Šentjur Kh do 0 se ŠENTJURSKE f* 1993 352(497.4 Šentjur) COBISS o froSfaUca, frlačaitfL fini fi/iStl Sentfwv IZ VSEBINE: Občinska skupščjna je zasedala Zeleni: kako preživeti v Šentjurju Irena Zdolšek - "Naj" natakarica "Rogačan" Palčkov proces - pravica ali prevara? Šentjurske anekdote Sahisti v prvi ligi Trener R. Jurjevec o šentjurskem nogometu Šentjurske NOVICE j- : ■ m AATOn fElIČ ELEKTRO IZVEDBENA OPRAVILA TRGOVSKA DEJAVNOST ULICA II. BATALJONA 16 A, ŠENTJUR TEL.: 063/741-513, FAK: 063/741-505, MOBITELi'0609 611-603 NUDIMO VAM: - PROJEKTIRANJE ELEKTRO INSTALACIJ - IZVEDBA VSEH INSTALACIJ - IZVEDBA VSEH VRST RAZSVETLJAVE (KLASIČNA, HALOGEN) - UREDITEV VSE POTREBNE DOKUMENTACIJE (EL. SOGLASJA...) - MONTAŽA KLASIČNIH IN SATELITSKIH ANTENSKIH SISTEMOV - MERITVE IN IZDAJA CERTIFIKATOV ZAKAJ BI PO NEPOTREBNEM IZGUBLJALI ČAS IN DENAR, ČE LAHKO VSE UREDITE NA ENEM MESTU IN TO PO UGODNIH IN KONKURENČNIH CENAH 1 CENJENE STRANKE, ČE SO VAM Tl RAZLOGI DOVOLJ ZA VAŠO ODLOČITEV, DA DELO ZAUPATE NAM, NAS PROSIM POKLIČITE I HVALA I ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230 Šentjur pri Celju, Ul. Dušana Kvedra 6/a, Tel.:063/741-072, 744-149 Izdelava - predelava zlatega nakita Prodaja ročnih ur BŠ*SIBS inaffl GOSTILNA BOHORC MARJAN Dušana Kvedra 44, Šentjur pri Celju Tel.: (063) 741-095 sak dan domača hrana: malice, kosila Jedila po naročilu Nedeljska kosila Pice Domača vina Martinova gos - za naročene družbe Bohorčevi se veselimo vašega obiska! Industrija kovin, izdelkov in opreme PROGRAM KOVINSKEGA POHIŠTVA Vabi k nakupu v MALOPRODAJO Delovni čas: vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure in v soboto od 8.00 do 12.00 ure AKCIJSKA PRODAJA sušilnik lestve od vrtne garniture stoli - notranji 2990 SIT 2375 SIT dalje 9057 SIT 2854 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI OBIŠČITE NAS-VLJUDNO VABLJENI! J? ■4a0S’S,° GROBELNO Tratna 46 (pri POŠTI) tel.: 06o/741-oo0 V s- \r <#■ vč- O' - ^ vO’ #>°x V Trgovino POHIŠTVA (spalnice, otroške in dnevne sobe, kuhinje, jedilnice, predsobe, sedežnega in drugega kosovnega |x>hištva) NOTRANJE OPREME (svetil, odej, poslej nega perila, oblačil in obutve) Bi/tre V ^0^ ^tl 9e^ov'n/*tem P*°®**v do 35% popu/to Šentjurske NOVICE Spoštovana bralka, spoštovani bralec! Te vrstice so namenjene tistim, ki ste pobili Šentjurske nov-,cc Po pošti, pa čeprav j° niste naročili. Ocenili smo, da ste naš Potencialen naročnik in Vas sedaj poskušamo Prepričati, da naročnik res postanete. Vljudno Prosimo, da nam naše vsiljivosti ne štejete v z‘°! pač, nekako Moramo priti do bral-c?v - in do denarja! s-e nam časopisa ne hjstc vrnili, vam bomo poslali tudi naslednje številke in čez kak mesec ali dva tudi položnico za plačilo naročnine. Zahvaljujemo sc vam za vaše razumevanje in veselilo nas bo, če bodo Šentjurske novice postale tudi vaš časopis. S spoštovanjem! Franc Kovač "Tako, pa so me odpravili za eno leto!" Nogomet , Čeprav sem nogometno povsem neobremenjen, morda 1 celo lahko rekel, da mi je zanj figo mar, so me uspehi ‘^jurskega nogometa vendarle pripeljali na "domače" J^rišče v Šmarje, na nogometni derbi Šentjur : Unior. ~elel sem videti v živo naše fante, ki vodijo v svoji ligi ln zmagujejo tako doma kot v gosteh. Prepoznal sem jih P° "naši" zeleni barvi. Laično sem presodil, da so boljši °e* nasprotnika, čeprav so vodili Zrečani. Z neugodnim trenutnim izidom sem opravičeval njihovo ostrino in 8robosti. Pa so izenačili, nato povedli z golom razlike, nervoza je naraščala na obeh straneh, naši pa še vedno grobi in na trenutke izivalni. En rumeni karton, nato še drugi, oba za naše, nato grobost nasprotnega vratarja -in vsesplošen pretep. Toča udarcev, dva prava boksarska udarca, zvijajoča se telesa na tleh, krvavi obrazi, izključitve. Ni pomembno, kda je bil prvi in kdo je dal ali dobil več udarcev. To bodo morda prešteli sodniki. Toda to ni več šport, to je parodija nogometa! Ne, to niso naši fantje! Morda so gladiatorji, igrajo za denar, do konca? Ne, ti ne igrajo za Šentjur! Takšen, nogomet - ne, hvala! x Šentjurske novice izdaja d.o.o. entjurske novice, Šentjur, Mestni trg • Glavni in odgovorni urednik: ranc Kovač. Lektor: Rado Palir. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Grada vlade za informiranje št. •T/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega Značaja in se plačuje zanje 5% ki je vračunan v prometni davek, ceno. Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. ure, telefon med poslovnim časom 741-286. Izven poslovnega časa pa 741-243. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-603-37277 Naslednja, novoletna številka Šentjurskih novic izide v četrtek 23. decembra Šentjurska NOVICE NAROČILNICA Naročam ŠENTJURSKE NOVICE. Primek in ime (tiskane črke): Naslov,kraj,ulica,poštna številka Podpis:_ Šentjurska NOVICE AKTUALNO 1 ' Z zasedanja občinske skupščine Prvega jesenskega zasedanja občinske skupščine, ki je bilo v sredo 20. oktobra se je udeležilo 30 odbornikov. Seja je potekala že po novem poslovniku in nesklepčnost zbora zdrženega dela ni vplivala na sklepčnost cele skupščine. Proti koncu dnevnega reda pa so se odborniške vrste razredčile in je bila seja prekinjena. nevni red so odborniki še razširili s točko "Prikaz metod dela Izvršnega sveta..", ki jo je predlagal gospod Zabukovšek. Projekt plinifikacije je predstavil podpredsednik IS, g. Zdolšek. Izvršni svet se je odločil, da predlaga izvedbo napeljave zemeljskega plina s podeltvijo koncesije. Na razpis se je odzvala le firma Slovenski plinovodi in njihovo ponudbo so dobili odborniki na klop. Ponudbo je identična s tisto, ki smo jo opisali že v prejšnji številki Šentjurskih novic. Odborniki so opozorili ne nekatere nedoslednosti v 14.členu, ki dopuščajo določene manipulacije s cenami, in sprejeli predloženi projekt plinifikacije. Pooblastili so IS, da nadaljuje s pogovori, dogovorjeno pogodbo pa pred podpisom predloži v obravnavo skupščini. Več razprav je bilo o predloženem načrtu za reševanje telefonskega omrežja. Za posodobitev in razširitev telefonije v šentjurski občini PTT Celje potrebuje okrog 4 milijone DEM, ki jih seveda v celoti pričakuje od Šentjurja. Polovica te vsote naj bi bila nepovratna, polovica pa v obliki posojila na 10 let z 8% obrestno mero in triletnim moratorijem na odplačilo glavnice in obresti. Nekateri odborniki so menili, da so ponujeni pogoji izredno neugodni ter da manjka tehtna ekonomska utemeljitev za tak projekt. Prevladali pa so glasovi tistih, ki so menili, da telefonijo rabimo in hočemo ne glede na ceno. Do konca leta 1995 naj bi torej bilo na območju cele občine na razpolago dovolj telefonskih priključkov. Uporabniki bodo plačevali po 3500 DEM za priključek, ostalo pa bo morala nekje izpraskati občina. Osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Slivniškega jezera je bil sprejet brez večjih pripomb. Predloženo gradivo je res tako obsežno in komplicirano napisano, da ga velika večina odbornikov prav gotovo ni uspela preštudirati. Zanimiva je bila dilema, ki jo je sprožil g. Jager; ugotovil je, da se o jezeru, ki je pred leti nastalo kot vrinjen tujek zaradi potreb Štor, v Šentjurju še sploh nismo globalno odločili in je postavil pod vprašaj sprejemanje predloženih PUP - ov. G. primarij Moser je menil, da je odločitev za jezersko - kmečki turizem že padla, nekateri drugi odborniki so bili mnenja, da se o strateških ciljih odloča na tej skupščini, predsednik IS pa je dileme spretno obšel s trditvijo, ki je odbornike povsem prepričala, namreč da sprejem prostorskih ureditvenih pogojev pomeni le prvi pogoj za kasnejše odločanje o dolgoročnih jezerskih interesih. Osnutek odloka je bil sprejet. Tudi osnutki odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za območja Zgornjega trga, Mestnega jedra, Industrijske cone in dopolnitev zazidalnega načrta za Gorico pri Slivnici so bili sprejeti brez večjih razprav. Postavilo pa se je vprašanje, kakšen smisel ima sprejemanje tako obsežnih in podrobnih aktov, če potem kljub vsej zakonski regulativi v Šentjurju povsem legalno zrastejo taki "spomeniki", kot so Ivičevi in Porokovi poslovni prostori. Kljub temu, da so nekateri odborniki opozarjali, da ima predlog odloka o spremembah odloka o javnem redu in miru določene "butalske" elemente, so predlagatelji vztrajali in pri tem tudi uspeli. Navajamo cvetki iz tega odloka: odslej je prepovedano pasti živali po zelenicah (ali to pomeni, da pa je paša npr. po vrtovih dovoljena?), ljubiteljski rejec kunca v Lokarjih ali kaki drugi kmečki vasi pa bo za svojo dejavnost . potreboval soglasje sosedov. Pod točko "Pobude in vprašanja odbornikov" je Stanovanjska zadruga Rifnik predlagala ustanovitev občinskega stanovanjskega sklada, g-Borštnik, odbornik iz KS Ponikva, pa je skupščino zaprosil za pomoč pri "disipliniranju" DKP Meja, ki na Ponikvi obilno uničuje lokalne ceste, se pa dosledno upira slehernemu sodelovanju pri obnovi teh cest. Gospod Zabukovšek je zahteval in tudi dobil nekaj dodatnih pojasnil na svoja pred meseci javno postavljena vprašanja Izvršnemu svetu. Zvedeli smo tudi, da gospa Svetinova kot podpredsednica skupščine vendarle dobiva 16 000 tolarjev honorarja, ki ga pa takrat, ko je bilo vprašanje prvič postavljeno, še ni dobivala. Do točke " Prikaz metod dela IS-se skupščina ni uspela prebiti. Morda zaradi pozne ure in utrujenosti, praV mogoče pa tudi zaradi tega, ker nekteri ne prenesejo kritke dela Izvršnega sveta ali pa razprave gospoda Zabukovška, so sejo zapustili in jo je moral gospod župan prekiniti. rSROSEMFr H %omeričt(i 9{ada t/£ 'Ihdann %vctlra 6u 63230 Šentjur iti: 063/741-264 UGODNA PONUDBA domače in uvožene kozmetike. Šentjurske NOVICE AKTUALNO Aktualno v občini . p°d točko "Aktualno v občini" J° na zadnji seji občinske skupščine Predsednik Izvršnega sveta podal Vcč zanimivosti, ki jih povzemamo. Obvoznica Dela se izvajajo po načrtu. Za etos sta bila predvidena izgradnja base in mostu preko Pesnice. Trasa Je nekoliko širša in višja zaradi zadnjih Poplav, ko se je pokazalo, da se nivo v°de lahko dvigne višje, kot je bilo doslej poznano. Letos bo prvi del obvoznice iz coljske smeri tudi že asfaltiran in bo aktivirana nova avtobusna postaja. V teku so priprave za izgradnjo Podvoza pod železniškim prehodom Pr' Bohorju. Cesta proti Jakobu je okalna in izključno v občinski pristo-jnosti, kar pomeni, da bi podvoz ^orali zgraditi z občinskimi sredstvi, bi ne bil načrtovan in izgrajen 'krati z obvoznico. Zato so brez vsake osnove vse druge variante iz pouličnih §°voric, da podvoza ne bo in po-°bno. Obvoznica lahko funkcionira ® hkrati z omenjenim podvozom. Republiška uprava za ceste in Sloven-ske železnice imata izgradnjo podvoza v načrtu za leto 1994. Ker podvoz ne bo primeren za tovorni promet, bo tega potrebno Preusmeriti preko mostu pri Zikošku !n P° cesti pod Rifnikom. Potrebno .0 zgraditi novi most do LI Bohor ln ustrezno razširiti cesto, ki povezuje Resto proti Jakobu s cesto Šentjur -Nova vas. Iz tega je razvidno, da je ureditev Prometa skozi Šentjur mnogo zahtevnejša, kot pa si to predstavlja Javnost in so daljše priprave °pravičljive. Izkop v Lokarjih Predsednik IS je pojasnil, da je izkop nasipnega materiala v likarjih zaradi bližine pocenil izgradnjo obvoznice, da pa bo nastala rana, do katere bi v vsakem primeru prišlo, če ne tu, pa kje drugje, še letos primerno sanirana z zasutjem , humusom itd. Misli, da je vsa zadeva opravičljiva in ekonomsko utemeljena. Telefonija O tem je predsednik IS povedal, da so razprave o previsokih cenah za telefonske priključke, ki jih je vodil državni zbor, po nepotrebnem vznemirjale tudi šentjurske občane, saj pričakovano znižanje za Šentjur ne pride v poštev, ker pri nas nimamo zgrajenih telefonskih central in omrežja. Obstaja pa možnost, da bo PTT vsem novim telefonskim naročnikom od 3500 DEM, kolikor stane priključek, vzel kot plačilo le 2500 DEM, 1000 DEM pa kot posojilo, ki ga bodo pod še neznanimi pogoji vrnili, če bo to mogoče. Dom za ostarele in šola v Hru sovcu Dom za ostarele spet prihaja v načrte. Predsednik izvršnega sveta ga ponuja kot možnost za leto 1994. Izgradnja pa je odvisna od Ministrstva za delo in od državnega proračuna. Podobno se dogaja tudi z načrtovano gradnjo šole v Hrušovcu, katere usoda naj bi še vedno bila v rokah Ministrstva za šolstvo. Za svoj 50 - odstotni delež pri tej investiciji bi se občina rada zadolžila, a še nima pristanka finančnega ministrstva. Plinifikacija Če bo program sprejet na skupščini, bo stekla marca prihodnjega leta.Istočasno s prekopavanjem za plinske napeljave bi bilo smotrno urediti tudi kabelsko televizijo in obnovo vodovodnega omrežja Istra Benz in Petrol Še letos bo asfaltiran prvi del obvoznice iz celjske strani ter urejena avtobusna postaja. Sredstva za ta dela so bila pridobljena na račun oddaje bencinskih črpalk Istra Benzu. Ta bo sofinanciral tudi izgradnjo visokotlačnega plinovoda in zgradil bencinske črpalke v Dramljah in v Gorici pri Slivnici. Zahtevo odbornika, da naj se skupščini predstavijo ti finančni aranžmaji z Istra Benzom, je predsednik Izvršnega sveta odklonil, saj naj bi šlo za poslovne zadeve, ki se skupščine ne tičejo. Povedal je le, da vsega tega, kar nudi Istra Benz, Petrol ni bil pripravljen dati in je zato tudi izgubil svoje mesto v Šentjurju. Ali bodo njegovo črpalko v središču Šentjurja odstranili s silo, ali z dogovorom o ustreznem nadomestilu, ni bilo povedano. KMETIJA ODPRTIH VRAT MARTINE FATUR iz Slatine pri Ponikvi je v soboto, 6. 11. 1993 prvič odprla vrata svojim gostom. Vabi na jedi iz domače kuhinje in pristno domačo kapljico! krščanski demokrati o politiki Šentjurski Krščanski demokrati organizirajo v soboto, 20. novembra ob 18 uri v gasilskem domu v Slivnici srečanje s svojimi ministri, eminentnimi poslanci ter župani in gospodarstveniki iz vse regije. Udeležbo so že potrdili minister RJniek, poslanci Rejc, Oman, Mozetič in še nekateri. ogovarjali se bodo o temi "Krščanska demokracija in kreiranje slovenske politike". Dve opravičili V sedmi številki smo zagrešili dve večji napaki: na fotografijo zmagovalcev strankarskega nogometa se je na mesto zmagovalne ekipe LDS prikradla ekipa drugouvrščenih Krščanskih demokratov, na fotografiji z ninistrom Ostercem pa niso šentjurski Demokrati temveč šentjurski Krščanski demokrati. AKTUALNO NOVICE Govoriti v Šentjurju o ekologiji je nehvaležno: nakoplješ si srd gospodarstvenikov in politikov, ki vendar delajo le vse najboljše za narodov blagor. Šentjurčani pa previdno molčijo -bodisi da ne razumejo, ali pa nočejo razumeti, kako odvisna je naša eksistenca od okolja. Radi se pohvalimo z dobro vidnimi dosežki, nihče pa ne pomisli, da z njimi rušimo ravnovesje v naravi. V ospredju so drugi, vsaj za posameznike pomembnejši interesi (izkoriščanje naravnih dobrin v zasebno korist, lastninjenje...). O ekologiji ni primerno niti razmišljati, kaj šele karkoli storiti! Celo nasprotno, v zadnjem času je bilo opravljenih več posegov v prostor, pri čemer so bile uničene večje površine plodne zemlje (npr. obvoznica), grde rane smo zadali naravi s kar preštevilnimi kamnolomi, iznakazili nekaj vzpetin in gozdnih površin ( v Lokarjih - prej hribček, zdaj kamnolom ), dopustili zgraditev objektov in škarp (npr. ob Ljubljanski cesti - prej z gozdom porasla vzpetina, zdaj golosek, neposredno ob cesti na novo zgrajena poslopje in škarpa ...), da ne govorimo o preštevilnih črnih gradnjah, ki niso bile in najbrž tudi ne bodo nikoli odstranjene. Zdi se, da je svet obrnjen na glavo! Najbolj koreniti posegi v naravo so bili opravljeni z dovoljenjem pristojnih oblasti! Še vedno se dušimo v oblakih črnega dima, ki prihaja iz Bohorjevih dimnikov in menda sploh ni škodljiv; v Alposu, kljub protestom Zelenih, še vedno ožigajo obešala tako, kot že dvajset let doslej. Ožiganje je tehnično oporečno zaradi neustreznih peči, pri čemer se izločajo dimni plini, ki prekoračujejo dovoljene standarde škodljivih snovi v zraku. Ti plini naj bi bili kancerogeni! Z obljubljeno novo tehnologijo še vedno ni nič, proizvodnja pa nemoteno teče dalje. Poleg doma pridelanih škodljivih emisij, smo dobro oskrbljeni s^ temi tudi od drugod ( Cinkarna, Štore). Naša zemlja in hrana vsebujeta prekomerne količine težkih kovin (kadmija, svinca), kar je dokazano z analizami. Zeleni smo pred časom zahtevali, da je potrebno redno opravljati meritve glede prisotnosti zdravju škodljivih snovi v doma pridelani hrani, rezultate javno objavljati in svetovati priporočli-jvo pridelavo. Doslej širši javnosti ni bil posredovan niti en podatek v zvezi s prisotnostjo težkih kovin v hrani! Šentjurčani pijemo drago in nekvalitetno vodo, ki priteka po azbestnih ceveh (vodovod iz Loke). Nikomur ni kaj dosti mar, kaj to pomeni za naše zdravje, niti zdravstvu, niti inšpekcijskim službam, še manj pa Javnemu komunalnemu podjetju! Pred leti je bil nabavljen merilec onesnaženosti zraka. Nihče ne ve, ali se meritve sploh opravljajo, kakšni so rezultati in kdo in v čigavem interesu skriva zbrane podatke. Zeleni smo tudi zahtevali, da se ugotovi in objavi, kakšen vpliv imajo onesnaženo ozračje, voda in hrana na zdravje Šentjurčanov. Slišali smo, da sta obolevnost in umrljivost za rakom v Šentjurju nenormalno visoki, vendar pa so tudi ti podatki še vedno skrbno čuvana skrivnost. Prihaja zima in z njo megla ter smog. Spet se bomo čudili prehladom, bronhitisom, anginam in še kakšnim hujšim boleznim ter se ponižno zatekali k zdravnikom. Sprenevedamo se in pozabljamo, da je okolje takšno, kakršnega si ustvarjamo in da nam vsako našo "prijaznost" neusmiljeno vrača. Šentjurčani, zamislimo se! Doklej bo še tako? IO Zelenih Šentjurja Za pomoč po suši še ni denarja Čeprav nas že ves mesec zaliva deževje, sušne škode še vedno gozijo šentjurski živinoreji: zimske zaloge so premajhne, zlasti manjka sena. Kmetijska komisija pri Izvršnem svetu, ki ji predseduje g. Veber, je na svoji seji 15. oktobra, obravnavala tudi ta problem. Občina je že pred dvema mesecema dobila od države akontacijo 3 milijone tolarjev, ki pa do lačnih živali še niso uspeli priti. Nekaj denarja se je porabilo za dovoze vode, preostanek pa manda še čaka, da ga bodo poimensko razdelili v Ljubljani. Do kmetov naj bi prišel v obliki s tremi tolarji regresirane nabave ječmena. V občinskem proračunu jim še ni uspelo najti denarja za pomoč po suši prizadetim kmetovalcem. Približno tako so bili z zadevo seznajeni člani komisije, ki so se tudi tokrat razšli brez sklepov o tej zadevi. Komisija je obravnavala še trenutno finančno pokrivanje kmetijskih programov in ugotovila, da je bilo v prvem polletju porabljenih le 10 % načrtovanih sredstev. Bolj ekspeditivno je bilo Govedorejsko društvo, ki je za organizacijo govedorejske razstave porabilo 1 159 760 tolarjev in je svoje predračune prekoračilo za 400 000 tolarjev. Te je primaknila komisija iz občinskega denarja. Zanimiva je zabeležka v zapisniku s prejšnje seje komisije, ki se nanaša na Šentjurske novice. Komisija naj bi si premislila in ni več pripravljena dati denarja namenjenega za dogovorjeni zakup določenega prostora v Šentjurskih novicah za potrebe Kmetijske svetovalne službe. Morebitne objave, za katere bi se le odločila, pa bi pred objavo moral odobriti celo sam Izvršni svet. Šmctjursia NOVICE AKTUALNO Brez nasilja, za prijateljstvo! Pod tem geslom je pod taktirko Zveze društev prijateljev mladine dne 26. oktobra zasedal prvi šentjurski otroški parlament. Skupščinska dvorana je bila polna zgovornih delegatov, ki so številnim gostom in urdnim osebam, le - teh je bilo 20, zastavili mnogo pronicljivih in zahtevnih vprašanj. Bogata razprava je jasno pokazala, da nasilja nad otroki v vsakdanjem življenju ne manjka. Učenci se z njim srečujejo na poti v šolo, v šoli, zlasti pa še v odnosih z odraslimi in v družini. Delegati so navedli več konkretnih primerov in skoraj praviloma tudi dodali, da uradne inštitucije (policija, center za socialno delo in šola) storijo premalo za preprečevanje tega zla. Predstavniki Centra za socialno delo, šolskega zdravstvenega dispanzerja, policije in učiteljev so se krepko namučili, ko so dokazovali, da storijo vse, kar je v njihovi moči. Na koncu pa je večurna razprava izzvenela v realistično ugotovitev, da je nasilje v nas samih, da verigo nasilja, zlasti prikritega, psihološkega in fizičnega, lahko prekinemo le ljudje sami, če se zavestno odločimo za premagovanje vseh vrst nestrpnosti do soljudi. Uradne inštitucije so učinkovite le pri preganjanju najbolj grobega , predvsem fizičnega nasilja, pri prikritem in psihološkem nasilju pa so povsem brez moči. Zlasti še je vprašljivo nasilje v družini, mnogokrat zaradi alkoholizma, ki je morda celo najpogostejše, a imajo tu uradne inštitucije zelo omejene možnosti ukrepanja. Največkrat pa se za te vrste nasilja sploh ne zve, saj so žrtve nasilja v tako podrejenem položaju, da le redko zberejo dovolj odločnosti za prijavo pri uradnih organih. Na koncu je otroški parlament izbral svoje zastopnike za državno zasedanje paralamnta: Špelo s Ponikve, Primoža iz Slivnice ter Matjaža iz Šentjurja. Mitja Mastnak pa je z občuteno zapeto pesmijo " Dan ljubezni" dal parlamentu bolj optimistično iztočnico. Otroški parlament je svoje delo zaključil na slikarski razstavi ter ob malici v Alposu. .v*'’',:', iA• y::■/. >. 'v, H ?■■■: ? f**■- t.: ..a m* Vsi sveti Dan vseh svetih - dan, ko ste stali pred gomilami vaših dragih, katerih spomin nosite v sebi in ste morda tam našli trenutek zase, za svoj razmislek o smislu življenja in o smrti. Ali pa ste s šopkom krizantem, morda celo z razkošno ikebano konformistično odrinili vsa ta vprašanja, se odkupili skozi vse leto pozabljenim pokojnim, se na daleč srečali z očmi z domala pozabljenim mladostnim prijateljem, komaj dočakali svoj avto, ter odbrzeli z njim nazaj, v svoj "zlati brlog", pred televizor, v svoj vsakdan. Na pokopališčih povsod gneča. Še večja kot v cvetličarnah! Na mojem delčku avtoceste me je prehitelo toliko voznikov, kot še nikoli. Zelo se jim je mudilo. Verjetno ni bilo časa za razmislek. Z nostalgijo sem se spomnil Vseh svetih iz davnih otroških časov, skrivnostno tesnobnega obreda v cerkvi, rodbinskega kroga okrog groba starih staršev, nato zvečer ob zvonenju farnega zvona rožnega venca v mračni domači izbi. Otroci smo se dolgočasili, odrasli pa so se verjetno zlahka neštetokrat srečali s svojim trenutkom smrti in življenja. Mi pa hitimo...! Okrogla miza o novih občinah V sredo, 13.oktobra, je šentjurska Združena lista SD organizirala okroglo mizo o bodoči organiziranosti občin. Ta prvi poskus motiviranja šentjurske javnosti pa ni preveč uspel. Napovedanega gosta večera, poslanca Združene liste in bivšega predsednika SDP g. Ribičiča, ki bi morda res lahko razjasnil marsikatero dilemo, ni bilo in sta razgovor vodili gospe Svetinova in Sleparjeva, ki pa nista bili pripravljeni na to svojo funkcijo, saj p obravnavani temi nista vedeli kaj več od trinajsterice ostalih zborovalcev. Večer se je iztekel v nizanju pomislekov zoper predvideno reorganizacijo lokalne samouprave. Večina razpravljalcev je menila, da bo nov občinski sistem dražji in slabši ter bi najraje obdržali kar sedanjo občino. Šentjurska NOVICE Z VSEH VETROV ... — _ ' _ „ Večer s piste/jem A/ojzem Rebulo V petek, 22.oktobra sta Celjski odbor svetovnega slovenskega kongresa in Skupnost katoliških pedagogov organizirala v kulturni dvorani v Šentjurju razgovor z uglednim zamejskim pisateljem iz Trsta Alojzem Rebulo na temo "Slovenstvo danes; doma in po svetu". Kljub slabemu vremenu se je v dvorani zbralo več kot 50 zborovalcev. Večer je vodila profesorica Orožnova iz Celja. Razgovor, v katerem so živahno sodelovali tudi obiskovalci iz dvorane, je izzvenel pesimistično: kljub veliki zagnanosti in izredni slovenski zavesti, ki jo za razliko od Slovencev v matični državi izpričujejo nekteri zamejski Slovenci, je slovenstvo v zamejstvu v krizi. Poleg tega, da se naravno utaplja v večinskem narodu tako na Koroškem kot v Italiji, je nanj v neposredni preteklosti pogubno delovala kardeljanska ideologizacija. Slovenstvo v zamejstvu je povsod za okopi, je dejal profesor Rebula, slovenščina je sicer tudi v nacionalističnem Trstu formalno prisotna, dejansko pa je povsod zavračana. Resnično vitalnost morda slovenstvo kaže le še v Argentini. Večer, od katerega so nekateri pričakovali več, je izzvenel v poli- tiziranju ter v mnenju profesorja Rebule, da bo slovenstvo zaradi svoje majhnosti vedno ogroženo, konec sveta pa bo vseeno dočakalo. Šentjurski gostinci so se postavili Ob otvoritvi mednarodnega sejma gostinstva v Mariboru so se opazno predstavili tudi gostinci iz Šentjurja. V organizaciji Obrtne zbornice Šentjur in ob sodelovanju gospoda Ferija Smole so za udeležence otvoritve pripravile svojo ponudbo gostinske hiše Bohorč Marjan, Bistro Jurček, Gostišče Vovk, Gostišče Krašovec, Jurjev hram, Montparis, Gostilna pri Olgi in Marjani, Gostilna pri Urški, Bistro Salobir, Gostilna pri Slomšku, Jurij in Alpos. Od ponujenih hladnih jedil in pijač velja omeniti naša vina z Rifnika, pa morda tudi pečenega kunca in kunčjo pašteto, ki ju je predstavilo Gostišče Krašovec ter sadni kruh Gostilne na Tratah. Večer je popestril kulturni program družinskega mešanega okteta KUD Trta s Ponikve ter igralski nastop Ferija Smole, ki je maskiran v nekdanjega šentjurskega župana G.Ipavca dal predsedniku Kučanu nekaj duhovitih nasvetov za njegovo predsednikovanje. V sredo, 13. oktobra, so se udeleženci mariborske predstavitve sestali v prostorih šentjurske Obrtne zbornice z vodstvom Zbornice in s predstavniki občinskih oblasti, ugotovili skupen dolgoročen interes za razvoj šentjurske gostinske ponudbe in turizma ter za svoja prizadevanja prejeli tudi lična priznanja. Hotel Alpos je odprl svoja vrata Potem, ko se je zgodba z Merksovim motelom za Šentjurčane sicer malo dražje, a vendarle srečno iztekla, novi lastnik - šentjurski Alpos ni le zamenjal napisov, temveč je že kar na začetku organiziral odmevno družabno prireditev s kar preveč vsakdanjim naslovom Veseli večer. V petek, 15. oktobra so v Motel pripeljali številno in odlično ekipo estradnih zvezdnikov in uspeli očarati številne goste. Povezovalca programa sta bila televizijka Metka Volčič ter radijec Marjan Šneberger, prav prijetno pa so igrah in peli ansambel Komet iz Ptuja, ansambel Pidži s prijatelji ter pevec Šenjurčanke in Šentjurčani, ki so napolnili Motelove gostinske kapacitete do zadnjega kotička, so očitno uživali ob odlični glasbi in ob prijetnem vzdušju, nad samim programom pa so bili malo razočarani, saj so od tako renomiranih napovedovalcev, kot sta Volčičeva in Šneberger, pričakovali precej več. Pa kljub temu pravih razočarancev pravzaprav ni bilo, ker je repertoar bil resnično pester, poleg tega pa se je dalo odlično zabavati ob šanku, kjer so se med samimi domačimi obrazi med pevskimi odmori razplamtevale ognjevite debate o aktualnem šentjurskem trenutku. Morda prav slednje pomeni, da se Šentjurčani, tokrat smo videli predvsem mlajšo srednjo generacijo, vračajo v svoj Motel in prinašajo vanj življenje, ki smo ga tam v zadnjih letih nekoliko pogrešali. Šentjurske NOVICE Naj natakarica Slovenije "Sc, šc en krajca rčck imam!" je 'apela na tekmovanju naj natakarica Slovenije Irena Zdolšek, oma iz Šentjurja. O njeni pri-"-°Sti sc lahko prepričate, če jo ° iščete v bistroju Lipa v Šentjurju. krajcarčkih pa pravi, da jih rada opravlja na kup, ampak da jih je vcdno premalo. Irena Zdolšek je bila rojena v . ramliah, živi pa v Šentjurju, kjer si ^uP'Ia stanovanje. Ko se je leta v 0 odločila za šolanje na Srednji S|° 1 za gostinstvo in turizem, ni mislila, .a j' bo ta poklic zapolnil življenje m c*a bo v njem tako uživala. Za nič aa SVetu ga ne bi zamenjala, vsaj zdaj se ne, ko ima še dovolj moči, zdravja !n Vo*je- Delala je že marsikje, vendar 1 Je v Šentjurju nadvse všeč in namerava tu še ostati. Ko sem jo povprašala, kako je bilo na tekmovanju, mi je z veseljem Povedala vso zgodbo. bla tekmovanje me je prijavila aranžerka iz Lipc. Vse "ceremonije" So sc začele aprila, v maju pa so ^ prvič obiskali novinarji, čez . dni sem bila na Radiu Ljubljana, kjer pa sem imela takšno rcm°» da skoraj nisem znala spregovoriti besede ( to sc meni zgodi Zcl° redkokdaj, ha ha). No tudi to sem preživela. Kasneje smo imeli Srcčanje v klubu Buttcrfly, oktobra pa je že bilo tekmovanje v dvorani Golovec v Celju. Tekmovalo je 29 natakaric iz vse ovenijo. V samem tekmovalnem c u smo najprej postregle žiriji, na‘o smo sc morale izkazati v natanČnosti, zanesljivosti in iznajdljivosti. Iz 50 - literskega soda P,Va smo morale naliti natančno >-£5 1 piva. Moram priznati, da sem nalila malo premalo. Voziti 'mo morale s kolesi med keglji. ajboljšc pa je bilo odpiranje in serviranje šampanjca ter mešanje oktajla. Najlažji del tekomovanja Jc bilo prepevanje, saj je vsaka okmovalka morala zapeti pesmico, erjetno še nikoli v življenju nisem da tako srečna kot takrat, ko sem zvedela, da sem zmagovalka. Veliko pa mi je pomenilo tudi to, da se je vse dogajalo v domačem kraju, in da se je sploh dogajalo. Zato gre vsa zahvala organizatorjem in sponzorjem, ki so se domislili take prireditve, saj se mi zdi, da je natakarski poklic prevečkrat podcenjen. Irenin trud na tekmovanju in sploh v službi bo malo poplačan, ko bo uživala zasluženo nagrado: 6. decembra bo namreč odpotovala za 5 dni v New York. Vedno si je želela oditi na kakšno potovanje, ni pa mislila takoj na začetku začeti z Ameriko. Misli pa, da ima pri vsem tem prste vmes sreča, saj je letošnje leto zanjo srečno kot le kaj. Najprej je dobila na " Podarim - dobim" zlate kovance, zmagala je na tekmovanju, odšla bo v Ameriko in še se bi kaj lepega našlo. Poklic natakarice ji pomeni veliko in zaradi njega res nima nobenih težav. Ima 10 - letnega sina, ki je seveda zelo ponosen na svojo mamico in bi bil najraje vedno z njo. Ima svoje stanovanje, avtomobil, dovolj prijateljev, tako da ji ni nikoli dolg čas. Kako jo imajo ljudje radi, je videla na tekmovanju. Prispelo je mnogo pisem, ki so ji izražala podporo, iz Šentjurja kar nekaj zvezkov. Na samem tekmovanju je bilo toliko njenih privržencev, da so preglasili vse druge. Ob koncu je še povedala, da je za njo vsak gost enako pomemben, vsakega postreže enako, saj se zaveda, da je ona tam zaradi gostov, ne pa gostje zaradi nje. Kljub dobremu počutju v bistroju pa si še vedno želi delati v hotelu, saj ima le tam največ pravih priložnosti, da streže Rradgon-sko penino, kar počne najraje. Poleg tega si želi imeti svoj lokal, vsaj bistro, če ne bo možnosti za kaj večjega. Ob slovesu mi je priznala, da se zelo veseli potovanja v New York in upa, da ji niso dali karte samo za eno emer, ker bi še rada prišla nazaj domov med svoje Šentjurčane. Mihela Pušnik Šentjurske NOVICE PREDSTAVLJAMO VAM Krajevna skupnost Ponikva Krajevna skupnost Ponikva zavzema severo - vzhodni del šentjurske občine, meri 33 km2 in štej a okrog 2400 prebivalcev. Meji na občini Šmarje in Slovenske Konjice. Okrog 650 njenih prebivalcev je zaposlenih v drugih krajih, 60 pa jih služi doma, v obratu Alposa in v DKP Meja. V zadnjem času je na pohodu obrtništvo in se tudi z njim že lahko pohvalijo. Ime Ponikva zasledimo že v srednjeveških listinah, natančneje leta 1054 se ga prvič omenja kot last Heme Breže - Selške. Seveda pa so tod ljudje živeli že mnogo prej. To je potrdila najdba kamnite sekire v Slatini iz mlajše kamene dobe, tu pa so tudi našli rimsko grobišče, 9 sarkofagov in ostanke rimske ceste. V srednjem veku je bila Ponikva pomembno fevdalno središče in celo sedež prafare. Njihov grad je v nekaj stoletjih zamenjal veliko lastnikov, po osvoboditvi leta 1946 pa je dokončno izginil. Kot mnoge druge kraje, so Ponikvo ropali Turki, v letih 1644 do 1646 pa je tu razsajala kuga, zaradi katere je umrlo 150 ljudi. Ponkoška pokrajina je razgibana, njene doline in zaobljene hribe pa rada pokriva megla. Ima nekaj kraških značilnosti, ki so presenetljive za te kraje. Znana je Hudičeva jama s kapniki, tu je nekaj uval in požiralnikov v Boletini, znamenita pa je njihova ponikalnica, po kateri je kraj dobil tudi ime. O znamenitih Ponkolanih, Slomšku in Blažu Kocenu, ni kaj povedati, ker sta nam vsem dobro poznana. Znano pa je tudi, da je Ponikva dala kar nekaj uspešnih šentjurskih županov. Asfaltno povezavo s Šentjurjem je Ponikva dobila leta 1974, s Šentvidom pa tri leta kasneje. Leta 1984 so asfaltirali cesto do Lipoglava, ki jih povezuje z Dravinjsko dolino. Letos so asfaltirali 33 km krajevnih cest, zgradili so dva sistema kanalizacij, lani je bila zgrajena rastlinska čistilna naprava. Še vedno pa imajo 50 km zelo prometnih makadamskih krajevnih cest, katerih vzdrževanje jim predstavlja precejšnje breme. Letos so skozi Ponikvo razširili in obnovili cesto ter napravili pločnik. Težave imajo tudi s telefonijo. Telefonska centrala ima le 200 številk, ki so sicer Hlllllll fijiil porazdeljene po vsej KS, kar pa seveda ni | dovolj. Upajo, da bodo vse težave odpravili i i!M| naslednje leto. ■ 11. J 11 j Zadovoljni so s tem, kar so naredili. |S ||j zavedajo pa se, da vse to ne ni bi bilo ji mogoče brez samoprispevka, ki ga imajo že •Mi« vse od leta 1976 in se jim izteka v decembru 1995. Svoj delež prispeva tudi občina in se še ni zgodili, da bi ne dobili denarja, ki je bil načrtovan in njim namenjen. Na Ponikvi o samostojni občini še ne razmišljajo, če pa bo prišlo tako daleč, bodo o njej odločali na referendumu. Zavedajo se te velike odgovornosti, vedo pa tudi, da bodo zmogli vse, če bodo enotni. Mihela Pušnik Šentjurske NOVICE '■ 11:::: Vel ."** Z roko v roki za lepši jutri Med nami živijo ljudje, ki so nekoliko drugačni od nas. V njihovem svetu, Preprostem, ozkem in nezahtevnem, ni Prostora za razmišljanja o gospodarskih Problemih in nemirih med narodi, arnpak ga označuje predvsem želja po tem, da bi nekdo bil z njimi prijazen ln bi jih imel rad. Mnogokrat so označeni kot nenormalni in malo je takih, ki bi zares razumeli njihovo drugačnost. To so osebe z motnjo v usevnem in telesnem razvoju, ki jih največkrat poimenujemo kar duševno Prizadete. Potrebujejo posebno vzgojo, ^e8o, zdravniško oskrbo in še marsikaj, kar pogojuje njihova drugačnost. Spoznanje, da tvoj otrok ni in nikoli ne bo takšen, kot je večina drugih, je starše sprva šokantno, nato pa vedno boleče. Je rana, ki vsake toliko časa SVeze zakrvavi in se nikoli ne zaceli. Za družino to pomeni nenehno prilagajanje 111 odpovedovanje, a že po nekaj letih se pokažejo sadovi, vredni vloženega truda in moči. Kajti tudi prizadeti otroci 'ahko postanejo relativno samostojni, nekateri prej, drugi kasneje, mnogi nikoli. Družine s prizadetimi otroki so drugačne, imajo specifične probleme, ki J'h razumejo le tisti, pri katerih je bila narava enako neusmiljena. Zato se Prizadeti, njihovi starši ali skrbniki, Prijatelji in strokovni delavci povezujemo v društva, ki s svojo dejavnostjo skušajo Spodbujati in pomagati staršem ter duševno prizadetim dati tisto, kar jim Pripada. Na nas močnejših je, da jim damo vsaj delček tistega, za kar jih je življenje prikrajšalo. DRUŠTVO ZA POMOČ duševno prizadetim Šentjur Je bilo ustanovljeno leta 1988 kot sekcija celjskega društva, leto kasneje pa smo Se preoblikovali v samostojno društvo. Manj je danes včlanjenih 70 prizadetih, Sčinoma iz šentjurske, nekaj pa tudi iz farske občine, kjer podobnega društva nimajo. Poleg njih je v društvo vključenih še preko 150 drugih članov. Naše delo je raznoliko. Vsako leto °rganiziramo številna družabna srečanja Za prizadete in njihove starše, otroke °bdarimo ob novem letu, se spomnimo mamic ob materinskem dnevu, organiziramo strokovne ekskurzije in predavanja, enkrat letno vikend - seminar za družine s prizadetimi otroki, obiskujemo prizadete na domu, izdajamo društveno glasilo, s pomočjo Zveze društev za pomoč duševno prizadetim pa omogočamo različne seminarje in letovanja. Med naše dosežke spada organiziranje prevoza duševno prizadetih otrok iz naše in šmarske občine v Zavod za delovno usposabljanje na Dobrni. V ta namen smo od Zveze dobili kombi, ki dvakrat tedensko opravi prevoz, v veselje otrokom in veliko razbremenitev staršev. Lani smo si zadali novo nalogo, najzahtevnejšo do sedaj, in dali pobudo za ustanovitev varstveno - delovnega centra (VDC) v Šentjurju, katerega cilj naj bi bil socialna integracija prizadetih. To pa pomeni, da se prizadeti učijo življenja z drugimi, medčloveških odnosov, pač vsega, kar naj bi prej ali slej pripomoglo k njihovi čim večji, morda celo popolni samostojnosti. VDC bo deloval pod okriljem Centra za socialno delo, kar je zanje težka in odgovorna naloga, vendar trdno verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Po številnih pogovorih nam je končno uspelo dobiti potrebne prostore; žal so ti potrebni temeljite adaptacije, dolngoročno pa le nakazujejo možnost za dobro organizirano varstvo in usposabljanje duševno prizadetih v naši občini. Da se odnos družbe do problematike oseb z motnjo v razvoju razvija v pozitivno smer, je dokazala tudi humanitarna prireditev pod naslovom "Z ROKO V ROKI", ki smo jo izvedli pred dvema letoma. Za organizacijo le - te smo se odločili tudi letos. Prireditev "Z ROKO V ROKI" bo v petek, 19. novembra ob 17 uri v Kulturnem domu Šentjur. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite ter v družbi z nami ter nekaterimi znanimi imeni slovenske es-trade preživite prijeten večer! Nataša Jeršič DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM ŠENTJUR VABI NA DOBRODELNO PRIREDITEV PO NASLOVOM Z ROKO V ROKI ZA LEPŠI JUTRI KI BO V PETEK, 19. 11. 1993 OB 17. URI V KULTURNEM DOMU ŠENTJUR NASTOPAJO: - H AJDI - VINKO ŠIMEK - ANSAMBEL VINKA CVRLETA - ANSAMBEL 7. RAJ - ANSAMBEL KUD DOBJE PRI PLANINI - CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET - MEŠANI OKTET TRTA IZ DOLGE GORE - FOLKLORNA SKUPINA KUD DOBJE - SKUPINA SPECTER SOUND TER DRUGI VSTOPNICE BODO NAPRODAJ NA POŠTI V ŠENTJURJU VABLJENI! Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV [-' ' Kostanjev pirnic v Drarijah Drameljčani se lahko pohvalimo z zelo delovnim Društvom prijateljev mladine. Glavne zasluge ima predsednik društva Siter Stane, ki mu pomaga nekaj učiteljev , vzgojiteljev in drugih pridnih krajanov. Vse delo opravijo ljubiteljsko, če pa bi imeli tudi kaj denarja, bi naredili še mnogo več. Redno pripravljajo tudi družabne prireditve, novoletna praznovanja, pustovanja in kostanjeve piknike. Kostanjev piknik je v Dramljah že tradicionalen. Letošnji je bil v soboto, ld.oktobra. Zamislili so si ga nekoliko drugače kot prejšnja leta. Ker ni več toliko proslav, kjer so nekoč sodelovali vsi otroci, željni nastopanja, so hkrati s piknikom organizirali prireditev Pokaži,kaj znaš. Vsi učenci, ki so to želeli, so se lahko prijavili. Bilo je mnogo pevcev, recitatorjev, igralcev in instrumentalistov. Vse je ocenjevala komisija in dest najboljših bo odšlo na tekmovanje na Kostanjev piknik v Dramljah Ponikvo. Medtem, ko se je v polni avli šole odvijala ta oddaja, pa so že pekli in kuhali jesenske dobrote. Na stojnicah so bile polne sklede kuhanega in pečenega kostanja, bučnic, pečenega krompirja, kokiv in soka. To so se lahko sladkali otroci in odrasli! Vsega je bilo dovolj. Čudovit je bil pogled na šolsko zelenico, kjer so v prelepem sončnem dnevu uživali otroci in njihovi starši. Člani Društva prijateljev mladine pa so bili najbrž najbolj srečni, saj so vedeli, da so našim otrokom zopet pripravili nepozaben dan. Vabijo krajane Dramelj, ki bi se jim želeli pridružiti in pomagati. V imenu otrok in staršev lepa hvala za nesebično delo. L. Božnik bila namenjena učencem in odraslim. Gospa Bertosi je učence seznanila tudi z gozdnim bontonom, s pravilnim nabiranjem gob in varstvom narave. Gobe se ne le koristne, temveč so tudi okras gozdov^ in kar žalostno je pogledati, kakšno razdejanje pustijo za seboj nekateri nabiralci. L. Božnik Martinovi dnevi na Ponikvi V petek, 22. oktobra so na Ponikvi ustanovili Turistično olepševalno društvo. V Kulturnem domu se je kljub hudo slabemu vremenu zbralo več kot 50 domačinov, ki so se odločili, da organizirano pomagajo svojemu kraju. Za predsednika so izbrali gospoda Vlada Podgorška, v ožjem vodstvu d ruš tava pa sta še Marija Vrečko in Blanka Drame. Kot nam je povedal g. Podgoršek, si je društvo poleg okvirnega načelnega programa takoj napravilo tudi akcijski načrt za takojšnje dejavnosti. Tako so nastali "Martinovi dnevi". Ker je sv. Martin farni patron in so v tem mesecu pred nami tradicionalna martinovanja, so sklenili z organizirano akcijo uskladiti vso gostinsko ponudbo z nekaterimi drugimi krajevnimi prireditvami in tako ustvariti zaokroženo celoto družabnih in kulturnih prireditev, ki so jo poimenovali z Martinovimi dnevi. V sredo. 10. oktobra bo imel v Kulturni dvorani predavanje g. Drago Jančič o prezimovanju lončnic, grmovnic in podtaknjenccv, v petek ob 18 uri bodo odprli v Kulturnem domu sadjarsko razstavo s pokušino vin ter ponudbo kmečkih jedi, v zadružnem domu pa bo istočasno razstava gobelinov Fanike Vrečko ter slikarska razstava Špele Kotnik in Alenke in Maksa Kovačiča. Obe razstavi pripravljata domačina Andi Zdolšek in Slava Kovačič. Martinove dneve bodo zaključili gasilci v soboto z veselico v gasilskem domu. Razstava gob v Oranžah Letos so bili naši gozdovi polni gob, zato so učenci 4. razreda drameljske osnovne šole namenili svoj naravoslovni dan gobam. Na pomoč so poklicali znano slovensko mikologinjo gospo Maro Bertosi iz Lovrenca na Pohorju. Rada se je odzvala in vodila njihovo ekskurzijo v gozd s spoznavanjem in nabiranjem gob. Nato je pomagala urediti razstavo, na kateri je bilo kar 116 različnih vrst gob in je Šentjurska NOVICE Z VSEH VETROV _ Dramje so očiščene Tik pred prvimi jesenskimi počitnicami so učenci drameljske osnovne šole skupaj s svojimi učitelji oporavili veliko in hvalevredno delo: z velikimi vrečami v rokah so prečesali vso bližnjo in daljno okolico Dramelj ter pobrali vse smeti in odpadke. Srtjud« Mnobgl so se predstavi na Poniati Šentjursko kinološko društvo, ki ga že dalj časa uspešno vodi Ivan Kumperger, skrbi za popularizacijo svoje dejavnosti. V začetku oktobra, v okviru Praznovanj občinskega praznika, so priredili nastop šolanih psov na Ponikvi in tam ob lepem odzivu Publike poželi izreden uspeh. Uvod v sam nastop so pripravili člani domačega društva z defilejem 30 psov različnih pasem. Ob defileju so bile opisane vse pasme, njih uporabnost, priljudnost in nega. Z nastopom je bilo prikazano celoletno delo kinološkega društva, ki vsako leto prireja tečaje male šole z A in B izpiti. Pokazali so nekaj atraktivnih točk in z njimi poželi obilen aplavz. Vabilu šentjurskega društva so se odzvali tudi mariborski kinologi, ki so za zaključek prikazali nekaj vrhunskih dosežkov na področju športne kinologije. Društvo se jim za sodelovanje iskreno zahvaljuje. Društvo ima na Mestnem trgu pano, v katerem obvešča članstvo o novostih, vajah in prireditvah, pod Botričnico pa svoje vadbišče. Radi tudi svetujejo rejcem psov. Posebej opozarjajo stanovalce v blokih, naj si ne nabavljajo velikih psov, ker ti v bloke nikakor ne sodijo. Ernest Rečnik Nov "spomenik" v športnem parku? Šentjurčani so pogodrnjali, ko je Nogometni klub ogradil svoje igrišče in tako izključil druge naključne uporabnike. Govorice so se nekoliko umirile, ko je postalo očitno, da nogometaši delajo resno. In da potrebujejo garderobe, je bilo tudi razumljivo. Zdaj pa na sredini športnega parka raste precej velika zgradba, ki na slačilnice kaj dosti ne spominja. Pa tudi ne kaže, da bi bila lahko okras našega rekreacijskega centra! Ali je na vidiku nov spomenik "šentjurskemu okusu" 20. stoletja? .mm Nov "spomenik" v Šentjurju PRODAJALNA SONJA ^“ra43 (poleg sodišča) tel.: 063/741-616 ženske bluze "LABOD" že od 2600 SIT dalje mikice že od 790 SIT dalje ženske in otroške spodnjice od 200 SIT dalje moški in ženski puloverji "RAŠICA" od 2990 SIT dalje moške srajce od 1280 SIT dalje otr. bunde od 4300 SIT dalje moške in ženske bunde od 7500 SIT dalje in še vsa oblačila za prosti čas Možnost plačila na več obrokov! O ugodnem nakupu se prepričajte sami! VLJUDNO VABLJENI! lERRAJCBnaJtarikui Avstrijska firma TERRA, ena izmed firm avstrijske STROBLOVE skupine, ki ponujajo kompleten program za zemeljska dela, visoke gradnje, industrijo, komunalni sektor in reciklažo, je 30. septembra odprla v Hotunjah svojo neodvisno firmo Terra JCB d.o.o. V poslovalnici so uskladiščeni novi stroji, pribor in oprema, rezervni in hitro obrabljivi deli. Za vsa servisna dela in popravila imajo na razpolago opremljene servisne avtobuse z dobro izšolanimi mehaniki. Kaj več nam od odgovorne osebe ni uspelo izvedeti, morda res zaradi časovne stiske, morda pa tudi zato, ker Terra JCB d.o.o. na območju, ki ga pokriva naš časopis, ne pričakuje prevelikih poslov. F. Kovač Šentjurske NOVICE ■ Poslovna stran je namenjena vsem, ki želite redno ali občasno seznanjati svoje odjemalce in potrošnike s svojo ponudbo. Naročita za poslovne oglase sprejemamo vsak delovnik od 7. do 10. ure v pisarni šentjurskih novic na Mestnem trgu 5, Šentjur, ali pa po telefonu številka 741 286, izven delovnega časa pa na številki 741 243 (Kovač). Z7® Splošna banka Celje d.d. EKSPOZITURA ŠENTJUR obvešča svoje poslovne partnerje o spremenjeni telefonski številki od 22. 10. 1993 dalje velja nova telefonska številka 741-184 ki nadomseti sedaj veljavno telefonsko številko 741-154 Z7® Splošna banka Celje d.d. eveTkiCHRnfl [Betka Ul. Leona Dobrotlnška 5 (pri Zdravstvenem domu) 63230 Šentjur, Telefon: 063/742-401 Nudimo vam pester izbor lončnic in rezanega cvetja Po naročilu izdelujemo vence, žarne ikebane, pogrebne šopke in ostalo za trenutke žalovanja V naši prodajalni (pri zdravstvenem domu) se boste lahko prepričali o kvalitetni ponudbi in sprejemljivih cenah bujovi+ui itt RIBARNICA 5 Škrapena 399 sit co < Skuše 249 sit < Z Z2 Lil Oslič- file 426 sit O O Lignji 399 sit < Očišene postrvi 660 sit Trubarjeva 17, Šentjur pri Celju (pri industrijski trgovini ALPOS) cn < < z Z2 LU O O * < AVTO ŠKORJANEC PRODAJA REZERVNIH DELOV IN AVTOMOBILOV ŠENTJUR, Telefon/Fax: 063/741-008 TRGOVINA CELJE: Mariborska c. 115; Telefon 063/38-811 V> o deli za popravilo & vzdrževanje □ pločevina, stekla c* gume (nove - rabljene - obnovljene) c* antifriz, motorna olja, a dodatna oprema, akumulatorji d odkup in prodaja vozil, avtovleka UGODNE CENE! PRODAJA NA ČEKE! ŠMARJE PRI JELŠAH Mtfc mjcvonu — TRGOVINA-SERVIS odreda 13 tel: 063/741-704 NOVEMBERSKA SUPER PONUDBA TV GORENJE 51 cm TTX (omejena količina) 38.990,00 SI Videorecorder 35 990,00 Sl Pralni stroj INSDESIT 14 prog. 39.990,00 St' Štedilnik 2 + 2 41.990,00 Sl' Sušilni stroj GORENJE 44.990,00 Sl" Zamrzovalna skrinja 3001 (garancija 2 leti) 49.990,00 Sl' Plinska peč 19.790,00 Sl' Sesalec 1100W 13 990,00 SI' Rezalni stroj za salame, sir..(kovinski) 14.590,00 SI" Rezalni stroj (plastični) 4.699,00 Sl' parni likalnik 2,990,00 SI' likalna deska 2 890,00 Sl jedilni pribor Qd dol6.290,00 SI' 6.490,00 650,00 SI' 6 nožev (garnitura) 2.931,00 Sl" nerjaveč pladenj pozlačena ročaja 8 delni komplet (nerjaveče jeklo, debelo dno, lep videz, termoizolacijski ročaji, možna uporaba v pečici, za vse vrste štedilnikov) pozlačen skleda za vzhajanje testa kotel za žganjekuho 16.990.00 sr 699,00 Sl' 51990.00 SI" 12.330.00 SI' Naš servis pralnih strojev in štedilnikov vam odslej nudi tudi kvalitetno in poceni popravilo ZAMRZOVALNIH SKRINJ IN HLADILNIKOV UGODNE CENE VODOVODNEGA IN ELEKTRO MATERIALA Palčkov proces - pravica ali prevara P Jože Laubič iz Svetelke: Na dan 1. maja, prav dobro se spominjam tega datuma, sta k nam domov spet prišla dva udbovca v civilnih oblekah in se lotila mene. Odvlekla sta me v bližnji gozd jn me strahovito pretepala, vse dokler nisem pristal, da J>ma bom pokazal, kje se uporniki skrivajo. Da bi se nekako rešil, sem ju peljal do praznega skrivališča Koroščevega Mihe. Nazaj grede smo se ustavili pri Vebru v Grabnah in tam sta udbovca popila vsaj tri litre šmarnice, Preden smo šli naprej. V hosti pri Kukoviču sta se me sPet lotila s pestmi in mi grozila s smrtjo. Obljubiti sem jima moral, da bom z njima sodeloval in dala sta mi tri dni časa, da vse pripravim za izdajstvo brata. 3. maja ^50, po preteku danega roka, sem odšel v hosto in postal član Palčkove skupine. V skupini so poleg brata Martina in Palčka, ki je bil glavni in nas je tudi politično obdeloval, bili še "raubšic" ^iha Korošec ter Franc Verbič, ki je imel na vesti nekaj črnih zakolov. Imeli smo več točk, kjer smo bili dobrodošli, večkrat smo se dobivali pri Kožuhu in Preložniku ter z užitkom igrali svojo vlogo pravičnih upornikov. Večji del Pa smo hodili okrog vsak zase in le enkrat smo šli skupaj v akcijo. Napadli smo Ano Cerjak, zagrizeno komunistko, s* nabrali pri njej nekaj živil in perila, ter si dali duška ln ji povedali nekaj gorkih na račun partije in države. O kakih večjih političnih ali nasilnih akcijah ni bilo govora, f-e čakali smo na zvezo za beg preko meje, ki nam jo je obljubljal Palček. 12. maja popoldne sva z bratom čakala na običajnem mestu na Bovšah na dogovorjeno zvezo s Palčkom. Namesto Palčka sva dočakala četo knojevcev, ki so naju lesno obkolili. Odločitev je bila trenutna in nagonska: z brzostrelkama sva vžgala v eno emer in se skušala prebiti 'z obroča. Brata je pokosil eden izmed prvih nasprotnih rafalov, videl sem ga še, ko je ves prestreljen omahnil, Sam pa sem se uspel prebiti. Tekel sem in tekel ter na večer bos, raztrgan in ves krvav pribežal do Spolenaka na Proseniškem, za katerega sem vedel, da je na naši strani. Pri njem sem dobil zatočišče na seniku ter hrano m vodo. Obvezal sem si prestreljeno roko, si iz prsi skopal tri krogle, ter si v enem tednu nekako uspel zalizati svoje rane. Bilo je nevarno, tudi za Spolenaka, zato sem moral naprej. Zatekel sem se k Medvedovim v Celje, kjer sem se donedavna učil za čevljarja. Tu so me že po treh dneh prijeli miličniki in mojega "križarjenja" je bilo konec. Sledili so težki dnevi navzkrižnih zasliševanj in pretepanj v Starem piskru. Tu se je poleg mene znašla skoraj vsa uaša skupina, pa še prenekateri drugi, ki pa jih tudi sam največkrat nisem poznal in niti nisem vedel, v kaki povezavi so z nami. Seveda sem slej ko prej moral vse priznati. Ge se česa nisem mogel "spomniti", so me soočili s Prikladnim sostorilcem in kmalu ni bilo nič več takega, kar bi lahko ostalo skrito. Še najčešče je bil najneugodnejša obremenilna priča ravno Palček, ki je povsem popustil in je očitno v preiskavi polno sodeloval. Na sodni obravnavi v Narodnem domu sem bil med prvoobtoženimi in sem bil vklenjen skupaj s Palčkom. Tožilec je zame zahteval smrtno kazen, sodišče pa mi je za dokazano sodelovanje pri napadu na A. Cerjak, kjer smo vzeli 10 kg masti, 2 litra olja, nekaj perila in njeno partijsko izkaznico ter, kot navaja obtožnica, sramotili partijo in ljudsko oblast, dosodilo 12 let zapora. Iz obrazložitve sodbe je tudi očitno, da mi je sodišče bolj kot moja inkriminirana dejanja zamerilo to, da me je pri tem vodila, kljub moji mladosti, mržnja do ljudske oblasti in njenih organov - kar je navsezadnje bilo tudi res. O svojih zaporniških letih ne bom izgubljal preveč besed; prehodil sem pač enak križev pot kot vsi moji sotrpini. Moralno zlomljenega in fizično uničenega so me kako leto "prevzgajali" v celjskem zaporu, me nenehno preiskušali in me silili vohuniti za drugimi zaporniki. Ko sem postal tu nekoristen, sem 4 leta gradil aerodrom v Kočevski Reki in se po dobrih šestih letih znašel na prostosti oziroma v JLA, kjer sem še nadaljna tri leta utijeval svojo vero v socializem. Po desetih letih preganjanj sem pristal v rodnih Dramljah. Toda tudi tu še vedno nisem našel svojega miru; udba me je nenehno zasledovala, me silila k sodelovanju, me izsiljevala in podobno. Šele čez dolga leta sem se jih popolnoma znebil in zaživel normalno življenje. Ko danes iz zgodovinske razdalje zrem na svojo prehojeno trnovo pot, mi je marsikaj bolj jasno, takrat, ko se je vse skupaj v resnici dogajalo, pa ni bilo za pameten razmislek nikoli dovolj časa. Vse je nekako teklo samo od sebe, vsa dejanja so bila vedno izsiljena in nikoli nisem imel pravih možnosti za drugačne odločitve. Ta usodnost je bila brez dvoma pogojena z mržnjo do takratnih oblasti in z mučnim občutkom popolne nemoči. Obvezne oddaje, preganjanja kmetov, vere, ter šopirjenje štirih ali petih drameljskih članov partije, ki so s silo izvajali osovraženo "ljudsko oblast", pri tem pa pridno skrbeli za svoje interese in znali zapostavljati druge, me kam drugam kot v naročje prefriganega Palčka res ni moglo pripeljati. Šele mnogo kasneje mi je postalo jasno, da sem bil nemočno kolesce v grdi zgodovinski mašineriji, ki je zmlela velik del moje generacije. Govoriti leta 1950 o križarskem prevratu, potem, ko je križarsko gibanje bilo že zdavnaj uničeno, je bilo seveda očitno zavajanje. Za kaj takega takrat resnično ni bilo prav nobenih pogojev več! V naši skupini, ki se je za križarje vsekakor imela, smo bili sami 18 do 20 let stari uporniki - z izjemo Palčka, katerega zgodba je drugačna -, ki smo se znašli na drugi strani zakona iz povsem prozaičnih razlogov. (nadaljevanje prihodnjič) Franc Kovač Šentjurske NOVICE VAŠA STRAN IBh Pred 80 leti; Slovenec, 13. 9. 1913 Bralec N. S. nam je predlagal, da bi v vsaki številki morda objavili tudi kak časopisni članek iz preteklosti, hkrati pa nam je en takšen članek tudi poslal in tega danes objavljamo. Ideja nam je všeč ter bralca N. S. vabimo k sodelovanju. Želimo le, da sc članki iz nekdanjih časopisov nanašajo na naše šentjursko območje. Urednik Bliža se čas trgatve, torej čas, da malo premislimo, kako bode z vinsko kupčijo letos. Jasno je, da moramo pri večji množini pridelka na Kranjskem kaj dobro preračunati, da ga po ugodni ceni prodati zmoremo. Na leto povprečno pridelamo pri nas 400 000 hi vina. Vsega ne smemo požreti doma, čim več ga moramo izvoziti. Izvoz našega vina, zlasti vipavskega, vsako leto narašča, čeprav so bila zadnja leta za tako kupčijo neugodna. Tekom zadnjega leta smo dobili iz Češkega in Moravskega zopet več vprašanj od strani vinskih trgovcev zaradi nakupa mošta in vina na Kranjskem. To je dokaz, da se ta naša vina v teh krajih kupcem dopadejo. V te kraje se izvaža v prvi vrsti belo vino. Bela vina morajo biti lepa, svetlo rumena, čista nepokvarjena, vinskega okusa, ne prekisla, ne trpka. Vinogradniki, zavedajte se, da svet danes na vseh področjih silno hitro napreduje, napreduje tudi vinogradništvo. Mi moramo v korak z njimi. Otresite se starih in nespametnih metod v kletarstvu, ker tega noben napreden vinogradnik ne obrajta več. Sporočilo za javnost Na občinski odbor LDS se je obrnilo precej občank in občanov, predvsem tistimi z nižjimi plačami, ki so po odločbi državnega organa morali doplačati do-hodnino. Vse primere smo skrbno preučili in ugotovili, da so izračuni v skladu z zakonodajo. Do razlik je v teh primerih prišlo zaradi napačnega odvajanja akontacije dohodnine na izplačani osebni dohodek. V praksi se dogaja, da slabše plačani delavci prejmejo zelo nizke plače in nekateri izplačevalci zaradi ohranjanja miru pred svojimi delavci med letom odvajajo nižjo dohodnino, kot je predpisana. Tako umetno dvigujejo plače, delavci pa morajo potem na koncu leta doplačati razliko. V teh primerih gre za nerealno višino mesečne plače in se zastavlja vprašanje, ali ni to neke vrste prevara zaposlenih? Zato opozarjamo na omenjeno zvijačo in vsem priporočamo, da zahtevate predpisan izračun in plačilo dohodnine od svoje mesečne plače, kar je tudi po zakonu obveza izplačevalcev. Občanke in občane obveščamo, da imamo v občinski LDS skupino, ki se ukvarja z zaščito pred različnimi nepravilnostmi in samoorganizacijo. Z vso resnostjo bomo preučili sleherni problem in tudi pomagali, če bo to mogoče. Naš naslov:Občinski odbor LDS, Šentjur, Mestni trg 5, telefon 741 169. Občinski odbor LDS Novo v Šentjurju: Trgovina "TERMIK" C. Kozjanskega odreda 86, tel.: 741-329 ELEKTROINŠTALACIJE Razboršek Danilo, Ul. Franja Malgaja 41, Šentjur, tel.: 063/741-573 Nudi vsa . _ *ektroinštalacijsk^ dela na 'n PotehniprostoriM ei^,rotehntera popravf» na strojih. UGODNE CENE! Šentjurske NOVICE OBVESTILA Šolski zvonec ne zvoni več! Na Osnovni šoli Franja .gaja od 24. junija 1993 olski zvonec ne zvoni več. čitelji in učenci sc ravnamo c P° svojih urah. Povpašali smo nekaj učenčev, učiteljev in mimoidočih, kaj mislijo o ukinitvi šolskega zvonca. Večini učencev ln. učiteljem je novost všeč, Mimoidočim pa ne. Mateja Ulaga, učiteljica Matematike in tehnike: kinitev šolskega zvonca se mi ZC| supcr zadeva. Učenci kljub emu> da jih zvonec ne pre-8 ko so vsi učenci ob Zv°nenju prihrumeli iz razre- dov. Upam, da zvonec ne bo več potreben. Nika Mihevc, učiteljica 2. razreda: To je tisto, kar sem si želela, odkar imam integrirani pouk. Pouk teče sproščeno, zvonec nas ne prekinja in dolžina ure ni več vedno 45 minut. O zvoncu smo napravili kratek intervju z ravnateljem. G. ravnatelj, zakaj ste se odločili za ukinitev zvonca? S tem vprašanjem sem se ukvarjal precej časa. Na eni strani je šolski zvonec simbol šole, na drugi pa moteči faktor. Smo velika šola, s kabinetnimi učilnicami in precejšnjo prostorsko stisko. Učenci se vsako uro selijo v drug razred, in da jih ne bi prehitel zvonec, hrupno tekajo po hodnikih. Sedaj tudi sami opažajo, da je v petih minutah odmora dovolj časa, da selitev opravijo v normalnem tempu. Z odpravo zvonca sem hotel ustvariti prijetnejše vzdušje med odmori, brez pretiranih posegov od zunaj. Ali so učenci bolj sproščeni ? To, kar opažam med odmori, kaže,da je sprememba izpolnila moja pričakovanja. Ali učenci bolj zamujajo? Nekaj se spreminja. Učenci so prej čakali na dražljaj od zunaj, zdaj pa se mora kontrolirati vsak sam. Ali zamujajo? Odvisno od učitelja. Kaj pa učitelji? Obe vprašanji sta povezani. Lahko rečem le, da sem z delovno disciplino učiteljev in učencev zadovoljen. Ali učitelji zadržujejo učence npr. med odmorom? Mislim, da ne gre za jemanje odmora učencem, je pa včasih potrebna določena toleranca, da se ura smiselno in pedagoško zaključi. Gospod ravnatelj, hvala za pogovor. Učenci sedmih razredov - dodatni pouk iz slovenskega jezika Spoštovani! Pišem vam, ker sem v zadnji številki opazila članek * ttiznik 93". Upam, da bo takih člankov še več, saj menim, ,a lahko edino taki sestavki zdramijo Šcntjurčane in ' Cr>tjursko vlado, da se začno ukvarjati s koristnimi stvarmi. Tudi nas mlade jezi, da nimamo v Šentjurju kinopredstav n moramo v kino v Celje ali pa si izposojevati filme v 'deotekah. Če pa filmska predstava v Šentjurju že je, J? Ze*o slabo obiskana, ker je prepozno napovedana. Poleg umov se ne bi branili tudi koncertov, takega npr. kot je . koncert Don Mcntoni benda. Tudi gledališke predstave 1 ne bile odveč! Lepo pa bi bilo, če bi v Šentjurju imeli 'taksen disko. Posebno me jezi, ko ljudje trgajo plakate in sk°dujcjo tudi sami sebi! Zdaj pa me zanima še, zakaj ne bi naša občina °rganizirala čiščenje Voglajne ali čiščenje Šentjurja na sPlošno? Lahko bi poskusili tudi kam stlačiti kakšen park ln klopce. Vsaj klopce! Za čistejši zrak bi lahko posadili tudi kakšno drevo, ne pa da jih podiramo. In kaj menite o klubu šentjurskih občanov, ki bi skrbel Za svoje mesto in bi bil njegov moto: kadar se spravljajo vkup bedaki, se morajo tudi pametni, sicer bodo padli drug Za drugim. Katarina Koželj, Šentjur Spoštovana Katarina! Veseli me, da so vas Šentjurske novice spodbudile k razmišljanju in pisanju o problemih našega skupnega Z|yljenja v domačem kraju. V pismu ste načeli kar več tem, ki bi jih bilo potrebno Nasloviti na več naslovov, pa še potem bi bilo vprašljivo, Ce hi pristojni reagirali; Šentjurčani in šentjurske oblasti se namreč bolj nerade odzivajo na pobude svojih občanov. lv*orda pa je ravno javno pismo najprimernejša oblika Prebujanja odgovornih! Bomo videli. Urednik Veterinarska dežurstva: Od 12. - 18. nov.: F. Zapušek ( 741 935) Od 19. - 25. nov.: J. Pangerl ( 743 128) Od 26.nov. - 2. dec.: G.Bezenšek (741 264) Od 3. - 9. dec.: J.Horvat ( 27 695) Od 9. - 15. dec.: M. Orešček (741 660) Dr. Manca Košir v Šentjurju Ljudska univerza Šentjur in Očinska knjižnica vabita na razgovor z dr. Manco Košir na temo " Moški -ženska", ki bo v petek, dne 12. novembra ob 17. uri v skupščinski dvorani. Izobraževalni programi Ljudske univerze Ljudska univerza bo v jesenskem času organizirala: - začetni tečaj nemškega jezika; - začetni tečaj angleškega jezika; - začetni tečaj italjanskega jezika. Ob zadostnem številu prijavljenih bodo s tečaji pričeli že v drugi polovici novembra. Prijavite se lahko pismeno, ali pa po telefonu na številko 741 002. V mesecu novembru bo Ljudska univerza v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije pričela izvajati projekt izobraževanja odraslih pod naslovom " Študijski krožki". Z veseljem vabijo k sodelovanju! Obvestila matične službe Poročili so sc: Jurij Bobik iz Pristave in Renata Gorenak iz Cerovca, Frančišek Debelak iz Trnovca in Ivica Mastnak iz Zaloga, Umrli so: Doroteja Gaber (90) iz Slovenskih Konjic, Jožef Bobek (84) iz Brda, Danica Gobec (42) iz Grobelnega, Ana Kruleč (69) iz Proseniškega, Alojz Vodeb (87) iz Črnolice, Magdalena Žgur (35) z Razborja. Pomembnejše nove fonske številke tele- Policija - 743 152 Občina - 743 215 Zdravstveni dom: 743 115, 743 375 Veterinarska postaja: 743 128 Ljubljanska banka, Šentjur: 743 184 eksp. Kotiček za zdravje O prehladu in gripi PREHLAD je najpogostejša virusna bolezen zgornjih dihal, za katero so značilne pekoče bolečine v žrelu, voden izcedek iz nosu, suh kašelj, pri manjših otrocih pa je lahko nekoliko povišana temperatura. Potek bolezni je blag in mine običajno brez zdravljenja. Najpogostejši povzročitelji prehlada so virusi parainfluence, rinovirusi, nekateri enterovirusi in mnogi drugi. Rezervoar virusov so navadno otroci, največkrat šolarji, ki prenesejo virus v družino in družinski člani zbolevajo v 2 do 5 dnevnih presledkih. Virus se prenaša z neposrednim in posrednim stikom izločkov zgornjih dihal na sluznice ali na predmete- torej z rokami, zato je najuspešnejša preventiva prekinitev prenosa virusa na druge osebe ali pred-mete-redno umivanje rok! Za prehlad ni uspešnega zdravila in tudi ne cepiva, ki bi lahko zajelo tako številne viruse, zato je poleg omenjenih preventivnih ukrepov pomemben čimbolj zdrav način življenjua s krepitvijo odpornosti organizma.Če pa zbolimo, je pomemben počitek, dovolj tekočine, morda za krajši čas kapljice za nos, antibiotikov ne potrebujemo. Nove študije obetajo, da bo v preventivne namene učinkovita raztopina s protivirusnimi substancami, v kateri bodo namakali roke bolniki in tisti, ki bodo v stiku z bolnikom. GRIPA (influenza epidemica ) je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi influence A in B,in začne nenadoma z visoko temperaturo, utrujenostjo, glavobolom, bolečinami v mišicah, njena značilnost pa je še, da nastopa v epidemijah. Epidemije gripe se pojavljajo skoraj vedno pozimi in takrat zboli običajno lo - 2o% ljudi, v določenih starostnih skupinah pa celo 4o - 5o% ljudi. Dolgo časa so mislili, da kroži v času epidemij samo en podtip virusa influence, kasneje pa so dokazali, da povzročata epidemijo dva različna soja virusa influence A in B. Virus gripe se prenaša vglavnem s kužnimi kapljicami, ki jih bolniki razširjajo v okolico s kašljanjem in kihanjem, posamezni bolnik pa lahko okuži veliko zdravih ljudi. Bolezen začne po 1 - 3 dnevni inkubaciji, visoka temperatura traja 3 - 4, redkeje do 7 dni, poleg naštetih simptonov so značilni še mrzlica, pekoče bolečine v grlu, povečane vratne bezgavke, hripavost, kašelj s spremljajočimi bolečinami za prsnico. Priporočamo počitek v postelji, veliko tekočine, za znižanje temperature in zmanjšanje bolečin v mišicah pa Panadon oz. Aspirin pri odraslih. Po tednu dni bolezen običajno izzveni sama po sebi, pri nekaterih ogroženih skupinah in starejših kroničnih bolnikih pa lahko povzroči resnejše zaplete, zato je najboljše sredstvo za preprečitev influence imunizacija - cepljenje. Svetovna zdravstvena organizacija ima po svetu številne laboratorije, ki spremljajo gibanje virusa in njegove antigenske spremembe in vsako leto pripravijo novo in učinkovito cepivo, ki pri 65 - 92 % cepljenih povzroča 3-6 mesečno imunost. Običajno cepimo konec oktobra in novembra. Cepljenje priporočamo ogroženim skupinam ( zdr. delavci, učitelji, vzgojitelji, del. v prometu..), srčnim bolnikom, bolnikom s kroničnimi pljučnimi boleznimi, TBC, bronhialno astmo, bolnikom s kroničnimi ledvičnimi in presnovnimi boleznimi ter otrokom, ki so v prejšnjih letih pogostokrat prebolevali prehladna obolenja. Dr. Draga Kovač - Škoberne Sedanji svet Nas poštenost zapustila, in odkritosrčnost spi; je pobožnost v kot se skrila, za pravico pota ni. Zdaj ljubezen omaguje, dobrotljivost v ječi je, pravo vero zlo vgašuje, čednost pa za kruhom gre. Zdaj resnica pokopana, in zaupanje nori; Sramežljivost je zaspana in na steni vest visi. Časi se spreminjajo - ali pa tudi ne! Pesmico je pred kakimi 150 leti napisal škof Slomšek. KNJIGARNA IN PAPIRNICA Dušana Kvedra 42 063 741 894 Šentjur PRODAJNI CENTER Ul sklad. Ipavcev 17 063 741-381 Šentjur NUDIMO: - vse vrste knjig - pisarniški material - obrazce - šolske potrebščine - igrače PONUDBA MESECA: - izjemno pestra izbira stenskih koledarjev za leto 1994 - poslivnik, dnevniki, planerji - namizni koledarji - kuliji in vžigalniki s tiskom od dalje 300 SIT od dalje 335 SIT od dalje 443 SIT 24.60 SIT SIT, 23 Možna dobava blaga na odprto dobavnico (plačilo 45 dni) Šentjurska NOVICE ŠPORT iim O šolskem športu Šolska športna dejavnost je v veliki rcieri odvisna od pogojev v katerih delamo, in mnogi ne razumejo prostorske stiske, ki nas pri delu omejuje. Šolska telovadnica ima 450 m2 delovnega prostora. Strokovnjaki Pravijo, da je 20 kvadratnih metrov Za učenca optimum, z 10 m2 pa se da shajati še za silo. V šentjurski šoli sc je v šolskem letu 1992/93 v 6 toesecih, ko se športna vzgoja izvaja v telovadnici, v 80 % ur zvrstilo v telovadnici vsako uro 80 do 90 učencev. To pomeni, da je imel vsak Sentjurski učenec le 5,3 m2 delovnega Prostora v telovadnici. Komentar in razlaga k temu najbrž nista potrebna! Zaradi takega stanja prihaja do različnih težav: zmanjša se kvaliteta P°uka, zmanjša se varnost, onesnaženost zraka se poveča, hrup Jev izredno močan, primanjkuje nam učnih pripomočkov, ni dovolj garderob. Razmere so nemogoče tako Za učence kot za učitelje. Vsi komaj čakamo na poletje in jesen, ko gremo ven. Do sedaj smo imeli na razpolago dve asfaltni igrišči, eno travnato ter atletsko stezo. Težave se prično že pri prehodu preko ceste, na igriščih je pa spet gneča. Zdaj pa bomo menda izgubili še travnato igrišče, saj naj bi otroci preveč uničili te lepe travnate površine, v katere je bilo brez dvoma vloženega veliko truda. Le kam naj gremo z učenci!? Rešitev je le ena: NOVA ŠOLA! Upajmo, da bo do izgradnje te le kmalu prišlo. Vse drugo so le zasilne rešitve, ki nas ne morejo zadovoljiti. Namen tega razmišljanja in tudi članka v 6. številki Šentjurskih novic je, da bi še kdo drug o teh problemih razmišljal in predvsem tudi kaj storil. Športna kultura naroda se kaže v ljudeh in državi! Vlado Artnak MOJCA STROPNIK -zmagovalka na krosu DELA V Slovenski Bistrici je bilo v soboto, lč.oktobra državno prvenstvo slovenskih občin v krosu za pokale časopisa Delo. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa občine Šentjur v starostnih kategorijah do osmega razreda. Zastopali so jo trije prvo plasirani učenci z občinskega krosa. Naj večji uspeh je dosegla ekipa deklic - letnik 1981 (Mojca Stropnik in Petra Pungaršek), ki je zasedla drugo mesto. Mojca Stropnik pa je postala posamična zmagovalka v tej kategoriji. Šentjurski osnovnošolci -šesti v državi V Brežicah je bilo v četrtek, 28.oktobra posamično in ekipno prvenstvo v uličnem teku za osnovne in srednje šole. Mojca Stropnik je med posameznicami osvojila tretje mesto, ekipa OŠ Šentjur v sestavi Minca Zupanc, Aljaž Roženičnik, Mojca Stropnik, Tomaž Pevec, Sabina Škomik, Alja Belak in Jure Bračun pa je bila šesta. V ekipi Gimnazije iz Celja sta uspešno tekmovala tudi dva Šentjurčana: Tone Ojsteršek je bil prvi, Eva Kovač pa druga. Vlado Artnak Šahisti v I. ligi Šahisti ŠD Lipa so uspeli doseči cilj, ki je izgledal zelo težko dosegljiv: Postali so prvaki II. slovenske šahovske lige - vzhod in se uvrstili v I. slovensko šahovsko ligo. V konkurenci 16 moštev so v petih kolih po švicarskem sistemu zbrali 9 °d 10 možnih t. i. match točk. Premagali so Slovenske Konjice s 3,5 : 2,5, Malečnik s 4 : 2, Branik -Maribor s 4 : 2, Gornjo Radgono s 3,5 : 2,5, z drugo uvrščeno ekipo Fužinarja iz Raven pa so igrali izenačeno 3 : 3. Za kako velik uspeh gre, pove podatek, da so v II. ligi igrala tudi moštva iz Trbovelj, Velenja, Slovenske Bistrice, Sevnice itd. Za šentjursko ekipo so igrali Sebastjan Jazbinšek, Zvone Streicher, Franc Gazvoda, Albin Potočnik, Zvone Leskovšek - rezerva, Vera Jazbinšek in mladinec Damjan Biščan. Na hitropoteznem turnirju v Wolfsburgu v Avstriji so bili člani v II. skupini tretji, Jazbinšek in Biščan pa sta si v mladinski konkurenci delila tretje mesto. Za člansko ekipo so igrali: Diacci, Gazvoda, Potočnik in Leskovšek. Na ponovljenem odprtem regijskem turnirju ob občinskem prazniku in v počastitev 90 - letnice "Rogačana", je nastopilo 30 tekmovalcev. Zmagal je Goršek iz Velenja pred mojstrom Črepanom, ki igra za Maribor in Vombekom iz Žalca. Domači šahisti tokrat niso bili uspešni: uvrstili so se od 10. mesta dalje. Na oktobrskem mesečnem klubskem turnirju je med 10 igralci zmagal Jazbinšek (7 točk) pred Gazvodo (6,5 točk). Franc Gazvoda Kaj je s šentjursko košarko? Drugi zaporedni poraz, tokrat proti ekipi BP iz Ljubljane, je vnesel precej panike v šentjurske vrste. Sicer položaj na lestvici še ni dramatičen, toda odnosi v ekipi so zaostreni. Trener ni slab, na treningih se dobro dela, menda tudi denar zaenkrat še ni problem, žal pa so odnosi med igralci na nizki ravni. Kjer se igralci med sabo ne vzpodbujajo, ampak se zmerjajo in kričijo drug na drugega, mora priti do problemov. Trener in vodstvo so obsedeni z besedami zmaga, zmagati, zmagovanje, ne znajo, ali ne morejo pa ustvariti kolegialnih odnosov v ekipi. Igralca, ki sta tehnično najboljša in sta nosilca igre, ekipi moralno najbolj škodujeta. Baje zanju sploh ni zamenjave. Trener ima res veliko dobrih vrlin, žal pa pred svojimi igralci izgublja avtoriteto. To, da si že skoraj menjave ne upa več narediti, pomeni, da je prepričan v sposobnosti prve petorke, čeprav vedno pravi, da ima deset enakovrednih igralcev, ali da je pod prevelikim pritiskom drugih faktorjev. Šušlja se tudi, da nezadovoljnimladi igralci razmišljajo o tem, da bi zapustili ekipo. Kdo ve, kaj se iz vsega tega lahko izcimi? Šentjurska NOGOMET NOVICE B. Jurjec: Sodimo v vrh 3. slovenske NK Šentjur drugo leto nastopa v MNZ Celje. Že lani je za las zgrešil play off, ko je v odločilni tekmi izgubil z Brežicami. Letos pa je vse bliže napredovanju v 3. slovensko ligo, saj prepričljivo vodi po jesenskem delu prvenstva. Če bodo Sentjurčani prvi tudi ob koncu sezone, se bodo še z dvema ekipama iz mariborske in mursko soboške regije borili za prvi dve mesti, ki vodita v 3. ligo. Velike zasluge za dosedanje uspehe ima prav gotovo trener moštva Rado Jurjec. Ja, nekaj zagotovo. Rekel bi, da je za tretjino uspeha zaslužna uprava, ostali dve tretjini pa prispevajo igralci in trener. Če v ekipi vlada dobro vzdušje, prijateljski odnosi in se igralci borijo drug za drugega, pomeni to pol uspeha. Kot trener ste začeli pri Slovanu, vodili ste še ekipi Kozjega in pa Steklarja iz Rogaške Slat-ine.Kako to, da ste pristali v Šentjurju? Nazadnje sem sedem let treniral Steklarja, a so me zaradi neuspehov "nagnali". Odločil sem se, da preneham s trenerskim delom. Dolgo časa so me Romih, Jelen in Štiglic prepričevali, da bi vodil NK Šentjur in nazadnje sem le popustil. Tega dejanja ne obžalujem, saj sem izredno zadovoljen z organizacijo kluba. Na vseh ravneh se dela na nivoju 2. lige. Gotovo obstajajo razlike pri delu s prvoligaško ekipo in ekipo MNZ? Seveda so razlike. S prvoligaško ekipo je lažje delati, saj tam igrajo rofesionalni in šolani igralci. V entjurju pa sem sprva imel le 5 od 36 igralcev, ki so že igrali veliki nogomet. Letos je drugače: imam igralce, ki so igrali v raznih slovenskih ligah. Vsi imajo sklenjene pogodbe, dobivajo premije - nadomestila v prehrani, igralci, pripeljani od zunaj, pa imajo sklenjene individualne pogodbe. Korenu je sponzor Grdina, Bevcu Romih in tako vse lepo klapa. Sicer imam na razpolago 18 enakovrednih igralcev, zato nimam večjih problemov, če se mi kdo poškoduje ali zboli. Kakšen je pravzaprav stil igre vaše ekipe? Naša igra temelji na kolektivnosti. Vse karte stavimo na napad, delno zato, ker smo fizično in tehnično bolje pripravljeni od nasprotnikov, delno pa zaradi naših neizkušenih vratarjev. Še najbolj sem zaupal "košarkašu" Grajžlu, a je ta po poškodbi precej padel v formi. Kdo so vaši ključni igralci? Težko bi rekel, vsi so pomembni. Veliko zavisi od Bevca, Radiča in Korena, saj so le-ti najbolj izkušeni. Zelo pa sem zadovoljen tudi z mladima Plošnikom in Vareškom. V ekipi igra precej "nc-domačinov". Ali domačih igralcev ni ali pa so preslabi? Klub, ki ima tekmovalne ambicije, mora začeti s tujimi igralci in graditi na mladih. Računam, da bomo vsako leto od mladih potegnili najmanj dva igralca. Zdi se mi, da ekipa v tej sestavi igralcev sodi više, kot pa v MNZ Celje. Kakšna je po vašem mnenju realna vrednost ekipe? Prav gotovo sodimo više, kot pa smo. Bržkone bi lahko bili v vrhu 3. lige. Če so igralni pogoji optimalni, se lahko enakovredno kosamo tudi z drugoligaškimi ekipami. Na prijateljskih tekmah smo igrali neodločeno z drugoligašema Orio Rudarjem in Dravinjo, s 4 : 1 pa smo v Žalcu premagali vodilno moštvo 3. lige Hmezad Žalec. Pred tremi tedni sem si ogledal tekmo Šentjur : Unior. Ogorčen sem bil nad provokativno igro naše ekipe in splošnega pretepa, ki je sledil. Kako vi ukrepate pri takšnih in podobnih izgredih vaših igralcev? Takšna ravnanja strogo obsojam. Tokrat sem vsem pogledal skozi prste, vendar sem jim pojasnil, da tisti, ki bo povzročal incidente, za NK Šentjur lige ne bo igral. Nogometna občinska zveza pa je kaznovala Grajžla s prepovedjo igranja za šest tednov. Gregor Kovač NK ŠENTJUR JE JESENSKI PRVAK Nogometaši Šentjurja so tudi po zadnjem jesenskem kolu ostali neporaženi. Tokrat so na domačem terenu premagali KIV Vransko s 5 : L Po osmih kolih imajo 15 točk od možnih 16-ih in 3 točke prednosti pred drugouvrščenim Uniorjem. Sledijo Ljubno, Usnjar, Kovinar, KIV Vransko, Tim Laško in Elkroj. [Men ji L AcNaPRUDNIK d.o.o. ■eivii-lrtanj« Drago Naprudnlk Vrbno 2. 63230 Šentjur, tel.: 063 741-1“5 Strkovno in po ugodnih cenah nudimo: - sevisiranje vozil RENAULT - manjša popravila ostalih vozil Na zalogi imamo olja CASTROL, ELE in A RAL. UGODNOt ANTIFRIZ DO -35 C SAMO 150SIT/L Šentjurska NOVICE POSLOVNA STRAN f Šentjurske NOVICE" MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES m ig | ■ ; : Rogačan Prisopihal je v Šentjur ob svoji Jevtdesetletnici v soboto, 9. oktobra, ravno zadnji hip, da je še ujel za rep tritedensko šentjursko praznovanje občinskega praznika. Seveda, kot se za našo železnico spodobi, z zamudo, pa čeprav je vozil po pravilih rajnke Avstroogarske. Le pravila o -asu zapiranja zapornic pred prihodom /laka, umeijenega po hitrosti prehoda /olovske vprege preko proge, /eljavnega v času presvetlega cesarja Franca Jožefa, se ni kazalo držati, saj )i bilo hudo nevarno šele tik pred sopihajočo pošastjo spustiti zapornice. Za naše nore čase je potreben vsaj trikratni volovski faktor! Da si ljudje ared zapornicami umirijo živčke. In :ega si je Rogačan le privoščil! Na postaji se je trlo šentjurske mestne gospode, ki je z malo podcen-ujočimi oh in ah pozdravila slavljenca. Ta se pa kljub častitljivim letom ni pustil zapostavljati - v Šentjur se je aripeljal z vsaksanjo hitrostjo, vzorno .irejen in le dim iz lokomotive, akrašena številka 90 na kotlu ter nnožica natovorjenih vladajočih gospodov, ki se sicer vozijo le v luksuznih službenih limuzinah, so izdajali, da z ajim nekaj ni v redu. Dokončno pa so ga kmalu nato za mikrofonom 'azkrinkali župan ter drugi govorci. Vse priznanje Rogačanu, tiho in aohlevno je poslušal vse njemu in judstvu namenjene neumnosti! Le ko g.Handžel, državni sekretar za rromet, obljubil Šentjurčanom, ne ve ;e ali premišljeno ali iz hudobije, da ih bo prav Rogačan popeljal v tretje tisočletje in med razvite, je v lokomo-:ivi nekaj zapihalo in zaškrtalo. Se je 3a kmalu nato povsem umirila in spokojno zakinkala, ko so cicibani in lolpenzionisti iz okoliških vasi, menda / zahvalo bogovom za dobro letino, zaplesali svoje tradicionalne obredne ilese in vesoljnemu svetu pokazali, kaj e kultura in kako se Šentjurčani rustijo zabavati. Za vsako slavje je vedno nekdo criv, pardon zaslužen in mu je treba Jati priznanje. Ta obred je bil opravljen tudi pred obličjem Rogačana. Priznanja so bila simbolične rdeče barve in prvi ga je dobil gospod državni sekretar, ki sicer prihaja iz "črnega" ministrstva in je z rdečo barvo povezan le preko gospoda Drnovška. Njegova zasluga naj bi menda bila, da nam je naš celoten "ajzenpan" uspelo ohraniti na njegovi zgodovinski ravni. Nekaj se je tudi slišalo, da gre za podtalno podkupovanje, no, morda je šlo le za podvozne protekcije. Iz podobnih razlogov je rdeče priznanje dobil tudi eden od velikih železniških šefov. Šele tretji odlikovanec si je svoje priznanje zaslužil s otipljivimi dobrimi deli v občini: ima zasluge za razvet demokracije ter za razvoj bančništva in perutninarstva v občini. Naslednja dva odlikovanca sta bila nagrajena za svoje olepševalne dejavnosti. Četrti olepšuje bolj na splošno, peti pa je ročno po "šihtu" prebarval celo poslpoje šentjurske železniške postaje. Še preden je bilo slavja konec, je iz zahodne smeri prihrumel črn piš, se zagnal v vitke odrske kulise generalnega sponzorja slavja, nerazdružlijvega mesarskega siamskega dvojčka Jurij -Jurmesa in kanil na simbolni ravni razdvojiti tisto, kar se na ravni navadnih smrtnikov zdi nerazdružljivo. Ni mu uspelo. Usodi (in spretnim menedžerjem) bo ostalo prepuščeno, da v miru pokonča ve se katerega od njiju. Nato so ljudske množice pritisnile v magacin in vsevprek podlegle Jurij - Jurmesovemu mesenemu poželenju, Cverleti so veselo cverljali, občinski možje pa so se neradi ločili od svojih ljubljenih ljudskih množic ter se podali na mukotrpne državniške pogovore v Hajnškovo zidanico na Rifniku. Seveda, mnogo slovenskih zgodovinskih odločitev se je rodilo po zidanicah, in vsa zahvala gre gospodu Hajnšku, da je tudi našim ljubljenim voditeljem zagotovil primerno okolje za njihovo tokratno poseganje v šentjursko zgodovino. Ob napovedani uri smo se s solzam v očeh poslovili od vseh celjskih šmarskih in šentjurskih gospodov, k jih je Rogačan smelo popeljal neraz vitim šmarskim dogodivščinam naproti Kot da bi slutili silno nesrečo, ki sc jim jo namenili ljuti šmarski razbojniki Svojega vzornika - rajnkega razbojniki Guzeja vredni nasledniki so tam nekje pod Halarjevim hribom s silo ustavil našega slavljenca, nonšalantno vdrli \ vagone ter z orožjem v rokah hotel oropati vso na vlaku zbrano regijske gospodo. Kot so poročali časniki, pt so se razbojniki kruto ušteli. Potnik so bili namreč takega kova, d£ običajno živijo na državni račun, svojil denarcev ne nosijo s seboj, temveč jif imajo na knjižicah v avstrijskih bankah kar pa so razbojniki v svoji naivnost spregledali. Številni očividci pa so tud. vedeli povedati, da je bilo več razbojnikov na samem vlaku kot p£ tistih pravih pred vlakom. Prav zarad te podobnosti je prve in druge enakim navdušenjem in ovacijam pričakala na šmarskem kolodvoru domačimi glumači ter muzikant podprta nepregledna množica. Ta je potem na višji ravni in manj prilizoval-sko ponovila scenarij šentjurske slovesnosti. Kako je Rogačan preživel sloves nosti v Rogaški in Rogatcu, nam i2 udeležencev ni uspelo izvrtati. Sv. Jurij prest litin 11 ‘-V lil "J m1 ^ - V < ; . 't ■*-U""• ; K V1*'":.' i j Šentjurske NOVICE ZA RAZVEDRILO : : lili nagradna KRIŽANKA Št. 8 nasprotje od oseke enota za občutljiv, filma 20. črka -loven, abecede Pomembna energija nova ekonom. Politika Tone Kuntner Joule Ptica r°parica uredni- štvo zdravilo pripoved pesnitev pokrajine v Sloven Jančič Emil vojna pošta stari ata kalij maribor. rektor Ludvik Rdeči križ Avstrija tretji ton ogljik rimsko 100 prebiv. Irana Kotor meter rimsko število 500 del ograje Karlovac žara Japonska tara 11 črka sl. abec. umazana voda v kanalu ribf jajčece del obraza tona it. denar. enota kavboj. zanka tovarna v Celju prebiv. Irske___ žensko ime izbrana družba političarka "Močnik lozolja- gričv Jeruzalemu rimska 1000 glavno mesto Peruja papiga država v Juž. Amer žensko ime čebelji produkt religija kraška pokrajina Sarajevo sprimek snega prezijski kralj Luis Adamič silicij revščina binarni znak tovarna v Tržiču lijak podlaga za krojenje fosfor gr črka kozmetika v Šentjurju osje gnezdo Amper Celzij strup za mrčes okrajšava za karat dušik stanje, razmerje Koleša Anita Nagrajenci nagradne križanke št. 7 Leja Gorica pri Valter Dobje v Betka Šentjur Nagrade: 1 x 15% ter 2 x 10 % popusta !la nakup podarja 1 rgovina BUM v Šentjurju. Vodeb, Slivnici Jager, Gašperšič, Občinska -Ali veste, zakaj je na vrhu šentjurske džamije petelin in ne kura? - Ker na občini ni nikogar, ki bi se mu ljubilo hoditi tja gor vsak dan pobirat jajca! Uspeh - Lojze, pet let si že v Ljubljani, ali si že kaj postal? - Da, sem - oče dveh otrok!? Molčečncž - Ali imate skuše? Zimski čas - Ali, si res tako starokopiten, da nisi premaknil ure? - Nisem je premaknil in je tudi ne bom! - In zakaj ne? - Ker je nimam. Aforizmi Ženska nam redko oprošča, če smo ljubosumni, a nikoli, če nismo! Toulet Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva do 17. decembra. Na- grade podarja spon-f0r s fotografije v križanki. Imamo. Katere pa želite: norveške ali hrvaške? - Mi je čisto vseeno, ne bom se pogovarjal z njimi. Nasvet Da obvarujete svoj obraz je največkrat dovolj že to, da držite zaprt njegov spodnji del. Prvo leto mož tako ljubi ženo, da bi jo pojedel. Drugo leto mu je žal, da je ni! Italijanski pregovor Zakon je kot oblegana trdnjava: tisti, ki so zunaj, bi hoteli not, tisti, ki so notri, pa bi hoteli ven. Ouitard Šentjurske NOVICE MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES Šentjurske anekdote dahko bi biio res) Motel ni v pravih rokah ? Potem, ko so šentjursko gostinstvo vzeli v roke kovinarji, so se kmalu pojavili pomisleki, ali bi ne bilo primerneje, da ga dobi občina - zaradi primernejše kvalifikacijske strukture. Šentjurske novice lažejo? Na zadnji seji občinske skupščine je predsednik Izvršnega sveta kar dvakrat zatrdil, da lažejo, kajti Izvršni svet ni delal prioritetne liste za šentjurske demografske kredite, kot smo poročali v Šentjurskih novicah. Če tako visok občinski uradnik na uradnem mestu izrecno tako trdi, potem mu je seveda treba verjeti in se mu opravičiti. Morda smo res narobe razumeli občinskega uradnika, ki nam je to povedal, ali pa Izvršni svet te svoje pristojnosti ni opravil formalno, temveč samo mimogrede ali le po telefonu. Ne glede na to, pa lista demografskih kreditojemalcev ostaja še naprej poslovna skrivnost Izvršnega sveta. ISTRA BENZ je skrito zaljubljen ISTRA BENZ bo poleg bencinskih črpalk ob obvoznici ter v Dramljah in Gorici pri Slivnici vložil še kak milijonček DEM v našo infrastrukturo, nekaj že kar letos, in sicer za ureditev okolice Mošeje, kar se bere zelo spodbudno. Je pa izjemno sramežljiv in svoje naklonjenosti Šentjurju niti odbornikom občinskega parlamenta ni pripravljen priznati. - Sicer pa pravijo, da je skrita ljubezen vedno najslajša! Šentjurske novice so brano čtivo Kljub temu, da je občinski Izvršni svet odločno odklonil naročanje Šentjurskih novic, so se izvršniki na zadnji seji kar nekajkrat sklicevali nanje, razumljivo - le v odklonilnem smislu, kar je kljub temu razveseljivo, saj pomeni, da jih le kupujejo in berejo - čeprav na skrivaj. Nasvet Ponkolanom Ponkolanom, ki se pritožujejo, da jim DKP Meja krepko pomaga uničevati njihove ceste, ko pa jih je treba obnovljati, pa pri bivših kombinatovcih ni mogoče stakniti niti počenega groša, svetujemo, da se za pomoč obrnejo na Delniško družbo Slom. Morda je by pass lastninska tehnologija že opravila svoje in se pod tem naslovom skrivajo potrebni denarci. Cenzura Formalno je seveda ni, prikrita cenzura pa je živa kot le kaj! Kmetijska svetovalna služba, ki brez dvoma mora komunicirati z javnostjo, ima za te namene odobrena sredstva, toda če hoče svoja obvestila plasirati preko Šentjurskih novic, mora zato dobiti pooblastilo za objavo najprej od Kmetijske komisije pri Izvršnem svetu, nato pa še od samega Izvršnega sveta. Odkar velja ta šentjurski zakon, še niso prestopili praga našega časopisa. Domače pogruntavščine Šentjur je res ena sama zgodovina; še kamnolomi so zgodovinski! Petelin na novi hiši je zakikirikal! Le kje so kure, ki bodo nesle zlata jajca? Gesla naše tovarne je "Lahkih nog naokrog". Zato pa so njene delavke bose in gole. Ko bi bilo res...! Da bo šentjurska vlada zgradila obvoznico iz dobička Tržnice in Štajerske - Ljudske banke! Da bi vodovod Kozarica dajal dovolj pitne vode za Šentjur in Novo vas! Da bi gospod podpredsednik šentjurske vlade diplomiral z odliko na temo "Kako povečati profit v kratkih stikih med vodilnimi v občini!" Da bi gospod župan in poslanec pol svoje plače s honorarji vred namenil desetim revežem. Imeli bi dovolj za življenje, pa še za "ofer" bi jim ostalo! V KOVAČ JULKA "N 63225 Planina pri Sevnici 44 Tel.: 063/783-201 MontpariS Izbrane pijače, bogat jedilnik, vrhunska postrežba! Za poslovna srečanja nudimo pester izbor jedil po naročilu! PONUDBA MESECA: MARTINOVANJE Z MIHOM DOVŽANOM IN NJEGOVIMI CITRAMI! 13. NOVEMBRA VAS PRIČAKU JEMO MA PLANINI! ___