Letnik XL. Ut aja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Lrtil .itvo: UUca Sv. Frančiška A»iiKcga St 20, L nad str. — Vd dopisi naj se po&ljajo uredaiStvu lista. Nefrankir^u pisma se M sorejemajo in rokopisi se ne vračajo, i* * , ej; :n odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koascr«iJ to a .B^nortV - Tisk tiskarn« VP.»ne ^dmge i omejenim poroitvom v Trstu, uhca S t. Frančiška A*Jke*t št 20. Telefon uredništvi in oprave Šttv. ll-OT Naročnina z u a S a : Za celo leto...... Za pol leta . . . -.......... • za tri mesece. . ......- ♦..... za nedeljsko izdajo xa celo leto . .... za pol teta K 24.— - 12.— . 6-. 5.28 2M Poiamitae Številk« .Edinosti' se prodajajo po $ vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov . . . . . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. . m,ti po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst...... K 20.— vsaka nadaljna vrsta................. . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naro&nfot ki reklamacije se poSUjajo upravi lista. Plačuje se Izključno (t opravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici 9v. FraitfsVt Asiikega ft 20. — FOftnohranilattai rabm §L 841.65° Pregled nujnovejSlli flflodkov. Italijanska* ronta. — Pred tolminskim predino^tjem mirno. — Napadi pri Oslav-ju in na Vrti sv. Mihela odbiti. — Bombardiranje Oorice. Srbsko bojišče. — Uspešni posamezni boji v Novempazarjn in zapadno Mitru-vice in Peči. — Bitolj zaseden. Rusko bojišče. — Mestoma topovski boji in praske. Zapadno bojišče. — Položaj v splošnem neizpremenien. Turška bojišča. — Angleški poraz pri \zizie v Iraku. Ar.gieii pognani 170 km izpred Bagdada. \ Dardanelah mč novega. Razno. - Avstrijski ministrski svet. — Poveljnik angleškega brodovja pred Dardanelarni odpotoval v London._ Z avslrilske-italHansksga bojišča. DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. decembra 1915. opoldne Po zopetnlh popolnoma ponesrečenih sovražnih napadih tekom zadnjih dni na tolminsko predmostje in na naše gorske postojanke severno odtod, je nastopil včeraj mir. Pri Oslavju je bil danes ponoći zopet zavrnjen italijanski naval. Istotako so se izjalovili napadi na Vrh sv. Mihela in severno pobočje te gore. Pri Sv. Martinu je bil italijanski oddelek, ki se je priplazil s peščenimi vrečami, uničen. Gorica je bila v posebno živahnem ognju, ki je povzročil novo znatno Škodo posebno v notranjosti mesta. Namestnik načelnika generalnega štaba: nI. Hofer. fml. Poročilo Cfldorne. DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cadorne z dne 1. decembra. Včeraj ni bilo pehotnih bojev, da smo zamogli dograditi osvojene postojanke in to pri živali nem topovskem delovanju z milogo, da zrušimo nove sovražne odporne črte. Običajno obstreljevanje stanova-lišč po sovražniku, je povzročilo požar v civilni bolnišnici v Tržiču, ki smo ga pa kmalu pogasili. Sovražni letalci so brezuspešno bombardirali karnska kraja Bau-laro in Misincinis. V manjših boiih je izgubil sovražnik 30 ujetnikov in eno strojno puško- __ Italijanski general Porro v Parizu. PARIZ, 1. (Kor.) Kakor poroča »Ma-tin«, odpotuje namesto Cadorne, ki je zadržan na laški fronti zaradi srditih bojev. general Porro 5. decembra v Pariz. Glasovi o govoru Sonnina. BERLIN. 2. (Kor.) Časopisje označuje Sonninov govor kot pojasnilo vsled brezuspešne vojne in odpora zaveznikov zmanjšanih upov in zahtev Italije. Kako žalostno zvene, pravi »Lokalanzeiger« besede o zopetni osvojitvi naravne meje. Čuti se jasno, kako mu je Cadorna pokvaril koncept, ker je izostalo poročilo o padcu Gorice. ...... LIJGANO, 2. (Kor.) Italijanski listi m parlamentarni krogi cenijo izjave Sonnina zgoij z ozirom na izvršeni podpis londonske pogodbe. Objektivni presojevalci nn-znavajo. da so postali diplomatični odno-šaji Italije jasnejši in da je preprečena njena izolaciia pri bodočih mirovnih pogajanjih. Nagiašajo tudi, da Italija Nemčiji formalno še ni napovedala vojne, ampak je samo obvezana, da sovražnikom Nemčije pomaga do sklepa vojne politično in militarično. Ožji prijatelji angleškega m francoskega poslanika hvalijo modrost in lojalnost Sonnina in govore celo o ostrem in izzivajočem udarcu proti Nemčiji, ki je pravzaprav pravi, najnevarnejši sovražnik, proti kateremu se je treba bojevati do skrajnosti. V opozicijonalnih krogih so dogodke v zbornici ironizirali. Nove obljube Srbiji in klice pomoči iz te dežele, ki je že popolnoma poražena, si razlagajo ti krogi tako, da je pripisovati vsem novim dejanjem in napovedbam kabineta Salandra le papirnato-efektiven, a neznaten pomen. Za debato o izjavah Sonnina je priglašenih 15 poslancev, med njim noben Giolittijev pristaš in le en izrecen opozicijonalec. Giolittija samega ni bilo. Italijanski senat. LUG A NO, 2. (vor.) Senat, v katerem je podal Sonnino isto izjavo, kakor v zbornici, je resigniral na debato in se je takoj zopet radi pomanjkanfa gradiva odgodil. Srbsko bojitfe. DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. decembra I9L5, opoldne. Zapadno in južno Novega pazar ja so avstrijski oddelki, ki so se jim oriJružill o-boroženi mohamedanci, ujeli predvčerajšnjim in včeraj 3.500 Srbov. Pri bojih v mejnem ozemlju med Mitrovico in Pečjo so posegli na naši strani v boj številni Ar-navti. Spominske slavnosti. ki so jo imele naše čete dne 2. decembra v Novetnpa- zarju in Mitrovlci, s« je navdušeno ude-ležilo tudi domače prebivalstvo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 3. (KorJ Veliki glavni sta«. 3. decembra 1915. V gorovju jugozapadno Mitrovice se vrše uspešni boji s posameznimi sovražnimi oddelki. Pri tem je bilo ujetih včeraj 1.200 Srbov. Vrhovno armadno vodstvo. Bolgarji obkolili Bitolj. MILAN, 2. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča: Bolgarji so v oddaljenosti 15 kilometrov obkolili Bitolj na jugovzhodni strani proti grški meji. Bolgarske prednje čete so dospele v Kemali, v bližini železniške proge, kar kaže namen, da bi obkolili tudi srbske bojne sile, ki bi se mogle le z največjo hitrico umekniti proti Resni. Bftii zeseden. RIM, 3. (Kot.) Agenzia Štefani poroča iz Aten: Včeraj ob treh popoldne je bil zaseden Bitolj. »Temps« o četah entente na Balkanu. PARIZ, 2. (Kor.) Vojaški sotrudnik »Tempsa* razpravlja o silah zaveznikov na Balkanu, o čemer uradno ni nič znanega. Najbrž bodo Italijani izprevideli, pravi članek, da iz bitke ob Soči ne bo nič, če se osrednji državi vgnezdite ob Adriji. O ruski armadi v Besarabiji še vedno ni slišati, da je na pohodu, ampak zgolj to, da Kuropatkin ni več določen za nienega poveljnika. Tudi o turški armadi zbrani pred Drinopoljem, ni več govora. Vse to gotovo več ne navdušuje. Grtta in četverozvin ATLNii, 1. (Atence Havas.) Ministrski predsednik Skuludis je imel daljši razgovor s kraljem, ki se, kakor javlja časopisje, popolnoma strinja z vlado. V nujno sklicanem ministrskem svetu je poročal ministrski predsednik o izmenjavanju mnenj s poslaniki četverozveze. Ministrski svet je razpravljal o vseh možnostih položaja. Razvila se je dolga razprava o stališču, ki naj ga zavzame Grška v sedanjih okoliščinah. Posvetovanju je prisostvoval tudi načelnik generalnega Štaba. Z ovstmsko-nukesfl tojlito. DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. decembra 19IS, opoldne. Mestoma topovski boji In praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z imfln-rukeafl boHttfl. BERLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. decembra. Na večjem delu fronte nobenih pomembnih dogodkov. Pri Linsingenovi armadni skupini so naše čete pri Podčerevicah ob Styru (severno železnice Kovel - Sami) nenadoma napadle najsprednejšl ruski oddelek in ujele 662 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Z zopilneii Mlid BERLIN, 3. (Kot.) Veliki glavni stan. 3. decembra 1915. Dva sovražna monitorja sta brezuspešno obstreljevala okolico VVestenda. Južno Lcmbartzyde (pri Nieuportu) je bU francoski stražnl oddelek iznenađen. Ujeli smo par mož. V ostalem se bojno delovanje na fronti napram prejšnjim dnem ni nič lz-premenilo. Zapadno Roie je moral francoski dvokrovnik v ognju naših obrambnih topov pristati. Letalca, dva oficirja, sta bila ujeta. Vrhovno armadno vodstvo. ici je M i riieff Neresnična vest o potopitvi škega podvodnika. BEROLIN. 2. (Kor.) Vkljub včerajšnjemu dementiju, da je vest o potopitvi nemškega podvodnika po angleškem letalu popolnoma iz trte izvita, poroča Reuter-je*r urad dodatno: »Iz več uradnih poročil o poteku boja izhaja, da je bil poškodovan zadnji del podvodnika, ki ga je bombardiralo angleško letalo, in da se je podvodnik potopil tekom par minut. Kakor se ponovno zatrja Wolffovemu uradu s pristojne strani, je angleško letalo, če je resnična vest Reuterjevega urada, najbrž ugonobilo kak angleški ali francos-ski podvodnik. Potopljeni parnikL MALTA, I. (Kor.) Angleški pamik »Ma-linche« (1155 ton) je bit potopljen. Posadka je bila rešena. LONDON, 2. (Kor.) Parnika »Colenso^ in »Orangeprincec sta bila potopljena. LONDON. 2. (Kor.) Grški parnik »Zafi-ris« je bil potopljen. Posadka je rešena. Angleške izgube. LONDON, 1. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah izkazuje 36 oficirjev in 968 mož. Izgube angleške armade v novembru znašajo 1057 oficirjev in 40.427 mož, izgube brodovja pa 34 oficirjev in 261 mož Skupne izgube do ST novembra znašajo 109.723 mrtvih, 330256 ranjenih in 70.251 pogrešanih: skupaj 510.230 mož. Kltchener zopet v uradu. LONDON, 2. (Kor.) V dohiji zbornici je izjavil ministrski predsednik, da je Kitchener zopet prevzel dela v volne radu in je prisostvoval posvetovanje vojne komisije kabineta. Angleški parlament LONDON, 2. (Kor.) Lord Portsmouth je stavil vladi razna vprašanja v pomor-sko-pravni politiki n izjavil, da haaška pogodba nima nobene pravomočnosti, ker niso pristopile k pogodbi vse vojskuioče se države. Govornik je napadal vlado radi najnovejšega dogovora z Dansko, glasom katerega je bil Danski zopet omogočen izvoz v vojujoče se države, in izjavil, da je to veliko izdajstvo zunanjega urada proti narodu. Govornik je končal z besedami: Mi se moramo znebiti vseh ropotij londonske deklaracije, haaške pogodbe in no-dobnih juridičnih stvari in imeti pred očmi vedno samo interese Anglije in njenih zaveznikov. Minister Lansdowne je izjavil, da nima londonska deklaracija nobene mednarodne pravomočnosti. Vendar pa je smatrala vlada pri izbruhu vojne za potrebno, da ima skupna pravila za pomorsko vojevanje zaveznikov in je sprejela londonsko deklaracijo, toda z znatnimi, važnimi izpremetnbami. Lord Hals-bury je čestital lordu Portsinouthu k temu, da je izvabil izjavo vlade, da je londonska deklaracija mrtva. S turških bojišč. CARIGRAD, 1. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Zasledujemo Angleže krepko. da bo njihov poraz v Iraku popoln. Samo v bojih od 23. do 26. novembra preko-račajo sovražne izgube število pet tisoč. Ker sovražnik niti v močno utrjenem A-zizie ni mogel zaustaviti umikanja, je poizkušal, da bi se z zadnjimi stražami in pod zaščito monitorjev 15 kilometrov južno-vzhodno od Azizie Hprl, ali z napadom v noči 1. decembra smo ga prisilili k umiku, proti Kutulamara, 176 kilometrov južno .d Bagdada. V AztHe obilo provl- janta, municije hi drug vojni materijal. Razun tega smo si prisvojili pet monitorjev in štiri letala. Na kavkaškl fronti se je sovražnik umaknil proti Dvanu, 30. 11. proti vzhodu. Ostavll je 250 mrtvih. Na dardanelsk« fronti navadno medsebojno obstreljevanje. CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Po dopolnilnih poročilih o zmagi na fronti v Iraku so bili trije angleški motorni čolni poškodovani. Eden se je potopil. Med padlimi se nahaja tudi poveljnik angleške konjenice. LONDON, 2. (Kor.) »Times« pravijo, da je po zadnjih poročilih o bitki pri Kte-sifonu malo upanja na skorajšnje prodiranje nroti Bagdadu. Angleške izgube so bile velike.. Število ranjenih znaša 2.500, število mrtvih še ni bilo objavljeno. Poveljnik angleškega dardanelskega brodovja odpotoval v London. LIJGANO, 2. (Kor.) Angleški admiral Robeck, poveljnik dardanelskega brodo t-ja, je preko Rima odpotoval v Londoi. Romunski promet s Solunom. BUKAREST, 2. (Kor.) »Independance Roumaine« poroča, da romunska in bolgarska vlada proučujete možnost, da bi se tisoč vagonov blaga, ki se nahaja v Sj-lunu za Romunsko, odpravilo preko Dri-nopolja na Romuusko. Romunsko žito za centralni vlasti. BUKAREST. 2. (Kor.) Za prodajo centralnima vlastima v poštev prihajajočih 50.000 vaeonov žita se razdeljuje tako-le: 20.000 vagonov pšenice, 10 tisoč vagonov koruze, 7700 ječmena, 5 tisoč ovsa. 2500 graha in 5 tisoč vagonov fižola. Izvoz olja iz Romunske prepovedan. BUKAREST. 2. (Kor.) Kakor poroča uradni list, je vlada prepovedala izvoz olja iz solnčničnega semena in drugih rastlinskih olj, izvzemši laneno in gorščično olje.__ Japonski parlament. TOKIJO, 1. (Kor.) Cesar je včeraj osebno otvoril parlament s prestolnim govorom, v katerem je izrecno opozarjal na odnošaje s tujezemstvoril in izjavil, da ste se zveza z Anglijo in ententa s Francijo in Rusijo še bolj utrdili. Nato je priporočil cesar ministrom in članom zbornice natančno preŠtudiranje proračuna. Zaroka bivšega kitajskega cesarja z Juanšikajevo hčerko. LONDON, 1. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Šangaja po kitajskih listih, da se je prejšnji kitajski cesar zaročil z Juanšikajevo hčerko._ Propaganda za francosko posojilo na Španskem. PARIZ, I- (Kor.) »Temps« poroča iz Madrida: V senatu je marki Rozaleia zahteval, da naj se prepove propaganda za francosko posojilo, ker odteguje iz dežele španski kapital. Finančni minister je izjavil, da je taka odredba nemogoča. AvdHenca pri cesarju. DUNAJ. 2. (Kor.) Cesar je danes neposredno po zaprisegi novoimenovanih mi-istrov sprejel v daljši posebni avdijenci inistrskega predsednika grofa Sturgkha. Ministrski svet. DUNAJ, 2. (Kor.) Pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Sturgkha se je danes popoldne vršil ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri. Nov! finančni minister. DUNAJ, 2. (Kor.) Novoimenovani finančni minister dr. vit. Leth je sprejel danes popoldne uradnike finančnega ministrstva in predstojnike dunajskih finančnih oblasti. Pozdravil je zbrane in jih naprosil za podporo v izvrševanju posebno težavnih in odgovornih nalog, ki jih ima finančna uprava zaradi sedanjih izrednih razmer. Neglede na težave, katerih si je svest, gleda z zaupanjem v bodočnost, zanašajoč se na to, kakor je pokazal uspeh vojnih posojil, da bo prebivalstvo enako, kakor so hrabre čete na bojišču, vedno pripravljeno za izpolnjevanje dolžnosti napram domovini. Po činu najstarejši oddelni načelnik finančnega ministrstva, dr. vit. Beck pl. Managetta, je odgovoril nato v imenu navzočih, da bo uradništvo finančnega resorta, zvesto vsem tradicijam, najpožrtvovalnejše službovanje smatralo za smoter svojih stremljenj. pravičevaje italijansko politiko in s tem seveda tudi vojno proti Avstriji — skliceval na i-arodnostni princip. Prejemljemo se za glavo vzpričo te drznosti in tega hinavstva na višku . Naj govore gospoda, kolikor in kar hočejo, ves svet ve v en dir, da je Italija izzvala to vojno edino zato, ker steza roko po naših deželah — po pokrajinah torej, ki niso italijanske, do katerih nima Italija ravno na podlagi narodnostnega principa prav nobene rrJtvicc. Seveda govore o historičnih pravicah. Ali molčali naj bi prav previdno ■> teh stvareh. Mari ne pripoveduje zgodovina, da po žilah prebivalstva Benečije in Lombardije teče tudi germanska in slovanska kri, mari niste bili Siciliji nekdaj grški, mari nr *še danes po južni Italiji slekli grške niinolosti?! In vendar ie prihaja ne Nemčiji, ne Avstriji, ne Grški na misel, da bi s tem utemeljevale kako svojo pravico do onih danes italijanskih provinc Na isti višini hinavščine je bila tudi trditev o zavzemanju Italije za gospodarsko neodvisnost Srbije! Nu, Srbi sami so označali kot kardinalni pogoj za svojo gospodarsko svobodo in neodvisnost — svoboden dohod do morja?! A ravno Italija je bila, ki se je tudi upirala tej aspiraciji Srbije!! — Italijanski državniki si hočejo iz lepih fraz spletati okolo glave glorijolo najčistejšega idealizma, ali dejstva govore svoj železni govor, da ravno politiko Italije vodi vedno le egoizem v najgrši obliki — stezanja rok po tuji lasti, po tujih interesih. Čakajmo sedaj, kakov bo v komori odziv na ta hinavstva sedanjih italijanskih vladnih mogotcev! A -v V — -t Kakor slana padajo na te vesti hude slutnje londonskih »Times« glede uiode srbske vojske, kajti srce jim reži vp» šanje, ali bodo Avstrijci in Nemci preganjali Srbe tudi v Crnogoro. Za Srbijo di ni več rešitve in da je vsa akcija četve-rosporazuma ne more rešiti. S sobno z diplomatične strani ie vsa akciia četverosporazuma nesrečna. Nje poraz v Bolgarski oznanjajo sedaj svetu — bolgarski topovi, na Romunskem so njega nade blizu na najnižji stopnji, a na Grškem se mora diplomacija četverospo-raz na še vedno obupno boriti z ono cen tralnih vlasti. Nekatere vesti pa hočejo vedeti celo o novem grozečem konfliktu med Grško m četverosporaznmom. Te vesti sicer ne zaslužujejo vere, ker so v nasorotju z vsemi izjavami od sirani grških odgovornih faktorjev te zadnje dni, ali svt j pomen imajo vendar kot simptom, da računi v Grški niso še končno na jasnem Pa tudi računi v četverosporazumu samem niso še urejeni. »Nea Himera* — grški list — javlja o nesoglasjih med tamošnjim angleškim in francoskim vojnim vodstvom. Vesti iz Italije pa javljajo, da je Kitchener se svojo misijo v Itaiiji - ponesrečil. In sicer zato, ker se Cadorna vztrajno protivi vsaki italijanski akciji na Balkanu. Kar sproti se diplomaciji entente drobi delo med prsti. Italija ima sedaj svoje velike skrbi, hahjanski parlament se je sešel. Zadrega Salandrc in Sonnina je velika, ker jima je pripadlo mučno delo, da z lepimi in zvenečimi besedami — o življenjskih interesih Italije, ki da jih ta mor^ braniti, o popolnem soglasju z zavezniki, o italijanski pomoči v rešitev Srbije in nje neodvisnosti, o tradicijonelni italijanski politiki na temelju narodnostnega principa! itd. ~ premamita zastopnike naroda preko dejstva, da se ni uresničila niti ena obljub, ki sta jih pred 6 meseci dajala glede vojne proti Avstriji. Da, gospod Sonnino je imel železno čelo, da se je v svojem govoru o otvoritveni seji komore — o- Rožne politične vesti, O princu Hohenloheju. bivšem tržaškem namestniku in novem ministru za notranje stvari, piše socijalnodemokratič-no glavno glasilo: Med novimi možmi zanima pred vsem princ Hohenlohe, s katerega bistvom je — ako sodimo po njegovem dosedanjem delovanju — brez dvoma spojena jaka demokratična zavest. Princ Hohenlohe je bil dosedaj predsednik najvišjega računskega dvora in je bil poprej namestnik v Trstu. Poprej pa je služil od najnižje stopnje gori. Višek njegovega delovanja je bil sicer kratek, vendar se je močno vtisnil v zavest. Ko je volilna reforma v letu 1906. prišla v najtežjo krizo — ko so poljski plemenitaši strmoglavili ministra volilne reforme Gautscha in Bylandta — je bil princ Hohenlohe imenovan za ministrskega predsednika: ker je njegov značaj jamčil, da se bo trdno držal reforme. Ni mogel dosti storiti za reformo — da-si je od njega izhajala dru^a razdelitev volilnih okrajev in da-si je bil njegov govor v gosposki zbornici, s katerim je hotel poostriti vest zakrknjenih gospodov, v resnici vreden čin — Dr. Pattal o vojni in miru. Prvak dunajskih krščanskili socijalcev in prejšnji podpredsednik poslanske zbornice, dr. Pattai, je na shodu »Nemško-avstrijskega udruženja pisateljev«, govoril o nalogah nemško-avstrijskega časopisja in je izvajal med drugim: Avstro-Ogrska in Nemčija se morate trajno zavarovati proti severovzhodu in proti zapadu. Poglobivši svojo politično zvezo v gospodarsko, morate stopiti z narodi Vzhoda v utrjene gospodarske odnošaje in v ta namen se morate Rusija in Anglija izriniti iz njiju nenaravnega silnega položaja, posebno še- ko je Anglija v tej vojni ukradla tudi Egipt. Ako ne dosežemo tega, konča ta vojna brez resnične odločitve in mir ne osvobodi sveta od stalne vojne nevarnosti od strani Anglije in Rusije. Nerazumljivo je torej govoričenje o »častnem miru s, ako se na Angleškem ali na Francoskem oglaša kak glas, ki bi hotel partijo sedaj prekiniti. To nam še ni v ni-kak povod, da bi govorili o kakem mirovnem razpoloženju, kajti, če bi storili to, bodo v taboru naših sovražnikov le govorili, da mi beračimo za mir. Gotovo želimo tudi mi častnega miru, ali ni se prišel čas, da bi govorili o tem. V tej strašni vojni moramo mi mir, ako naj bo resničen in trajen, diktirati z mečem v roki! Domače vest!. Jutršnja številka „Edinosti" izide na 4 straneh z raznovrstnim grad vom. Poleg n j-novejših brzojavnih vesti in običajnega tedenskega pregleda prinese Jako informativen in sedaj veleaktualen Članek o angl škem gospodstvu v Indiji z ozirom na sedanje vojne dogodke, potem o Kitaju in takozvani „rumeni nevarnosti". Stran fl. »EDINOST- štev. 336. V Trstu, dp* 4. decembra 1915. pa vd< je t reditev vsem z koti te K poročilu o priredlt\? v Narodnem domu naj dodamo, da je bila med damami, ki prejemale došle visoke goste, tudi gos-dvor. svetnika dr. Troavca. ki drugače zelo trudila za to pri-a katere lepi uspeh gre pred-i\ala pevovodji, g. Karlu Mah* njegovima tovarišema gg. Petrovcu in Waschtetu, ki sta oskrbovala glasbeni del večera. K darovom oziroma preplačilom vstopnine moramo Se navesti. da ie tržaški škol, mnsgr. dr. Karlin daroval 50 K. g. dr. Slavik pa 20 K. Dodamo naj še končno, da je tukajšnja tvrd-ka \Veiss radovolino dala na razpolago krasne preproge za oza.jšanie dvorane, za Kar jej gre javna zahvala. Proslava cesarjevega vladanja v »Policama Rossetti «. Tržaški italijanski odbor z;; prirejanje dobrodelnih prireditev (vil comitato triestino dei iesteggiamen i pro ber.eficcnza ) je priredil 2. decembra zvečer v proslavo 67 letnice cesarjevega vladanja v gledališču ^Politeama Rois.*-ti veliko alegorično- glasbeno slavnost, ki je privabila v te razsežne gl-.ir.^ške prostore tako ogromno množico tržaškega piebivalstva vseh narodnosti, da je bilo gledališče polno do zadnjega koti;ka. — Pred vhodom je bil že daleč pred začetkom tak naval, da se je bilo naravnost reba bati nesreče in je redarstvo le v od-deikih spuščalo občinstvo k blaga,nam. siaveost se ie pričela s cesarsko hiinno ki jo ie občinstvo poslušalo stoje in jo burno odobravalo. Nato sledeča \Vjgner jeva točka, uvod in zbor iz opere .^Rien-ki jo je orkester pod vodstvom kapelnika Pressana izvajal prav dobro, sc je, 7 \I. jopolnoma izgubila v hrupu v«išče-čega galerijskega in prihajajočega par-terskega občinstva. Pripominjamo naj tudi, da naj bi se v bodoče opustilo proda-iai.jt razglednic za Časa izvajanja sporednih točk, ker silno moti. — Nato sledeče sl.ke »Sanje junakov« so bile prav lepe. Mlada mati govori svojima otrokoma o očetu, ki je na bojišču in o ljubezni do domovine in vladarja. Potem zaspi in v sanjah vidi divio gorsko sotesko ob Soči. kjer se vrše ljuti boji za obrambo domovine. Ta slika je scenično uspela res krasno. Druga slika: dečki in deklice se zbero na trati v gozdu, kamor priplešejo nato gozdne vile, v desni lovorjev venec, v levi pa grbe Avstrije, Ogrske in vseh kro-novin, in se -^stavijo ob straneh. Nato prihaja vojaštvo vseh. strok. Gozd v ozadju naenkrat izgine in pokaže se cesarjeva slika v nadnaravni velikosti. Mesto Trst, deklica v sijajni heli obleki z diade-mom na glavi se poklanja vladarju ob zvokih himne. Črnorumena zastava vihra pred cesarjevo sliko in občinstvo ploska in vzklika. Prikaže se nato črnobelordeča zastava In sodba zaigra nemško himno. Ponovna ■ 'oskanje. Rdeča zastava s po lutnesccer in zvezdo, turška himna ;v be-lozelenordcča zastava in bolgarska »Sumi Marica«. (Pripominjamo, da se bolgarska himna igra v taktu zelo hitre koračnice. Tako jo igrajo Bolgari sami. Ob tej priliki jo je orkester igral tako pjačasi, da je skoraj ni bilo mogoče spoznati). Tudi tedve 7astavi in himni je občinstvo pozdravilo z odobravanjem. Nadaljna slika kaže zopet domaČi prizor: soprog prihaja z bojišča na dooust. Seveda velikanska radost, ki izzveneva v navdušeno zaobljubo ljubezni in zvestobe do cesarja: T.st ostane avstrijski, dokler ostane Trst! -Drugi del sporeda je tvorila inavguracija Caserieve fr'mne »Mare nosi rum«, posvečene naši vojni mornarici. Skladbo je iz vajalo, kakor je bilo napovedano, 700 gojencev tržaških zabavišč s spremljeva-n je m zabaviške "odbe. Izvajanje je vodil skladatelj sam. Skladba kaže barkaroiski značaj, priprost postop, primeren tekstu. Izvajali so jo točno. Fiiiost nijans seveda izginja ob taki masi, posebno pa še, ker se zaradi razsežnosti prostora — godba je bila čisto v zadju odra — že čuie odjek Točko, ki i< občinstvo živahno odobravalo, so p'jiv it'- — Nadaljne točke sporeda, izvai: ne o posameznih umetnikih-pevcih, se v: :.i:cgle najlepši uspeh. Rekli bi morda samo. dn prolog iz opere »Paghncci«, sicer izborih izvajan. mo*e biti iit bil izbran prav srečno zaradi besedil). — Prireditev je poseli! namestnik baron Fries-Skene s soprogo, Skof mnsgr dr. Karlii:, generalmajor pl. VVasserthal, vladni komisar pl. Krekich-Strassolda s soprogo in več drugih odličnjakov. — Prireditev je bila sijajen dokaz, kako je Tr -t dolga l^ta nosil na svojem licu krinko, ki ga je kazala drugačnega svetu, kot pa je v resnici. Tu se je pokazalo, da je Trst re^ ona urbs fidelissima«, kakor so ga imenovali s ponosom že stoletja. Na prireditvi. ki prinese domoljubnim namenom gotovo lfpo svoto, moremo odboru, edino le čestitati. Kakor čnjemo, sc prireditev z vsem sporedom ponovi danes zvečer. Ob priliki 67Ietnice cesarjevega vladanja ie več tržaških trgovskih tvrdk prav okn-no okrasilo svoje izložbe, vendar pa smemo, ne da bi se nam mogla očitati samohvala, trditi z vsem prepričanjem, da je ni bifo izložbe, ki bi bila okrašena s tako finim okusom, kot je bila izložba naše slovenske tvrdke Bohinec in dr. na vogalu ulic Marije Terezije in Rdečega mosta. Naš miroljubni (angel miru) ccsar, ki ga krona modrost (sova — simbol modrosti), spodaj pa obe letnici 1S4S—1915 v njegovih najljubših cvetkah planinkah. Občinstva se Je kar trlo okoli izložbe. Čestitamo g. Bohincu na tem krasnem delu! Obnovitev šoisLega sejma. Na 1. decembra otvorjeni sejem v dvorani gledališča -Fenicci je bil, kar je pač z veseljem konstatirati, tak naval, da mnogo obiskovalcev vsied preobilnega obiska ni moglo več biti pripuščenih. Da se tudi le-tem da da se diviio nad lepimi deli šol- lliCTIt II lei^lk jSkih učencev in si omislijo svoje božične i nakupe, se sejem na splošno željo jutri, v nedeljo, 5. decembra, ponovno otvori ter bo za občinstvo odprt ves dan. Tudi sre-čolov bo zopet deloval. Uspeh vojaškega dne in šolskega sejma. Po dosedanjih računih znaša skupni uspeh vojaškega dne in šolskega sejma nad 40.000 kron. V tem znesku pa niso vštete vsote drugih sličnih prireditev. Iz Rocola nam pišejo: Prebridka izguba. ki je zopet zadela podružnico C. M. D. v Rocolu po smrti njenega podpredsednika g. Julijana Gerdola, mestnega učitelja in kadeta v rezervi, je nenadomestljiva. V šestih dneh je podlegel ranam, ki jih je za-dobil na italijanskem bojišču. Kot souče-nec za domovino padlega učitelja in predsednika rocolske C. M. D. Meršeka je bil tudi njega vreden sovrstnik v narodnem delu. Koliko je v Rocolu zadnic čase deJi vedo le domačini. Dasiravno še mla bil neutnidljiv in imel je veliko veselj narodnega dela, a posebno pa še do naše podružnice. S kakšnim veseljem je preci par meseci sporočil tukajšnji podružnici svoje povišanje v kadeta, ter je v isti namen poslal 10 K. Zanimal in trudil se je zelo tudi za naš otroški vrtec in, kjer se mu je le nudila prilika, je deloval zanj. Pa tudi kot družabnik je bil ljub vsem in vsi smo si ga želeli v družbo. Poleg predsednika in dveh odbornikov rocolske podružnice, padlih za domovino, si nas zapustil sedaj še tudi Ti! Dragi Julijan, vsi žalujemo za Teboj! Počivaj v miru in lahka Ti bila slovenska zemljica! To Ti kličejo v dno srca užaloščeni — Rocolčani. Pokojni dr. Janko Šavnik je bil v priznanje svoje hrabrosti pred sovražnikom odlikovan s ssignum Iaudis«. Bil je še živ, ko mu je bilo določeno to odlikovanje, a Častnega znaka ni več dobil, ker ga je v tem že dohitela smrt. Beneški Slovenci in njihov položaj. — V polemiki proti nekemu članku Guidona Henrika Torossija, v katerem je ta dokazoval. da morajo med Italijo in Avstrijo osrati dosedanje meje. opozarja neki M. Fakir v »Cittadino di Trieste« na žalostni in brezpravni položaj Slovencev, ki so podaniki Italije. In sklicevaje se na ta položaj stavlja odgovor v diskusijo vprašanje, kake teritorijalne kompenzacije moremo mi — pravici zahtevati od Italije, ker so narekovane po humaniteti in čustvovanju? Piše: Pod tiranido italijansk živi v provinciji Cividale in na sosednjem ozemlju mnogo Slovencev. Po neresničnih statistikah dosegajo število 60.000, v resnici pa jih je še enkrat toliko. Postopajo žnjimi. ali bolje rečeno: jih maltratirajo na najbolj barbarski način, ki si ga moremo misliti, tako, da morejo skoro zavidati one, ki ječe v moskovitskem hlapčevstvu. To dobro in inteligentno ljudstvo, ki je dalo slov enski literaturi tudi pisateljev in pesnikov, uničuje italijansko barbarstvo zistematično: pušča jih brez ce -kve, brez šole, brez vsake narodne in jezikovne pravice! Ti ubogi Slovenci r-ri-čakujejo trenotka, da zadobe zopet človeške pravice, ki so jim bile vzete v letu 1866, ko so prišli pod tisto vlado. Mi nismo nacijonalisti, ali v imenu človečnosti moramo zahtevati odrešenja za tisto ljudstvo. Italija se gotovo ne bo mogla pritoževati, ako jih izgubi, ker jim ni bila mati, marveč mačena. Iredentizem v Avstriji ie absurden, kjer vsak narod uživa svobodo in pravico, kjer imajo cerkve in šole svoboden razvoj, dočim se Slovence.. , ki žive v italijanskem suženjstvu, teptajo pravice na najkrivičnejši način. Pravico imajo zahtevati od nas odrešenja. To je več nego opravičeno, je celo naša moralna dolžnost in delo človečnosti. C. in kr. mestno poveljništvo nam spo roča: V tukajšnji civilni bolnišnici je 3. t. m. umrl Mihael Vasilković, vojaški delavec c. in kr. voj. del. oddelka 19, 3, ki se je nahajal pred sovražnikom. Pogreb se bo vrši! 4. t. m. ob 3 popoldne iz mrtvašnice civilne bolnišnice na vojaško pokopališče. Vodstvo otroškega vrtca na Vrdelci vabi na Miklavžev večer, katerega priredi v nedeljo, 5. t. m. ob 4 in pol popoldne v prostorih »Gospodarskega društva« na Vrdelci. Spored je sledeči: S. Gregorčič: »Soči.-, deklamacija. 2. J. Stoka: »Mutasti muzikant«, igra. 3. Burka. 4. Nastop Miklavža. — Vstopnina za odrasle 30 vinarjev7, sedeži 10 vinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen za obdaritev naših malčkov, se vodstvo nadeja obilne udeležbe. Šentjakobska podružnica C. M. D. priredi jutri, v nedeljo. 5. t. m., ob 3 pop. v dvorani »Delavskega konsumnega društva« svoj običajni Miklavžev večer. Kakor smo izvedeli, pripelje letos sv. Miklavž s seboj tudi sv. Antona puščavnika. Spored je zelo zanimiv. Petje, deklamacije, prizori. Na glasovir bosta igrala gospoda Laha. Vstop prost. Darovi za gojence otroškega vrtca naj se pošiljajo v otroški vrtec, za druge osebe naj se pa izročĆ gospej Rozi Pečarjev i ^ v Delavskem konsumnem društvu. Sentjakobčani in drugi prijatelji podružnice, pridite na ta Miklavžev večer! Podružnica C. M. D. v Rojanu priredi jutri popoldne ob 4 v prostorih konsum- nrilika. nega društva pri cerkvi Miklavžev večer, na katerem nastopi sv. Miklavž s svojim sijajnim spremstvom. Pride pa zato, da vidi in sliši, kaj in koliko so se pridni otroci naučili v družbinem otroškem vrtcu, pod vodstvom gospice vrtnarice Resove. Ce pride sv. Miklavž z nebes pa tja v Rojan, torej tako neizmerno daleč, koliko lažje pridejo ljubitelji naših malčkov, ki imajo le malo korakov do konsumnega društva. Pridite torej, da se povesjelite nad marljivostjo in zvonkimi glasbi, kf vam bodo hvaležno doneli nasproti iz nežnih otroških ustec! Po nastopu naših malčkov bo razdelitev' darov. Za vse otroke iz Rocoia pride Miklavž jutri, v nedeljo, ob 3 popoldne v otroški vrtec, kamor naj se tudi pošiljajo darovi. Miklavžev večer. Svetoivanska podružnica CMD priredi slovensk m otrokom Miklavžev večer. Na sporedu je Gregorčičeva Soči", Štokova „Boj za dom" in razno drugo. Ker že dolgo časa ni bilo nobene prireditve, se odbor nadeja obilne udeležbe. Vstop prost. Darovi naj se prinesejo v otroški vrtec dobro zaviti in z natančnim imenom. Nagla smrt. Včeraj popoldne okoli poli-dveh je bila 81 letna Ana Bergoševa stanujoča v III. nadstropju hiše št. 10 v ulici della Barriera vecchia, zaposlena okoli ognjišča: skuhati je hotela kavo, in v to svrho je šla po oglje, da je naloži na ognjišče, a ko je šla z ogljem v perisču proti ognjišču, je naenkrat zastokala in obenem padla na tla. Njeni domači so takoj poslali klicat zdravnika z zdravniške postaje, a ko je ta prišel k njej, je bila uboga starka že mrtva. Zdravniku ni pre-ostajalo druzega, nego, da je konstatiral, da je žena umrla vsled srčne paralize, to je, da ji je utrujeno srce nehalo biti. Mačka jo je ugriznila. Včeraj popoldne ob polieni je prihitela na zdravniško postajo 4Sletna vratarica hiše št. 3 v ulici S. Š. Martiri Amalija Zennarova. 2ena je imela precejšnjo in jako krvavečo rano za pestjo desne roke. »Ta prokleta mačka! — je vzkliknila, prišedši do zdravnika — prišla mi je do mleka, a ker sem jo hotela od poditi, me je ugriznila!« Zdravnik je Zennarovi najprej izžgal in desinfici-ral rano, a potem še povezal ugriznjeno roko. Na delu. Zelo nesrečen dan je imel včeraj 141etni kovaški vajenec Albert Slavec, ki stanuje v ulici C. Donadoni št. 10. Na delu, v kovačnici, mu je namreč padel precejšen kos železa na palec leve roke ter mu popolnoma zmečkal noht. Ubogi dečko je moral na zdravniško postajo, kjer mu je moral zdravnik najprej popolnoma izdreti zmečkani noht, nakar mu je desinficiral golo in krvaveče meso ter mu potem vezal prst. Padla le pred hiio. Z redarstvene postaje v ulici D. Rossetti so včeraj dopoldne ob polienajstih telefonirali zdravniški postaji, naj bi zdravnik pohitel v hišo št. 1000 v Rocolu, Češ da je tam neka ženska potrebna nujne zdravniške pomoči, ker se je močno pobila. Zdravnik se je nemudoma odpeljal, kamor mu je bilo rečeno in tam je res našel že 90Ietno starko Marijo Pertotovo, ki je imela precejšnjo rano nad levim očesom in druge manjše po obrazu. Reva je bila namreč padla ido-ča preko dvorišča pred hišo in se tako pobila. Zdravnik ji je podelil slučaju primerno pomoč. Konj ga je brcnil. Kakor vsak dan, tako se je 391etni izvošček Ivan Gregorič, ki stanuje v Rocolu št. 600., tudi včeraj pripravil najprej, da bi očistil in opral svojega konja. Ni bil pa še dobro začel, ko ga je konj nenadoma brcnil in ga zadel v desno dimije, provzročivši mu tam precejšnjo rano z oteklino. Ubogi Gregorič je moral na zdravniško postajo, da mu je tam službujoči zdravnik podelil slučaju primerno pomoč. AproulzodjsKe stvori Kal dobimo prihodnji toden 7 Prihodnji teden, od 6. do 12. decembra 1915., se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije, in sicer na odrezek izkaznice za Živila: 1 kg koruzne moke po K —60 kilogram 7a „ testenine po 1*32 „ 7, „ riža po K 2 — ter bela moka, ki se dobiva na krušne izkaznice. 9 • C Mesarji, ki bodo danes in prihodnje dni prodajali sveže meso. ki ga je nabavila, kakor smo že poročali, občina, po že objavljenih cenah, to je po 4 K 48 vin, kg za sprednje dele s priklado in po 5 K 20 vin. kg. za zadnje dele s priklado : Illicher Ludv k u!. della Barriera 8, Mi-cheli vdova Emilija ul. I^zzaretto vecchia 43, Folacco Viktor ul. S. Giacomo 4 (Ri-borgo), Rodella Ivan ul. Giulia 1, Polacco Egidij ul. Sette Fontane 44. Polacco Maksi m ul. Torrente 26, Ottenicer Ivan ul. Molino Grande 8, Voronese Ivan Largo Santorio 2, Callin Kari ul. Belvedere 18, Benedetich Richard ul. Piccardi 28, Ferluga Ivan ulica Media 6, Krassnig Viktor ul. Malino a vento 1, Delavska konsumna zadruga ul. Sette Fontane, Delavska kons. zadruga ul. del-1' Is tria, Delavska kons. zadruga ul. S. Marco, Godigna Rudolf ul. Giulia 24. Rizzian Viktor ul. deli' Istria 1, Wenghersin Just ul. Foscolo 16, Polacco Hermanu ul. Lazzaretto 13, Angela Pontoni trg Barriera 12, Marše Hektor ul. Farneto 5, Castro Josip ul. Fontanone (vogal ulice Bastione). Umrli so: Prijavljeni dne 3. t. m. na mestnem fizikatn: Zorzet Alojzija, 55 let, Skedenj 918; Poli Nikolaj, 65 le ul. del Molino a Vento št. 11; Scar-pa harolina, 71 let, ul. G. Parini Št. 11; Xnnin Natalija, 9 mesecev; Cosali Marja, 77 let, Jarbola zg. št. 77; Maitinelli Herminija, 71 let, ulica T gor St. 5; Viezzoli Alberta. 2 dni, trg Barbacan št. 2; Camerini Josip, 5 minut, ul. Carpison št. 5; Al ni eda Leticija, 82 let, ul. D. Rossetti štev. 11. V mestni bolnišnici do« 2. t. m.: Klarič Amalija, 7 mesecev; Kofou Marija, 85 let; Maraspin Marija. 6 mesecev; Mužina Štefan, 27 let; Man-fredini Marija, 54 let; Kobal Pavla, 31 let; Gjur-gjerič Elv ra, 72 let; Pasutto Anton, 78 let; Fer-jančič Josipina, 49 let; Kobol Marija. 73 let. Kdo ve kaj? Domicijan Huber, po katerem se je povpra>evaTo, naznanja, da se nahaja sedaj v Novem Vocmatu št. 166, pošta Moste pri Ljubljani, njegov brat Franc Huber pa v KeČici št. 98 pri Bledu. Darovi. Povodom slavnostne prireditve dne 1. decembra v Nar. domu so darovali: preinilostljivi g. škof msgr. dr. Andrej Karlin 50 K; preblag, g. c, kr. komisar Ivan pl. Krechicli Strassoldo 40 K; g. dr. Fran Brnčič 10 K; g. Jakob Tavčar 10 K; 3 Ne-menovaue 4 X. Iskrena hvala vsem! Za božiCnko so darova i: J. D., uradnik 10 K ; 3 Neimenovane 4 £ ; dalje so da ovale 3 Neimenovane še 4 K za CM žensko podružnico, i-es hvale vredne so te 3 blage „Neimenovane", katere o v»aki priliki prispevajo, posebno pa hvalevredno podpirajo naše hrabre branitelje. Bog jim plati 1 Zu božićnico podružnice DMD v Rojanu so darovali Da polo gospice vrtnarice Resove: po 2 K, Tomažič Terezija, Čebule Kristina, X. Y., M. R: Bufon Viktorija, Cstrouška Marija, Kaluža Ivana. Novak Ivana, Jersinovič, Milkovič Štefanija, Be sek Marij, Mladovan Zofija, Jevfiček Josipina, Venuti Vladko, Dobčnik, Krainer Milka; po 3 K: Furlao Josip, Bartol Ivan ; K 130 4 R ikuž Rafaela; z.oiKa, uoiuun »recao, hožjc i^iiavcc Anica, Rusjan Marija, špernje Viktorija, Hmeljak Darinka, Mahnć Olgica, Rustja Stanko, Jagodic 0