ItfERišKA Domovina
NO. 34
AMOMCAN IN SPIMT SOmtoH IN LANOUAO« OWLV
c wi es m— ho imtf
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1900
iLOVCNIAN
MOftNINO NtiWSPAMft
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII
Premiki ruskih čel vznemirjajo Evropo
Sovjetska zveza premika svoje divizije po satelitskih državah Vzhodne in Srednje Evrope. Ta ogiblje, kam u tegnejo Rusi zdaj udariti.
y WASHINGTON, D.C. — Poročila iz Srednje in Vzhodne Evrope govore o premikih sovjetskih divizij v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem, na Češkoslovaškem io na Madžarskem. Nekatera od teh poročil so preverjena, druga niso, pa so vendar povzročila precej vznemirjenja, če že ne naravnost strahu. Večina se boji, da nameravajo Rusi tokrat pritisniti na Romunijo, kot so lani v avgustu na Češkoslovaško. Ne izključujejo čisto niti sovjetskega nastopa proti Jugoslaviji.
V Vzhodni Nemčiji, na Poljskem in na Češkoslovaškem, kjer naj bi se sovjetske čete v zadnjih dneh ponoči premikale Proti zahodu, naj bi Sovjetska zveza krepila svoje položaje, da "i lahko preprečila vsak poskus Pritiska od zahoda za slučaj svetega nastopa proti Romuniji. Poročila trdijo, da so Rusi poslali tja novo vrsto tankov in izboljšane radarske naprave. Nove sovjetske enote so prišle preko Slovaške na Madžarsko.
Sovjetske in satelitske čete imajo vsepovsod “vojaške vaje’’, fe služijo za pritisk na Zahodni Perlin, pa tudi na Češkoslovaško im na Romunijo, ki je jeseni pri-, stala, da bo dovolila o okviru več j j h pomladanskih vojaških Vaj Varšavske zveze vstop sovjetskih in ostalih “zavezniških” čet na svoja tla. V Bukarešti bi Ke za tak slučaj radi zavarovali s posebnim dogovorom o času °dhoda “zaveznikov” iz Romuni-je takoj, ko bi bile vojaške vaje končane.
Nervoza se je pojavila zopet udi v Jugoslaviji, kjer so pre-ekli teden odredili formiranje gverilskih enot, ki naj bi se bo-fde proti “napadalcu” v zaledju m iz zased.
šelepin zopet pri vrhu?
Moskva, ZSSR. — Aleksan-^r Šelepin, dolgoletni vodnik komunistične mladine ZSSR, je 1 Pred par leti potisnjen neka-0 v ozadje v politibiroju Cen-ra nega komiteta, ko je izgubil -to tajnika stranke in bil pre-•^vljen na čelo delavskih unij. jj. 2adnjih dveh letih je bilo o k^rn manj slišati in ni več hodil °y.Preje v inozemstvo.
£ . Zadnjem času je bil zopet v giptu, kjer se je razgovarjal z de]Ser^em' •^>rav tako naj bi so-Pri razgovorih s češko-ti Va^Mmi zastopniki, ko so bili Pretekli teden v Moskvi. g0 am°dni opazovalci razmer v Za	zvezi in strokovnjaki
Ved^00 P°Ntično vodstvo napo-starj1^0’ ut€gne PriN 50 let bod v^Mepin v ne preveč daljni
stratCn0Sti na mesto Prvega Iljev lne6a tajnika Leonida Brež-
do1„ ^eP” kometa utegne biti aolS do ioo milj.
lej^i?oma jasno in malo iui-3f)	a j višja temperatura okoli
Belgrad protestiral v Sofiji radi Makedonije
BELGRAD, SFRJ. — Jugoslovanska vlada je protestirala v Sofiji zaradi bolgarske propagande v Makedoniji v smislu starih velebolgarskih želj in načrtov. Bolgari ščuvajo proti Jugoslaviji, zanikajo samostojno narodnost in kulturo Makedoncem, ki jih smatrajo le za nekako vzrst ’’zahodnih” Bolgarov.
Bolgarska propaganda je postala v zadnjih tednih tako obsežna in očitna, da so v Belgra-du smatrali za potrebno proti njej javno protestirati. Le malo dvoma je, da bi Bolgari, ki so od vseh satelitskih držav Moskvi najpokornejši, začeli s svojo propagando proti jugoslovanski Makedoniji na svojo roko. Prav v tem vidijo nekateri glavno nevarnost.
Kot pozno v pretekli jeseni, so se znova razširile govorice o možnosti sovje tskega nastopa proti Jugoslaviji v okviru sovjetskih ciljev na temelju Brež-njeve doktrine o “omejeni suverenosti” socialističnih držav.
Predstavniki zahodnih držav zahtevajo izpust 15 oseb od Peipinga
HONG KONG. — Zastopniki Velike Britanije, Francije in Švedske so zahtevali od kitajske vlade v Peipingu pojasnilo o 15 osebah na treh jahtah, ki so jih zasedli kitajski oboroženi čolni v nedeljo, ko so jahte plule od tod v Makao.
Med 15 pogrešanimi osebami, ki so po vsem sodeč v kitajskih rokah, so en Amerikanec in 3 Amerikanke, ena od njih stara 10 let.
Sklad za brezposelnost v Ohiu dosegel 649 milijonov
COLUMBUS, O. — Državni zakladnik John D. Herbert je objavil, da je bilo v skladu za izplačevanje brezposelnih podpor 31. decembra 1968 $649,000,-000, skoraj 15 milijonov več kot v začetku leta.
V zadnjem četrtletju je sklad prejel $15,100,000, izplačal pa je $13,887,558.
Zdaj so se spomnili v Južnem Vietnamu na agrarno reformo
Agrarna reforma v Južnem Vietnamu je bila že davno v načrtu kot sredstvo za nridobitev kmečkega prebivalstva, izvajati jo bodo menda začeli pa šele sedaj.
WASHINGTON, D.C. — Federalna agencija za mednarodni razvoj bi se rada vtaknila v izvajanje agrarne reforme v Južnem Vietnamu. Napravila je načrt, kako financirati agrarno reformo z zneskom $100 milijonov, polovico naj bi dala naša dežela, polovico pa saigonska vlada. Načrt naj bi bil izvršen v 10 letih. Avtorji načrta stavijo saigonski vladi nekaj pogojev, ki bi onemogočili sabotiranje in uradne zlorabe saigonskih oblasti.
Da so taki pogoji potrebni, priča dejstvo, da 80% vseh vietnamskih kmetov želi agrarno reformo že 10 let, pa vlada še ni napravila nobenega odločilnega koraka. Na razpolago za reformo ima na primer okoli 700,000 hektarjev zemlje, pa je vse še dc danes ni razdelila kmetom-domačinom.
Za gornjim načrtom ne tiči morda le želja po začetku agrarne reforme. Sedanji veleposestniki v Južnem Vietnamu nočejo nič slišati o agrarni reformi in upajo, da imajo dobre varuhe v članih vietnamskega parlamenta. Lahko se pa zgodi, da bodo hoteli zemljo odstopiti čim preje, seveda za dolarje. To bi se pokazalo takrat, kadar bi postalo jasno, da bodo vietnamski komunisti prišli vsaj v koalicijsko vlado. Za ta trenutek je treba že sedaj pripraviti organ, ki bi izvajal agrarno reformo hitro in — veleposestnikom v korist.
Kakor je gornji načrt za 10 let prgpozen, ga je vendarle treba pozdraviti in pri tem seveda po-| skrbeti, da bodo od njega imeli koristi mali kmetje in ne veleposestniki.	i
“Literarni vestnik” je napadel Djilasa
MOSKVA, ZSSR. — Ko je bil Djilas v Ameriki, je zelo rad dajal izjave časopisju in časnikarjem. V svojih izjavah je bil večkrat celo bolj goreč zagovornik jugoslovanske politike kot Titov režim sam. Zato mu je Tito na neki tiskovni konferenci tudi priporočal, naj govori manj o Jugoslaviji. Tito je imel prav, saj Djilas ni v Ameriki zastopal — vsaj zaenkrat •— nikogar razen sebe.
To je bil najbrže razlog, da je Moskva pustila Djilasa pri miru, čeprav je tudi v Ameriki ostro kritiziral ruski komunizem. Sedaj je Djilas že davno doma, pa ga je vendarle več kot konservativni “Literarni vestnik” prav grobo napadel. Očital mu je, da je podoben Goldwaterju ali Wal-laceju, pa tudi Trockemu. O-zmerjal ga je z odpadnikom, lažnjivcem, sovražnikom socija-lizma itd.
V Belgradu se sprašujejo, čemu ta napad. Mislijo, da je povod za napad dala najnovejša Titova zunanja politika, ki podpira Romunijo v njeni politiki odpora proti moskovski zahtevnosti, obenem pa kaže očitno željo, da bi Jugoslavija “normalizirala” svoje stike s tovarišem Maom. Ker Kremelj noče napasti naravnost Tita, je vzel na muho Djilasa. Verjetno mislijo v Moskvi, da se bosta Til o in Djilas kmalu pobotala tudi za javnost.
■ ——o-------
ULBRICHT IN BREŽNJEV NISTA OMENILA BERLINA
Vodnik Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht se je vrnil z razgovorov iz Moskve. Poročilo o njih ne omenja Berlina, četudi je ta predstavljal eno glavnih točk sestanka Ulbrichta in Brež-njeva. — Premet na avtocesti med Berlinom in Zahodno Nemčijo prekinjen za dve uri “zaradi snega”.
BONN, Nem. — Poročilo o razgovorih vodnika Vzhodne Nemčije Walterja Ulbrichta z vodnikom KP ZSSR Leonidom Brežnjevim ne omenja nič sklepa zahod-nonemške vlade, da bodo volitve novega predsednika republike 5. marca v Zahodnem Berlinu, četudi je očitno, da je moralo biti to vprašanje na dnevnem redu razgovorov. V zadnjih tednih sta tako Vzhodna Nemčija kot Sovjetska zveza svarili pred volitvami v Zahodnem Berlinu. Vzhodna Nemčija je celo izdala posebno prepoved prehoda iz Zahodne Nemčije v Zahodni Berlin vsem, ki imajo kak posel s temi volitvami. Zahodni Berlin je svarila pred “težkimi posledicami”. Zastopnik Sovjetske zveze poslanik Carapkin je o tem govoril s kanclerjem Kiesingerjem. Zahodni opazovalci sodijo, da je bilo vprašanje volitev zahodnonemške-ga predsednika v Berlinu izpuščeno iz poročila o sestanku Ulbrichta in Brenžjeva v želji, da bi napetost, do katere je prišlo, ne prešla v krizo v trenutku, ko se predsednik ZDA R. M. Nixon pripravlja na pot v Evropo.
Sovjetski poročevalska
Nemška “bela knjiga” o obrambnem položaju
— V naši dežel: so tri mesta z imenom “Romance”.
BONN, Zah. Nem. — Obrambno ministrstvo je izdalo “Belo
knjigo” o obrambnem položaju .	.	..	...	„ , .	,
Zahodne Nemčije in NATO	^
Srednji Evropi. Podatki v njej
agencija Tass pravi, da so razgovori potekali v “popolnem soglasju” v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Ulbricht in Brežnjev sta “videla naraščanje dejavnosti militarističnih, revan-šističnih in neonacističnih krogov v Zahodni Nemčiji, ki da skušajo na škodo ljudstva ustvariti nevarno napetost v Evropi”.	Pil
Diplomatski opazovalci prepričani, aa Sovjetska ne bo motila letalskega prometa v takozvanih letalskih hodnikih, ki vežejo Zahodni Berlin z Za-
zveza
trdijo, da imajo sedaj Sovjeti v bližini meja držav NATO 9 divizij več, kot so jih imeli v začetku leta 1968. To je posledica zasedbe Češkoslovaške v lanskem avgustu.
Nemška “Bela knjiga11 trdi, da Sovjetska zveza lahko svoje vojaške sile na Poljskem, v ČSR, v Vzhodni Nemčiji in na Madžarskem vsak čas poveča, ne da bi Zahod za to sploh vedel.
potovali namreč v Zahodni Berlin volivci predsednika Nemške zvezne republike. Volitve so določene za 5. marec. Čeprav se bodo Rusi izognili vsem korakom, ki bi mogli napetost okoli Berlina povečati, pričakujejo zahodni opazovalci močne proteste in propagando, združeno z novimi svarili in grožnjami.
“Sneg ustavil” promet na avtocesti v Zahodni Berlin
Na avtomobilski cesti med
CLEVELAND, O. — Nobena novica ni zadnje čase sprožila toliko zanimanja kot vest iz Washingtona, da Kongres misli na davčno reformo. Junak dneva ni postal le znani kongresnik W. Mills, ki je prvi razodel svojo željo po reformi, nekaj njegove priljubljenosti je odpadlo tudi na nekatere senatorje in kongresnike, ki so Millsa vneto podprli. To je dalo celo predsedniku R. M. Nbconu priliko, da je izjavil, da je čas za reformo dozorel in da ima Kongres polno razumevanje za ta problem. Seveda je tudi sam za reformo, kar je že dolgo časa poudarjal.
Prve žrtve zanimanja za davčno reformo so postali senatorji in kongresniki. Od vseh strani dobivajo pisma, predloge, načrte, prošnje itd., ki naj jih vpoštevajo, ko pride reforma v kongresno debato. Kongresni politiki seveda tolažijo svoje volivce, toda s polno resnico ne upajo na dan: da bo namreč zakonodajni postopek o davčni reformi trajal zelo dolgo, morda do konca prihodnjega leta ali pa celo 1. 1971. Par pogumnih
Zvezna davčna reforma je se daleč za gorami
kongresnih politikov je to tudi javno povedalo. Imajo prav. Davčna reforma bo namreč vzela na svoji poti do zadnjega glasovanja v Kongresu naletela na zelo veliko ovir.
Vsaka reforma, tudi davčna, je dvorezen nož. Nekomu nekaj da, nekomu nekaj vzame. Nekomu da manj, kot je pričakoval, nekomu vzame več, kot je pričakoval. Z reformo je torej nezadovoljnih najmanj polovica davkoplačevalcev. Ti so seveda zainteresirani, da jo zavlečejo. Zgodovina ameriške davčne politike pozna celo vrsto takih slučajev.
Reveži pri tem so tudi senatorji in kongresniki. Vseh svojih volivcev ne morejo zadovoljiti. Padajo iz precepa v precep, pomagajo si pa s tem, da odlagajo zakonodajni postopek, dokler ne najdejo kompromisa, ki najmanj škoduje njihovim političnim ambicijam. Posebno nevarne “coklje” so pri oblikovanju davčne reforme veliki davkoplačevalci. Imajd dosti denarja in dosti zvez, da lahko zadržijo postopek, dokler ne mine
nevarnost, ki jim grozi. V Wa-shingtonu je na stotine lobistov, ki se radi dajo vpreči v razne akcije, ki naj njihovim klijentom naklonijo več koristi ali pa manj bremen. Proti njim so posamezni člani kongresa velikokrat brez moči.
Kongresnik W. Mills je izjavil, da bo njegov odbor za pota in sredstva že ta teden začel zasliševati interesente. To zasliševanje bo trajalo mesece in mesece; je verjetno, da do konca leta ne bo končano. Odbor bo dobil po tej poti predloge, ki si bodo od začetka do konca nasprotovali. Kdo naj iz njih zvari pametne kompromise? Pri tem je še treba pomisliti, da bo svoje stališče zagovarjala tudi federalna administracija in predlagala raforme, ki zanje politiki ne bodo imeli ne zanimanje na simpatij. Pri tem moramo računati še s tem, da bo prihodnje leto čas kongresnih volitev, torej čas, ki je najbolj nevaren za zamero pri volivcih. Ne kongresniki ne senatorji, ne bodo želeli, da se pri agitaciji še otepajo z davčno reformo. Zato bodo zelo lahko prišli na idejo, da naj se zad-
nja glasovanja o davčni reformi odložijo na začetek 1. 1971. Tako jim bo omogočeno, da se bodo lažje zvijali pod vprašanji volivcev in volivk.
Prezreti tudi ne smemo možnosti, da bo javnost pritisnila z vso silo na Kongres in ga prisilila k hitremu postopku. Obravnavanje davčne reforme pade namreč ravno v čas, ko posledice inflacije še ne bodo mrtve in ko nas bo draginja morila od jutra do večera. To so pa ravno dobe, ko so volivci najbolj nestrpni in zamerljivi. Če se tej dobi hočejo politiki ogniti, bodo morali hiteti z obravnavanjem reforme že letos, drugače bodo prepozni.
Računati moramo tudi z drugo možnostjo. Ako se bo obravnavanje davčne reforme preveč zavleklo in bo javnost postala sitna in nestrpna, bo Kongres uzakonil tisti del davčne reforme, ki bo že zrel za glasovanje, da vsaj deloma potolaži davkoplačevalce. To bi pomenilo začetek postopne davčne reforme. To ni sicer noben ideal, pa vendarle boljše kot nič.
Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom na ozemlju Vzhodne Nemčije je bil za dve uri ustavljen promet, ker je bilo cesto treba “očistiti snega”. Tako so vsaj izjavile vzhodnonemške prometne oblasti, ko je promet na tej 110 milj dolgi cesti nenadno obtičal.
Dejstvo jt, da je zapadel v Nemčiji, kot tudi v dobrem delu ostale Vzhodne in Srednje Evrope debel sneg. Dobila ga je celo Severn i Italija kar dobro mero. V Vzhodni Nemčiji je snežna odeja posebno debela. Kljub temu so zahodni opazovalci prepričani, da ima zastoj prometa na avtocesti vsaj “nekaj opravka” s politiko pritiska na Zahodni Berlin.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon se je včeraj dalj časa razgovarjal s sovjetskim poslanikom A. Dobri-ninom, ki se je dan preje vrnil iz Moskve. To je bilo prvo srečanje novega predsednika s sovjetskim poslanikom.
MADISON, Wis. — Tu je prišlo včeraj do novih nemirov na državni univerzi. Policija in narodna garda, ki je bila prejšnji dan umaknjena z univerzitetnih tal, sta se zopet vrnili tja.
PARIZ, Fr. — Francija je sporočila svetu Zahodno-evrop-ske zveze, da se do nadaljnjega ne bo udeleževala njegovega dela. Svet je namreč na britanski predlog obravnaval vprašanje Srednjega vzhoda kljub protestu francoske vlade, ki je na stališču, da naj to vprašanje rešujejo štiri velike sile v okviru ZN.
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je objavila, da bo guv. N. A. Rockefeller potoval ponovno v Latinsko Ameriko kot posebni odposlanec predsednika R. M. Nixona proučevat razmere in se posvetovat s tamkajšnjimi državnimi vodniki.
LOS ANGELES, Calif. — Vojna mornarica je prekinila za nedoločen čas preskuse s Sealab 3, ko jc včeraj uenadno umrl 610 čevljev pod vodno gladino pri njegovem popravljanju preskušeni potapljač in akva-navt 33 let stari Barry L. Cannon,
Iz Clevelanda in okolice
Pustni torek—
Danes je Pust, nekdaj v stari domovini dan norčij in maškar. V naši deželi ga praznujejo slovesno le še v New Orleansu kot “Mardi Gras”. Jutri je Pepelnica, začetek posta kot priprave na Veliko noč.
Spominski program—
V	četrtek, 20. feb., bo ob 7.30 zvečer v Cleveland Public Library na 525 Superior Avenue prireditev, posvečena Leonu in Lillie Weidenthal. Z njo bosta Public Library in Zveza Kulturnih vrtov Clevelanda počastili ustanovitelja Kulturnih vrtov. Sodelovale bodo narodnostne skupine v narodnih nošah. Gostitelja sta Jugoslovanski Kulturni vrt in Ameriško-slovenski klub. Po sporedu bo sprejem v Art Galler>. Na razpolago bo potica. Predsednica Jugoslovanskega Kulturnega vrta je Mrs. Frank Mervar, podpredsednik Anthony J. Grdina, nadzornica in zastopnica Mrs. Mary Makovec.
Zadušnica—
Jutri, v sredo, ob osmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antona Tomšiča ob 9. obletnici smrti.
Čigav je klobuk—
V	nedeleju je bil na bazarju pri Mariji Vrebovzeti zamenjan moški klobuk. Kdor ga je zamenjal, naj kliče LI 1-8027, da bo dobil svojega.
Nagrade so dobili—
Na farnem bazarju pri Mariji Vnebovzeti so preteklo nedeljo dobili nagrade sledeči: $500 Rose Škufca, 821 E. 146 St.; $200.00 George V. Voinovich, State Representative, 53rd District; $100 L. Andolsen, 1068 E. 174 St.; $50 Rose Stimec, 19608 Mohican; $50.00 Rose Radvansky, 19501 Muskoka Ave.; $25.00 R. J. Mooney, Sr., 15242 Plato Ave.; $25.00 Paul Fraley, 3073 W. 25th St. Kip je dobila družina Kete s 15709 Saranac Road.
Stoletnica knjižnice—
Clevelandska javna knjižnica je stopila včeraj v drugo stoletje svojega obstoja in dela. Za to priložnost je objavila “milost” za vse, ki vrnejo izposojene knjige, ki jim je rok že davno potekel. Dobili so jih nekaj, ki so bile izposojene že pred več desetletji. Za novega direktorja sistema javnih knjižnic Clevelanda je bil imenovan včeraj Edward A. D’AIessandro, dosedanji vršilec posla direktorja.
Krupanskega nočejo—
Pet republikanskih kongresnikov severnega Ohio skuša preprečiti imenovanje Roberta B. Krupanskega za zveznega pravdnika v Clevelandu, ker da je preveč povezan z “političnimi klikami”. Krupanski je drug v odvetniški pisarni Metzenbau-ma, znanega liberalnega demokrata in prijatelja Cyrusa Eato-na ter sen. S. Younga. Imenovanje R. B. Krupanskega podpira rep. senator Saxbe.
Večerja po $100 v čast Stokesa republikancem ni všeč—
Vodnika republikanske stranke v okraju Cuyahoga sta obsodila pritisk za izvedbo načrtov večerje po $100 v čast župana C. Stokesa, ki naj bi zbrala sredstva za njegovo novo volivno kampanjo.
-------o.....—
Eno četrtino v angleščini
NEW YORK, N.Y. — Eno četrtino vseh časopisov na svetu je tiskanih v angleščini.
Ameriška Domovina
/»fe/l KEme/%rtl—HOME-
mSmSm/fm
0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ga Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 34 Tuesday, Feb. 18, 1969
že bila delegacija iz Hanoia. Drugače je to v arabskem svetu. Tam imajo gverilci radikalnejše cilje kot arabske vlade. Gverilci bi radi vse Izraelce čim preje pomorili, zato zasledujejo njihove gverilske akcije edino le cilj, pobiti čim več Izraelcev. Arabske vlade niso do sedaj pokazale, da zasledujejo podoben cilj. Ker arabski gverilci niso nobena priznana oblast, jih tudi ni mogoče spraviti na diplomatska pogajanja, kamor bi po svoji politični moči tudi spadali.
Ta okoliščina je deloma prispevala nekaj k stališču izraelske politike do arabskih gverilcev. Izrael ne vidi nobene koristi od pogajanj z gverilci. Misli pa, da bo gverilsko gibanje postalo žrtev časa. Gverici imajo namreč eno slabost: so strašno domišljavi in radi zidajo gradove v oblakih. Izrael seveda gleda, da podere čim več teh gradov, kar more roditi med gverilci le razočaranje. Izrael upa, da bo razočaranje počasi postalo tako silno, da bo začelo razjedati gverilsko gibanje. Šele takrat bodo arabske vlade lahko spravile gverilce pod svoj nadzor in šele takrat bo prišel pravi čas za pogajanja za mir v arabskem svetu. Do takrat bo morala živeti izraelska država kot oblegana trdnjava. Izraelci so trdno odločeni, da to dobo preživijo, pa naj bodo časi v njej zanje še tako hudi.
Tako kažeta partizansko gibanje v Vietnamu in gverilsko gibanje v arabskem svetu le malo podobnosti.
I .A.
Vietnamski partizani in arabski gverilci
Med prvimi in drugimi ni ravno preveč sličnosti. Kar jo je, pa močno vpliva tako na vietnamsko kot na arabsko politiko. Tako vietnamski partizani kot arabski gverilci so torej političen faktor, ki ga ne kaže prezreti.
Vietnamski partizani so potom svoje vietnamske OF (Vietkong) vsaj na zunaj ravnopravni s Hočiminhovim režimom v Hanoiu Kakšno je v resnici razmerje med vlado v Hanoiu in vietnamsko OF, se pa ne da točno dognati. Kolikor je zanesljivih znakov na razpolago, dovoljujejo sklep, da sicer ni med vlado v Hanoiu in OF prave ravnopravno-sti, kajti OF živi od podpor iz Hanoia, da pa OF tudi ni navadna podaljšana roka režima iz Hapoia. Znaki tudi kažejo, da bo vietnamska OF ohranila nekaj svoje moči in svojega vpliva še po koncu vojne, dasiravno ni nobenega znamenja, kako bodo komunisti obeh delov vietnamske dežele uredili svoje medsebojne odnose.
Vsekakor drži, da vietnamska OF danes še ni navadna politična ničla v politiki Fločiminhovega režima. Če za ničesar drugega, je Hočiminh potrebuje za rezervo pri iskanju oblike odnosov do saigonskega režima. Kot rezerva mu je potrebna tudi s stališča vietnamske domače politike. Ne da se zanikati, da je OF uspešno širila komunizem v Južnem Vietnamu in ne morda vlada v Hanoiu. Južni Vietnam pozna torej OF ravno tako dobro kot vlado v Hanoiu, le da mu je OF bližja kot Hanoi. Kar je v Južnem Vietnamu partizanov, aktivistov, terendev itd., so vsi domačini, organizirani v OF, tovarišev s severa ni med njimi. Vsi ti Bodo HoČiminhu krvavo potrebni, ako bo treba pri volitvah ali plebiscitih držati prebivalce Južnega Vietnama pod komu nističnim nadzorstvom.
Vse to govori v prid domnevi, da vietnamska OF vendarle igra svojo vlogo pri pogajanjih v Parizu, akoravno zmeraj soglaša s Hočiminhovo delegacijo. Soglasje še ne dokazuje, da se za kulisami ne bi obe komunistični delegaciji razgovarjali na osnovi ravnopravnosti. Delegacija vietnamske OF ni torej izključena od vpliva na Hočiminhovo delegacijo, kadar Hočiminhovi zaupniki sklepajo o politiki do Amerike in do saigonskega režima. V kateri smeri se ta vpliv izživlja, je težko reči. Verjetno je, da so OF delegatje bolj nepopustljivi napram Ameriki in Saigonu kot Hočiminhovi zastopniki. Da so torej razgovori v Parizu tako počasi premikajo naprej, pade del odgovornosti tudi na delegate vietnamske OF.
Čisto drugačni so odnosi med arabskimi gverilci in rabskimi vladami.
Najprvo je treba podčrtati, da arabski gverilci niso nobena tajna organizacija. Jih je več vrst, toda vse vrste se ne skrivajo, se rade pokažejo v javnosti. Zato tudi ni težko dognati, koliko jih je, kakšne so in kakšno politično moč imajo.
Arabskih gverilcev je več vrst; vsaka vrsta ima svojo organizacijo. Organizacije se ne delijo po državah. V vsaki organizaciji naletimo na gverilce iz več držav, vendar pa prevladuje v vsaki državi le ena “državna pripadnost’’. V Kairu je med gverilci največ Egipčanov, v Jordaniji največ podanikov kralja Huseina itd.. Vsi gverilci se smatrajo za sinove arabskega naroda in so pripravljeni, da se borijo edinole za cilje arabskega naroda, ne pa posameznih njegovih delov.
Druga važna značilnost arabskega gverilskega gibanja je v tem, da so posamezne arabske vlade odvisne od njih, ne pa oni od vlad. Vse vlade jih podpirajo gmotno, kolikor morejo, vse jim gredo povsod in zmeraj na roko, vse branijo gverilsko politiko in gverilske akcije, vse se navdušujejo zanje, vse vidijo v sovražnikih gverilcev tudi lastne sovražnike. Negativna posledica takih odnosov se izraža v tem, da arabske vlade ne morejo prevzemati nobenega jamstva za gverilsko počenjanje. Sicer trdijo, da so odgovorne za vse partizanske akcije, toda v resnici ne morejo gverilcev ne krotiti ne pokoriti.
Tretja značilnost arabskega gverilskega gibanja je v tem, da imajo več vpliva na javnost kot arabske vlade. Vlade so le zakoniti gospodarji položaja, moralni gospodarji so gverilske organizacije. Ljudje verjamejo le gverilcem, ubogajo le gverilce zagovarjajo gverilsko politiko kot vladno itd.
Iz vsega tega sledi jasen sklep: arabske vlade ne mo rejo gverilcev ne krotiti ne pokoriti; gverilci so v arabskem svetu sila, ki io vlade priznajo, čeprav zelo nerade. Edino v tej točki so podobni vietnamskim komunistom. Poudariti je treba, da arabski gverilci niso nobeni komunisti. Se na primer sedaj jezijo ravno tako na Moskvo kot na Francijo, ker se ne strinjata z njimi.
Ker je vietnamska OF v delni odvisnosti od vlade v Hanoju in jo veže nanjo načelo komunistične solidarnosti, ni
SESEDA IZ NARODA
gsccswe
um mm i iiiwwrirTMiii'iiwiriiiwniTiioMiiii
kot eno od zenic v svojih očeh. Zato, prijateljice in prijatelji, pridite prihodnjo nedeljo opoldne na kosilo v dvorano k Sv. Vidu ter nam pomagajte v tem duhu ohraniti še dolgo to poleg vere našo naj dražjo svetinjo.
Janez Sever
Nedeljska prireditev Slovenske šote od Sv. Vida
CLEVELAND, O. — Kadarkoli mislim na naše ameriške in kanadske slovenske sobotne šo-e, se spomnim vselej tudi naših velikih slovenskih učiteljev in prosvetiteljev. Moje premišljevanje se začne pri sv. bratih Cirilu in Metodi ju, konča pa pri
Nulfasra in politika
NEW YORK, N.Y. — Te dni je izšla 22. številka Odmevov, naših škofih, pri Antonu Marti-!Savinega glasila mladih sloven-nu Slomšku, pri Antonu Bona- skih akademikov, ki izhaja
venturi Jegliču, pri Antonu Vov-
New Yorku. Nimam namena s
ku in pri Gregoriju Rožmanu. V temi vrsticami imenovane revije njihovo varstvo izročam naše ocenjevati; ne hvaliti, ne graja-
Reči
zdomske slovenske šole. moram, da ne zaman.
Pretekli teden, v petek, 14. svečana, sem se spomnil v tej zvezi še prav posebno sv. Cirila, velikega Metodijevega brata. Na to dan je minilo namreč 1100 let, odkar je umrl v grškem samostanu sv. Praksede v Rimu 42 let stari menih Ciril, to je tisti, ki je izumil slovansko pisavo in ki je skupaj s svojim bratom Metodom ustvaril knjižni jezik za prevode svetopisemskih knjig v staroslovenščino. Njune prevode odnosno s t a r o s 1 ovenski jezik njunih prevodov je prav pred 1100 leti pred zadnjim vatikanskim koncilom sv. oče posvetil v polnopravni liturgičn jezik Cerkve. Ta jezik živi dalje — seveda v spremenjeni obliki in razvoju — v današnjih najnovejših slovenskih svetopisemskih književnih prevodih.
Če je kdo dolžan, da se spominja s hvaležnostjo sv. Cirila in njegovega brata sv. Metodija, potem smo to gotovo — poleg Slovakov in Moravanov — zlasti mi Slovenci. K tem narodom odnosno posebej k našim sloven skim prednikom ob Blatenskem jezeru, sta prišla kot glasnika Kristusovega nauka. Prav posebno pa ju je dolžna z vso polnostjo hvaležnosti in spoštovanja spominjati naša zdomska slovenska mladina, ki se šola po slovenskih sobotnih šolah. Sv. brata sta tista, ki sta nam pomagala s svojim versko in narodno pro-svetiteljskim delom ohraniti se skozi vse težke dni naše zgodovine do danes.
Te vrstice so bile napisane v osmini 1100-letnice smrti sv. Cirila. Napisal sem jih namesto navadno tako prazne reklame zavednim slovenskim staršem, materam in očetom, kakor tudi vsem drugim rojakinjam in rojakom v vzpodbudo, da se udeleže prihodnje nedeljske prireditve slovenske šole pri Sv. Vidu. To je na videz čisto suha prireditev, domač skupen obed slovenske skupnosti vidovske sobotne slovenske šole, ki naj pomaga Odboru staršev spraviti skupaj nekaj dolarjev za ohranitev te naše šole. Ves prireditve-
RICHARD DWYER — V Cleveland pridejo za 12 dni nastopat Ice Follies. Prvi nastop v Areni bo 25. febr., zadnji 9. marca. Na sliki vidimo enega izmed vodilnih članov ekipe Richarda Dwyerja, ko se je med nastopom na ledu pognal v zrak.
Bojeviti pastor iz Ulstra
Ulster se imenuje tisti del Irske, ki ima protestantsko večino in je del Velike Britanije, medtem ko je ostala Irska svobodna država. Da se Ulster ne pozabi, zadnje čase prav učikovito skrbi Ian Paisley, bojeviti pastor iz Belfasta. Ni še star, saj šteje 43 let, a tudi do umirjenosti in duhovniške zrelosti še ni prišel. Stvari, ki jih počenja, so v o-strem nasprotju s Kristusovim duhom. Pa to ga ne moti. On uživa, če se more evangelija poslu-žiti za 'to, da drugače misleče napada, smeši in sramoti.
Katoliška Cerkev mu gre še posebej na živce. Zanj je to “vlačuga iz Babilona”, “pokvarjena žena”, “priležnica hudiča”. Dovolj, da kdo Paisley ju rimsko Cerkev omeni! Žile na čelu in tilniku se mu napno, obraz mu oblije rdečica in že se usuje iz njegovih ust ploha psovk. O papežu ne govori drugače kot o “človeku z rdečimi nogavicami”.
ti, pač pa hočem le opozoriti na pomembnost dr. Puševega članka, ki mu je dal odgovarjajoči naslov: Kultura in politika.
Iz članka je razvidno, da je namenjen predvsem našim mladim izobražencem, ki si mnogi izmed njih že samostojno utira-jjo svojo pot v sodobno ameriško življenje, pa tudi takim, ki so sicer pri začetku, toda zavzemajo že bolj ali manj odgovorne položaje.
Kako pisec članka zajema na globoko, naj navedem njegovo aktualno misel, ko takole obzirno pravi med drugim: “V krizi sedanjega časa bi ne bilo napak ozreti se po velikih modrijanih, ki so govorili resnico, veljavno za vse kraje in čase. Med njimi je Platon, ki je dejal, da je za vsako razumevanje najbolj važno: poznati začetke. Ta resnica nam veleva spoznavati začetke1 slovenskega kulturnega in poli-' tičnega razvoja, da bomo mogli
razumeti probleme sedanjosti, drsanjei
želel pripomniti, da Peggy Fleming, ki je sedaj svetovno znana, izhaja iz Arena Figure Skating Club, Cleveland, Ohio, ki je tudi moj prvotni klub umetnega drsanja v Ameriki.
Iz istega kluba izhaja Karen Kresge, ki letos tudi prvič nastopa v Ice Follies kot solistka in v “speciality numbers”. Poleg njiju nastopa tudi “debonaire” Richard Dwyer, svetovni profesionalni prvak, ki je že čez 15 let glavna privlačnost Ice Follies, znan kot pristen drsalec Ship-stad’s and Johnson’s stila. Manj publiciran ali gotovo eden najboljših drsalcev na svetu sploh, ki tudi nastopa, pa je moj dolgoletni prijatelj in večletni sodrsa-lec Donald Jackson, doma iz O-shawe, Kanada.
Ta je 1. 1962 v Pragi postal a-materski svetovni prvak v umetnem drsanju in je bil takrat prvi in dosedaj sploh edini, ki je sploh kdaj na svetovnih tekmah izvedel impozantni trojni Lutz skok! Stil Donalda Jackson-a je še vedno poskočen, španski, podoben stilu njegovega prvega u-čitelja Edi Kiraly-ja, ki je dve leti bil svetovni prvak v parih ter istočasno bil tik za petami Dick Button-u v ‘men’s singles’ tekmah.
Le pojdite gledat Ice Follies, potem pa še sami poskusite na ledu, kar ste videli. Saj umetnih drsališč v Clevelandu, kot skoraj povsod po Ameriki in Kanadi, je vedno več, in umetno drsanje nudi skoraj vsakemu nekaj, kar mu je ali bo po godu. Pa srečno
Leta 1962 je šel prvič v Rim, da bi tam na trgu sv. Petra delil letake zoper sv. očeta. Ko je u mrl Janez XXIII. in so v glavnem mestu Ulstra v Belfastu razobesili žalne zastave, je ogorčeno protestiral zoper to “nezaslišano izzivanje”. V marcu 1. 1966 je zopet potoval v Rim, kjer se je imel anglikaski primas nadškof Ramsey srečati s papežem Pavlom VI. Hotel je prodreti v vatikanske prostore in tam protestirati zoper to ekumensko srečanje z za rimsko Cerkev in papeža žaljivimi napisi, ki si jih je bil dal našiti na svojo srajco. Toda svojih namer ni mogel uresničiti, kajti italijanska ga je nagnala domov.
Letos v Tednu krščanske edinosti se je spet žalostno proslavil. Ko je zvedel, da bo katoliški kardinal Heenan obiskal protestantsko cerkev sv. Pavla v Londonu in tam z nadškofom Ram-seyjem molil za enotnost kristjanov, je hitro zbral v Ulstru četo privržencev ter prihitel v glavno mesto Anglije, kjer je nato vprizoril napad z jajci in paradižniki na kardinala, vsa skupina pa ga je ozmerjala kot antikrista in izdajalca.
Policija na Severnem Irskem
vemu koraku, saj je zmožen vsak trenutek izzvati oborožen spopad s katoliško manjšino. Kadar katoličani manifestirajo za svoje pravice, se že pojavi na ulicah ta zagrizeni pastor, da bi po možnosti povzročil nerede. Če že ne more storiti drugega, pokaže svoje sovraštvo do katoličanov vsaj tako, da si pokrije, ko gre sprevod mimo, obraz z veliko biblijo, ki jo vedno nosi s seboj. “To je moje naj ljubše orožje,” zatrjuje. Koncem preteklega meseca ga je policija aretirala, da ga odpelje v zapor. Paisley je bil namreč nedavno obsojen na tri mesece ječe, ker je prirejal nezakonita zborovanja. Toda v zaporu je ostal le en dan, ker mu je uspelo doseči izpustitev na začasno svobodo proti položitvi primerne denarne kavcije, dokler ne bo rešen njegov priziv.
Paisley se smatra za vrhovnega usmerjevalca nove sekte, ki je nastala iz presbiterijanske Cerkve. Danes šteje njegova ločina okrog 5,000 oseb in ima v posesti ducat župnij, toda za vse irske protestante je nekronani voditelj. Stare ženice so srečne, če smejo poljubiti rob njegove obleke in če bi pozval prebivalstvo na “sveto vojno” zoper “papiste’” kot protestanti zaničljivo imenujejo katoličane, bi se mu priključilo gotovo več kot sto tisoč oseb. *
Zato ima pred njim strah sama deželna vlada v Ulstru. Rada Bi vsaj malo ustregla upravičenim zahtevam katoliškega prebivalstva, a bojazen, da bi prišlo do sovražnosti zaradi verskil nasprotij, jo dela neodločno i'.: policija zatjržano. Prav gotovo je mogoča le ena rešitevc da bi tako protestantski kot katoliški vodilni krogi pospešili zbližanje med o-bema verskima skupnostima. Seveda, kdor pozna irski značaj, se sprašuje, ali bo to sploh kdaj mogoče.
Ko je začetkom tega meseca pokrajinska vlada razpustila domači parlament in razglasila nove volitve, se je Paisley prijavil prvi kot nasprotnik predsednika vlade. Ta namreč skuša hoditi srednjo pot in katoličanom v Ulstru popraviti vsaj največje krivice. Volitve bodo pokazale, ali
mora slediti vsakemu Paisleyje- je to možno ali ne.
Zaradi visoke carine ameriški i Cleveland, O. Spoštovani; slovenski paketi gredo v druge Rrav lePa hvala za obvestilo, da kraje na škodo sorodnikom za!mi'bo potekla naročnina. Tukaj več milijonov dolarjev. Nima! Vam pošiljam ček v znesku $18, smisla, da bi Slovenci v Ameri-'za celoletno naročnino, $2 pa v
pa tudi naše naloge za njih reševanje v bodočnosti,” — Dalje na drugem mestu pa razvija svojo misel takole:
“Politika je potem manifestirala svoje kulturno poslanstvo s tem, da je odprla v novi državi najvišje kulturne ustanove, ki brez njih narod ni in ne more biti dograjen; slovensko univerzo v Ljubljani, Akademijo znanosti in umetnosti istotam in še druge. Vse so bile dosežek politike.”
Njegova misel je v zgoščenih stavkih jedrata in po mojem v vsakem pogledu upoštevanja vredna. Zato mislim, da bi bilo vzpodbudno in hvalevredno, če bi bil članek še kje, na kakem drugem mestu v celoti ponatisnjen, da bi na ta način zajel širši krog bravcev, čeravno ne spadajo nujno v krog akademikov.
Vzpodbudni in upoštevanja vredni so tudi še nekateri drugi članki v omenjeni številki Savinih Odmevov.
France Gorše
Vas pozdravlja
Stanko Meršol
Proti visoki cartel m sabljtegio blago v Jugoslaviji
CLEVELAND, O. — Kakor je splošno znano med Slovenci v Clevelandu, ki so pošiljali pakete v staro domovino, je carina na staro robo v zadnjih letih ogromna (približno $30 na navaden paket itd.). Očividno je višja od same vrednosti pošiljk. Zaradi tega sorodniki v Sloveniji pakete vračajo; se jih jim ne izplača dvigniti s carine.
Po mojem mnenju se bi morala ta carina na obnošeno blago odpraviti ali pa vsaj znižati toliko, da bi carina ne bila višja od poštnine paketa iz Amerike v Jugoslavijo.
Carina v Jugoslaviji na obno-
ki pošiljali pakete v Korejo, v Afriko, ali v druge kraje, ko imajo sorodnike v Jugoslaviji, ki rabijo obnošeno obleko za delo v tovarnah ali na kmetijah.
Želim poročati, da sedaj nabiramo podpise med Slovenci za odpravo ali znižanje te carine in da organiziramo v ta namen odbor. Prošnje bomo izročili jugoslovanskemu konzulu ali pa jih poslali neposredno na pristojno mesto v Jugoslaviji. Kdor je že poslal kakšen paket v stari kraj letos ali lansko leto in želi izraziti svoje mnenje proti visoki carini, naj piše na moj naslov kratko pismo s podatki, koliko ja paket tehtal, ako je bila samo stara roba v paketu in koliko je bila carina. Pisma bomo obdržali in ne bomo nobenemu izročili brez dovoljenja pisca.
Prof. Wm. J. Kennick, 2675 Rockefeller Rd. Wickliffe, Ohio 44092
K “Ice Follies”
CLEVELAND, O.
ni poudarek pa je veirdar v tenJvano uredništvo in dragi bralci! Ameriko.
seno obleko bi se morala odpraviti zaradi sledečih razlogov: Visoka carina je velik udarec na staro tradicijo, po kateri so Slovenci pomagali svojim sorod-^nikom v starem kraju s pošilja-Spošto- njem paketov, odkar so prišli v
odnosno mora biti v tem, da gre Kar se tu za slovensko šolo med nami Follies”,
tiče članka glede “Ice j Stara roba ne dela konkurence ki je izšel'v Ameriški novim oblekam na jugoslovan-
bilo težko spraviti OF k pogajanjem v Parizu, ker je tam na Uljem, ki jo moramo varovati Domovini dne 12. februarja, bi Skem trgu.
3^
IZ NAŠIH VRS7
Waukegan, 111. — Spoštovani! Priloženo pošiljam ček v znesku $17, za enoletno naročnino, katera mi poteče 26. februarja in $1 za tiskovni sklad. Zelo cenim Vaša prizadevanja za naš slovenski list Ameriška Domovina, katerega zelo rada berem.
Prejmite moje najlepše želje za nadaljni uspeh in prav lepe pozdrave!
Mrs. Josephine Grum
dar listu.
Iskreno želim, da bi še dolgo lahko izdajali ta naš tako dragoceni list. Iz Ameriške Domovine izvemo veliko novic, iz domovine in z vsega sveta.
Prav lepa hvala vsem, ki se trudite in prav lep pozdrav!
Mary Križman *
Joliet, 111. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljamo denarno nakaznico za celoletno naročnino. Ameriško Domovino radi beremo, najraje novice io vesti iz starega kraja.
Vas prav lepo pozdravljamo!
John Gregorich *
Cleveland, O. — Spoštovani-Priloženo Vam pošiljam ček v znesku $16, kar je za kritje Ameriške Domovine za eno leto.
S časopisom in vsebino smo zadovoljni, saj nam vsak dan prinese lepe spomine na domovino in ohranja materinski jezik-
Vas pozdravlja
Družina B. M. Glava«
Način dela se spreminja
Večji del
-	okoli 3-5
—	.živi od
HELSINKI, Fin. — prebivalstva Finske — milijona vsega skupaj poljedelstva in živinoreje ter č°' zdarstva in lesne industrije, zadnjih letih se Finska trudi, da bi uvedla čim več razne ind11 strije in ne bi bila več tako ve zana le na dve osnovni gosp0 darski panogi, ki jo napravl.lata preveč ranljivo.
KANADSKA DOMOVINA
/z slovenskega Toronta
Stikanje za napakami
“O Krekovih napakah in grehih se je mnogo pisalo; marsikaj so mu očitali in zaradi marsičesa So ga zagovarjali ali branili.”
Kdo pa je brez napak? Često imajo tisti, ki neprestano brskajo za napakami drugih, sami iste hapake ali pa še večje. Pa tega vidijo ali pa nočejo videti in so srečni ob tem, da se spotikajo °h napakah bližnjega.
“To je dobro vedel pesnika Traneeta Prešerna soimenjak in Prijatelj, ki se mu je zamalo zdelo, da premlevajo nekateri ljudje s takim veseljem pesniko-v° pijančevanje. Tako je dejal Janezu Trdini: “V Ljubljani preseda več nego sto mladih in sta-rih goispodov cele večere pri pi-3ači. Vsak ga popije toliko, mno-§i pa še veliko več, nego ga je Pesnik, in vendar jim nihče ne očita, da so “strašni pijanci”, ^zrok je to, ker ti gospodki niso uič slavni in imenitni. Da je ži-Vel in umrl moj stričnik brez
svojo akademsko organizacijo vložili malo več dela iz ljubezni in idealizma, da bi tako SAVA izkristalizirala svoj slovenski in akademski obraz. Za 120-letnico smrti naj večjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna bi morala biti dvorana polna slovenske študirajoče mladine, njenih prijateljev in prijateljev slovenske kulture. Odmevati bi morala v dvorani slovenska beseda, pesem in melodija in prešerno Prešernovo razpoloženje. Vsega tega pa smo na tej predpustni plesni veselici SAVE pogrešali.
P. M.
O ateizmu je govoril
Na rednem mesečnem sestanku Zveze kat. mož v nedeljo, 9. februarja, je imel važno predavanje društveni duhovni vodja g. Tone Zrnec CM. Sestanek je bil po tretji maši v mali dvorani pod cerkvijo Marije Pomagaj. Član in nečlani so s svojo udelež-
bo pokazali, da jih verska, in slave, bi ga živ krst ne pital s pi- praktično ideološka vprašanja še
Jancem. Ali človeška priroda je tako podla, da brezsmrtnega inaena ne more pustiti pri miru. To življenju slavnega moža zač-fra brskati sto ostrih krempelj-cev. Ker smo vsi ljudje grešniki. se nabere kmalu kupček bla-
najbolj zanimajo.
G. predavatelj je najprej razložil, kaj beseda ateizem (hazi-ranje, da ni Boga) pomeni in je pokazal, kako je to naziranje razširjeno v vseh deželah in med vsemi sloji ljudi. Dalje je razčle-
ta> s katerim se onesnaži njegov j np pojme: Ateizem, brezverstvo sPomin, obenem pa tudi spošto- jn praktičen ateizem. Nazadnje Vanje in ljubezen do njega. To pa je našel vzroke, ki ateizem v gnusno klevetanje izvira menda človeški družbi pospešujejo. iz zavisti, češ ker nisem sloveč člani so tudi tudi jaz, naj ne bodo niti drugi.”
(“Srce v sredini”, V. Brumen.)
Člani so tudi v razgovoru, ki je sledil predavanju, izrazili priznanje za predavateljeva izvaja-
že zdavnaj so bile napisane nja Stavili so nekaj dopolnilih gornje besede, toda njihove mi- misli, vprašali nekaj podrobnosti sli tudi danes veljajo. Ozri se o- jn povedali, da tudi v bodoče že-koli sebe, prisluhni, kako pra- nj0 predavanj, ki bi obravnavala skajo ostri krempeljci in često podobna vprašanja, to je vpra-tudi lahko bereš, kaj zapišejo in sanja iz človekovega duhovnega
sveta. Ploskanje je bila nagrada predavatelju. Naj lepše nagrade pa bo deležen, če je s svojimi besedami kakemu mladeniču odprl oči in ušesa, da bo vedel, na kaj naj v življenju pazi, da ne zaide v ateizem, ki je danes kakor nalezljiva bolezen.
Por.
boš videl, kako resnične so še danes besede Prešernovega soimenjaka.
Savin večer v Torontu
Dobil sem pismeno povabilo, da bi se z ženo udeležila večera, ki ga je pripravila SAVA (slo-t^Uski akademiki v Ameriki!).
Ker se nama je zdelo, da še ni tako strašno dolgo, ko sva bila sama v akademskih vrstah, sva Se Vabilu odzvala. Večer je bil v
soboto, 8. feb., v cerkveni dvora-1 nim in misijonskim prijateljem ni na Manning Ave., ki je bila'misijonarka-zdravnica dr. Tere-2a to priliko res okusno urejena'zija Žužek iz Pakistana. Ko so in okrašena. V vabilu je bilo tu-] to brali sosedov oče, so takoj pridi povedano, da se bodo mladi šli vprašat, kdaj bo prišla. “Rad stLidentje spomnili 120-letnice]bi ji segel v roke osebno in ji smrti naj večjega slovenskega pe-j spustil v roko kako malenkost, anika dr. Franceta Prešerna. Po- so dejali.
.eg mlade družbe me je spravila I Danes še ne morem sporočiti ^ dvorano tudi vest, da bomo točnega datuma, kdaj bo misijo-
am na nek način mislili tudi na narka-zdravnica prišla v Toron-
Iz misijonskega zaledja
Že zadnjič sem objavil, da bo prišla v Toronto na obisk k oseb-
ze, ki jih je napisala sestra Anica Miklavčič, ki milo prosi dobra slovenska srca za kako malo pomoč. Prestavljena je bila namreč z Japonske na Formozo, kjer je morala tako rekoč iz nič začeti. Prosi za male kipce, rabljene božične karte in podobno drobnarijo, kar vse ji služi pri poučevanju otrok.
Misijonski por.
Iz Južne Afrike se je oglasila
Ravno sem se vrnila domov, bila sem pri sestri Brigiti Bregar an osemdnevnih duhovnih vajah in že me je čakalo vaše dragoceno pismo z bogato vsebino $50. Koliko skritih žrtev vsebuje, samo Bog ve.
Sprejmite mojo srčno zahvalo Vi in člani vašega misijonskega krožka za njihovo in vaše plemenito misijonsko mišljenje in delovanje.
Preteklost tega leta je bila plodovita. Vaše molitve in žrtve so nam k temu pomagale. Zastonj se trudijo zidarji, če Gospod ne zida hiše. Tekom leta smo imeli krste v dveh skupinah. Za Veliko noč je bila majhna skupina odraslih. Ob koncu maja pa smo v enem dnevu vknjižili 101 ime v krstno knjigo. Med njimi je bilo 83 naših šolarjev, ostali so bili pa odrasli in za nameček še par novorojenčkov. Odrasli in šolarji višjih razredov so naslednji dan prejeli prvo sveto obhajilo. Naj mlajši pa so morali še malo počakati. Dne 6. decembra smo zaključili šolsko leto. 3. decembra smo priredili božičnico za našo mladino. Skromen božični dar za 500 šolarjev. Tako smo izpraznile vse naše zaloge.
8. december je bil izredno lep dan. 123 najmlajših je prejelo še majhen paket, da so jih pome pa smo pripravile za vsakega ša majhen paket, da so jih ponesli domov in delili dobrote s svojimi družinami. Najrevnej šim smo pomagale tudi z oblekami. 5-letni rajni Martinček Gorše je pomagal s svojimi prihran-u za ta praznik, nato je šel k o-peraciji in Bog ga je vzel med svoje krilatce. Iskrena hvala in prisrčne misij onske pozdrave, sestra Ksaverija Lesjak, OSU, Randfontein - Transwaal, South Africa.
to. Člani misijonskega krožka pri Mariji Pomagaj so imeli svoj redni mesečni sestanek 6. februarja in so sklenili, da jo povabi jo za prvo ali drugo nedeljo v mesecu marcu, kadar bo njej najbolj primerno. Tedaj bodo
Usnika prešerna.
Tripravijena dvorana je daja-
a Prijeten občutek. Godba “Sa-va» •
Je bila neutrudljiva. Začela večer, ga nadaljevala in mu 0 konca dajala ton. Šele po de-Seti uri je bil kratek odmor, da
ttiogel g. Peter Čekuta pozdra- povabili v cerkveno dvorano na ^ goste in napovedati kratek Manning Ave. vse prijatelje slo-Tr°gram v spomin 120-letnice venskih misijonov. Imeli bodo i^rii slovenskega pesnika dr. j priliko slišati iz prvih ust, kaj ranceta Prešerna. Slišali smo misijonarji delajo, kake težave Ve recitaciji njegovih pesmi, imajo, kako jim moremo poma-ien° v slovenščini (g. D. Medved gati in podobno. Sami bodo lah-gdč. čekuta) in eno v angle-’ko vprašali, ker bo misijonarka-Clrd (g. Resnik ml.) ter tri an- zdravnica rada odgovarjala.
kješke popevčice (gdč. Kumelje-v ^ °b spremljavi klavirja in 10 tonike.
0 SaJ člani SAVE ne bodo hudi, v,.. P1*} dam skromen nasvet. 171 samim in slovenstvu v °mstvu bo v korist, če bodo v
Na sestanku je imel duhovno misel predsednik krožka g. Janez Marentič. G. duhovni vodja je govoril o koncilskem odloku, ki govori o misijonski delavnosti. Člani so tudi prebrali nekaj pisem, to pot dve pismi s Formo-
POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE
^ako soboto ob 2 popoldne na chin-fm ioi, Toronto.
AJO “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” VAM PR/NAŠA CEN-
1nAL NkwS. najvecji distributor za plošče, knjige
ČASOPISE V KANADI. Za informacijo pišite na
.CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Augusta Avenue
Toronto 2B, Canala Telefon: f)2;l-5370
Posojilnica. Hranilnica in Posojilnica slov. župnij ima že dobro izkušnjo in je v tem oziru pomagala že mnogim tisočem.
i	Preds.
7.
Dolfe Koriinšk tragično umrl
MONTREAL, Que. — Dne februarja je izdihnil svojo plemenito dušo odličen, delaven član slove nske skupnosti v Montrealu Dolfe Koritnik.
Vedno je bil zdrav kot riba, a ne vemo ure, kdaj nas Bog lahko pokliče k sebi. Ko je stal na pločniku, se je nenadoma zaletelo skupaj več avtomobilov in ga s silo treščilo V poslopje. Naj-hujše je bila poškodovana glava, tako da je bil ležal nad tri tedne v bolnici, nihajoč med življenjem in smrtjo — v nezavesti. Umrl je prav na svoj rojstni dan in je tako izpolnil 57 let.
Čeprav je bil pogreb na ponedeljek, se je vendar vse razvilo v takem veličastju, da Slovenci v Montrealu kaj takega še nismo pomnili. Ljudje so v ogromnem številu pustili delo ter prisostvovali peti pogrebni maši in obredom v slovenski cerkvi sv. Vladimirja. Žalni sprevod po mestu proti pokopališču Gote des Nei-ges je bil tako dolg, da so Montrealčani kar začudeno gledali, kje je konec avtomobilov.
Naš župnik rev. Stanko Boljka se je bil v lepih besedah trikrat poslovil od njega: dvakrat v pogrebnem zavodu ter v cerkvi. Moški zbor mu je bil zapel pri odprtem grobu in že prejšnji večer. Sorojaki se kar niso mogli ločiti od dragega Dolfeta. Saj ni čudno: vsi so ga poznali in radi imeli, ker je znal z vsakim lepo kramljati. Vedno je le vzpodu-jal, lepo nagovarjal, rad delal v dobrobit — posebno slovenski skupnosti, nikoli pa pričakoval kakega dobička, še manj po hvale, zato tudi v ospredje ni rinil. Pred leti smo mu “vrinili” predsedstvo “Baragovega društva”. Trenutno je bil njegov podpredsednik. Vemo, koliko je pri tem kulturno prosvetnem društvu garal.
Ogromne zasluge ima Dolfe že od samega začetka (1. 1951) pri pevskem zboru. Ne samo, da si je bil vzel čas za vaje; še druge
Francko, hčerko Anko, ki je pravkar bila že ponovno iz Slovenije pri starših na obisku. V Devici Mariji v Polju pri Ljubljani poročeno hčerko Majdo. V Montrealu nadalje žaluje za njim brat Tone z družino, v Clevelandu pa sestra Minka, por. Anžič, z družino.
Da, pristna “Poljska” duša si bil, Dolfe. Tako si znal lepo “he-ce” pripovedovati. Kdor te je prvič slišal, te je imel za Ljubljančana, mislim pa, da bi moral dolgo iskati po celi Ljubljani in Polju, da bi Ti našel par — s takim zlatim srcem, ki Ti je pravkar nehalo biti.
Naj Ti bo lahka kanadska gruda, Tvojim sorodnikom pa sožalje ob težki izgubi!
J. R.
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA
DOLG
LXXI
Težko je bilo potem delati s tema človekoma. Dosti opravkov sem imel na občini vedno in ker je bil župan glavna priča proti meni, sva govorila le tisto, kar je bilo nujno potrebno, in še to zelo uradno.. Isto je bilo s šolo. Bil sem več let šolski blagajnik in sem moral skoraj tedensko iti v šolsko pisarno. Ključ od pisarne je imel upravitelj Bric in vse zadeve sva morala skupaj obravnavati. On je bil še bolj uraden in visok. Tako na kratko je odgovarjal, da bi kmalu še besede krajšal kot Angleži. Bil je pa čisto pod vplivom skupine ‘krščanskih socijalistov’, ki je vedrila v občinskem odboru. Neverjetno so bili ti ljudje izvežbani v pridobivanju. Največji posestniki-gruntarji so jim bili že čisto pod copato in so za marsikak njihov predlog, ki je bil občini bolj v škodo kot dobiček, ti možaki glasovali v škodo občine. Tako so jih prepričali, da je prav tako, da še potem, ko se je škoda pokazala, niso hoteli verjeti, da ni prav tako. Delavci iz spodnjih vasi dobrovske občine so bili prej po večini vsi včlanjeni v Strokovni zvezi. Lepo v miru smo delali z roko v roki. Le par samostojnih demokratov in puc-Ijevcev je bilo, ki so nam vedno in v vsem nasprotovali, vendar
poma prav neznosno v vsem javnem življenju in delovanju. Zlasti še zato, ker je vsa — masa — tulila z njimi — volkovi. Čim več je imel kdo masla na glavi, tem bolj je tulil in obtoževal druge, v glavnem zato, da je zakrival svoje grehe. Skoraj, če ne prav čisto, v isti situaciji smo še danes. Spomnimo se dopisa “Avtentične S.LjS.” v “Klic Triglava” in njenih letakov, ki so jih razposlali nekaterim osebam.
Skoraj smelo trdim, da so ti “avtentičarji” bili nekoliko v šoli “Krščanskih socialistov” ali so pa še sedaj v zvezi s tistimi od njih, ki so se prikopali skozi revolucijo. Morda so stremuhi za častnimi naslovi; na vsak način pa zelo otročji in neodkriti. Take zgodbice se navadno pripoveduje otrokom, ne pa zrelim, pametnim ljudem. No, saj dosegle so te zgodbice ravno nasprotno tistemu, kar so ‘“avtentičarji” želeli.
Predsednik N.O. dr. Krek si je pridobil s tem mnogo prijateljev, častilcev in priznanja ravno s tem, ker vsi vemo, da je veliko storil, da še vedno veliko dela. Pa tudi to vsi vemo, da svoje delo prav nič ne obeša na veliki zvon, kar pa tako radi delamo vsi drugi, zlasti tisti, ki imajo res kako malo uslugo pokazati. On dela tiho, mirno, stalno v svojem “bejzmentu” ves obdan od stotin prošenj in vprašajev, raznih listin, spisov in dopisov na kupe okoli sebe, pa vsem odgovarja, Vsakemu svetuje, vsakega priporoča in za vsakega posreduje. Nikdar še ni zapisal o nikomur kaj slabega, niko-kar oklevetal, nikogar napadel. Vse klevete, laži, napade, obrekovanja in nepriznanje prinaša popolnoma mirno — Bogu vdano.
Vi “avtentičarji” — oglasite se s pravimi in celimi imeni in povejte nam, kaj ste storili in koliko za posameznike, za skupnost in kaj za naš narod SLOVENSKI? Dokažite, da dosegate v delu za blagor predsednika N.O. dr. Kreka in zapeli vam bomo — slavo.
(Dalje sledi)
Zahod nima pogodbenih “pravicM do neoviranih zvez z Zah, Berlinom?
BERLIN, Nem. — Neues Deutschland, glasilo rdečega režima v Vzhodni Nemčiji, je včeraj zapisalo, da zahodne sile “nimajo pogodbenih pravic” do zvez z Zahodnim Berlinom. Doslej je napadalo le Zahodno Nemčijo in njen namen voliti jredsednika republike 5. marca Zahodnem Berlinu. Sedaj so rdeči v Vzhodni Nemčiji začeli osporavati pravico neovirane zveze z Zahodnim Berlinom tudi zahodnim silam samim.
To je nekaj čisto drugega. Dogovor o nemotenih zvezah zarodnih zasedbenih sil Nemčije z Berlinom je bil dosežen med temi in Sovjetsko zvezo v Potsdamu, kjer so bile dokončno urejene zasedbene cone in razdelitev Berlina na štiri zasedbene sektorje.
V Potsdamu so res pustili v tem pogledu veliko nejasnega, car je Sovjetom omogočilo leta 1948 berlinsko blokado, ki so jo zahodne sile izjalovile z “letalskim mostom”. Od tedaj vprašanja prostih zvez zahodnih sil z Zahodnim Berlinom ni nihče postavljal. Če so Vzhodni Nemci to vprašanje postavili na dnevni red zdaj, so to storili po odločitvi Moskve.	1
Nagla porast bolnikov
NEW YORK, N.Y. — Leta 1934 je bilo sprejetih v bolnice v ZDA na vsakih 1000 prebivalcev le 57 Dolnikov leta 1956 pa na isto število kar 131 bolnikov.
Razlika ima delno vzrok v veliki depresiji, ko ni bilo denarja zdravljenje, pa tudi v razšh ritvi zavarovanja za zdravljenje bolnišnici tekom desetletij od eta 1934 dalje.
Rdeči napad zavri!
pa so pri glasovanjih ostajali v je znal bolje pritegniti kot pevo- veliki manjšini.
Kupuješ rabljen avtomobil?
Nekateri pravijo, da je rabljen avtomobil najbolj varno kupiti naravnost od lastnika. To bo držalo, če kupec lastnika-prodajal-ca res dobro pozna. Pa tudi pri tem t. zv. zasebnem nakupovanju mora biti človek pazljiv! Samo nekaj namigov: da je prodajalec res pravi lastnik; da ni na avtomobilu kakega dolga ali druge obremenitve; ali je avto še pod garancijo; kako ga boš odplačeval, kako je zavarovan. Glede zavarovanja mora skrbeti kupec avtomobila sam. Če je kupčev stari avtomobil del plačila za kupljenega (trade in), se zavarovanje navadno prenese na kupljenega, toda zavarovalnica mora biti o nakupu čim prej obveščena.
Če je kaj garancije na kupljenem avtomobilu, mora kupec to dati pismeno in sicer jasno razloženo ali velja garancija za dele, ali za popravila ali za oboje.
Če bo kupec odplačeval kupljen avto na obroke, mu mora prodajalec razložiti črno na belem, koliko ga bo to kreditiranje stalo, tako v dolarjih in v letnih procentih. V pogodbi morajo biti tudi navedeni: število obrokov in njih višina.
Najcenejše nakupovanje je še vedno za tistega, ki plača z gotovino. Za take primere pa nudi najhitrejšo, najcenejšo in najuspešnejšo pomoč Hranilnica in
vodja. Ni se bil oziral na malenkosti: vsako nedeljo je bil gotovo na koru.
Kot bivši domobranec je bil prebil z nami begunska leta v Spittalu v Avstriji; bil vseskozi v Kanadi član protikomunističnega društva ter zastopnik v Montrealu za glasilo ‘“Tabor”. Do ljudi nasprotnega svetovnega nazora je znal biti vljuden in obziren.
V Montrealu zapušča ženo
Ko se je Strokovna zveza preimenovala v “Krščanske socijali-ste”, je pa začel takoj vleči drug veter. Ko so se enkrat uradno vdinjali v zlagano “Osvobodilno fronto”, je pa vsako pametno delo z njimi bilo nemogoče. Vse so prevpili, vse terorizirali, vse dobro kritizirali, vse slabo hvalili. V propagandi so postali tako spretni, da so dobili večino pod popolno oblast in bali so se jih ljudje. Tako je postajalo posto-
M

NI GNEČE — Ko gre Hiroaki Kosho v Tokiu na sprehod s svojim levom, se. mu ni treba nikdar prerivati skozi gnečo.
Dovolj znakov kaže, da so rdeči v Vietnamu pripravljali večji napad. Ker ga ni, se sprašujejo, kje je temu vzrok.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so pripravljali za novo leto Tet večji napad, kot je kazala vrsta trdnih znakov. Znamenja za take priprave so se množila od srede decembra in postajala vedno pogostejšo in očitnejša v zadnjih tednih. Do napada kljub vsemu ni prišlo. Ameriško vojaško vodstvo ugiba, če ni bil napad preprečen s stalnimi ameri škimi in južnovietnamskimi nastopi in z odkritjem številnih zalog hrane, orožja in drugih vojnih potrebščin.
Ameriške in južnovictnamske vojaške enote so odkrile in zasegle hrano in orožje, ki ni bilo nikjer spravljeno dalj kot 6 do 8 tednov. Glavna skladišča so bila odkrita v okolici Saigona, največ severno in severozahodno oc mesta. Samo streliva so zavezniki zaplenili v novembru 65 ton, v decembru 110 ton, v janu ar ju pa že 240 ton. Prve tedne v februarju je bil ta plen še večji. To so ogromne količine, če pomislimo, da so morali rdeči vse te zaloge spraviti na skrivna mesta na svojih plečih.
Vojaški strokovnjaki so mnenja, da kljub vsem tem odkritjem in zaplembam zalog, še vedno lahko začno kak večji napad ne da bi ga mogli dolgo nadaljevati, ker bi jim zalog zmanjkalo Ameriški vojaški strokovnjaki so uverjeni, da so rdeči boj izgubili, da pa se trudijo na vse načine, da bi svoj poraz prikrili. Zato so voljni tvegati tudi kak nov večji napad, ki naj “pokazal” njihovo moč, pa četu di vedo, da ue more uspeti.
CLEVELAND, O.
£emke dobijo deio
OFFICE HELP PAYROLL MACHINE Operator Computyper or Accounting Machine Experience helpful. Call 451-9744 between 6 and 8 p.m. phone RE 1-6667.
(35)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Enodružinska, G sob, v okolici Marije Vnebovzete, E. 169 in Grovewood Ave., dvojna garaža. Kličite 944-5478.	(34)
Home for sale
South Euclid, Wiley Jr., Gesu Catholic Schools, 4 bdrms, library, family size kitchen, built-in oven, range, dishwasher; finished 3rd and basement, 2 half and one full lath; Oakwood golf course in rear. Principals only. $29,900. Adjoining landscaped lot available. Owner 932-2822.
—(34)
POZOR
Kadar nameravate kupiti ai prodati vašo hišo, lot, prazn-:. zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.x;
Išče stanovanje
Mlad slovenski par išče 4 do 5 neopremljenih sob v Euclidu ali Collinwood>. Kličite 261-0218 ali 731-3684.	—(37)
V najem
5-sobno nanovo dekorirano stanovanje, zgoraj, se odda odraslim na E. 74 St. blizu St. Clairja. Kličite 432-1038.	(35)
POCENI — PA DOBRO!
Na. E. 60 St. blizu Sv. Vida je naprodaj “-družinska hiša, 5-5. plinski furni z, moderni kuhinji, preproge. Cena $6,900. Kličite Jack Lorenz.
MAINLINE REALTY 431-8182	221-9381
(18,20 feb)
f	AMFRTSKA POMOVITTA,
---1....... ■.	^	. ...	__________________________________________ V
Ameriška Dobrodelna Zveza
(Nadaljevanje)
COLLINWOODSKE SLOVENKE
ST. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Ros« Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar*. Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniku — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani
DR. KRALJICA MIRU ST. 2i ADZ Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettle Zamlck, pod-
predsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 1123 Addison Road, 391-5341, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Soli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopnici za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely; za SDD ra Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Sejo se vršijo vsak drugi mesec 3l nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik Frank Urankar; podpredsednik William Urankar; tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658;
zapisnikar Wm. J. Kennick. Nad. Zorniki: Anton Grose1., Martin. Ko-mochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od G. do 8. ure.
PODRUŽNICA ST. 5 SMZ
Predsednik John Strauss, podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 1.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannareiii bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-l-lOSl; blagajnik; Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzor, niki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel.: ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone:	845-4440. Dru-
štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
~~ MEDICAL TECHNOLOGISTS
ASCP registered or eligible, 193 bed general acute care hospital, currently under 6.5 million dollar expansion and modernization program. Salary range: $7,000 to $10,400. Benefits include paid Blue Cross/-Blue Shield, free life insurance, liberal sick leave, vacations and holidays, retirement program. Permanent positions. Please contact Personnel Director
LEILA HOSPITAL
Battle Creek, Michigan
Collect calls accepted. Phone (616) 962-3551 Ext. 114. Travel expenses for interview paid if employment agreement is made.	(34)
FEMALE HELP
WANTED . 1- EMALE PACKERS & ASSEMBLERS. For light packing and light assembly. Good clean v/orking conditions. Good pay and excellent fri- ge benefits. C.T.A. Bus No. 85A to the door.
REPUBLTC MOLDING CORP. 6330 W. Tuohy NE 1-4310
(36)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEMOTHER — Someone who wants to see the house clean and polished, who is willing to work, who will love and care carefully for 2 schl-aged child. The job is big. The children are fun. Private rm. w/TV. Call 528-7093 after 6 p.m.
(34)
HOUSEKEEPER-Mothers Helper. To live in — with young family. Own rm. West Suburb. 5 days — $55 445-6821 for interview.
'	(35)
HOUSEHOLD HELP—For Family of 4 scl. children. 2 wks. paid vac. & Xmas Bonus. Live-in. Child care. Plain cooking, own rm., bath. NO laundry. $70 wk. for someone with exper. & top refs. Write Mrs. Carney 162 W. Westminster, Lake Forest, 111. 60045.	(34)
CHILDCARE—Perm. Live In. Own. Room TV—bath & board. North Suburb loc. Must like 2 scl. age children. Refs. Call 677-9634 Thurs. after 6 p.m. Fri. & Sat. all day. ________________________(35)
HOUSEKEEPER — Companion to care for senile lady. Lite housework. Stay or go. Mature experienced woman preferred. Rotating days and nights. 338-3829 and AL 1-4108 ________________________(35)
BABYSITTER, w. light hskpg. from 2-10:30 PM. 2 sm. child. 5 days w. rotating days off. Living in vie. of 21st & S. King Dr. 40 or over with refs. Salary open.	225-0704
(36)
ST. MARY’S COURT t! 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Kev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan. Past Chief Ranger Louis V/. Somrak, Honorary Speaker B. J. Hribar, Speaker FrankKoein, Jr. Recording Secretary Louis ,T. Jesok, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. MU 1-2119, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees Louis Somrak, Felix Korošec, John Osredkar, Jr., Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197.
Meetings are held every third Wednesday in St. Mary’s assembly hall (downstairs of the new church).
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; blagajničarka in. zapisnikarica Rose Intihar. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Dclsantcr, Louis Sajovec. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARMOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and
Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.; Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONLI from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zu pf:n. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kologar. Reditelj Jacob • Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, taj-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT-WITH FIXTURES GOOD BUSINESS. 703 No. KEDZIE $2,500	722-9582
(35)
TRUCK STOP
WITH LIVING QUARTERS IN REAR. CONSIDER GOOD OFFER. 458-9720. Ask for Mel.
(37)
REAL ESTATE FOR SALE
WHEATON. Almost new. 6 rm. bilevel, 2 baths, family rm., wood cab. kit., built-in, att. garage, $34,000. Private. Ph. 338-0150 eves. 825-5566 days. Ask for Stask	(34)
RIVERSIDE—60 Longcommon Rd. Open House SUN. 2-5 PM. BY owner. BRICK COLONIAL—3 bdrms. Cerm. Kit. 1 Vz baths. Panld. Fam. Rm. Wet Bar, 2 car brk. gar. with screened Palio. $37,000.	442-8274
GLENDALE Hts. 3 BDRM. RANCH with 12x20 Pool, 22x24 Garage. Cement Patio & drive w/w crptg. Washer & Dryer, nicely landscaped Low 20’s.	9-6709
i (37)
nica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HR 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-
teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; prsds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 .Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DK. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John
J. Oman, duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances
Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Edward Arhar slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak.
—	Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši.
—	Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja:	Rev. Victor
Tomc; predsednik Jack Šimenc, 799 E. 159 St.; 1. podpredsednik Frank Žnidar, 2. podpredsednik Zdravko Novak, koresp. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar Ave., tel. 481-3104, zapisnikar Louis Koenig, blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road, maršali Joseph Sajevic in Rocco La Penta, načelnik programov John Petrič, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel.: KE 1-8622; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako dfugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o Ann Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Miss Marie Albu, Mrs. Mollie Frank, namestnik Mrs. Eileen Ivančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mrs. Olga Klancher. Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Rožnik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Jose2jh Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Seknc, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin. Odborniki: Rudi Lekšan, Mary Blatnik, Tone Adamič, Mira Kosem. Nadzornika: Franc Sever in Lojze Mohar. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Avt., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Biltene, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor: Stefi Tolar, Angie Žabjek, Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica
in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in John Culkar, zastopnica za Slovenski Dom na Denison. Ave. Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. —- Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. Tel. 531-6196, blagajničarka Urška Slepec, zapisnikar Anton Medved, I. Hauptman, Z. Zakrajšek, S. Ger-din in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar in F. Kastigar, reditelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in. F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Uradniki za leto 1968-69 Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 44124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki.
Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. John Centa, taj. Frank Bavec, blag. Josephine Stwan, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor G članov, Dr. F. J. Kern in Janko N. Rogelj, častna predsednika, Frank Wirant, častni direktor. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi prvi ponedeljek v mesecu: 3. feb. 7. apr. 2 jun. 4. avg. 6. okt. 1. dec., v American, Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876; blagajnik Frank Mihelčič; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek:S. J. Kasunic predsednik, John Evatz, Ray Bradač, Joseph F. Petrič Jr., direktorij, John Troha, John Adams, Joe F. Petrič, Jr., Albert Pestotnik. častni predsednik Frank Žagar. Charles J-Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
CHICAGO, ILL
HELP WANTED
RESEARCH HOSPITAL & MEDICAL CENTER
KANSAS CITY, MISSOURI HAS EXCELLENT OPENINGS NOW!
A diploma school of nursing. Alliliation program at C.F. Menninger Memorial Hospital. Topeka, Kansas, needs;
•	PSYCHIATRIC MENTAL HEALTH COORDINATOR
Master degree required with experience in teaching.
•	MEDICAL-SURGICAL INSTRUCTOR
in School of Nursing. B.S. Preferred.
•	DIRECTOR SCHOOL OF NURSING
Master degree required.
•	DIRECTOR SURGICAL SERVICES
for operating room and recovery room.
.-■r**S'5°It'S
•	RNs
Staff positions available. New 517 bed hospital located in Southwest Kansas City, Mo. School is fully accredited by N.L.N., has university affiliation and 200 students. Excellent salary and fringe benefits.
Send Resume to: Mary Lou George, Employment Mgr.
RESEARCH HOSPITAL & MEDICAL CENTER
Meyer Boulevard at Prospect KANSAS CITY, MISSOURI 64132
(37)
Nursing Instructors
IN MEDICAL—SURGICAL
These Hospital Faculty positions are available immediately. National League for Nursing Accredited Diploma program. Bachelor Degree desirable. Salary open. Send resume, write or call:
617-744-6000
Salem Hospital
SCHOOL OF NURSING
81 Highland Ave., Salem, Mass. 01970
(35)
MALE HELP
TECHNICIANS
Microwave
Background in testing W. G. & Coax Components.
\	Minimum supervision
Salary To $250 Per Week
Electronic
Build and test military electronic equipment from schematics. i	Knowledge of components and MIL specs.
Salary To $250 Per Week CALL OR WRITE: BILL LOEBL
STRUTHERS ELECTRONICS CORP.
Railroad Place
Mamaroneck, New York 10543 Phone (914) 698-3000_________
(34)
FEMALE HELP
MICROWAVE CHIEF ENGINEER
Strong background in design development, test and manufacture of all types of microwave components.
Position entails actual design work and supervision of other engineers and technicians. Salary $20,000 per annum.
Call or write: Vice President of Engineering
STRUTHERS ELECTRONICS CORP.

Railroad Place
Mamaroneck, New York 10543 Phone (914) 698-3000
(34)
^
—
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEONOTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME
NASLOV ...........................
MESTO ............................
DRŽAVA ...................... CODE
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO