnic in posamezni detajli surovosti popolnoma avtentični (avtor je bil med vojno na prisilnem delu v eni izmed tovarn AEG v Berlinu), saj so mu ostali globoko v zavesti, ko je opazoval bližnje taborišče za ujetnice iz Sovjetske zveze. V naslovni vlogi nastopa znana beograjska igralka Mira Banjac. _^ _
Sreda
Film tedna PLAČILO ZA STRAH je posvečen umrlemu francoskemu režiserju Henriju Georgu Clou-zotu (Umor v pariški četrti, Manon, Krokar, Skrivnost Picassoja idr.), ki ga je posnel 1953. leta po romanu Georgesa Arnauda. Zgodba je postavljena v Južno Ameriko, govori pa o Štirih pustolovcih, ki tvegajo življenje z vožnjo dveh kamionov, naloženih s čistim nitro glicerinom, ki ob vsakem trftem sunku utegne eksplodirati. Prepeljati ga morajo na 600 km oddaljen petrolejski vrelec, kjer požar preti uničili napore vrtalcev. Po vsebini bi ga torej lahko označili za napet pustolovski film. Pa vendar je mnogo več kot to — ne le po zaslugi sijajnih dialogov ali aluzij na brezobzirno izkoriščanje multinacionalnih petrolejskih družb, ki jim življenje posameznikov v dirki za dobičkom niso pomembna. V ospredju je vznemirljiva tekma s smrtjo, ki jo predrzni šoferji izzivajo z vožnjo po slabi cesti. — V glavnih blogah so nastopili: Yves Montand, Charles Vanel, Vera Clouiot, Folco Lulli, Peter van Eyck in drugi.
i _
11
17 55
18 10
19.15 19.30 19 55
TV v.šoli:
Geometrija. Celinski gozd, Makedonščina, Ruščina. TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) TV v ftoli:
Angleščina, Risanka. Freska ( Bg) TV v ftoli — ponovitev (Zg) K rižem kražem Morda vas zanima: Ansambla Prah in Predmestje Obzornik
Tuja folklora: Romi - 3 del
MavrOVO — oddaja
i/ cikla Narodni
parki
R isanka
TV dnevnik
Tedenski
notranjepolitični
komentar
J Broszkicvvicz:
Kopernik —
nadaljev anka
m
21.00 Razgledi: Dežela
brez primere 21.40 U lice San Francisca
— serijski film 22,30 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Maghet — otroftka
oddaja 18.15 Zakon o združenem
delu in praksa 18.45 Dnevnik 19.05 Kulturni pregled 19.30 T V dnevnik 20.00 Kronika Festa 77 21.00 Dnevna kronika 21.15 Pantomimuziteti —
glasbena oddaja
TV Zagreb - i. program
do 19.30 isto kot na odd.
II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena
oddaja 20 50 U lice San Francisca
— serijski film 21.40 Liki revolucije:
Božidar Maslarii 22 I () TV dnevnik
ODMEVI IZ TAŠKENTA >
In vsak se v vrsti je naprej pomikal, — kot da tam spredaj nekaj kdo deli — nihče ni trzal, ne narical, vzklikal, pa so molče nas želi v žetvi zli ko mrtvo klasje komaj šelesteče. (To je iz grla pljusk krvi šumeče.)
I. G. Kovačic: »Jama«
Jasenovac
Siv, meglen, turoben dan je bil tisto soboto, ko smo se počasi vozili po dolgem nasipu proti Jasenovcu. V megli iščemo z očmi ostanke taborišča, pa je le sama ravnina in močvirje irr goste megle. Ničesar drugega. Pač, na desni stara opekarna, kjer je bil svoje dni krematorij tega zloglasnega taborišča. Komaj verjameš. Tako majhna in tako stara je ta opekarna, kako neki so jnogji tu sežgati tisoče in tisoče ljudi. Ze je za nami, na obeh straneh jarek, desno obdelana polja, levo, kjer je stalo taborišče, še vedno močvirje, ločje, puste trave.
Prve hiše Jasenovca so že tu. Nekaj je starih, spodaj zidanih, da se vsaj nekoliko ubranijo stalne moče, zgoraj lesenih, večina pa novih. Ostro zavijemo skozi mesto. Hiše so nizke, tesno skupaj, sem pa tja na hiši štorkljino gnezdo. Pred nekaj leti sem na tej, ki najbolj tišči na cesto, videla štorkljo v gnezdu. Danes je prazno, le velika koruzna stebla so nanesena vanj.
In potem, ko je že skoraj konec niš, ugledamo spomenik: kameniti cvet sredi ravnine. In tudi na vratih spominskega doma smo že. Pravkar odhajajo neke delegacije, ki so se prišle poklonit žrtvam. Taborišče Jasenovac. Nobena baraka ne stoji več. Vse sledi so klavci zabrisali za seboj. Vsaj hoteli so jih. Toda žrtve nemo pričajo. Priča tudi peščica tistih, ki je iz Jasenovca prišla živa. Govori se, da je vseh teh srečnežev bilo le 34, nekateri pravijo, da okrog 50 ... Od 700.000 in več žrtev.
/sakemu obiskovalcu pokažejo v Jasenovcu spominski dom, kjer so zbrali tisto malo, kar je ostalo od taporišča in ljudi v njem. Vitrine z osebnimi predmeti taboriščnikov, razglasi ustašev, ogromno kladivo, s katerim so razbijali glave, kavlji, razna zvita železa, ki so jim rabila kot morilsko orodje, noži, ohranjene dopisnice taboriščnikov domačim, n«kaj ročnih del, med njimi lesena tobačnica, v katero je nekdo z intar-zijo upodobil prizor iz Dantejevega p.ekla ... Pekel na zemlji. V posebni vitrini so še ohranjene morilske sekire in rezilo posebnega noža, ki so si 8a ustaški klavci izmislili za množič-na klanja: tako zvani Brasseletten-jnesser (zapestni nož), izdelan v So-nngenu: nož, ki je bil trdno vdelan v U8nje in si ga je klavec pritrdil na 2apestje in potem samo na kratko zamahoval po vratovih ... No, tu na koncu dvorane, pri vratih je še seznam vseh morilskih orodij, in nači-n°v ubijanja, ki so si jih v Jasenov-
C!J krvniki izmislili, da so lahko izrazili
orožje, kij, zapestni nož, sekira, tesarska sekira, leseno kladivo, koli, kolci, železne špice, železno kladivo, motika, pas, korobač, vislice, gaženje z nogami, sežiganje, opekline na občutljivih mestih, ubijanje z mrazom, strupenimi plini, dušenjem, lakoto, žejo, telesno izčrpanostjo, bakteriološkimi metodami, umetno izzvanimi infekcijami itd., itd.
To vse si je izmislil človek, da se je znašal nad človekom samo zato, ker je bil — človek. »Za boga, vero in domovino,« so vpili povampirjeni klavci in ubijali... Kakšno moč so si jemali ustaši, jasno povedo besede Maksa Labu-riča, enega od vodij oz. ustanovitelja taborišča Jasenovac leta 1942: »Ce bi postavil mitraljez na Jelačičevem trgu (Zagreb) in streljal na ljudi *in vse pobil, nikomur ne bi odgovarjal, tolikšna je moja oblast.«
Kolikšno poslanstvo so ustaši pripisovali sebi pri ustvarjanju Nezavisne države Hrvatske — te svete ge-stapovsko-nacistične in kleroustaške države NDH in pri kateri niso izbirali sredstev za uničevanje vsega, kar ni bilo njihovo in po njihovem, je povedal Dr. Milovan Zanič na ustaškem političnem zboru v Daruvaru: »Mi ustaši smo vedno govorili, da bodo padale glave tistih, ki so nam na poti, kajti sedaj pišemo zgodovino za stoletja in stoletja.«
Da bi se le stoletja in stoletja ne pozabilo, kaj so ti endehazijski krvniki storili našim ljudem!
Ne morem si kaj, toda ob besedi Jasenovac se mi v mislih v trenutku prikaže prizor klanja, ki ga je tako živo opisal eden od taboriščnikov, k« se je po čudežu rešil iz Jasenovca: dve slabi leščerbi osvetljujeta jamo, ki je že napol založena z belimi okrvavljenimi trupli, in pa rob jame, kjer ustaš, ves kosmat in črn v glavo, brez srajce zamahne z zapestnim nožem vsakokrat, ko se žrtev približa na doseg roke: nož švistne po zraku, zapne kožo in vratne žile in potem le še zamolkel udarec telesa v jami in hropenje umirajočih ... Ob jami pa skoraj tišina, saj so žrtve kot ohromele in se niti ne branijo ...
Tako predstavo dobi človek, če prebira spomine preživelih — zapornikov v Jasenovcu, najstrašnejšem taborišču II. svetovne vojne. Po številu žrtev je takoj za Auschvvitzom, po načinih uničevanja ljudi pa na prvem mestu na svetu. Nikjer, v nobenem Hitlerjevih taborišč niso preživeli toliko strahot kot tu, kjer je človek klal svojega človeka — brata.
Usodni prstan
(Iz zbirke Odmevi izTaškenta)
Ze prvo jesen mojega ujetništva v Rusiji me je napadla malarija. To je bilo v Taškentu, kjer ima ta hudoba od nekdaj domovinsko pravico.
Prijavil sem se bil v delovno skupino, ki naj bi šla obirat in spravljat sadje v velik sadovnjak nekega upokojenega generala. Imel ga je zunaj mesta, blizu železniške postaje Kaufmanskaja, kakih 15 km od Taškenta v smeri Samarkanda. Delavcem je bil obljubljen dober zaslužek in dobra hrana.
Tako je bilo rečeno. Zanesel sem se na generalove besede in se z veseljem priglasil. Najbolj zato, ker sem imel sadje zelo rad, in sem ga v ujetništvu poleg svobode najbolj pogrešal. Na delu v generalovem sadovnjaku bom pa — sem si dopovedoval — do neke mere užival oboje. Sadja bom gotovo vsak dan sit, svobode bo pa nedvomno tudi več kot med zastraženimi zidovi ujetniškega taborišča. Razen tega sem bil še radoveden, ali gre pri tem opravilu vse tudi v Rusiji tako kot pri nas doma. Kajti pri Rusih — to sem že do tedaj dognal — gre marsikaj čisto drugače kot pri nas. Pri nas na primer pravijo: lenoba je vseh grdob grdoba, Rusi pa ravno narobe: rabota duraka ljubit! — Torej tisti, ki rad dela, je durak, po naše bedak.
Ko smo v Kozaški si obod k i čakali na odhod na delo, ga jaz na žalost nisem dočakal. Staknil sem malarijo.
Spak se me je lotil vsak drugi dan popoldne med četrto in peto uro in me stresel. Spočetka sem se mu upiral, prepričan, da ni nič hudega, rahel prehlad najbrž, malo vročine in malo trganja po udih. To bo prešlo samo od sebe. Je prešlo, pa samo za 48 ur. Čez dva dni me je nadloga močneje zgrabila. Položila me je na pograd v baraki, kuhala in tresla. Ko je čez debelo uro ali kaj popustila, sem sicer vstal, a sem se opotekal po •baraki kot pijan in zbit, kakor da me je kdo premlatil po vsem telesu. To se je ponovilo še enkrat in še huje. Apetit se mi je popolnoma zaprl, kakor še nikoli, tobak pa uprl. Slabo znamenje, sem pomo-droval. Če se kadilcu tobak upre in apetit zapre. Hočeš nočeš, moral sem v bolnico.
V vojaški bolnišnici v Starogo-spitalni ulici so me potem zdravili, se pravi pitali in pojili s kininom več dni tako gostoljubno, da sem navsezadnje že na pol oglušil in se mi je jezik v ustih obračal lenobno kot da bi bil otekel. Ustrašil sem se, seveda. Mlad fant, pa naj pridem domov gluh in z jecavo govorico! — Potožil sem se sestri, ki mi je stregla in me pojila s tisto grenko pijačo.
Sestra, Vanda ji je bilo ime, mlada in brhka Poljakinja, me je najprej malce začudeno pogledala s svojimi velikimi, plavimi očmi, nato pa potolažila kakor mati otroka, ki se cmeri za prazen nič. »Noben malarik,« je rekla, »še ni pri nas oglušil, pa naj se to primeri tako mlademu korenjaku?i, Brez skrbi bodite, pan Batko, vse bo minilo v nekaj dneh brez posledic«
Odleglo mi je. Odslej sva večkrat
kaj pokramljala. Mimogrede seveda, med merjenjem temperature ali delitvijo zdravil. Preden je odpravila vseh pet, kar nas je ležalo v sobi, je zmeraj našla časa tudi za kratek pomenek z mano. Madžara in Nemca naju niso razumeli in tako me je lahko nemoteno povprašala to in ono. Hotela je vedeti o meni vse več kot jaz o njej. Prav rad sem ji odgovarjal. Kar ni šlo po rusko, je šlo pa po poljsko. Poljski jezik sem namreč obvladal ustno in pismeno. Naučil sem se ga bil pri vojakih, ko sem služil enoletni vojaški rok v poljskem polku. — Ne morem si kaj, da ob tejle priliki ne bi omenil svojega posebnega zanimanja za Poljake in njih jezik, za njihovo zgodovino, kulturo in literaturo. To zanimanje se je v meni zbudilo v četrti gimnaziji.
Poleg vsega drugega sem sestri Vandi o sebi tudi to povedal. Dobro se mi je namreč zdelo, da ji znam to prikazati v njenem jeziku. Kar počaščenega sem se čutil, da se mlada in brhka ženska toliko zanima zame, za moje slovenstvo in me rada posluša.
Ko je sestra Vanda že vse izbe-zala iz mene in je že dobro vedela, kdo sem pravzaprav, kaj sem in od kod, me je nekega dne presenetila z nenavadnim vprašanjem. »Pan Batko,« je rekla pri vstopu v sobo ih se ustavila pred mojo postejo, »ali znate brati stenografijo?« »Stenografijo!« sem se začudil. »Katero stenografijo pa mislite, sestra? Našo, vašo, nemško ali katero?« »Vašo slovensko stenografijo mislim,« je odgovorila mirno in prepričljivo.
Zdaj sem se še bolj začudil. Ruska Poljakinja, bolniška sestra v daljnem srednjeazijskem mestu, se zanima za slovensko stenografijo! Kaj neki hoče z njo?
To se mi je motalo po glavi, ko sem ji pritrjeval, da slovensko stenografijo znam brati in pistati. »Se je nameravate učiti, sestra Vanda?« sem jo vprašal.
»Oh, ne!« se je nasmehnila, a se je takoj zresnila in povedala, kaj ima za bregom. Rekla je: »Rada bi vas poprosila, da mi preberete neki zapis, dnevnik ali kaj, napisan s slovensko stenografijo.«
»Oha!« mi je kar ušlo z jezika. »Zanimivo, zelo zanimivo. Toda, sestra, kako veste, da je tista reč napisana res s slovensko stenografijo?«
Namesto odgovora je segla v žep svoje bolniške halje, potegnila iz njega beležko z mehkimi rdečimi platnicami, ga odprla in mi pokazala prvo stran zapisa ter vprašala: »Je to vaša stenograija?«
»Je,« odgovorim presenečen.
»Torej je bil pisec tele stvarce Slovenec, vaš rojak.«
»Je bil?« ponovim in vprašam radoveden, »ga mar ni več?«
»Ne, ni ga več.«
»Kako to?«
»Umrl je tu. pri nas, dva dni po vašem prihodu semkaj.«
»Kako se je pisal?«
»Mrak, Pavel Mrak.«
»Pavel Mrak!« sem se zavzel in pogledal sestro s široko razprtimi očmi.
»Ste ga poznali?«
»Kako ga ne bi. V taborišču sva bila skupaj. Enoletni prostovoljec kakor jaz, služil pa je pri 27. peš-polku v Ljubljani.«
»Vojaški čin, službeni polk in mesto smo ugotovili tudi'mi iz njegovih papirjev, ki jih je imel pri sebi.«
»Je umrl za malarijo?« sem se zanimal dalje.
»Ne. Umrl je žalostne smrti,« je dejala in obmolknila. Streljali so za njim, ko je bežal iz transporta, ki je odhajal iz Taškenta v taborišče Kata Kurgan. Zaradi posledic ran, ki jih je dobil, je umrl. Zakaj je hotel ubežati, pa sestra Vanda ni vedela povedati. Domnevala je, da je pobeg verjetno pojasnjen v dnevniku, ki so ga našli v njegovem nahrbtniku. Svojo domnevo je utemeljila z drugo, nenavadno najdbo, ki je bila pravi razlog njenega zanimanja za umrlega Mraka in njegov dnevnik.
Za kaj je torej šlo?
Med njegovo borno zapuščino so v nahrbtniku našli poleg dnevnika tudi poročni prstan njenega moža in njeno sliko. Ko je sestra Vanda za to najdbo izvedela, je kar otrpnila. Slo je za življenje moža, ki je bil nekje na gališki fronti in ji že več mesecev ni pisal. Zadnja njegova kartica je bila napisana 23. maja 1915. V njej ji je na kratko sporočil, da je živ in zdrav in da je vse v redu z njim. Od tedaj pa ni nobene vesti več o njem. Že štiri mesece. Razumljivo, da je žena v skrbeh za moža, ki ji je poprej pisal po dvakrat vsak mesec. Sodi, da ni več vse v redu z njim. Obletavajo jo temne slutje, vsak dan bolj. No, zdaj pa nenadoma ta usodna najdba v M rakovem nahrbtniku! Kako ta človek, vojak avstrijske vojske, pride do njene slike in do poročnega prstana njenega moža? Ne more si tega razložiti in si ne more. Samo ugiba, premišljuje in trpi.
Se tisto uro sem prebral dnevnik in zvedel vse, kako je moj rojak s Sorskega polja popisal svojo ujet-niško zgodbo o tujem poročnem prstanu, ki je postal zanj usoden.
Ognjeni krst sem doživel 24. maja 1915. leta zjutraj ob reki San, že na rusko-poljskem ozemlju. Rusi so nas napadli nepričakovano, ko smo še spali v strelskih jarkih. Ponoči se jim je posrečilo postaviti pontonski most čez reko in pehota je vdrla na našo stran čisto blizu naše kompanije. Na dano povelje smo z vso naglico zapustili okope in zdirjali na piano, Rusom za tarčo. Oni so vtem že napravili obsežen žep v naše vrste, se ustavili na vrhu položne vzpetine in začeli streljati po nas na vso moč, ko so nas zagledali. Popadali smo v travo in se začeli plaziti proti njim, le naš stotnik je stoje opazoval boj z daljnogledom in poveljeval. Ne dolgo. Dobil je kroglo v prsi in se zrušil stokajoč v travo. Ker smo bil brez kritja, je bilo tudi vojakov precej ranjenih. Zame pa Rusi tisto jutro niso imeli krogle, ki bi me ranila. Najbližja mi je prižvižgala mimo levega senca tako blizu, da me je zapeklo. Jo že imam, pomislim in iztegnem roko, da si obrišem kri. Krvi pa ni bilo. Stisnjeni zrak med sencem in kroglo meje zapekel.
(se bo nadaljevalo)
vse   svoje   sovraštvo:   strelno     (Se uo nadaljevalo)        D. Dolenc
L/DAKJ I PUSTNE MASKE IN PUSTNA OBLAČILA LVIvHl^lvJ ZA VAŠE MALČKE
VSEH VRST IN VELIKOSTI
v Blagovnici Kokra — na oddelku za kozmetiko, Kranj v Veleblagovnici Globus — na oddelku papir, Kranj
tU
It
Tako kot pretekle zime je tudi letos v Gorjah polno mladeža. Letos so mladi spet napolnili počitniški dom v Zgornjih Gorjah, ki ga upravlja £avod za letovanje otrok občine Ljubljana-Center. V vsaki skupini je okrog 90 otrok, ki prežive v Gorjah 10 dni. Razen tega radi zahajajo v Gorje pozimi tudi otroci iz obmorskih krajev. Snega je v Gorjah in okolici dovolj, pa tudi do Zatrnika ni daleč, kamor mlade vsak dan vozi avtobus. — J. Ambrožič
Obisk Sergeja Kraigherja
GODEŠIČ — V sredo,, 26. januarja, so obiskali krajevno skupnost Godešič predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher ter predstavniki skupščine občine Škofja Loka. Sergej Kraigher se je na srečanju z Godešičani zanimal predvsem za način organiziranosti in delo krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju. Zanimale pa so ga tudi naloge s katerimi se prebivalci Godešiča nameravajo »spopasti« v prihodnje, način financiranja in reševanja finančnih težav ter sestava organov krajevne skupnosti.
Na Godešiču so si v svojem srednjeročnem načrtu, načrtu, ki mora biti uresničen do leta 1980, zadali veliko nalog. S svojim zavzetim delom pa so jih že doslej uresničili približno polovico. Med največjimi težavami pa so omenili neurejeno prostorsko načrtovanje: predvsem problem ureditve kanalizacije ter pridobivanje novih zazidalnih površin.
Predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Ser Rej Kraigher je menil, da je te probleme potrebno čimprej rešiti, seveda s samoupravnim odločanjem, istočasno pa tudi poudaril, da bo to mogoče doseči le s tesno povezavo med vsemi zainteresiranimi in njihovo finančno pomočjo.
Po končanem pogovoru sta se predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher in predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar prva vpisala v knjigo gostov v krajevni skupnosti Godešič.
J. Starman
Koroški oktet v Smledniku
V soboto ob 18. uri bo v dvorani Prosvetnega doma v Smledniku celovečerni koncert Koroškega akademskega okteta. Za nastop je precejšnje zanimanje, saj kulturno življenje v. *r.a'u .8Pet do»»va nekdanjo, zelo razgibano podobo, dober obisk prireditev v prenovljenem domu pa je dokaz, da si krajani želijo dobrih kulturnih prireditev. Jft.
Plesni venček v Retečah
Osnovna organizacija ZSMS Godešič prireja v soboto ob 18.30 uri v kulturnem domu v Retečah veliki plesni venček. V bogatem programu ob zaključku plesnih vaj se bodo predstavili pari z različnimi plesi. Za razvedrilo pa bo poskrbel ansambel Ivana Ruparja s Puštalskimi fanti.
- fr
Koncert za ostarele
KAMNIK — V kamniškem domu upokojencev, ki sodi med najmodernejše v Sloveniji, večkrat pripravijo gostovanje kakšnega pevskega zbora, recitatorske skupine ali podobno kulturno razvedrilo. Tokrat je med upokojenci v domu nastopil ženski pevski zbor kamniške »Solidarnosti«, ki šele dve leti prepeva. Pod vodstvom dirigenta in skladatelja Viktorja Mihel-čiča, so kamniške pevke zapele venček slovenskih narodnih pesmi. Številni poslušalci so s ploskanjem pozdravili nastop zbora, saj je med stanovalci doma veliko ljubiteljev slovenske narodne pesmi. V bodoče si bodo prizadevali, da bi bilo podobnih nastopov še več. -t
Veliko prostovoljnih delovnih ur
GODEŠIČ — V nedeljo, 30. januarja, so imeli svoj redni letni občni zbor člani gasilskega društva z Godešiča. Člani društva so na njem pregledali svoje delo v preteklem letu ter spregovorili o nalogah, ki jih čakajo v tem letu.
Gasilsko društvo na Godešiču, le-to danes šteje triinsedem-deset rednih in sedem častnih članov, je bilo ustanovljeno že pred šestinšestdesetimi leti. V tem času so godešiški gasilci dosegli veliko uspehov. Samo lani so pionirska, mladinska in članska desetina dosegali zelo lepe rezultate na občinskem prvenstvu in drugih tekmovanjih, njihovo posredovanje pa je bilo uspešno tudi na kar osmih požarih. Člani so prav tako sodelovali na vaji enot za splošni ljudski odpor in pokazali odlično pripravljenost.
Pri urejanju prostorov v gasilskem domu so gasilci z Godešiča lani prispevali več kot 150 prostovoljnih delovnih ur. V prihodnje pa bodo na Godešiču poskrbeli še za to, da se bo v društvo vključilo še več članov, seveda takih, ki bodo pripravljeni aktivno delati, predvsem pa mladih. Pridobili pa si bodo tudi nove kadre z ustrezno izobrazbo, dokončno uredili in opremili prostore ter nakupili novo gasilsko opremo.
J. Starman
Obnova mostu
KOMENDA — Dotrajani most na cesti iz Podboršta v ko-mendsko Dobravo je že dlje časa predstavljal veliko nevarnost za promet. Posebno tovornjaki in vprežna vozila so komaj prevozila most, ki je imel močno poškodovane mostnice. Po tej cesti prevažajo veliko lesa in občani so večkrat terjali ureditev mostu.
Krajevna skupnost Komenda se je zato odločila, da je treba most obnoviti. Z deli so pričeli že pred novim letom in pričakujejo, da bo most kmalu nared in varen za promet težjih vozil.
KRANJSKA GORA — V tem našem znanem smučarskem središču je polno gostov, med katerimi je največ Ljubljančanov, Zagrebčanov, Beograjčanov in Rečanov, med tujimi pa Italija-70 024   nov, Nizozemcev in Švedov. — Foto: B. B.
Posredujemo prodajo karamboliranih vozil:
1. osebni avto LADA - SI 203,
leto izdelave 1976 z 8.400 prevoženimi km Začetna cena 39.500 din.
2. osebni avto AUDI - 80 LS,
leto izdelave 1973 z 89.000 prevoženimi km. Začetna cena 35.000 din.
3. osebni avto Zastava 750,
leto izdelave 1972 z 48.000 prevoženimi km. Začetna cena 7.000 din.
Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri ZAVAROVALNI  SKUPNOSTI  TRIGLAV, GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ - Oldhamskac. 2
Pismene ponudbe z 10? pologom od začetne cene, sprejemamo do srede 9. 2. 1977, do 12. ure.
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ
Razpisna komisija
TERMOPOL Predelava plastičnih mas
64225 Sovodenj, tel. 69-001 razpisuje prosta delovna mesta
1. VODJA FINANČNE SLUŽBE
Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske smeri  in 3 leta delovnih izkušenj
— srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
— kratek življenjepis
2. VODJA SPLOŠNE SLUŽBE
Pogoji:
— višja izobrazba pravne ali upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
— kratek življenjepis
Pismene ponudbe sprejema splošna služba 15 dni po objavi. Vse ostale informacije lahko dobite na gornji naslov.
Tudi v Kamniku klub samoupravljavcev
KAMNIK — Pred nedavnim so na pobudo občinskega sindikalnega sveta ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev kluba samoupravljal-cev. Odbor je med drugim izdelal poseben samoupravni sporazum o ustanovitvi, delovanju in financiranju kluba samoupravljalcev, ki so ga poslali vsem organizacijam združenega dela, občinski skupščini, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim.
Ker je večina organizacij združenega dela sporazum že podpisala, so na sindikalnem svetu sklenili, da lahko že v sredini februarja ustanovijo klub samoupravljalcev. Neposredno pomoč pri ustanavljanju in delovanju bo nudila tudi kamniška delavska univerza, ki ima največ izkušenj pri izobraževanju samoupravljalcev.
Poleg izobraževanja kamniške organizacije združenega dela pričakujejo, da bo klub tudi mesto, kjer bodo izmenjali izkušnje pri sestavljanju številnih samoupravnih aktov, ki jih morajo sprejeti organizacije združenega dela. To je po izidu zakona o združenem delu še bolj pomembno, saj bo treba zakonu prilagoditi številne predpise. Omeniti moramo, da je v manjših organizacijah združenega dela sestava omenjenih internih predpisov izredno težavna naloga. -t
hlnli Tomaž Skobe z Jesenic si je s prijatelji omislil kar pijetne počit niče. Poleg sankanja in smučanja so mladi v kupih snega našli še posebno zadovoljstvo... — Foto: B Blenkuš
ALPDOM RADOVLJICA,
podjetje za vzdrževanje zgradb
in gradbeni nadzor
p. o. v skladu z dogovorom
o poslovno tehničnem sodelovanju
s SGP Gorenje Radovljica
objavlja razpis
prodajo stanovanj v objektih z oznako S 9 in S 10,
katerega gradi SGP Gorenje za trg v Radovljici, Gradnikova ulica.
Stanovanja so naslednje strukture:
— garsoniere 28,29 kv. m
— dvosobna stanovanja 47,01 kv. m
— dvosobna stanovanja  58,32 kv. m
s kabinetom
— trosobno stanovanje    70,34 kv. m
Stanovanja v navedenih objektih bodo izgotovljena v decembru 1977.
Vloge za nakup je treba poslati na podjetje Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27, kjer dobite tudi vse informacije.
V gornji oglas podjetja ALPDOM Radovljica, objavljenem v torek, 1. 2. je bil pomotoma vrinjen stavek: »Podrobnejše informacije daje kadrovsko socialna služba med rednim delovnim časom.«
Za napako se opravičujemo. CP GLAS
GIP GRADIŠ LJUBLJANA
TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. gospodarsko finačnega pomočnika direktorja
2. samostojnega finančnega knjigovodje
3. materialnega knjigovodje
4. žerjavista
5. vzdrževalca strojev
Za prosta delovna mesta morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
pod tč. 1.: dokončana ekonomska fakulteta in 3 leta ustrezne prakse ali dokončana I. stopnja ekonomsko komercialne smeri in 5 let ustrezne prakse (sprejem za nedoločen čas);
pod tč. 2.: dokončana srednja ekonomska šola in 3 leta ustrezne prakse (sprejem za nedoločen čas);
pod tč. 3.: dokončana srednja ekonomska šola brez prakse (sprejem za določen čas 8 mesecev);
pod tč. 4.:: dokončana poklicna šola kovinske stroke z opravljenim tečajem za upravljača žerjavov (sprejem za nedoločen čas);
pod tč. 5.: dokončana poklicna šola kovinske stroke in 2 leti ustrezne prakse pri vzdrževanju obdelovalnih stojev (sprejem za nedoločen čas).
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali pa naj se osebno zglase v kadrovskem oddelku Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56.
Razpisna komisija organizacije združenega dela
Hotelsko podjetje Gorenjka Jesenice,
Prešernova 16
ponovno razpisuje delovno mesto
direktorja splošnega sektorja OZD
Pogoji:
1. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splašne pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
2. da ima visoko izobrazbo pravne ali upravne smeri ali višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri z najmanj 3 leta prakse na ustreznih delovnih mestih,
3. da je organizacijsko sposoben,
4. da je moralnopolitično neoporečen.
Kandidati naj prošnje s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, seznamom dosedanjih zaposlitev in potrdilom o nekaznovanju predložijo v zaprti kuverti upravi HP Gorenjka Jesenice v 15 dneh po objavi s pripisom »Razpisna komisija«.
Trgovsko podjetje OBUČA BEOGRAD PRODAJALNA KRANJ, Titov trg 24
Obiščite novo odprto trgovino s čevlji: KOŠTANA, ISTRA, BRANKO BABIC, CICIBAN, BIO BEOGRAD, ZAGREB, PETER VELEBIT, LEDA, PAROVIČ, ANTILOP FEKETIČ itd.
Pestra izbira, dostopne cene
mali oglasi • mali oglasi
Prodam
KMETOVALCI - NOVO! Po izredno ugodnih pogojih kupite: TRANSPORTER za spravilo silaže, SILOPUHALNIK, pleskarske ČRPALKE. Informacije pri zastop-juku Kalan Stanko iz Poljšice 4 a, Podnart 653 n Prodam KRAVO in PUNTE. Zupan Albin, Kovor 78, Tržič 654
Prodam skoraj novo, 3-tonsko navadno HARMONIKO znamke HOHNER. Srednja vas 50, Šenčur
655
Prodam PEĆ, dobro ohranjeno za centralno kurjavo in BOJLER, kombiniran, 100-litrski JGNIS. Vre-cek, Stefetova 30, Šenčur 656
Prodam delovnega VOLA, težkega 550 kg. Zg. Dobrava 15 pri Kropi 657
Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK GORENJE na trdo gorivo' -desni. Zasavska 36, K ranj 658
Prodam KRAVO, dobro molznico, ki bo v februarju telila*. Šuštaršič, Sora 23, Medvode 659
Prodam KOSILNICO BČS z obračalnikom in puhalnikom na verigo. Alpska 86, Lesce 660
Prodam petnajst tednov brejo SVINJO. Šmartno 7, Cerklje 661
Ugodno prodam puhalnik EOLO z noži. Štravs, Volča 23, Poljane nad Škofjo Loko 662
Graditelji!
Po ugodnih cenah vam nudimo hrastov lamelni parket in cement
KZK KRANJ
TOZD KOMERCIALNI
SERVIS
SKLADIŠČE
GRADBENEGA
MATERIALA HRASTJE
TELEFON 21-611
Prodam KRAVO s teletom (tretji). Starman, Godešič 26, Škofja Loka 663
PLETILNI STROJ REGINA dvovrstni, ugodno prodam. Informacije telefon 064-60-610 664
Prodam brejo TELICO. Zalog 6, Cerklje 665
Prodam brejo KRAVO, ki bo v kratkem telila. Šenturska gora 1, Cerklje 666
Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 46, Cerklje 667
Prodam novo ŠKROPILNICO pa-squali za traktor. Razinger Alojz, Kupljenik 6, Bohinjska Bela
Prodam ročno MIZARSKO PRESO s kovinskimi vijaki. Kušar Janez, Mengeška skupina 4, Mengeš 668
Prodam pet mesecev brejo KRAVO. Stiska vas 18, Cerklje 669
Prodam PRAŠIĆA za zakol. Zalog 48, Cerklje 670
Prodam PRAŠIĆA za zakol. Nasovče 27, Komenda 671
Prodam PRASlCA za zakol. Galjot, Sp. Brnik 22, Cerklje 672
Prodam dva PRAŠIĆA po 120 kg težka. Poženik 15, Cerklje 673
Prodam REPO za krmo ali za "banje. Cešnjevek 5, Cerklje 674
Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku
675
Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo Gorenje in električni štedilnik Gorenje. Jagodic, Stošičeva 4, Kranj
676
zaposlitve
ISčem kakršnokoli honorarno zaposlitev. Prednost šofer ali kovino-strugar. Naslov v oglasnem oddelku.
781
Prodam polovico GOVED. Zg Bitnje 23, Zabnica 677
Ugodno prodam 4-stezni MAGNETOFON PHILIPS. Zupan Marjan, Pangeršica 3, Golnik 678
Prodam  GARDEROBNO OMARO. Dražgoška 5, srednji vhod, za i Zavarovalnico Sava, Kranj 679 |
Prodam navijalni stroj AUMAN za navijanje raznovrstnih tuljav, OM meter in spajkalnike. Remic Janez, Jezerska 108 b, Kranj, telefon 23-909 680
Prodam KRAVO s teletom. Dvorska vas 14, Begunje 681
Prodam KOBILO. Žirovnica 51
682
Prodam PSA čuvaja. Kokrica, Golniška 1 683
Krojaški brzašivalni stroj SIN-GER s trofaznim motorjem, prodam. Mali Ivan, Letence 4, Golnik
684
Prodam komplet SEKULAR z enofaznim in trofaznim elektromotorjem in elektromotor Rade Kon-čar, 7KM.Zg. Brnik 81 685
VRTALNI STROJ, namizni, do 10 mm, nov, prodam. Košir Rado, Zabukovje 6, Zg. Besnica 686
Prodam KRAVO, TELETA, JABOLKA. Zalog 1, Golnik 687
Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK (belo-modre barve) in otroško POSTELJICO z jogi vložkom. Zglasite se na naslov: Gubčeva ul. l/II, stanovanje 14, vsak dan od 14. ure dalje 688
Prodam dobrega KONJA, starega 5 let. Vrba 28, Žirovnica 689
Prodam REGAL, dva LEŽIŠĆA z jogijem (pograd.) Ogled v ponedeljek od 16. do 18. ure. Delalut, Ul. 1. avgusta 1, Kranj 690
Prodam PRAŠIĆA po izbiri za zakol. Drulovka 12, Kranj 691
Prodam več PRAŠIĆEV za zakol. Okroglo 6, Naklo 692
Prodam dve trajnožareči PEĆI, PEĆ na olje, dvodelno OKNO, dve otroški POSTELJI z jogi vložki. C. na Rupo 27, Kokrica 693
Prodam drobni KROMPIR za krmo. Podbrezje 54 694
Prodam KORUZO v steržih in DESKE za opaž, BANKINE in PUNTE. Cešnjevek 21, Cerklje 695
Prodam GAJBICE. Naslov v oglasnem oddelku. 696
Poceni prodam dva ŠIVALNA STROJA in dva ŠTEDILNIKA na trdo gorivo. Habič Alojz, Smokuč 39, Žirovnica 697
Prodam KRAVO v 9. mesecu bre-josti. Tišler, Lom 11 a, Tržič 698
Prodam rdeče in rumeno KORENJE. Ž abnica 10 699
Prodam PRAŠIĆA za zakol, 150 kg težkega. Glinje 13, Cerklje
7(K)
Prodam BIKA. Mlaka 21, Kranj
701
Prodam 20 m PLAMAFLEX izolacije za cevovode — lahko tudi za centralne, debeline 1,5 cole. Telefon 41-036 702
Prodam PRAŠIĆA za zakol nad 150 kg. Šenturska gora 24, Cerklje
703
Prodam novo mizarsko DELOVNO MIZO — ponk. Poizvedbe na telefon 064-74-006 704
Prodam novo kuhinjsko NAPO s filtrom PIKI NU 250-2 v garanciji, globok OTROŠKI VOZIČEK in avto SEDEŽ za dojenčka. Moša Pijade 15, stan. 14, Kranj, telefon 22-826 705
Prodam otroški VOZIČEK. Suša, Golnik 112 706
Prodam KRAVO simentalko, ki bo februarja drugič telila. Menjam tudi za bikca. Strahinj 65, Naklo 707
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Šenk Ana, Ul. 1. avgusta 9, Kranj 708
Prodam zgodnji KROMPIR saški in sortema. Velesovo 6, Cerklje 709
Prodam mlado KRAVO s teletom, simentalko in dvobrazdni traktorski PLUG.Sp. Brnik 66. Cerklie 77,1
Prodani mlado KRAVO. H mesecev brejo in OBRAČALNIK za seno SONCE. Olševek 3, Preddvor 776
Prodam zelo dobro ohranjena OKNA, dvodelna in trodelna /. dvojno zaporo na roleto, dobro ohranjeno KRUŠNO PEĆ - zeleno ter DKW junior, lahko tudi za rezervne dele. Šmartno 13. Cerklje 777
b4*ja CP Glas, Kranj, Ulica Mote **U*deja 1. Stavek: GP Gorenjski }»k Kranj, tisk: Združeno podjetje Mudska pravic«, LJubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in »»Prava Usta: Kranj, Moie PUadeja *V~ Tekoči račun pri SDK v Kra-fl* številka 51500-601-12594 - Te-*e"oni: glavni urednik, odgovorni JJfednik in uprava 23-341, urednico 21-835, novinarji 21-800, malo-rftani in naročniški oddelek *«;34l. - Naročnina: letna 200 din, Polletna 100 din, cena sa 1 številko * dinarje. — Oproščeno prometnega *vka po pristojnem mnenju 421-1/72.
kupim
Kupim večjo količino SLAME. Voglje 73 736
Kupim 2 — 3 tone dobrega SENA. Sp. Brnik 60, Cerklje 737
Kupim kuppersbusch ŠTEDILNIK. Praše 44, Kranj 738
Kupim BIKCE 1 leto stare. Grašič Lojze, Strahinj 60, telefon 47-126
739
Kupim pol. kub. m. suhega HRASTOVEGA LESA, debeline 5 in 3 cm. Galetova 7, Kokrica, Kranj
740
Kupim borove in smrekove HLODE. Repnje 42, Vodice nad Ljubljano. 741
Kupim rabljen OTROŠKI VOZIČEK. Informacije: telefon 21-645
742
vozila
Prodam FIAT 1300. Srednja Bela Preddvor 780
Prodam novo ZASTAVO 101. Informacije na telefon (064)-25-804 od 15. ure dalje.
Po ugodni ceni prodam FIAT 1300, letnik 1970, karamboliran. Ogled v Škofji Loki. Informacije tel. int. 1976 061-325-061, dopoldan. 778
Prodam ŠKODO, letnik 1968. Cesta kokrškega odreda 26, Kranj 779
Prodam FIAT 1300. Srednja Bela
Prodam PEUGEOT 204-karavan, letnik 1970. Franc Smerkolj, Obrtniška 10, Domžale
Gorenjci,
Kupim avto ŠKODA ali VOLKS-VVAGEN, letnik 1976. Žerjavka H, Kranj 732
Prodam FIAT 850. Naklo 6, Kranj 733
Prodam avto AMI 6, letnik 1966 in dele za VW kombi. C. Gorenjskega odreda 8, K ranj 734
Prodam zadnje dele avtomobila ŠKODA in menjalnik. Fojkar Vilma, Ul. Gorenjskega odreda, Planina, Kranj 735
stanovanja
SOBO s kopalnico ali enosobno STANOVANJE išče mlad par brez otrok. Ponudbe pod »Kranj ali okolica« 743
Oddam SOBO in souporabo sanitarij, možnost kuhanja. Prednost imajo starejše samske upokojenke, katere bi lahko nudile pomoč v gospodinjstvu eni osebi. Resne ponudbe pod »Prijeten dom na Gorenjskem«
744
Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju, 55 kv. m za 12 milijonov. Ponudbe pod »Vseljivo takoj« 745
Brezplačno SOBO oddam ženski za pomoč v gospodinjstvu. Resne ponudbe pod »Pridi nama pomagat«
746
Mlada zakonca iščeta SOBO v Kranju. V najem vzameta tudi manjše stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 747
Trosobno STANOVANJE, vseljivo, v Kranju, prodam. Marenčič Janez, Kranj, Ulica mladinskih brigad 4, tel. 22-044 748
SOBO za dve dekleti ali študentki, centralno ogrevano, oddam. Poizve se Struževo - Bife 749
Soliden mlad zakonski par išče v Kranju ali bližnji okolici enosobno STANOVANJE ali vsaj SOBO. Ponudbe pod »Zelo nujno« 750
Miren zakonski par išče prazno SOBO, po možnosti s posebnim vhodom, v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro »Redni plačnik« 751
je^S
Priznani narodno-zabavni ansambel išče ANGAŽMA ZA PUSTO-VANJE. Ponudbe pod: Žura Milan, Kidričeva 12, Kranj, tel. 26-713 757
Sprejmem mlajše dekle, ki ima veselje za priučitev v PLETILJSTVU. PLETILJSTVO, Knific Jožica, Kranj, Oprešnikova 29, Primskovo.
758
Na dom sprejmem razna STOJE-PISNA DELA. Interesenti dobijo naslov v oglasnem oddelku. 759
Sprejmem otroka v VARSTVO na dom. Naslov v oglasnem oddelku.
760
Ljubiteljica otrok, mlajša upokojenka, pridem na vaš dom v dopoldanskem času VAROVAT otroke in pomagat v gospodinjstvu. Sprejmem tudi za 5 dni v tednu otroka na svoj dom. Naslov v oglasnem oddelku.
prireditve
posesti
V najem vzamem PROSTOR ZA LOKAL v večjih gorenjskih mestih ter njih okolici. V poštev pridejo najrazličnejši prostori nad 40 kv. m. Jančar Marjan, Cešnjica, 64244 Podnart. 752
MA MOŠNJE pri Podvinu prireja vsako soboto PLES z žrebanjem in novim zanimivim programom. Igra ansambel ALLEGRO. Vabljeni.
762
PARTIZAN GORENJA VAS prireja v nedeljo, 6. 2., ob 17.30 VELIKI PREDPUSTNI PLES. Igra in poje SKUPINA AMARO. Vabljeni 763
MLADINSKI AKTIV PODNART prireja vsako soboto ob 19. uri PLES. Igra ansambel ROMB.
obvestila
POZOR! V enem dnevu dobite FOTOGRAFIJE za vse vrste legitimacij. Foto Živulovič, 1. avgusta 5, Kranj 765
ROLETE: lesene, plastične, klasične in MINI, in žaluzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah, naročite Špilerju, Gradnikova 9, 64240 Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. Samo za plastične velja zimski popust in brezplačna dostava na dom. 766
OPRAVLJAM NADZORE pri individualni gradnji. Rabič Drago, Kranjska c. 33, Šenčur 767
PLESNI TEĆAJI za začetnike DELAVSKI DOM vhod 6, se začnejo v soboto, 5. februarja, ob 18.30 in nedeljo, 0. februarja ob 9. uri dopoldne 768
% 2IVIL-A PC BRITOF V-f .............._	
1	PREKAJENE POSTRVI
n	ZMRZNJENE POSTRVI
puhalnikom. Benedikova 27, St razišče 774 Prodam ŠTEDILNIK na premog ali drva Gorenje in UMIVALNIK. Snedičeva 2. Kokrica. K rani 775
Prodam  OPEL  REKORD 1500 ccm, 4 prestave, letnik 1965, stroj novejši,  48000  km,  registriran do 31. 12.  1977. Javorič, Vodnikova 4, Lesce 710 Komunalno gospodartvo Mengeš, Prešernova   c.   2,   proda KOMBI HANOMAG, nosilnost 1,3 t, registriran in v voznem stanju. 711 Prodam  VW   1200,  letnik 1963, dobro ohranjen. Miro Lupša, Partizanska 23, Tržič 712 Prodam ZASTAVO 125 P, letnik 1976, prevoženih 2000 km. Srednja vas 41, Šenčur 713 Prodam OPEL 1700 KARAVAN, novejši letnik. Ogled v soboto ves dan. Partizanska 18, Bled 714 Prodam ŠKODO 1000 MB v voznem stanju, registrirano do septembra, 1977. Zaletelj Tomo, Šempeter-ska 4,Stražišče 715 Prodam  VW   1200,  letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku 716 Prodam   ZASTAVO   750, letniK 1964,   neregistriran.   Godešič 43, Škofja Loka 717
Prodani ZASTAVO 750 in OS za prikolico do 1000 kg. Betonova 3, Kokrica, Kranj 719 Odstopim    VRSTNI    RED za GOLF. Informacije 6. 2. 1977 od 8. do 10. ure na telefon 24-237 720 Prodani    dobro   ohranjen avto DACIA 1300, letnik 1974, 40000 km. Informacije na tel. 25-579, Kranj 721 NSU   »200,   letnik   1969, dobro ohranjen,  garažiran,  naprodaj. Zg. Gorje VI a, M u jer. telefon od 6. do 14. ure na št. 77-292 int. 13 722 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Informacije na tel. 40-560 Besnica, vsak dan od 15. do 1K. ure 725 FIAT   126   P   prodam. Turnšek. Ovsiše 9, Podnart 724 Poceni prodam dele za  R  8 in R K). Muršec Stane. Blejska Dobrava 71, Jesenice 725 Prodam DKVV V 12, Letnik 1965 in rezervne dele   Polajnar, Smled-niška 95, Cirče, K ranj 726 Zelo   ugodno   prodam dodatno športno opremljen BMVV 1000, Ovsiše 12, Podnart 727 Poceni    prodam karamholirano ZASTAVO 750, komplet ali po delih. Lukam Valentin. Bistrica 185, Tržič
728
Prodam osebni avto ZASTAVA 1300. Gcč Stane. Dolenčeva 3, K ran j 729
Prodam MINI. letnik 1971. Mraz Srečko, Pot na J ost a 25. K ranj 730
Prodani ZASTAVO 750, letnik 1965, C. 1. maja 67. K ran j 731 ' v  v V
zaposlitve
OSNOVNA ŠOLA »PETER KAVĆIĆ« Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas. Pogoj: Ekonomska srednja šola in 10 let ustreznih delovnih izkušenj. Pismene prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 753
V Radovljici, na svojem domu, sprejmem v VARSTVO otroka do 5 let. Naslov v oglasnem oddelku.
V VARSTVO sprejmem otroka starega od 19 mesecev dalje. Informacije vsak četrtek in petek od 16. do 18. ure. Ulica Gorenjskega odreda 16, stanovanje 2, Planina, Kranj
755
Prosti sta dve delovni mesti za MIZARJA. Možnost priučitve. Mizarstvo Ovsenik, Jezerska 108 c, K ranj 756
ostalo
ŠIVILJA z obrtjo v okolici Radovljice, vam hitro in solidno sešije vsa ženska oblačila po nvri. Sprejme tudi večjo količino naroči!. Naslov v oglasnem oddelku 612
Vzamem KRAVO v rejo do novine. Najraje okrog 6 mesecev brejo za prirejo. Dežman, Bodešče 4, Bled-
770
Sporočam vsem, da Sajovic Ciril st. vso oskrbnino v domu upokojencev v Kranju, kamor je samovoljno odšel 1. 4. 1975, plačuje sam. Sajovic Ciril ml. Velesovo 24 771
Zahvala, v Glasu 28. 1. 1977 se pravilno glasi na ime pokojnega Janeza KOROŠCA in ne KOROŠCA, kot je bilo pomotoma objavljeno. Uredništvo Glasa. 772
ČGPDELO
Podružnica Delo Kranj, Koroška 16
sprejme takoj
raznašalko — raznašalca
za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom in sicer za terene v:
- ŠKOFJI LOKI _ TRŽIČU
- RADOVLJICI, LESCAH
Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Razpis velja do 10. 2.
Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP DELO, Kranj, Koroška 16 ali na tel. 21-280.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame. tašče in prababice
Marije Švarc
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Stenškovi za zdravljenje in kliničnemu centru v Ljubljani. Iskrena zahvala tudi upokojencem in gospodu župniku za (►pravljen pogrebni obred, družini Udir, Posebni osnovni šoli Kranj, tovarišu Sofronijevskeni za poslovilni govor in OOS KROJ, Škofja Loka
Žalujoči:  sin Lado in hčerka Marija /. družinama in hčerka
Zdenka.
Kranj, 31. januarja 1977
nesreče
Nepreviden kolesar
V ponedeljek, 31. januarja, ob 16.20 se je na Hafnerjevi poti v Stra-žišču pri Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa Peter Škofič (roj. 1925) s Kokrice je pripeljal do Hafnerjeve poti in zapeljal nanjo, ne da bi se prepričal dovolj, če je prosta. Takrat je z desne strani pripeljal osebni avtomobil, vozil ga je Pavle Jekovec (roj. 1938) iz Biten j, ki je zaradi žive meje kolesarja prepozno opazil, tako da ga je avtomobil kljub zaviranju zadel. Po zdravniški pomoči so Škofiča napotili v domačo oskrbo*.
Otrok stekel pred avto
V ponedeljek, 31. januarja, ob 5.50 se je na lokalni cesti Bistrica —Ko-vor v Bistrici pri Tržič,u pripetila prometna nezgoda. Ko/ je 5-letni Slavko Kogoj iz Bistrice izstopil iz avtomobila, s katerim ga je v bližino vrtca pripeljala njegova mati, je stekel čez cesto proti vrtcu, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Tedaj je iz tržiške smeri pripeljal v osebnem avtomobilu pravilno po svojia desni voznik Vojko Srečnik iz Bistrice; kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti, saj mu je otrok skočil prav pred vozilo. Ranjenega Slavka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Pripeljal po levi
V torek, 1. februarja, ob 21.25 se je na Cesti Toneta Tomšiča na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Bojan Dornik (roj. 1952) z Jesenic je peljal proti gimnaziji po levi strani; iz nasprotne smeri pa je pripeljala voznica osebnega avtomobila Irena Vauhnik (roj. 1949) z Jesenic pravilno po svoji desni. Ko je na svojem voznem pasu opazila nasproti vozeč avtomobil, se je umikala skrajno desno, vendar nesreče ni mogla preprečiti. V trčenju sta bila voznik Dornik in sopotnik Roman Klinar z Jesenic lažje ranjena. Škode na vozilih je za 50.000 din.
Trčenje v ovinku
V sredo, 2. februarja, ob 9.10 se je na Rečiški cesti na Bledu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vinko Mihelčič (roj. 1930) iz Zg. Gorij je peljal proti Bledu; iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila Stane Košnik (roj. 1932) iz Nakla, ki ga je v ovinku zaradi neprimerne hitrosti in poledenele ceste zaneslo v levo, tako da sta avtomobila trčila. V nesreči je bil lažje ranjen voznik Mihelčič, škode na avtomobilih pa je za 65.000din. L. M.
MLADI PLANINCI NA KRVAVCU - Mladinski odsek Planinskega društva Kranj je pripravil na Krvavcu planinsko in smučarsko srečanje mladih planincev. Udeležuje se ga skoraj 40 mladih planincev, dijakinj in dijakov kranjskih srednjih šol. Največ jih je iz Gimnazije, Šolskega centra Iskra in Ekonomske srednje šole. Planinsko društvo je pripravilo za mlade planince več predavanj. Franci Ekar je govoril o pomenu planinstva, Emil Herlec o varnosti v gorah in pomenom Gorske reševalne službe, predsednik izvršnega odbora kranjske telesnokulturne skupnosti Stane Boštjančič pa o nalogah mladih v telesnokulturni dejavnosti. Na Krvavcu so se tudi že dogovorili za organizacijo letnega mladinskega planinskega tabora, (jk) -Foto: F. Ekar
Nafta v Savi Bohinjki
V torek, 1. februarja, dopoldne so se na Savi Bohinjki pri vasi Selo do jezu v Lancovem pokazali naftni madeži. Inšpekcijske službe so za sedaj ugotovile, da je nafta pritekla v Savo po blejski kanalizaciji. Pregled kanalizacije po jaških je namreč pokazal, da je onesnaženje lahko prišlo v kanalizacijo z Bleda v bližini hotela Toplice. Kot je bilo ugotovljeno naslednji dan, 2. februarja, se je količina nafte v reki zmanjševala, v četrtek pa, kot so nam povedali pri Komunalnem podjetju na Bledu, onesnaženja skorajda ni bilo več. Za sedaj še ni znan vir onesnaženja, prav tako še niso znane laboratorijske preiskave vode, ki bodo pokazale na morebitno nevarnost za uporabnike vode in za ribe. Za zdaj še ni bilo opaziti nobenih sprememb na ribah.
Kot nam je pred zaključkom redakcije povedal sanitarni inšpektor občine Radovljica, še niso zaključili s pregledovanjem vseh objektov, od koder bi bilo možno onesnaženje z nafto; treba pa je upoštevati, da je lahko kdorkoli zlil v kanalizacijo neznano količino nafte. Količina ni znana, vendar pa ni velika, tako da je upati, da večjih posledic to onesnaženje v Savi ne bo pustilo. Ker se je tretji dan po onesnaženju sled nafte na vodi že izgubila, se lahko sklepa, da je šlo za enkratni izliv nafte ali njenih derivatov.
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi našega ljubljenega in skrbnega moža, ata, starega ata in brata
Andreja Bernika
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. dekanu Kosu za poslovilne besede, sindikalni podružnici Šešir, Klektro-Gorenjske, Pamučni industriji Duga Resa, sostanovalcem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Mici, sinova Ivan in Stanko /. družinama in ostalo
sorodst vo.
Škofja Loka, Kranj, Duga Resa, I. februarja 1977
Planinske novice
PRVI TEDNI ZIMSKE SEZONE
Pretekla je že skoraj polovica zimske sezone 1976/77. Hera vzponov opravljenih v tem času pa je izredno pičla. Opravljenih je bilo le nekaj pristopov in lažjih plezalnih vzponov, od katerih imamo podatke le o vzponu v Zdolški škrbini. 25. decembra 197(> sta Matej Kranje in Dušan Mo.štrokol (oba AO Kranj) v osmih urah ponovila Fuchsovo smer. Vstopila sta po Kranjski poči. Razmere so bile dokaj ugodne, letna ocena smeri pa je 11 -111.
Tako skromnemu številu vzponov botruje predvsem izredno slabo vreme. Preden se stene oblatijo, se vreme zopet poslabša in z novimi snežnimi padavinami ponovno pokoplje vse upe 0 dobrih, se pravi sprejemljivih razmerah.
VESTI IZ AOTR2IČ 23. januarja so imeli tržiški alpinisti na Kofcah tradicionalno smučarsko tekmovanje — M em ari al Pavla Jarca. Tekmovali so v veleslalomu (2 teka). Prvi je bil Rozman Jože, drugi Borut Bergant, tretji pa Iztok Tomaž in.
27. januarja pa se je s predavanjem Dudana Markiča — »Letna plezalna tehnika« pričela alpinistična šola V času zimske sezone bodo teoretična predavanja, katerim bodo nato sledile praktične vaje v plezalnem vrtcu.
AS V KRANJU
V prostorih PI) Kranj (Koroška 23) se bo v četrtek, 17. 2. 1977, pričela alpinistična šola (AŠ), katere vodja je letos Dušan Moštrokol. V pomladanskem delu se bo zvrstilo 11 predavanj, ki jih bo spremljalo ustrezno število praktičnih vaj v plezalnem vrtcu pod Grmado in v Preddvoru. Prvo predavanje z naslovom »Organizacije planinstva« bo imel predsednik FI) Franci Ekar. Zaključno predavanje bo predvidoma 2, junija. Jesenski del AŠ pa se bo pričel v začetku novembra.
V sklopu AŠ bodo organizirane tudi štiri skupne ture, ki se bodo zvrstile v toku poletja. Na njih bodo tečajniki pod vodstvom alpinistov preizkušali znanje pridobljeno v plezalnem vrtcu.
17. februarja torej vabljeni vsi, ki se zanimajo za alpinizem. Fogoj za vpis je 20 Vzponov na vrhove visoke nad 2(K)() m. Lepo vabljeni!
A. Stremfelj
Gorenjska hokejska liga
Ljubno — V zanimivi gorenjski hokejski ligi so se moštva razdelila v skupino A in B. V A skupini bodo v nadaljevanju nastopale ekipe, ki so se uvrstile do četrtega mesta, ostale pa v B.
Izidi VII kolo: Jesenice :• Kokrica 7:4, Ljubno : Blejska Dobrava 2:14. Naklo : Peter Mater8:6,Zabnica : Pristava 4:4.
V vodstvu so Jesenice s 14 točkami, sledijo pa jim Blejska Dobrava 11, Ljubno 9, Kokrica 8, Pristava 5, Naklo 4, Zabnica 4, Peter Majer 1.
Izidi VIL kola — skupina A: Ljubno : Blejska Dobrava I:<$, Kokrica : Jesenice 2:4:
skupina B: Peter Majer Pristava 11:3, Naklo - Zabnica 4:2. B Krivic
Po dolgem trpljenju nas je zapustila naša ljuba hčerka, sestra, teta, nečakinja in sestrična
Marija Mihelčič mL
uslužbenka
Tiho smo jo spremili na njeni zadnji poti v petek, 28. 1. 1977.
Vsem, ki jo v času bolezni niso zapustili, zdravnikom in sestram nefrološkega oddelka in dialize, dr. Mayer Juliju in sestri Mariji iz Kranja, reševalni službi iz Kranja in vsem. ki so jo pokrili s cvetjem in nam izrazili sožal je - iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni.
Kranj, 1. februarja 1977
Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj,
Gasilska ul. 5 razpisuje delovno mesto
pospeševalca
Delo na terenu s kmetovalci.
Pogoji:
— diplomirani inženir agronomije in veselje do dela s kmetovalci
— 2-mesečna poskusna doba
— OD po samoupravnem sporazumu
Prijave z diplomo in kratkim življenjepisom pošljite do 10. februarja 1977.
Naš komentar
KRANJ — Z dvojnim hokejskim sporedom na Jesenicah se je letos končno po vseh zapletih in razpletih končala hokejska sezona za leto 1976/77 v prvi A zvezni ligi. Po sobotni tekmi Jesenice : Partizan in Kranjska gora : Olimpija so tako v dvorani po treh letih spet ustoličiti letošnjega državnega prvaka moštvo trenerja Bubni-ka Jesenice.
Železarske Jesenice so po treh letih zatišja — v teh letih je bila na našem najvišjem hokejskem prestolu vrsta ljubljanske Olimpije — so domačini ponovno slavili in njihovi ljubitelji te trde športne igre so si na svoje zastave prisili že sedemnajsto zvezdico. Kako premočno so si jeseniški redeni oklopniki priborili letošnji naslov, pove že podatek, da so v nasprotnikove mreže natresli kar 144 golov, dobili so jih pa samo 42. Torej so prvi z naskokom desetih točk. V vseh šestnajstih kolihmiso doživeli poraza. Kako premočno so gospodarili na vseh jugoslovanskih ledenih ploskvah, je tu še en podatek, da so »večnega« tekmeca Olimpijo letos premagovali z visokimi izidi in da pravih derbi-jev teh rivalov sploh ni bilo. Na vseh štirih srečanjih doma in v Ljubljani so jim dali kar 32 zadetkov, dobili pa so jih samo 9. To zgovorno priča, da so trenutno res najboljši na jugoslovanskem hokejskem prestolu. Torej dvoletno trdo delo njihovega trenerja Vladislava Bubnika se je kaj kmalu obrestovalo. Trenirali so trdo skoraj vse leto — le tri tedne so imeli odmora — in to vsi od prvega do zadnjega moža v moštvu. Lahko še zapišemo, da je bila disciplina na treningih in tekmah eno od prvih vodil trenerja. Vse to pa pogojuje, da uspeh ni zaostal.
Na preostalih mestih so se razvrstili Ljubljančani, ki so bili letos malce pomla-
Visok poraz
Ditisa
KRANJ — V drugem kolu tega zanimivega in kvalitetnega vaterpolskega tekmovanja je že prišlo do presenetljivih izidov. Moštvo Triglava II. ki sedaj nastopa kot Gimnazija, je katastrofalno odpravila sindikalnega prvaka DITIS. Nič boljše pa se ni godilo Iskraplanu — Iskra in Planika sedaj nastopata kot ena ekipa — saj so bili Študentje le premočan nasprotnik. I kos je dobil srečanje brez borbe z Vodovodnim stolpom II. Kamnik pa je zlahka premagal Radovljico.
Izidi: DITIS : Gimnazija 2:14, [kos : V<xlo-vodni stolp II H:0 b. !>., Radovljica : Kamnik 5:19, .Študent : Iskraplan l.r>:.'t. Lestvica:
Sedemnajsta
zvezdica Jeseničanov
jeni, toda kljub temu so bili le bleda senca izpred prejšnjih let. Letos so si prislužili poleg štirih porazov s prvaki še petega z večnim tretjim Medveščakom. Le-ti so tp sezono z veterani Felcem, Ivom Janom in Krmeljem dokazali, da so neprijetni nasprotniki. Toda tudi ti bodo končno morali razmisliti, da se bodo morali opredeliti na lastne mlade moči. Mlado moštvo Kranjske gore, ki je sicer podmladek Jesenic, je z dobro igro dokazalo, da bodo Jeseničani v svoje vrste lahko potegnili marsikaterega igralca. To pa je bil tudi glavni namen, da Kranjskogorci zaigrajo in se kalijo v težkih prvenstvenih srečanjih v elitni skupini. Njslabše moštvo v tej skupini je bil beograjski Partizan. Res je sicer, da imajo premalo izbire igralskega kadra, toda s svojo nediscipliniranostjo in neprihaja-njem na tekmovalna srečanja in predajanjem tekem brez borbe, so izgubili še tisto zaupanje, ki so ga doslej imeli.
V skupini B si je vevška Slavij a, ki so jo v lanski sezoni zaradi neigranja njihovih mladincev izključili iz tekmovanja A skupine, so si to sezono s prvim mestom priborili spet pravico v »visoko« hokejsko družbo. Bili so boljši od ostale četverice — Tivoli, Celje, Triglav in Mladost — zato je njihov povratek v prvo skupino še toliko razveseljivejši. Tivoli je drugi, Celjani pa tretji. Kranjski Triglav je moštvo, ki je četrto. To mesto pa je tudi realno glede njihove hokejske kvalitete. Dokler ne bodo imeli rešenega vprašanja trenerja, igralskega kadra in ledu v domačem mestu, v njihovi kvaliteti ne bo bistvenih sprememb. Vseeno pa so se kljub pomanjkljivemu znanju in premajhnemu številu igralcev in poznih večernih urah treniranja na ledu v Ljubljani, pokazali v dokaj dobri luči. Ce pa hočejo poseči še višje, morajo začeti tako kot ostali. Torej z dobrim trenerjem in igralci in kar je najvažnejše, da bi lahko trenirali v Kranju. To pa seveda, kot vse kaže, kaj kmalu še ne bo mogoče.
In če pogledamo še na listo strelcev, so med enajstimi najboljšimi kar sami Jeseničani in Kranjskogorci. Najboljši strelec prvenstva je Hafner 46 (28 + 18) pred T. Koširjem 45 (24 + 21), Klemencem 34 (26 + 8), Suvakom (Kr. gora) 30 (24 + 6), Poljanškom 23 (17 + 6), S. Koširjem 23 (17 + 6), M. Janom 21 (19 + 3), Smolejem 21 (15 + 6), Pavlicem 20 (16 + 4), D. Horvatom (Kr. gora) 20 (11 + 9) ter F. Z bon t ar jem 19 (10 + 9) itd.        D. Humer
Gimnazija I kos
Vodovodni stolp I
Kamnik
DITIS
Triglav III
Iskraplan
Vod. stolp II
Radovljica
zunaj konkurence
Student
25: 5 18: 9 20: 2 28:17 15:19 3:11 3:15 5:19 15: 3
1    0   0    1    15: 3
Pari prihodnjega kola (nedelja ob 8. uri):
Vodovodni stolp I : Študent, V(xlovodni stolp II : Radovljica, Gimnazija : Ikos, Triglav III : DITIS. -dh
Zmaga mladega Bezinoviča
Godešič — V telovadnici osnovne šole »Cvetko dolar« na Trati pri Škofji Loki so člani športnega društva »Kondor« z Godešiča v nedeljo, 30. januarja, pripravili drugi selekcijski turnir najboljših pionirjev Gorenjske v namiznem tenisu. Prepričljivo, brez izgubljenega seta, je zmagal mladi Bezinovic i/, kranjskega Triglava.
Rezultati: 1. Bezinovič (9 zmag), 2. Habjan (H zmag), 3. Jovič (7 zmag), 4. Jauh (ti zmag), 5. Bernik (4 zmage) - vsi Triglav, ti. Fabjan (4 zmage) - Sava, 7. Hafner (3 zmage) - Kondor, H. Podhornik (3 zmage) - Sava, 9. Mandič (1 zmaga) - Križe, 10. Carman (brez zmage) -Kondor. J.Starman
Pohvala Krvavcu!
KRVAVEC - Še nikdar v zadnjih letih na krvavških smučiščih ni bilo tako malo nesreč kot letos. Tako pove statistika gorske reševalne službe. Letos beležijo na Krvavcu v največjem navalu le eno do dve lažji poškodbi. Tudi red na smučiščih je vzor-nejši. Zanj skrbijo redarji in dežurna služba, ki smučarje, »nespoštovalce« reda opozarjajo, ob težjih kršitvah pa odvzemajo smučarske karte.
Pohvala velja prizadevanjem krvavških žičnic, da bi bila smučišča tudi v najtežjih vremenskih razmerah urejena in dobro steptana. Teptalni stroji pogosto tudi ponoči ne počivajo. -jk
V
KRANJ — Zadnjih trideset metrov ceste pred mrliškimi vežicami na pok<>' pališču v Kranju je prav v nemogočem stanju. Kot v posmeh vsem referendumom o samoprispevku so številne luknje na cestišču. Čas bi že bil, da bi cesti primerno uredili, saj je skrajno neprimerno, da je prav pred pokopališčem tako malomarno vzdrževana, (ds) — Foto: F. Perdan
XIV. pohorski pokal za »Zlato lisico«
Monika Kaserer najboljša na Pohorju
^^^^^ IP*
MARIBOR - Na pohorskih smučiščih seje z veleslalomom končalo letošnje tekmovanje za točke v ženskem svetovnem pokalu. Med 65 nastopajočimi iz trinajstih držav je letošnjo »Zlato lisico« osvojila Av-strijka Monika Kaserer, ki pa ji ni uspelo, da bi tako v veleslalomu in slalomu stopila
*■ »le pa
je namreč in bronasta
na zmagovalni oder. Bila dvakrat druga«. Srebrna sta v rokah Francozinj Pelen in Serrat.
Drugi tekmovalni dan se je torej 65 najboljših alpskih smučark pomerilo v veleslalomu. Na startu se je torej zbralo vse tisto, ki v ženskem smučanju kaj velja. Na dokaj zahtevni progi je to pot slavila lanska zmagovalka »l.i-
V prijateljski trening tekmi je V moštvu kranjskega j^gggteJVM«« g« Wal tudi trener ljubljanskega Bresta in igralec Z%^/^^^Kge^. Uve prati desni stojijo: Omahen, Mavric, Skubic, Čosic Šefe, Košir, čepe Hribemik Nagy, Urlep, Fartek, Muha (Brest), Štrekelj in Lipovac. - Foto. F ■ Perdan
Triglav : Brest 92:106
Kranj - Prijateljska košarkarska trening tekma, Triglav : Brest 92:106 (36:51), telovadnica OS dr. F. Prešerna, gledalcev 800, sodnika Cadež, Poljšak (oba Kranj).
Triglav: Košir 6, Mavric 2, Fartek 6, Omahen 6. Nagv 6 (2:2), Lipovac 11 (5:3), Skuhic 10 <3:1>. Cosič 24 (2:2), Hribernik 2, Štrekelj 2, Muha 17 (10:7).
Brest: Papič 10, Vujačič 10 (2:2), Polanec 8, Subotič 2« (7:4), Jelovac 25 (9:7), Gvardjančič 2. Križnar 10, Nuhanovič 15 (6:3). Pet osebnih napak: Papič (37); Prosti meti: Triglav 22:15, Brest 24:10; Osebne napake: Triglav 18, Brest 21. Tolikšnega zanimanja za košarko v Kranju se ni bilo. Prizorišče srečanja med domačim drugoligasem in gostujočim prvoligašem iz Ljubljane ni moglo sprejeti vseh ljubiteljev košarke. Domov jih je namreč moralo oditi se kakih 300. Vse to zanimanje kaže, da ima košarka v gorenjski metropoli veliko privržencev in skrajni čas bi *e bil, da tudi mesto K ranj dobi Športno dvorano, ki bi lahko sprejela vse tiste, ki so željni dobrih športnih prireditev.
In zakaj enkrat tako zanimanje za kranjsko košarko? Kako bi naj ne bilo, saj je tokrat v moštvu Triglava zaigral trener Bresta in igralec Zadra in zdaleč nas najboljši center Krešimir Cosič ter se mladi in visoki njihov igralec Muha.
Čeprav so domačini tokrat v svojih vrstah imeli dva imenitna igralca, so na trenutke preveč spoštovali nasprotnika. Vse do sredine prvega dela so jim bili enakovreden tekmec. Nato pa je prišla do izraza boljša uigranost Ljubljančanov, ki so spretno polnili koš triglavanov. Kljub odlični igri Cosiča in njegovih atraktivnih metov skozi obroč ter iznajdljivosti Muhe, nista mogla sama narediti vsega. Čeprav so v nadaljevanju domačini zaigrali bolj poletno, kaj več od častnega poraza niso mogli doseči.
Vseeno pa so vsi, ki so napolnili dvorano, videli dobro, kvalitetno košarko z nekaj izrednimi in atraktivnimi koši, obrambo in napadi Cosiča, Jelovca, Papiča, Subotiča, Muhe, Lipovca, Skubica, Omah-na in ostalih. I). Humer
Pred polno telovadnico osnovne šole Franceta Prešerna je eden naših najboljših košarkarskih centrov v Jugoslaviji Krešo s svojimi atraktivnimi podajami in uspešnimi koši navdušil prisotne. Kresa vidimo v akciji, ko je preigral celotno obrambo. V ozadju stojijo: Gvardjančič, Vujačič in Subotič. — Foto: F. Perdan
Prireditev za najboljše gorenjske športnike
za leto 1976
Slovesna podelitev v četrtek
KRANJ _ V četrtek, 10. februarja, bo ob 18. uri v kinu Cente r slovesna proglasitev najboljšega gorenjskega športnika, športnic* in ekipe za leto 1976. Le-te so na osnovi ankete izbrali naši bralci, gorenjski telesnokulturni delavci in slovenski športni novinarji. Ker so vsi najboljši iz Kranja in ker naš in vaš časopis Glas letos vstopa v 30. leto izhajanja, smo se odločili, da praznovanje obletnice začnemo s slovesno Podelitvijo pokalov najboljšim na Gorenjskem. Pokroviteljstvo nad to Prireditvijo so prevzeli skupščina občine Kranj, medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko in TKS Kranj, ki bo podelila tudi Ruči-gajeve plakete in značke najzaslužnejšim telesnokulturnim delavcem in športnikom v občini.
Prireditev bo torej v četrtek v kinu Center. Na odru se bodo pred mikrofonom zvrstili najboljši za leto 1976: plavalca Triglava Borut Petrič in Barbara Stemberger ter kolesarji Save. Poleg teh pa smo na to športno-zabavno prireditev povabili še po enega športnika iz vsake gorenjske občine. Na vprašanja urednika športne redakcije ljubljanskega Radia Francija Pav-
Sobota in nedelja
SOBOTA
SMUČARSKI SKOKI - Kranj ob 14.
"n na 25-metrski skakalnici v Besnici pr-
Ve"«tvoSRS za cicibane;
\Jl, uri na isti »kakalnici prvenstvo CKtriovalne skupnosti kranjske občine za
' lar«yše in mlajše pionirje ter cicibane. ALPSKK DISCIPLINE - Zelenica ob '• ur" veleslalom za cicibane in cicibanke
•^njske regije.
NEDELJA
3W*VC£RSK1 SK0KI - Ziri <)h "a za ml r    "čakalnici meddruštvena tekma
.  »dinte Korenjske regije. '0.UH LE. DISCIPLINE - Zelenica ob h*lo t' a.   Ja zimskega trima »vsi veselo na Padlo Mano*• Akcija je nadomestilo za od-
2e[' .   hi morala biti pred tednom dni. incieju1"'8 °b 10. uri veleslalom za cicibane 1,,anke zahodne regije. dh
šerja, športnega novinarja Dela Staneta Trbovca in našega športnega sodelavca Dušana Humra bodo odgovarjali hokejist Jesenic Silvo Poljanšek, rokome-taš Tržiča Darko Mrak, smučarski tekač ŠD Alplesa iz Železnikov Tone Nastran in invalid športnik iz Rovt nad Podnartom Marjan Peternel ter košarkar kranjskega Triglava Boris Košir
Da pa ne bo dolgočasno in samo govorjenje, bosta za zabavo poskrbela ansambel Dar iz Šenčurja s pevcem in komponistom Kazimirjem Mohorjem ter folklorna skupina Sava Kranj. Ves program, v katerem bo v kratkem orisana dosedanja tridesetletna pot Glasa, bo povezoval konferansje ter športni komentator Radia Franek Trefalt, ki pa bo obenem še pomagal pri pogovorih s športniki.
Vsekakor pa moramo omeniti tudi gorenjska podjetja, ki so prispevala nagrade za sodelujoče.
Prireditev bo res pestra, slišali bomo, kaj se dogaja v gorenjskem športnem prostoru, podeljene bodo Ručigajeve plakete in značke, slišali pa bomo tudi ansambel Dar in njihovega pevca ter sledili plesom folklorne skupine Sava. Program je skrbno izbran in je prikrojen tako, da bo vsak našel nekaj zanimivega.
Še enkrat: Znajo skakati, toda psihično
so malo pripravljeni
Portret tedna, ki je bil 29. januarja objavljen v Glasu, me je izzval k pisanju. Marjan Pečar, bivši »as« jugoslovanskega skakanja, je bil s svojimi izjavami do mene nekorekten. Ne le, da meje osebno žalil, navaja celo neresnične podatke, ki zavajajo javnost. Članek izzveni kot žalospev pozabljenim šampionom, ki hočejo živeti na račun preteklosti in za preteklost.
Resnica je drugačna. Ko sem namreč od kranjskega Triglava jeseni leta 1974 prišel kot trener h kriškemu Partizanu, sem sam našel kaj skromno in žalostni) zapuščino: štiri skakalce; od teh perspektivna mladinca Jenka in Demšarja in dva člana. Ti fantje so sami trenirali v telovadnici, jaz pa sem se začel ukvarjati s pionirji. Pečar ni prihajal na treninge, zato sem po treningu s pionirji poskrbel še za oba mladinca in člana. V dobrem sodelovanju z zveznim trenerjem To-minom sta oba mladinca dosegla odlične rezultate. Demšar je bil 6. na Kongsbergu leta 1975. Pionirji so bili tedaj še v drugem planu. Spomladi se je stvar močno zasukala. Fantje so želeli, da jih ponovno prične trenirati Pečar. Tako sem se v sezoni 1975/76 lahko posvetil samo svoji skupini pionirjev.   Ne   vem,   kako so načrtovali treninge mladincev. Vem le, da so bili prepuščeni sami sebi, da sta dva prenehala skakati in je končno od dobre generacije ostal samo Demšar. Zanj zdaj skrbita trenerja Zaje in Tom in.
Kaj pa eksperimentiranje? Živimo v času, ki ne prenese ustaljenih pravil treniranja. Končal sem Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani. Žal so nekaterim strokovnjaki trn v peti. Moja stanovska dolžnost je, da se borim za stroko in jo izpopolnjujem. Brez teoretične osnove pa ni mogoče niti eksperimentirati, niti strokovno delati. Svojo strokovnost lahko dokažem z generacijo, ki je zrasla potem, ko sem sam poiskal stike s šolami in začel s trdim delom. Skrbim za 15 skakalcev in kombinatorcev.\\ Take trenira Franc Šparovec. Vsi fantje obiskujejo trde in pogoste treninge, so dobri učenci in tovariši in znajo dobro skočiti.
Zadnji čas je, da prenehamo z lažno idolatrijo in začnemo v našem tisku objavljati članke, ki bodo govorili o ljudeh, ki delajo, in ne o tistih, ki so užaljeno zapustili prizorišče in potem tožijo o odrinjenosti.
In še na rob članka: Nisem eden tistih, ki želi, da se o njem piše in govori. Če pa se že piše, naj bo to resnično in osnovano. Rezultati opravljenega dela pa so v vsakem primeru edino merilo za vrednotenje in kritiko dogodkov in pojavov v nekem klubu, društvu a/i družbi kot taki.
Ivo K one
PRIPIS UOTVI) PARTIZAN KRIZE
Strinjamo ae z navedbami trenerja smučarsko-skakalne sekcije.
S tov. Koncem zelo dobro sodelujemo, zadovoljni  smo  /.  njegovim načinom dela in doseženimi rezultati. Vemo, da so z  njim zadovoljni tudi skakalci in njihovi starši.
Naj dodamo, da je tov. Pečar prišel k društvu, ko je bila po zaslugi Petra Ke-zarja in Ambroža Terana sekcija že organizirana in delo utečeno. Nekaj časa je redno opravljal trenersko delo, pozneje pa je začel izostajati in leta 1974 nehal prihajati, čeprav smo vsi želeli, da bi še naprej sodeloval.
Odklanjanje trenerjev bi bilo v nasprotju s  politiko upravnega saj no nam še kako potrebni, I jan Pečar.
UOTVI) Partizan Knž( Pred- Ida Kibnikar
Hice« Švicarka Morerod, vodilna V svetovnem pokalu. Čeprav je na 1200 m dolgi progi s 310 fn višinske razlike in 48 vrsticami le za devet stotink sekunde prehitela najnevarnejšo tekmico Kaserer je VO, je dokazala, da so njene letošnje zmage le plod dobre tehnike vožnje in trdega treninga ČepraA je morala v slalomu odnehati že V prvem nastopu, pa je drugi dan le zmogla toliko moči in zmagala. Z novimi točkami, ki jih je dobila za zmago že sedaj lahko trdimo, da bo letošnji »Zlati ženski globus« v njenih rokah. Od naših šestih — Klanjšček, Zavadljav, Jezer nik, Tome, Koklič, Oblak — je bila tokrat najboljša članica loškega Alpetourja Oblakova Tudi ostale so vozile v svojih zmožnostih, le Zvadljajeva je morala odnehati.
Rezultat: 1. Morerod (Švica) 1:12,04, 2. Kaserer (Avstrija) 1:12,13, 3. Senat (Avstrija) 1:12.91. 4. Solkner (Avstrija) 1:13,25, 5. VVenzel (lichenstein) 1:13,55. 6. Sackl (Avstrija) 1:13,64, 7. Flechenstem (ZDA) 1:1.1,70, K. Pelen (Francija)   1:13,82. 9. Matous (Iran)   1:14,24, 10.
Emonet    (Francija)    1:14,31____ 34. Oblak
1:17.40, 49. Koklič 1:20,71. 50. Klanjšček 1:21,30, 51. Jezernik  1:21.65, 52. Tome (vse
Jugoslavija) |;22,09.
Prvi dan štirinajstega pohorskega pokala so se dekleta pomerile v slalomu. Ze startna številka ena je presenetljivo in hitro smučala Italijanka Claudia Giordini. Njen Čas ji je zadoščal, da je tudi v drugi vožnji, kjer je dosegla slabši čas, nobena od tekmic ni mogla več ogro-
Spet odstop Križaj a
Trbiž — Po uspelem slalomu za evropski pokal so italijanski prireditelji izvedli še en mednarodni slalom za FIS točke na Ne-vejskem sedlu. Zmagal je Francoz Navil-lod, medtem ko je naš Križaj že v prvem teku moral v sneg, tako kot prvi dan.
Rezultati: 1. Navvilod (Francija) 94,23, 2. P. Frommelt (Liechenstein) 94,95 3. Sdrli (Norveška) 95,01, 4. Neureuther (ZRN) 95,96, 5. Strand (Švedska) 97,11, 18. Kuralt 99,59, 22. Oberstar (oba Jugoslavija) 103,20. .dh
liti zmagoslavja. K na od favorit in j za zmago Morerod je morala v sneg že v prvi vožnji, medtem ko pa je z drugo vožnjo presenetila Pene-lova in se z devetega mesta prebila na odlično tretje. Od naših sta se uvrstili le Tometova in K lanjščkova.
Rezultati: 1. Giordani (Italija) 100,44, 2. Kasere (Avstrija) 100,77, 3. Penel (Francija) 100,82, 4. Zachnieister (ZRN), 5. Sackl (Avstri-ja) 102.18, 6. Serrat (Francija) 102,33, 7. Seaton (ZDA) 102,36, 8. Kberle 102,95, 9. Moser-Proll 102,72, 10. Solkner (vse Avstrija) 102, 82,.. . 28. Tome J 14,73, 29. Klanjšček (obe Jugoslavija) 115,82.
Čeprav je organizatorju SK Branik iz Maribora tokrat ponagajalo vreme — prvi dan je snežilo, drugi tekmovalni dan pa je bil v spodnjem delu proge megla — so vseeno po treh letih vendarle uspešno spravili pod streho to tekmovanje. -dh
Tečajniki v veleslalomu
Ob zakljuku tečaja, ki ga je v Lomu pod Stor-žičem pripravilo tamkajšnje športno društvo, so se tečajniki — cicibani in pionirji — pomerili v veleslalomu. Proga je bila dolga 350 metrov, s 70 metri višinske razlike in 20 vratci. Nastopilo je 25 tečajnikov, ki sta jih učila Anton S oklic in Tone Primožič. Rezultati: cicibanke: 1. IrmaSoklič 73.01
cicibani: 1. Drago Primožič 65,3; 2. IgorSoklič 65,7; 3. Franci Meglic 70,2;
pionirji: 1. Damjan Stamcar 53,01; 2. Aleš Rozman 56,3; 3. Vili Meglic 61,7.
.J Kikel
m.
Smučarski tečaj na Šenturski gori
Svet staršev, ki deluje pri osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah, je organiziral 6-dnevni začetni smučarski tečaj za učence s področja cerkljanske osnovne šole. Na tečaju je bilo več kot 50 smučarjev-začetnikov.
J. Kuhar
Ali šport v Trbojah nazaduje?
TVD Partizan Trboje je imel občni zbor. Vabljeni so bili tudi predstavniki TKS Kranj, NPG Gorenjske, KS Trboje, SZDLJ Trboje, GD Trboje KUD Simon Jenko Trboje. Povabljenci se vabilu niso odzvali.
Preteklo leto je bilo za društvo uspešno na športnem področju. Nogometno moštvo in na-miznoteniški ekipi sta dosegli več dobrih rezultatov. Odzvali so se tudi akciji za pomoč Po sočju in prispevali določen denarni znesek. Denarno so podprli akcijo za nakup aparata za odkrivanje raka na prsih. Humanitarne akcije bodo tudi v bodoče podpirali. Ce pregledamo program dela, ki so si ga zadali v preteklem letu, ugotovimo, da številnih delovnih nalog niso rešili. Nogometno moštvo še vedno nima ustreznih garderob in tušev. Nogometna in namiznoteniška sekcija sta upali, da bosta dobili ustrezne prostore v stari šoli. Lastnik stare šole je sedaj KS Trboje. Zadnji čas je, da
se najde skupni jezik v KS Trboje in da se tri leta trajajoči problem dokončno reši. Normalno delovanje nogometne in namiznoteniške sekcije je v danih pogojih nemogoče. Stara šola je neizkoriščena. Nogometno igrišče ob Savi večkrat zalije voda. Z gradnjo umetnega jezu v Mavčičah pa bo nogometno igTišče zalila voda. Zbor je bil enotnega mnenja, da zgradijo novo igrišče ob novi šoli v Trbojah. Naši mladi smučarji že dosegajo uspehe pri SK Triglav iz Kranja. O tekmovanjih in treniranju naših skakalcev pri SK Triglav bi se morali s SK Triglav pomeniti.
TVD Partizan Trboje slavi letos 20-letnico aktivnega delovanja. Zato je bila ustanovljena komisija, ki bo pripravila več športnih prireditev. Pozabiti tudi ne smemo na tiste športne delavce, ki so aktivni člani že od vsega začetka
A. Lavrič
Alpinisti za memorial P. Janca?
23. januarja so imeli tržiški alpinisti na Kofcah tradicionalno smučarsko tekmovanje — veleslalom za memorial Pavla Janca. Zmagal je Jože Rozman 50,2, pred Borutom Bergantom 50,7 in Iztokom Tomazinom 51,2.
Več kot polovica članov alpinističnega odseka je sodelovala pri reševalni akciji iskanju žrtev plazu na Zelenici.
V prvem delu zimske sezone so bili alpinisti precej aktivni, čeprav so jim slabe snežne in vremenske razmere vseskozi onemogočale plezanje zahtevnejših plezalnih smeri. Kljub temu so nekateri plezali v severni steni Storžiča in Begunjščici, obenem pa že trenirajo v Dolžanovi soteski ter se pripravljajo na bližajočo se poletno sezono
29. januarja so se udeležili vsakoletnega zbora alpinistov, ki je bil tokrat v Ljubljani. Tam je pet članov: Bence, Frantar, Bergant, Markič in Tomazin dobilo priznanja za uspešno plezalno sezono 1976. Nekaj najboljših tržiških alpinistov se je tudi prijavilo kot kandidat je za Jugoslovansko alpinistično odpravo na Mount Fverest, ki bo leta 1979.
Začela se je tudi že Alpinistična šola namenjena vzgoji in pripravi najmlajših članov Alpinističnega odseka. V okviru šole so v zimskem času pripravili več predavanj. Prvo tako je imel Dušan Markič, predaval pa je o alpinistični opremi in plezalni tehniki poleti.
J. Kikel
r
odbora, tudi Mar-
Portret tedna
JESENICE -slovesnost, srebrna spom
Janez Šmitek:
Zaoral ledino gorenjske
odbojke
- Prejšnji teden je bila v zgornjih prostorih restavracije Kazine na kateri je predsednik odbojkarske zveze Slovenije podelil zlata in minska odličja ter diplome in priznanja. Sedmim posameznikom in
Slovenci, ki nu |» rji-n >.inm irui.ij-
profesor telesne vzgoje ter vodja ŠSD Kovinar na Jesenicah 63-letni Janez Smitek.
Janez Smitek je prava gorenjska »grča«. Rodil se je v Kropi, gimnazijska leta pa je preživel v Kranju. Ze tu je kot gimnazijec v letu 1932 zaoral ledino gorenjske odbojke. Kot gimnazijec je namreč v tem letu osnoval taborniško ekipo, ki si je s treningi pridobila tako kvaliteto, da se je večkrat srečala s takratno ekipo kranjskega »Sokola«. To pa ni bilo vse, saj je v rodnem mestu, Kropi, skupaj z bratom ustanovil leta 1934 moštvo, ki s časom v bližnji okolici ni imelo resnega tekmeca.
Ko je od leta 1939 do 1941 Smitek študiral na Višji šoli za telesno kulturno v Beogradu, ni miroval. Tudi tam se je ukvarjal z igranjem tega športa in treniral nove ekipe. Toda pri svojem delu je naletel na težave; ni bilo pravega razumevanja, saj je bila takrat odbojka šele v povojih, torej v drugem planu. Vseeno pa ni odnehal, oral naprej in navduševal peščico, ki so mu stali ob strani.
Ko je leta 1946 na Jesenicah oživel šport, je Janez Smitek pri športnem društvu ustanovil odbojkarsko sekcijo. Ze čez dve leti je prvikrat nastopil z mladinci na prvenstvu Slovenije, že naslednje leto pa na kvalifikacijah za vstop v drugo slovensko ligo. Na kvalifikacijah je to moštvo uspelo leta 1950 in od takrat je odbojka v tem železarskem mestu bila v nenehnem vzponu, saj so tekmovali v vseh ligah in tudi v drugi zvezni.
Prav njegova zasluga je, da je kot profesor telesne kulture na jeseniški gimnaziji z vso predanostjo odbojki vzgajal neusahljiv vir novih talentov ter dobrih igralcev in igralk. Prav njemu se imajo namreč odbojkarski klubi na Bledu, v Žirovnici, Bohinju in na Jesenicah zahvaliti za dobro vzgojo igralcev v vseh kategorijah. Za svoje delo je že dobil občinsko priznanje, saj je kot predsednik OK Jesenice naredil res vse tisto, kar je bilo potrebno za širok razmah odbojke na Jesenicah in Gorenjskem.
Prav zato ni nič presenetljivega, da je Šmitek prejel tudi to zlato priznanje OZ Jugoslavije. Kljub svojim letom pa še vedno pomaga in priskoči na pomoč pri vseh odbojkarskih prireditvah. Čestitkam za to visoko priznanje pa se pridružuje tudi naše uredništvo z željo, da bi še dolgo ostal zvest temu vedno bolj atraktivnemu športu. D. Humer
Po razpravi v organizaciji Zveze komunistov Slovenije, ki je ocenila uresničevanje sklepov druge konference ZKS, na kateri so obravnavali razvoj slovenskega kmetijstva in družbenoekonomskih odnosov na vasi, se je v razpravo o slovenskem kmetijstvu, njegovem razvoju in prizadevanjih za večji pridelek hrane, vključila tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva in kmetijske organizacije združenega dela. V skoraj vseh slovenskih krajevnih skupnostih se je začela javna razprava, ki ni pomembna le za kmetijce, temveč za celotno družbeno skupnost, saj je boljša in večja proizvodnja ter zagotovitev hrane naš skupni cilj! V kranjski občini so bile prve razprave v nedeljo, 30. januarja/ Prvi so se zbrali kmetje in zadružniki na-kelske temeljne zadružne enote, ki obsega območje pod gorami. Tu je kmetijstvo zelo intenzivno in še vedno nudi edini zaslužek precejšnjemu številu prebivalcev. Po prvih ocenah so nedeljske javne razprave uspele, saj so kmetom povedale, kakšno kmetijstvo družba želi in katere so naloge kmetov v teh družbenih prizadevanjih. Ugotovitev potrjujejo tudi pogovori s kmetovalci, ki jih objavljamo v današnji rubriki.
Anton
Pavlin,
kmet
iz Malega
Nakla:
»Menim, da smo se zadnji trenutek lotili temeljite obravnave našega kmetijstva, saj zagon, začet pred desetimi leti, že po-jenjuje. Mladi so ponovno začeli odhajati s kmetij. Kdor pa okusi tovarno, je za kmetijstvo zgubljen! Kljub resnejši obravnavi kmetijstva v zadnjih letih, nam nekaterih ključnih vprašanj še ni uspelo razrešiti. Najbolj nas tepejo nestanovitne odkupne cene. Brez njih je nemogoče začeti z .naročeno' proizvodnjo, ki je osnova za urejeno tržno kmetijsko gospodarjenje. Tako se je lani zataknilo pri zelenjavi. Preveč jo je bilo in povsod 80 jo pridelovali. Kazalo bi se trdneje dogovoriti, kaj bomo na primer intenzivneje pridelovali na Gorenjskem, kaj na Dolenjskem, kaj na Štajar-skem itd. Potem takih nevšečnosti ne bo! Kmetje nismo zato, da bi potrošnik drago plačeval naše izdelke. Zal se to dogaja. Le redko razmišljajo, zakaj se to dogaja. Preveč je takih, ki menijo, da je za drage potrošne artikle kriv izključno kmet! Z racionalnim izkoriščanjem zemlje in strojev bi radi ceneno proizvajali, vendar nam to tudi zaradi dragih reprodukcijskih materialov ne uspeva.«
Franc Gračiš, kmet iz Strahinja:
»Kmetijska politika, za katero smo se pred leti odločili, je dvignila naše kmetijstvo. Zato jo je treba nadaljevati in še pospešiti oblikovanje strojnih skupnosti in zaokroževati zemljo, kar omogoča kvalitetnejšo in ekonomičnej-šo proizvodnjo. Prav je, da se o problemih kmetijstva pogovarjamo na način, kot ga je zastavila javna razprava. Povedati nam je treba, kakšno kmetijsko politiko želi družba! Hkrati z načrtovanjem pa bo treba razmišljati tudi o odstranjevanju sedanjih pomanjkljivosti. Kmet spomladi še vedno ne ve, kako in koliko bo jeseni prodal, ali se splača določeno kulturo gojiti, preusmeriti kmetijo in kupovati stroje, da bodo izkoriščeni itd. Reprodukcijski material se draži hitreje od odobravanja višjih cen naših proizvodov. To je začaran krog, v katerem kmet težko vzdrži. V enakem položaju je potrošnik, ki mora naše izdelke drago plačevati. To pa ni cilj kmeta. Zato je cenejša proizvodnja edini izhod za kmeta, kot za družbo in potrošnika.«
Peter Zaplotnik, kmet z Letenc:
»Z javno razpravo, ki je bila v nedeljo v Goricah, sem zadovoljen. Kmetje smo se seznanili, kakšne cilje smo zastavili v kmetijski politiki, obenem pa spoznali, da ponuja zakon o združene delu obilo možnosti za povezovanje, združevanje in sodelovanje kmetov in kmetijskih organizacij združenega dela. O tem smo obširno razpravljali na zadnjem seminarju Zadružne zveze Slovenije na Bledu. Razen uveljavljanja zakona o združenem delu se mi zdijo pomembni trije problemi, ki jih bo treba odstraniti. Prvi je arondacija zemljišč. Lažje je obdelovati in pridelovati, če je zemljišče v enem ali dveh kosih. To poznam iz svojih izkušenj, saj imam večino zemlje arondirane. Drugi problem so nestanovitne cene kmetijskih pridelkov. Težko je načrtno in .naročeno' proizvajati, če ne veš, ali boš pridelek sploh prodal in po koliko. Slednjič pa bo treba v kmetijstvo in gozdarstvo vpeljati dohodkovne odnose in vanje zaobseči tako proizvodnjo, predelavo in prodajo. Najugodnejše možnosti za to se ponujajo v gozdarstvu, v proizvodnji mleka, živinoreji in prireji mesa ter pri krompirju.«
J. Košnjek
te dni po svetu
OBOROŽEVANJ K JE DRAGO
Od držav članic atlantske zveze porabijo za oboroževanje največ ZDA, Nemčija in Francija. Podatke je objavila finančna služba NATO. ZDA so lani izdale za obrambo 5,9 odstotka bruto nacionalnega proizvoda oziroma 394 dolarjev na prebivalca. ZRN je porabila 226 dolarjev na prebivalca, skupaj z izdatki za Berlin pa ta sredstva znašajo 269 dolarjev ali 3,4 odstotka bruto nacionalnega proizvoda. Velika Britanija je za oborožitev porabila 5,1 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Portugalska 4,2 odstotka in Francija 3,8 odstotka oziroma 198 dolarjev na prebivalca in je tako na tretjem mestu na tem seznamu.
NIZOZEMCI BODO STAVKALI
Delavci nizozemske industrije mleka in grafične industrije nameravajo 7. februarja začeti s selektivno stavko v znamenje protesta proti vladnemu namenu, da plač ne bi določala v skladu z indeksom življenjskih stroškov. Stavko je napovedala federacija holandskih sindikatov v nadaljevanju boja proti avtomatski kompenzaciji cen, ki na Nizozemskem velja že vrsto let. BONSKA VLADA V DILEMI
Trenutni gospodarski položaj v ZRN je po oceni gospodarskega ministra Hansa Friedricha boljši, kot ga slikajo razne bojazni za prihodnost. Letos bi po napovedih bonske vlade lahko dosegli 5 odstotkov realne rasti družbenega bruto proizvoda, inflacijo pa bi lahko obdržali pod 4 odstotki. Toda tudi brezposelnost se bo z letnim
poprečjem 800 tisoč gibala blizu 4 odstotkov. Zahodnoncmški sindikati zahtevajo, da je treba brezposelnosti dati absolutno prednost pri reševanju gospodarskih problemov. Tako se začenja spor o tem, kaj je za prihodnjo gospodarsko politiko osnovni pomen: stabilnost cen in hoj proti inflaciji ali proti brezposelnosti.
LOV NA DRAGULJE
Podobno kakor ob lanski vollianiii\ i iiii/Iki v gorati pokrajini na Tajskem, kjer so se ljudje dobesedno pobijali zaradi volframovc rude. prihajajo zdaj poročila o vročici ob odkritju dragih kamnov v provinci Cantaburi. Na tisoče rcve-žev, pustolovcev in tudi plačanih ubijalcev se je zgrnilo v gozdove te province v upanju, da bodo odkrili drage kamne in tako uresničili življenjske sanje o nenadnem bogastvu.
KOLIKO NAS JE?
Po podatkih iz demografskega letopisa OZN za leto 1975 je število svetovnega prebivalstva že prekoračilo 4 milijarde. Ce se bo nadaljeval sedanji letni prirastek 1,9 odstotka, se bo število v 37 letih podvojilo. Nad polovico svetovnega prebivalstva živi v Aziji, in sicer 2,26 milijarde ali 56,9 odstotka. Sledi Evropa s 473 milijoni (11,9 odstotka), nato pa Afrika s približno 401 milijonom (10,1 odstotka). Latinska Amerika s 324 milijoni (8,2 odstotka), Severna Amerika /. 237 milijoni (6 odstotkov) in Avstralija z. 21,3 milijoni (0,5 odstotka) prebivalcev. Dodati je treba Se prebivalstvo Sovjetske zveze, kjer živi 255 milijonov ali 6,4 odstotka ljudi.
MRAZ IN VROČINA
V vzhodnem in srednjem delu ZDA mraz ni popustil že dva meseca. Pričakujejo pa Se hujše nevšečnosti   Nekateri  kraji  v   I Vniisv Ivaniji
Učitelji tehničnega pouka so na seminarju sestavili detektorski sprejemnik in nizkofrekvenčni ojačevalec. Njihovo društvo pripravlja v sodelovanju z Ra-dioklubom Iskra Kranj in drugimi sekcijami Organizacije za tehnično kulturo še več takih koristnih oblik. — Foto: F. Perdan
Predavatelji tehničnega pouka na seminarju
Dobro   sodelovanje   med  Rftdioklubom Iskra Kranj,   Društvom   učiteljev   tehničnega pouka Gorenjske in Zavodom za šolstvo Kranj — V načrtu še novi tečaji za učitelje in učence
Kranj — V torek, 1. februarja, se je v Kranju končal seminar za predavatelje tehničnega pouka, ki se ga je udeležilo 22 učiteljev tehničnega pouka na gorenjskih osnovnih Šolah. Pomembno izobraževalno pridobitev, na kateri so predavali Božidar Djurica iz Ptuja, Mile Vozel iz Kranja in Oto Hudeček iz Ljubljane, znani slovenski radioamaterji, so pripravili: Radioklub Iskra Kranj, Društvo učiteljev tehničnega pouka Gorenjske in Zavod za šolstvo iz Kranja. Učitelji tehničnega pouka so nod strokovnim vodstvom sestavili detektorski sprejemnik in nizkofrekvenčni ojačevalec. To sta najosnovnejša aparata radiotehnike in nizkofrekvenčne tehnike. Sprejemniku in ojačevalcu bi kratko lahko dejali radijski spejemnik v malem. Ker je detektorski sprejemnik del učnega programa tehničnega pouka na osnovnih polah, je bil v torek zaključni seminar za učitelje izredno koristen. Le-ti bodo na šolah, ki so jim omogočile udeležbo na seminarju, z obema napravama seznanjali mladino in s tem prispevali h dvigu tehnične kulture. Ker je pri nas pogosto težko dobiti sestavljenke za takšne tehnične naprave, je sestavne dele ni/\ila in preskrbela Zveza radioamaterjev Slovenije.
Radioklub Iskra načrtuje v lepo urejenem laboratoriju v Stritarjevi ulici v Kranju nove oblike tehničnega izobraževanja. V programu ima še šest seminarjev s podobno tematiko za učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol.
Pri organizaciji seminarja je sodelovalo tudi Društvo učiteljev tehničnega pouka Gorenjske. Njegovi predstavniki poudarjajo, da so takšni seminarji še posebno dobrodošli pri utrjevanju praktičnega znanja učiteljev tehničnega pouka. Zato namerava društvo ob pomoči Zavoda za šolstvo, ki soglaša s takimi akcijami, pripraviti še več takin seminarjev in srečanj.
Aprila prihaja na vrsto fototečaj. Pri izvedbi bo pomagal Foto kino klub Janez Puhar iz Kranja in njegova člana Alojz Zibert in Tone
utegnejo že prihodnji leden ostati brez zalog plina. Ce plina ne bodo dobili iz zahodnih držav, ali če zima ne bo popustila, bodo morali precej prebivalcev Pcnnsvlvanije preseliti. V državi New .Jersev pa so razglasili 10-urni delovni teden in omejili ogrevanje stanovanj.
Nasprotno pa so v Sidncvu v ponedeljek zabeležili najvišjo temperaturo v zadnjih trinajstih letih, saj je znašala 40 stopinj, v bližnjem
Liver|.....lu pa kar 42 stopinj Celzija. Močan in
topel veter iz. notranjosti je zanetil več kot 50 požarov, ki pa niso povzročiti večje škode; vnelo se je le grmovje v okolici glavnega mesta.
IZGON SOVJETSKIH DIPLOMATOV
Petim uslužbencem sovjetskega veleposlaništva v Oslu in dopisnikom agencije TASS je norveško zunanje ministrstvo ukazalo, naj zapustijo Norveško. Ta sklep so v Oslu sprejeli po aretaciji nekega uslužbenca ministrstva, ki seje sestajal s sovjetskimi diplomati in jim »posredoval podatke, ki so pomembni za varnost države«.
GOSPODARSTVO CSSR V LETU 1976
Industrijska proizvodnja v CSSR je bila lani večja za 5,5 odstotka glede na leto 1975 (0,1 odstotka nad planom), nacionalni dohodek pa je bil večji za 4 odstotke. Kmetijska proizvodnja je bila za 2,7 odstotka manjša in kar za 8 odstotkov pod planom. Ta neuspeh pojasnjujejo s slabimi vremenskimi razmerami.
OMEJEN RIBOLOV V VODAH EGS
Deveterica držav EGS se je odločila, da zmanjša število dovoljenj za ribolov v priobalnem pasu 200 milj. Ta odločitev bo najbolj prizadela ladje Sovjetske zveze, Poljske in NDr , ki ribarijo v teh vodah.    , ,
Znani slovenski radioamaterji so po magali tečajnikom. Med njimi je bil tudi Mile Vozel iz Kranja (na fotografiji), ki preiskuša izdelek enega od učiteljev tehničnega pouka. — Foto: F. Perdan
Marčan. Sledila bo strokovna ekskurzija. Eno takšnih je Društvo učiteljev tehničnega pouka že pripravilo. Udeleženci so obiskali Anhovo in Meblo v Novi Gorici in se seznanili s Poklicnim centrom v Novi Gorici. Del prihodnje aktivnosti učiteljev tehničnega pouka bosta tudi tečaj iz brodarstva in letalskega modelarstva ter oblikovanje didaktičnega centra za tehnični pouk v Škofji Loki. V Kranju, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah takšni centri že delujejo in svetujejo predvsem mlajšim učiteljem tehničnega pouka. Pri društvu je začela delovati tudi komisija za uskladitev učnih načrtov. Le-ti so neenotni. Načrta za sedmi razred so se že lotili, na vrsto pa pride tudi obravnava učnega načrta za osmi razred. Oblikovati nameravajo maksimalni, srednji in minimalni (obvezni) učni načrt, ki se jim bodo šole lahko prilagajale, upoštevajoč možnosti in opremljenost. Kna od nalog učiteljev tehničnega pouka pa je tudi pomoč pri krožkih.        j Košnjek
Presežek za vpadno cesto v Tržič
Tržič — Tržiška občina je bila z javnim razpisom posojila za ceste zavezana, da zbere 7,61.'}.f)94 dinarjev. Znesek je bil presežen za .'J2,l odstotka ali za 2,440.146 dinarjev. Na osnovi stališča skupščine republiške skupnosti za ceste se presežek zbranega posojila lahko nameni za modernizacijo regionalnih in magistralnih cest v občini, ki so v planu republiške skupnosti za ceste.
Izvršni svet tržiške občinske skupščine je razpravljal o namenu presežka in sklenil predlagati, da se ves presežek nameni urejevanju vpadne ceste v Tržič, od Peka do odcepa za Bombažno predilnico in tkalnico. S predlogom izvršnega sveti so soglašali tudi zbori občinske skupščine.
-jk
SLEPI INŠPEKTORJI
Kranj — Kupovati čajno salamo v samopostrežnicah kranjskih Živil je loterija, vendar ne zaradi kvalitete, temveč zaradi cene, kije tako različna, da se že splača malce bolj pogledati in se pozanimati. Medtem ko jo v Mestni klavnici prodajajo za okroglih deset starih jurjev, je v samopostrežni na cesti Maše Pijadeja že za tri nove dinarje in šestdeset par dražja, po enaki ceni jo prodaja tudi Mercator v nebotičniku. V samopostrežni pri Vodovodnem stolpu so obesili nanjo ceno dvanajstih starih jurjev, medtem ko se jim je zdela v samopostrežni na Jezerski cesti tako prima, da jo prodajajo za trinajst starih jurjev.
Kranjski tržni nadzor
Če bi šel naš bralec P. K. iz Kranja z etiketo te salame še po drugih trgovinah, bi bil moj seznam lahko še daljši, vendar pa tudi takšna primerjava in razlika treh starih jurjev v ceni zadostuje, če ni že za isto firmo kar šokantna. A ne, kranjski tržni inšpektorji, ki očitno mimo Živil hodite z vso nebogljenostjo slepega in z vso brezbrižnostjo neučinkovitega . ..
PIŠME VUH -PO JESENIŠKO
Blejska Dobrava — Lučka in Marija, vneti drsalki in obiskovalki jeseniškega drsališča sta prvo nedeljo letošnjih počitnic pošteno nadrsali. 23. januarja so vrli možakarji na ledu v Podmežakli enostavno zaprli drsališče z utemeljitvijo, da stanejo kompresorji 70 starih jurjev in da zaradi par mandelj-cev drsanja zvečer niti približno ne bo. Pa ni bilo pred halo samo ene par drsalcev, bilo jih je veliko in prihajali so iz različnih okoliških krajev. Lučka in Marija sta pet kilometrov domov prepešačili in se tako tudi rekreirali, a kaj, ko sta bili strašansko vžneje-voljeni in jima ni šla tista rekreacija kaj prida do srca.
Požvižgajoči folk, ki skrbi za led in rekreacijsko drsanje, nima jasnih pojmov o tem, kdo vzdrževanje sploh plačuje in kdo podpira jeseniški šport nasploh. Bil bi čas malo zanoreti tam okoli, kajti eni še vedno le pijejo, drugi pa plačujejo ...
PA ŠE TO!
Kranj — Globoko užaloščen sporočam ljubljanski Pavlihi, da v eni izmed zadnjih dvajsetih številk Pavlihe ni bilo ničesar iz Glasa prepisanega, sugerirane-ga, ničesar na račun Glasa sporočenega kranjskemu bralstvu. Jokam noč in dan, ker je prepisovalna vnema kranjskega dopisovalca tako sramotno zatajila in me resno skrbi, če mu Glqs redno prihaja na domek. Če ima z dostavo težave — olala, vem, kaj je borba za ljubi honorarček — naj se oglasi vsak ponedeljek in četrtek zvečer pri nas, ko bo Glas še topel. Bral nas bo po mili volji in nato prek Pavlihe sporočal vesoljnemu slovenstvu, kako zabiti, trapasti, nepismeni idioti krpajo ta usrani gorenjski Glas.
Samo, ljubi Pavlihec, ne dopusti, da nas v eni sami tvoji številki Dozabi in ignorira ...