Leto 111. Maribor, pondeljek 19. januarja 1920. St. 14. MMnniisn demv Političen list. Naročnina znaša: ^ . it na dom ali po posti K 6‘50 mesečno. Z doaiavlianiem na^ai P ^ te pride naročnik sam v upravni§tvo po list: Me-sečno K 6'—. - Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna Številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24. Celokupna Slovenija za pravilno mejo proti Italiji. LDU. Ljubljana, 18. jan. Vesti o pariških pogajanjih glede južne in zapadne meje Jugoslavije kakor tudi glede Reke so vse kroge Slovenije resno vznemirile. Politične stranke so vsled tega sklicale izredna zborovanja svojih zaupnikov ter se posvetovale o položaju. Kljub političnim nasprotstvom so si vse stranke edine v tem, da o reškem vprašanju ne morejo pripuščati nobene nadaljne razprave, ki ne bi se opirala na suverenost države Srbov, Hrvatov in Slovencev nad Reko, okolico in pristaniščem. Stranke povdar-jajo, da bi vse nameravane rešitve, n. pr. da bi bilo reško prištanišče prosta luka, mesto pod italijansko, okolica pa pod jugoslovensko suverenostjo, tvorile nenaraven kompromis, ki ne bi povzročal samo trajnih nemirov, temveč oviral tudi promet. Nikakor ne bi bilo mogoče, da se jugoslovenska trgovina in trgovinsko brodovje razvije v luki, katere obala se nahaja v rokah tuje države, ki bi z majhnimi silami mogla ovirati vsajto prosto gibanje. Glede zapadnih mej se vse stranke strinjajo v tem, da jugoslovenske meje proti Italiji ne smejo odcepiti niti enega dela jugoslovenskega naroda od svojega narodnega telesa, pač pa da je potrebno, ako se že želi resen kompromis 2 Italijo, da se prebivalstvu v zasedenem ozemlju nudi prilika, da osvoji usodi odločuje samo. Vsa slovenska javnost odklanja gnil sporazum, ki bi trajno povzročal vznemirjenje in tudi oviral razvoj dobrih prijateljskih odno-šajev med italijanskim in jugosloven-skim narodom. Vse stranke zahtevajo od centralne vlade, da neomajno zastopa to stališče. Italijani zapuščajo dalmatinske otoke. LDU Split, 17. januarja. Italijani nadaljujejo svoje umikanje iz krajev v Dalmacij Tako so izpraznili Otok Ugljan pri Zadru, kjer je ostalo le kakih 15 vojakov in nekaj finančnih stražnikov. Zapustili so tudi vas Smokvico na otoku Korčuli in začeli izpraznjevati tudi Blato. V vseh krajih, kjer so se Italijani umaknili, vlada uzoren red. Povratek regenta Aleksandra. LDU Beograd, $8. januarja. Regent Aleksander se je po poldrugomesečnem bivanju v Franciji povrnil včeraj v Beograd. Župnik Hlinka izpuščen iz zapora. LDU Praga, 1?. januarja. Danes je bil župnik Hlinka izpuščen iz zapora. Preiskava proti njemu se nadaljuje. Rdeči teror v Odesi. LDU Bukarešta, 18. januarja. Kakor poroča brzojavna agentura „Dacia", se nahaja Odesa popolnoma v rokah rdečega terorja. Konzulati in razne oblasti so se pteselile v Carigrad Naša vojna odškodnina. LDU. Beograd, 18. januarja. „Pravda" javlja iz Pariza: Kakor se poroča, je bilo pred nekolikimi dnevi od merodajne zavezniške strani dano zagotovilo, da se bo Srbiji priznal 6% delež pri vojni odškodnini. Kakor se doznava sedaj, je odločitev s tem v prašanju že padla. Kar se tiče našega predujma, je gotovo, da bo znašal 750 milijonov frankov in sicer z ozirom na to, ker se tudi v zadnjem času, da se od prvih 20 milijard ne bo odbila vsota troškov, ki bi znašali baje okoli 10 milijard frankov. Shod gospodarskih organizacij za definitivno valuto. LDU Ljubljana, 18. januarja. V veliki dvorani hotela »Union« se je vršil danes dopoldne zelo številno obiskan shod, ki so ga sklicale razne trgovske, obrtne in gospo-garske korporacije in organizacije zaradi valutne reforme. Govorili so župan dr.].Tavčar, član trgovske zbornice Lenarčič in odbornik Zadružne zveze dr. Mohorič. Tudi gospo darske organizacije iz Hrvatske so odposlale svoje zastopstvo na ta shod tu je v njih imenu govoril Kraiač iz Zagreba. Shod je v vseh soglasno sprejetih resolucijah protestiral proti določeni relaciji en dinar je štiri krone in ugotovil, da pomenijo ravnokar raz- glašeni ukrepi ministrskega sveta glede valutne reforme na potu do definitivne valutne rešitve naroda korak naprej, vendar pa še nikakor ne prinašajo za gospodarsko politiko naše države neobhodno potrebno, enotnost denarja. Zato poživlja shod vlado, naj nemudoma prične s pripravami za to, da se nov-čanica, ki jo finančni minister imenuje kronsko-dinarsko, izmenja za definitivno na al pari vrednosti slonečo novčanico brez relacije. Naše meje proti Madžarski* LDU Budimpešta, 18.januarja. V smislu mirovne pogodbe, predložene madžarski delegaciji ostanajo Bekes-Czaba, Mezo Hegyes, Baja, Pečuh, Sobotica in Kisek pri Madžarski. Kot pri Dardi v baranjskem komitatu in Prekmurje pripadata Jugoslaviji. Edinstvena demokratska stranka LDU Beograd, 18. januarja. Včeraj popoldne se je sestal glavni odsek Demokratske zajednice k seji, pri kateri se je pričelo razpravljati o organizaciji edinstvene demokratske stranke. Dne 20. t. m. se skliče plenarna seja kluba Demokratske zajednice, da se osnuje edinstvena in popolnoma kompaktna demokratska stranka. Mirovna konferenca zahteva izročitev Viljema. LDU Pariz, 18. januarja. ..Chicago Tri-bune“ doznava. da je generalni tajnik mirovne konference Dutasta izročil včeraj poslaniku Nizozemske formalno zahtevo po izročitvi Viljema na peteročlenski sodni dvor, ki ga bo imenoval vrhovni svet. Budimpešta v črnih zastavah. LDU Budimpešta, 18. januarja. Ko se je izvedelo za določbe mirovne pogodbe, se je Budimpešta odela v žalne zastave. Odločitev. Lansko leto smo razobesili črne zastave, ko so prišle prve vesti, da izgubimo Trst in Goriško. Takrat smo bili še vsi prepričani, da so Italijani le začasno zasedli našo zemljo. Tekom leta smo spoznali svoj položaj v pravi luči. Naše vprašanje je zavzelo eno najvažnejših točk pri mirovni konferenci In te dni bo padla — ako ni že padla odločitev. Sobotni listi so javili, da je baje Reka za nas izgubljena. Vest je nas globoko pretresla, dasi smo se tekom časa že na vse pripravili. Naši listi so prinesli poziv, da v zadnjem trenutku še enkrat povzdignemo svoj glas. Dvomimo, da bi to kaj pomagalo edino eno bi s tem dosegli, da bi zopet pokazali našo skupno narodno voljo, da se ničesar ne odrekamo. Naša delegacija je storila svojo dolžnost. Kdor je čital poročila, je videl, da se je storilo vse, kar ni bilo že prej — zamu-njeno. Po zadnjih poročilih bi zgubili Reko, Zader in nekaj otokov — poleg Trsta Istre in Goriške. Ako pride ta glas, kaj bomo storili? Eno je gotovo: odločitev bo padla in mi za enkrat ne bomo mogli storiti nič drugega, kakor — protestirati. Vemo, da ta odločitev ni za večno. Stisnili bomo pesti in zobe. Narod jugoslovanski ne bo pozabil te krivice. Prisegli bomo, da nikdar v srcih ne priznamo te rešitve. Nasilje lahko danes odloča — a prišel bo dan obračuna. Treba je, da smo na vse pripravljeni —■ sedaj in v bodoče, kajti naša zmaga bo le v — naši lastni sili. Madžari. 16. t. m. je bil izročen madžanki mirovni delegaciji v Neuil!yju načrt mirovne pogodbe, ki vsebuje v splošnem definitiven konec madžarske oligarhije. Medtem ko je dovolil stari Clemenceau, da imajo Madžari predložiti, ekspoze o položaju na Madžarskem, o katerem je seveda prepovedal vsako debato, je govoril v Budimpešti Štefan Friderik o potrebi nove vojne za obrambo integritete nekdanje ogrske države. Friderik, sadaj vojni minister, je še vedno diktator na Madžarskem, kjer se ne izvrši nobena važnejša stvar brez njegovega dovoljenja ali odobrenja. Govoril je v imperijalizmu antante, ki hoče uničiti madžarsko državo ravno tako, kako je uničil Zborovanje »Mariborskega ženskega društva." Včeraj popoldne se je vršilo v »Nar* Domu« zborovanje Mariborskega ženskega društva. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano — skoraj vsi prostori v veliki dvorani so bili zasedeni. — Poleg mnogoštevilnega nar. ženstva vseh stanov smo opazili tudi nekaj gospodov. Veseli pa nas, da je bilo tudi precej pri-prostih žen. Zborovanje je jako lepo uspelo. Shod je otvorila ga. Maistrova, predsednica društva z lepim nagovorom na prisotne zborovalke, pozdravila je vsa ženska jugo-slov. društva posebno žen. društvo za koroško, ki zdaj marljivo deluje in je poudarjala važnost ženskega dela v narodu. Nato je podala tajnica ga. dr. Lipoldova poročilo o delovanju društva. Društvo se je ustanovilo šele pred pol letom z namenom, da vrši narodno, kulturno in socijalno delo na naši nar. meji. Čas sam je prinesel nove naloge s seboj. Tako je društvo poskrbelo za koroške ranjence pri zadnji ofenzivi, sprejelo je prvi transport naših voj. ujetnikov in jim poskrbelo za okrepčila Avstrijo, ki je popolnoma pod oblastjo antante Zato je treba pripraviti močno armado, ki se bo upila eventualni blokadi Madžarske s strani antante, ki je vojaškem oziru sadaj mnogo slabša nego Madžarska. V jeseni bo na Madžarskem bogata žetev in tudi glede premoga ni treba preveč skrbeti. Amerika je daleč, Francija mora misliti na Nemčijo, Anglija in Italija pa sta itak v prijateljskem razmerju z Madžari. Zato se Madžarska brez skrbi lahko upre vsaki mirovni pogodbi, ki ne bi ugajala varuhom nekdanjega madžarskega globusa. Sočasno pa je govoril v Neuillvju stari grof Apponyi v imenu madžarske vlade, ki ga je poslala na mirovno konferenco, da zastopa tam madžarske interese, čeprav ni nd član vlade in ne pristaš nobene sedanje politične strai.ke. Apponyi konservativec najstarejšega kova, je kot dober govornik rad prevzel nalogo zastopnika madžarskega državnega prava, saj kot zosebnik ni odgovoren ne za početje Friderikove vlade in ne za svoje neuspehe pred mirovno konferenco. Značilno pa je, da je poslala Madžarska ravno Apponyija v Pariz, onega Apponyija, ki je v družbi predvojnih madžarskih oligarhov zakrivil mnogo, da je prišlo do svetovne vojne. Apponyi naj bi zastopal pred zavezniki madžarsko pravičnost, ki po najnovejših poročilih milostno dovoljuje narodnim majnšinom kulturno in politično svobodo. Oni Oni isti Apponyi, ki je kot bivši minister za uk in bogočastje pustil zapreti vse nemadžarske šole I Madžari se še vedno ne moiejo uživeti v dejstvo, da so za vedno izgubili kraje, kjer živijo Jugosloveni, Slovaki, Rumuni in del Nemcev. Mirovna konferenca je seveda pustila Madžarom, Pečuh, Mohač in Bajo, toda to bo le še povečalo madžarsko togoto nad »izgubljenimi" pokrajinami nekdanje držaye sv. Štefana. Liga za integriteto nekdanjega ogrskega kraljstva bo širila z vsemi sredstvi iredento, katero bo treba energično in Drezobzirno udušiti. Poma-džarjeni Jugosloveni, Slovaki ali Romuni ne morejo postati nikdar Madžari, toliko manj, če so končno zduževi s svojimi brati v lastni državi. V vseh madžarskih špekulacijeh, ki so naperjene proti navonastalim državam na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, se vleče kot rdeča nit madžarska nepoposljivost napram sklepom mirovne konference. V Parizu hočejo Na to se je začela akcija za koroške šole. Ta akcija pa se je razširila v veliko delo za »dar svobode«. Društvo je vkljub tisk. stavki premagalo vse ovire in je spravilo to misel v svet. Uspeh je bil lep: sam Maribor je dal čez 52.000 K, vsa Štajerska pa nad 97.000 K, Centralni odbor v Ljubljani ima nad 70.000 K tako da bo znašal ves »dar svobode« okoli 180.000 K. Od tega denarja se je dalo za šole v Prekmurju doslej 6000 K po sklepih skupnega odbora. Društvo je začelo tudi z javnimi predavanji, ki so hija doslej vsa lepo obiskana. Za sprejem ujetnikov je društvo zbralo 10,000 K. Od teh je še 9000 K na razpolago, zato je društvo prosilo vojaško oblast, naj ga obvesti e transportih, da more ujetnikom postreči s kakimi okrepčili. Pripravilo se je že vse za ta namen. Društvo se je udeležilo tudi ženskega kongresa v Flelgradu- Skušalo je vplivati na naše liste, da se vrši politični boj pošteno in dostojno. Sploh je društvo mislilo na vse. kar more storiti dobrega na narodnem in kulturnem polju. — Zborovalke so vzele vestno sestavljeno poročilo 6 ploskanjem na znanje. Na to je poročala blagajničarka dr. Kodermanova o dohodkih in stroških društva. doseči z lepimi govori z orožjem. Horthyjeva vojska, kateri se je posrečilo z nasiljem uničiti boljševiško vlado, je pripravljena nagajati antanti, če treba tudi z novimi napadi na sosedne države. Friderikov oklic: „Med nami ne sme biti več nobenega madžarkega vojnega ministra, ki ima za seboj obilno število izgnanih uradnikov in pomadžar-jenih elementov iz osvobojenih pokrajin. Iz vsega početja sedanjih madžarskih vodilnih krogov je razvidno, da Madžari Še dolgo ne bodo mirovali. Madžarske prošnje, ki jih pošilja po svetu Liga za integriteto nekdanje ogrske države, da : so Madžari skozi tisoč let čuvali zapad pred izhodnimi hordami in da je treba sadaj čuvati nje pred nevarnostjo od vzhoda, zakrivajo le agresivne namene mongolskega naroda, ki je obrjen v smrt, če ne more priti krvi evropskh narodov. Zato moramo stati zvesto na sir ži in paziti, da se ne zarije madžarska pijavka v kak del našega narodnega in državnega telesa. Dnevne vesti. Danes ob 8. zvečer se vrši v mali dvorani »Narodnega domart javno predavanje „Mar. žen. društva". Govori gspa dr. Lipoldova „v prvem jugoslov. ženskem kongresu v Beogradu" j Vstop prost. Gostje dobrodošli, Slov. Čitalnice občni zbod se vrši dne 26. t. m. v društvenih prostorih z običajnim sporedom. Mariborska podružnica SPD naznanja, da bo jutri, v torek, pri ponavljalni plesni vaji za Besedo in Četvorko sprejemal blagajnik stare in nove člane. Železničarji-penzijonisti se pozivajo, da prredlože legitimacije v svrho podaljša* n ja za leto 1920 oziroma prepise v šoli na glavnem kolodvoru od 19. do vstevSi 23. t. m. Postajno vodstvo. Plesni vežer jugoslovenskih akademb kov v Mariboru se vrši 21. t. m. v kazinski dvorani. Začetek ob 20. uri. Naknadno kolkovanje bankovcev* Prošnje za dovoljenje naknadnega kolko-vanja bankovcev je treba vlagati pri ministrstvu financ (glavna komisija za valutno reformo) v Beogradu. Ako ministrstvo prošnji j ugocti, je treba predložiti dotične bankovce pristojni podružntci avstro-ogrske banke, kt izvrši naknadno kolkovanje. 1 ------- ;n n — j Društvo ima leoo število članic in si je pri- \ dobila tudi sredstev za svoje delo. Blagajna izkazuje precej prebitka, Poročilo, o „daru svobode” bo mogoče podati šele po skupni seji z Ljubljano. Na to je govorila gdfna. ravnateljica Stup:ca. „0 programu društva". Svoj govor je naslonila na dr. Krekove bespde : Vi vsi, ki ste seme izkrvavelege naroda, mislite samo na ' to, kako boste združeni posvetili vse svoie šile, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce svoji novi državi. To je program tudi žensk, društva. Govornica je svoj govor lepo razvila, govorila je v srce segajoče z globokim prepričanjem in z gorečo ljubeznijo do domovine. Povdarjala ie potrebo človekoljuba in ljubezni do revnih in zapuščenih, potrebo izobrazbe fp pošte: nosti, potrebo dela in organizacije. Bil je to lep govor, ki mu je sledilo navdušeno ploskanje. Na to je ga. PJaninškova podala načrj za predavanja, ki se bodp poslej redno ur; šila v »Nar. Domu.« Razdelil se je tudi seznam predavanj. Tako je društvo ustvarilo nam v Mariboru lepo javno šolo. Ga. predsednica je na tp prodala ‘brzojaven POZdraV regentu in koroškemu žensjvu. S tem je b^ I to lepo zborovanje zaključeno, Mestnemu šolskemu syetn je došla na-daljna V. zbirka daril za ubožne šolske otr< ke: Mariboiska delavska opekarna 100 K, Marija Frangesch 20 K, Ludvik Heu, član delavske pekarne 20 K, Josip Neger 10 K, Plesni komite čevljarjev po predsedniku gosp. Beraniču 300 K, gospa dr. Lina Guštin 250 K, lekarnar Konig 50 K, Oskar Billerbeck 20 K. Skupna svota 7.819 41 K. Milosrčnim dobrotnikom najlepša zahvala. Prosi se za nadaljna darila. Nečedne kupčije prekupovalcev hoče preprečiti naredba deželne vlade, po kateri je treba imeti za trgovino z živino, mlekom in jajci koncesijo, ki jo podeljuje v prvi stopnji okrajno politično oblastvo. Osebe, ki se brez koncesije pečajo s prekupovanjem, naj se naznanijo pristojni oblasti. Ravno tako je treba naznaniti trgovce s koncesijo, če se pregrešijo proti tozadevnemu zakonu z navijanjem cen, kopičenjem živil itd. Ples nar. soc. mladine se je vršil v soboto v Nar. Domu. Popravljalna dela v »Nar. Domu« so toliko naorecjovala, da sta gorela oba lustra v veliki dvorani. Tako se je mogel ples lepo razviti. V mali d orani je bil bufet s pijačo in jestvinami. Ples je bil dobro obiskan in je trajal do treh- Novi predpisi za potovanje. Ker ;e z dnem 16. decembra 19 i9 prenehalo vsano vidi-ranje p< tn h listov po vojaških oblastih (glej okrožnico št. 15.636) so sed^j za polni premet sledei i predpisi v veljavi: A. N trami pn met Za ta promet se država deli v: s) ozemlje, ki obsega vse kraje na levim bregu S re, Save in Donavf, izvzemM Srem in mesto Zagreb, in b) ozadje tego ozemlja', ki obsega vse kraj? na desngm bregji Sore, Save in Donave, potem Srem in mesto Zagreb, ad a) Za potovanje v ali po prvem ozemlju se potrebuje ,,potne izkaznice'*, katere izda policijska (politična) oblast rednega bivališča strank^. V teni ozemlju je le ».potna izkaznica1* veljavni potni dokument. Praksa, da se je naprimer smatralo kot veljavne potne dokumente tudi železniško, ali uradniško legitimacijo, ni pravilna, ker „potna izkaznica" ni samo dokument za identifikacijo osebe, ampak ob enem tudi potno dovoljenje. Potno iz^a?ni^0| lahko nadomestuje edinole redni potni l*8t. p^ veljavni službeni nalog izdan od ene državne oblasti. Za potovanje na Koroško, ki leži celo v vojnem ozemlju, je razven potne izkaznice potrebno še posebno dovoljenje, katero okraja jo okrajna oblastva samo na podlagi posebnega poobUŠčenja deželne vjade-poverjeništva za notranje zadeve, ad b) Za potovanje po drugih delih naše države ni treba nobenega posebnega potnega dovoljenja ali potn? jzka*aiee; pač pa se mor;} ti^tji v tem delu države viak potnik na zahtevo policijskih organov legitimirati, oziroma dokaziti svojo indentiteto. Za ta dokaz zadostuje vsak dokument, iz katerega se Ja^k® nedvojbeno ustanovi identitete* e^ue,' kakor ua primer: uradniške: aH šielezpižke legitimacije, delavske ali posevke knjižice, spričevalo, krstni ali domovini list itd. B. Promet črez demarkacijsko črto. Ta promet se deli v: 1. Daljuji promet z inozemstvom in 2. lokalni obmejni promet, ad 1) V daljnem prometu z inoiomstvom se sme pr k>račiti demarkacijsko črto a]i meje samo z rednim potnim listom a;i z propustnico in samo z železnico ali v automnbilu. in na dovedenih točkah, a) Potni list izdaja na podlagi poobiaščenja de. ejne vlade okrajna politična (policijska) oblast rednega bivališča stranke. V inozemstvu izdaja potne liste na podlagi po-oblaščenja ministrstva za notranie do-J tične n<še predstavništvo ('««s»r,ul» jj ln sider iz-; državljanom potni lise, tu,jim d' ža-' vijanuip pa izdaja ppjno dovoljenje ^Mikt vizpma na potnem iistu i,dai»čii» od oblasti njihove dr^ve (gl9j Pkrožnico 13.443) Potni Hst yelja samo za enkratno piekoiačenje demarkacijske črte v vsaki smeri, v roku veljavnosti potnega lista Propustni^ ^ ,zdajap tuji,n aviia^o^, k1 tukaj biva|o sj ne morejo preskrbe^ potnega lista njihov? države. Protestnica velja samo za enkratno prekoračenje meje ih sicer samo v smeri iz države ven. b) V daljnem prometu se sme prekoračiti mejo jjdem, erto) samo s železnico ali z avtomobilom. Kdor hoče potovati ž avtomobilom mora imeti v potnem listu klauzulo: ,,da potuje z avtomobilom (marko, številko etc.)“ in kraj, kjer avtomobil prekorači demarkacijsko črto. Za sedaj je dopustno prekoračiti mejo samo: z železnico pr Logatcu in pri Špilju, z avtomobilom, pri Špilju in pri Vrhniki (državna cesta), ad 2) Lokalni promet črez mejo je dovoljen le posestnikom, kojih zemljišča leže neposredno na obeh straneh demarkacijske črte, in katerim demarkacijska črta deli vsled tega posestvo na dva dela. Tem posestnikom izdajajo okrajna glavarstva na podlagi posestnega potrdila županstva „izkaznice za prekoračenje demarkacijske črte“ (glej okrožnico št. 5735 in 8991). Vse te določbe pa ne veljajo za prekoračenje demarkacijske črte v vojaško-operativnem ozemlju na Koroškem. Tam je za vsako prekoračenje demarkacijske črte potrebno posebno dovoljenje vojaške oblasti, t. j. Koroškega obmejnega poveljstva. Razne vesti. UradnISke plače y Berlinu. Ravnatelj berlinskega podjetja za čiščenje ulica ima 8760 M. letne plače, njegov šofer pa 9127 M. Ravnatelj v zavodu za slepce ima 6650 m sluga, ki je komaj nastopil službo pa tudi 6650 M. Inšpektor parkov in nasadov ima 6570 M, delavec pa 7070 M. Diplomirani in-ženjer ima 6000 M. njegov sluga pa 8000 M Stavbeni tajnik ima 5756, delavec pa 7200 M. Ali se izplača študirati? Kihajte, da boste zdravi in veseli 1 Londonska lekarničarka dr. Octavia Lewinova, znana specijalistka za nosne bolezni, silno priporoča kihanje, ki bajesluži v to, da odstranja iz človeškega telesa škodljive bacile, livarila je tudi neko posebno sredstvo, katerega uporaba povzroča kihanje. Lekarničarka pravi: „Kihajte, da boste zdravi in veseli I" Koristne san]e. V spodnjem članku smo poročamo o sanjah, ki so z htevale človeško žrtev v tem pa ravno nasprotno, o sanjfth, ki so rešili celo družino. Sedemletni Frank Kendzio v Chicagu je Sinial, da se bije z ve ikani, pri čemer je opletal z rokami okrog s-be. tako, da je zadel tudi svojo štiriletno se t? co, ki ie z ičela jokati ter s svojim jokom prerud la m; ter ki je z grozo opazila, da s* je odprla plinova napeljive ter- da je soba že vsa polni plim. bi ne bil Frank sanjal o velikanih, bi se bm vsi zadušili. Podkupljjanje uradnikov budim pestanske telefon;čne centrale. »Wiener Mittagspost« poroča z Budimpešte, da je ta-mošnia pobija prišla na sled velikim pod-kuPlievalmm manipulnciiam, ki so jih vpadali uradniki telefonske centrale. Uradniki so na skrivnem spajali razne borzne špekulante z dunajsko borzo, pomagali jim raz-Sirjati napačne devizne in valutne tečaje itd. za kar so pr^li v&sih po 5000 K za en pogovor. Azijska kuga v Ukrajini. Po celi Ukrajini se širi zadnje čase azijska kuga, ki zahteva dan za dnem večje število žrtev. Posamezni slučaji so se pojavili tudi že v Besarabiji. brezen, ki se ne straši gor in dolin. Neki angleški vojak, ki se je bil svoj Jas na Srbskem se je zaljubil v vasi, kjer je bil nastanjen v hčerko nekega posestnika. Ko je zasedla ono vas avstrijska vojska sta izgubila zaljubljenca vsak stik, toda pozabila se vendar nista. Nedavno pa je dobil omenjeni vojak, ki je sedaj že demobiliziran poziv, naj se zglasi pri iagQslp.v$nski legaclji v Londonu. Povabilu se je odzval ter našel na svoje največje začudenje tam — svojo nevesto. Pripotovala je na Angleško, ne da bi znala besedico angleščine; gnala jo je ljubezen* ki se ne stra?i ne gor, ne dolin, dokler ga ni našla. Vojakovi stariši sn vzeli dekle k sebi na dom, kjer se bo r kratkem vršila poroka. Četvoržkl. Neka žena iz Hamiltona na Škotskem je porodila tri dečke in eno deklica, ki vsi žive. Usodepolne sanje. TvfirnLokal 77< na upravo tega lista. Podrobni dogovor ustmeno. 5—3 Mlekarna Sunja, Hrvatska, ?arepSe- rial sir* duet. K 36‘—, la liptauer sir, kilogr. K 16—. Salje uzorce 5 kg s pouzečem. 9—3 Zeis poljski daljnogled do 15. ure Gosposka ulica 50-1 73. I. Mariborski bioskop Tegetthoffova cesta. Največje In najimenitnejše klno-podjetje v Jugoslaviji. Pozor! Pozor! V soboto 17.—21» januarja 1920: Največji in najboljši (ekskluzivni) film! Senzacija za Maribor! Izključna pravica predstavljenja! Zaobljuba čistosti Šolski mladini je prepovedan pristop k tej predstavi! Vsak petek in pondeljek: Vojaški koncert Predprodaja vstopnic vsak dan od pol 18. pri blagajni. V soboto ob pol 15. uri: Družin, in otroška predstava TMT Vsako sredo In soboto novi spored! Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) in 20. (8.) uri v atfelje tk pel 16. (pol 8.), 4. (18.), 18.(1.) la 2«. (>.) uri zvečer. ■f> ¥ 'h;;-. /© Ne* |r> l^š* 4. Občinska hranilnica v Mariboru (prej Gemeinde-Sparkasse) V Župnijska ulica si 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2) v lastni hiši. Stanje hranilnih vlog ....... K 42,442.64026 Rezervni fondi................. K 2,749.997*67 Shramba za pupilske hranilne knjižice itd. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri. ♦ ' * \ Uraduje vsak dan od 8.—12. ure razun nedelje in praznikov. Mariborska tiskarna