o Mimi Leto X - Štev. 11 (227) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15. junija 1983 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja Z T T Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ • Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. SLOVENCI, GLASUJMO DOBRO! SLOVENI: UN VOTO CHE CONTI Znano je naše obnašanje v volilni kampanji. Zanj smo se odločili na podlagi razprave v vodilnih telesih Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ). Našo politično linijo smo zagovarjali tudi takrat, ko niso vse stranke imele poguma dati našemu časopisu svojih političnih izjav. Prebili smo led in naša politična izbira ostaja vedno ista: volivcem predlagamo, naj glasujejo za tiste stranke in ljudi v teh strankah, predvsem za Slovence, ki se bodo konkretno in iskreno zavzemali za globalno zaščito nas, Slovencev v Italiji, in za naš ekonomski in socialni razvoj. Politične izjave, ki jih objavljamo, bodo omogočile bolj prepričano in bolj premišljeno volilno izbiro. V sedanji vo- lilni zmedi (confusione) so te izjave naš prispevek (contributo) k večji informiranosti in k resnični demokraciji. Pri vsem tem pa nismo brez stališča. Iz izjav, ki so nam jih poslali kandidati, bodo volivci lahko prišli do odgovorov na dve vprašanji: 1. Podpirajo ali ne podpirajo našo dolgoletno zahtevo po globalni in enakovredno zaščiti? 2. Če bodo dali pozitiven odgovor, naj se vprašajo, če imajo tudi politično podporo, ali pa gre samo za volilno obljubo. V sedanjem volilnem obdobju je veliko zmede (confusione) in tudi veliko špekulacij. Volivci to prav dobro vedo. Ne gre za izbiro te ali one osebe. Glasovali bodo za različne politične skupine. Te (Nadaljevanje na 3 strani) Abbiamo già esposto i criteri ai quali il nostro giornale vuole attenersi in questa vigilia elettorale. E' una scelta concorde alle discussioni e le indicazioni degli organi dirigenti dell'Unione Culturale Economica Slovena (SKGZ). Abbiamo tenuto questa linea anche quando non tutti i partiti avevano il coraggio di rispondere alle nostre richieste di rilasciare dichiarazioni politiche al nostro giornale. Abbiamo rotto il ghiaccio e la nostra è ancora una scelta rigorosa anche se indichiamo al voto partiti e uomini, prima di tutto sloveni, capaci di un sincero e concreto impegno per la nostra tutela globale come slo- veni in Italia e per il nostro sviluppo economico e sociale. Le dichiarazioni politiche che pubblichiamo favoriranno una scelta elettorale più convinta e meditata che in passato: è questo, in questa confusione preelettorale, il nostro contributo alla vera informazione ed alla vera democrazia. Tuttavia il nostro giornale non vuole fare di ogni erba un fascio. Perciò suggeriamo due criteri di lettura semplici, quali il tipo di risposta che ci viene data dai candidati e dai partiti ai seguenti interrogativi: 1 ) Si risponde o no alla rivendicazione pluridecennale degli sloveni di una tutela globale (Continua a pag. 3) A Drenchia e a Torreano il 26 giugno si andrà a votare anche per il rinnovo del consiglio comunale. In entrambi i comuni si presentano due liste, quella della DC e la Lista Civica, mentre l'amministrazione uscente è gestita da un monocolore DC. Le somiglianze tra le due realtà, tuttavia — sia Drenchia che Torreano del resto fanno parte della Comunità montana delle Valli del Na-tisone — pur tra tanti a-spetti diversi, non si fermano qui. Sorte sulla base di un programma politico e operativo simile, le due Liste Civiche sono nate come risposta alla NOVEGA MATAJURJA NE MORE IN NE SME STRUMENTALIZIRATI NOBENA STRANKA! Smo v volilni kampanji in kot vsakikrat so tudi pri nas duhovi predstavnikov političnih strank razgreti. Vsak bi rad strumentaliziral za svoje volilne interese naše organizacijske strukture in tako tudi Novi Matajur. Zato moramo jasno povedati, da naš časopis ne pripada nobeni stranki, ampak Beneškim Slovencem. Ne moremo biti brezbrižni v tej volilni kampanji, kakor nismo bili v prejšnjih. Naš poziv, naše priporočilo bralcem je vedno isto, nespremenjeno: volite za tiste naše ljudi, ki kandidirajo na listah strank, ki so se vedno in konretno zavzemale za pozitivno rešitev naših narodnostnih in gospodarsih problemov. IL NOVI MATAJUR NON PUÒ’ E NON DEVE ESSERE STRUMENTALIZZATO DA NESSUN PARTITO Siamo in piena campagna elettorale e come sempre da noi gli spiriti dei rappresentanti politici sono diventati bollenti. Tutti vorrebbero strumentalizzare per i propri interessi elettorali le nostre strutture organizzative e così pure il Novi Matajur. Perciò dobbiamo affermare, ancora una volta, con tutta chiarezza, che il nostro giornale non appartiene a nessun partito in quanto è portavoce di tutti gli Sloveni della Benečija. Tuttavia non possiamo essere indifferenti in questa campagna elettorale, come non lo siamo stati in passato, ma il nostro appello, la nostra raccomandazione ai lettori rimane sempre quella, immutata: votate per quella nostra gente che è candidata nelle liste dei partiti che hanno sempre e concretamente lottato per una positiva soluzione dei nostri problemi economici e nazionali. DC di larghi strati della popolazione che, al di là delle diverse posizioni ideologiche, si sono prefissi il buon funzionamento del comune. L'obiettivo principale è quello di uscire dalla stasi in cui la pluriennale gestione della DC ha costretto i due comuni sia per inesperienza e mancanza di idee, sia per pesanti ingerenze dall'esterno. Ma torniamo al programma. In primo piano le due Liste pongono l’obiettivo della valorizzazione e dello sviluppo di tutte le risorse locali, comprese le caratteristiche culturali, etniche e linguistiche della comunità. Allo stesso tempo intendono promuovere lo sviluppo della democrazia e della partecipazione di tutti i cittadini DREKA - DRENCHIA Lista Civica Giuseppe BERGNACH Mario BERGNACH Nadalio BLEDIG Antonio CICiGOI Amedeo CRAINICH Silvano CRAINICH Silvio FLOREANCIG Renzo GUS Maurizio NAMOR Ugo TOMASETIG Antonio TRINCO Dionisio TRUSGNACH Democrazia Cristiana Gianni CRAINICH Giorgio BERGNACH Dario DRESCIG Gianni JURMAN Isabella PITTIONI Ettore PRAPOTNICH Gino RUCCHIN Liliana SCUDERIN Roberto TOMASETIG Maurizio TRINCO Bruno TRUSGNACH Ferdinando TRUSGNACH S. Pietro al Natisone Telovadnica srednje šole Palestra della scuola media 26 giugno ore 15 Praznik in nagrajevanje slovenskega narečnega natečaja Festa e premiazione del concorso dialettale regionale sloveno MOJA VAS Podelitev literarnih nagrad «Laštra Landarske Banke» Assegnazione premio letterario «Lastra della Banca di Antro» Patrocinato dalla Presidenza del Consiglio regionale. Centro Studi Nediža Farma za gojenje polžev v Teru Elezioni comunali a Drenchia e Torreano Le liste civiche: UNA POSSIBILITÀ'CONCRETA PER CAMBIARE alla gestione della pubblica amministrazione. I rappresentanti di entrambe le Liste Civiche hanno infatti manifestato la convinzione che solo attraverso il coinvolgimento di tutti i cittadini, con il loro sostegno e sulla base delle loro proposte è possibile frenare il processo di disgregazione della comunità, per tutto il comune di Drenchia, principalmente per le borgate alte a Torreano. Solo con la partecipazione di tutti si possono mettere in atto quei processi tendenti a garantire una condizione sociale ed economica soddisfacente. L’impegno più importante tuttavia è quello che entrambe le Liste si sono assunte per promuovere e sviluppare (Continua a pag. 3) TAVORJANA - TORREANO Democrazia Cristiana Guerrino BINI Pietro GRAFFIG Walter GUERRA Nino GUION Elvia IACUZZI Guido MOLINARI Ennio MUSONI Gerardo PASCOLO Mario PETRIS Marcellino SABBADINI Dante SPECOGNA Ennio SPELAT Lista Civica Valerio BENATI Luigi BORGNOLO Romano CECCOLIN Giuseppe CUDICIO Emilio DE CORTI Mario DE VINCENTI Giuseppe FLEBUS Moreno GIORDANO Lidio MACORIG Mattia MACORIG Nevio PERESSUTTI Egidio SABBADINI V kraju Ter v občini Bardo so odprli obrat za gojenje polžev. Gre za nov način gledanja na kmetijstvo, predvsem pa za iskanje alternativnih panog, ki naj gorskim krajem, od koder so se ljudje izseljevali, zagotovijo delo in napredek. Za farmo so uporabili en del hleva. Lastnik farme je domačin Renzo Del Medico. Strokovno se je šel usposabljat v Francijo, kjer imajo v tej panogi velike izkušnje. Prav gotovo je gojenje polžev popolna novost za našo deželo, morda pa tudi za Italijo. Običajno gojijo polže na prostem, na ograjenem zemljišču, v Teru pa so se prvič odločili, da jih bodo gojili v zabojih. V prihodnje jih bodo tudi kuhali in pakirali. Ob tej priložnosti se je v Teru zbralo več predstavnikov oblasti. Predsednik Gorske skupnosti Terske doline Sinic-co je dejal, da je potrebno izkoristiti klimatske pogoje in poiskati alternativne vire za zaslužek. Prisoten je bil tudi nekdanji župan iz Yverdona Pierre Duvoisin (Del Medico je bil svoj čas emigrant v Švici), ki je izrekel priznanje mlademu in podjetnemu Benečanu, medtem ko je njegova soproga prerezala simboličen trak. Le popolazioni di montagna hanno sempre dovuto affrontare grossi problemi per la propria sopravvivenza, primo fra tutti il posto di lavoro. Se nel fondovalle ci si arrangia, la montagna ne è del tutto emarginata. Da sempre, quindi, si è condannati a un duro pendolarismo se non addirittura al trasferimento o, peggio ancora, alla emigrazione. Di conseguenza c’è una vera e propria emorragia dai paesi di montagna soprattutto di forze giovani. Da qualche tempo a questa parte, però, si cerca di porre rimedio in qualche modo a questa piaga. Sono nate alcune fabbriche, qualcu- no tenta strade nuove. E' il caso, questo, dell'allevamento al coperto di chiocciole inaugurato recentemente a Pradielis, in comune di Lu-severa. Proprietari dell’allevamento sono Renzo Del Medico e sua moglie Francine Gilleron. Renzo ha partecipato ad un corso di specializzazione in Francia per apprendere questa particolare tecnica di allevamento di chiocciole in cassette. Questo è un fatto nuovo in regione, e forse anche a livello nazionale; infatti questo tipo di allevamento avviene di norma all’aperto, su terreni recintati. In futuro, a Pradielis si procederà anche alla cottura e alla confezione dei molluschi. All’inaugurazione sono intervenuti fra gli altri Pierre (Continua a pag. 4) S. Pietro al Natisone Atrio della Scuola media venerdì 24 giugno 1983 ore 19 vernice della mostra di pittura ALTIERI KOMEL Parteciperà il coro Pod lipo Centro Studi Nediža Associazione Artisti della Benečija Patrocinato dal Comune di S. Pietro al Natisone * * * S. Pietro al Natisone Beneška galerija sabato 25 giugno ore 19 Inaugurazione e premiazione della 4 ex-tempore internazionale di pittura IMMAGINI DELLE VALLI DEL NATISONE Patrocinata dalla Regione Friuli - Venezia Giulia dalla Provincia di Udine dal Comune di S. Pietro al Natisone Associazione Artisti della Benečija Kandidatom iz Beneške Slovenije in Kanalske doline, ki so se predstavili za deželne volitve, smo zastavili vprašanje, kako si predstavljajo rešitev gospodarskega in narodnega vprašanja. Želeli smo, da bi bili odgovori čimbolj kratki. Takole so povedali. Izjave deželnih kandidatov Giuseppe Blasetig (PCI) Odbornik v občini Špeter Valentino Noacco (PSI) Tajnik sekcije PSI v Bardu Salvatore Venosi (SSk) Družbenopolitični delavec Kot pretežni del hribovski krajev je Benečija občutila, in še občuti, posledice neuravnovešenega vsedržavnega in deželnega gospodarskega razvoja, to pa zato, ker so v korist industrijskijh monopolov velik del prebivalstva in bogastva združili na takoimenovanh perspektivnih območijh. Takšen neuravnovešen razvoi, ki je izpraznil gorske kraje jih upropa-stil njihovo preostalo prebivalstvo pa zanemaril, je bil in je še vedno poglavitni vzrok za šibitev narodne manjšine v Benečiji. KPI, ki se vedno dosledno na vseh ravneh bori za obrambo šibkejših slojev, se že dolgo let vztrajno zavzema za priznanje slovenske manjšine in za sprejem globalne zaščite, da zajamči njen obstoj ob spoštovanju državljanskih pravic vsakega človeka. Zaščita ne more biti drugačna kot globalna, se pravi, družbena, ekonomska, jezikovna in kulturna. Če ne bi bilo jezikovno-kulturnih pogojev, bi zanikali upravičenost posegov, brez gospodarske plati zaščite pa bi se vse omejilo samo na neplodno akademiziranje, kar bi povzročilo padec števila prebivalstva. Na podlagi spoštovanja in konkretnega izvajanja Osimskega sporazuma KPI zahteva pospešitev parlamentarne razprave o predlogih zaščitnih zakonov, obsoja zamujanje zaradi odprtega demokristjanskega bojkotiranja in zagotavlja zakonitim potrebam slovenske manjšine, zlasti v Benečiji, tisto podporo, ki jo lahko daje samo velika ljudska in napredna stranka. La Benecia ha pagato e sta tuttora pagando, come gran parte delle zone montane, le conseguenze di uno sviluppo economico nazionale e regionale distorto che, in nome dei grossi monopoli industriali, ha visto concentrare gran parte della popolazione e della ricchezza in poche aree cosidette «forti». Tale distorsione, che ha provocato l’abbandono delle aree montane con tutte le visibili conseguenze nel degrado del territorio e nell’emarginazione della popolazione residente, è stata ed è per la Benecia una fra le cause determinanti per la dissoluzione della minoranza slovena. Il P.C.I., che da sempre si batte con coerenza a tutti i livelli ed in tutte le sedi in difesa dei ceti più deboli, svolge da lungo tempo una battaglia ed un lavoro costante per il riconoscimento della minoranza slovena e per la realizzazione di una tutela globale che ne garantisca la sopravvivenza nel rispetto delle libertà civili di ciascun cittadino. Una tutela che non può essere che globale, cioè sociale-economica-linguistica-culturale, perché mancando i presupposti linguistico-cul-turali si negherebbero le ragioni stesse di un intervento e mancando il sostegno economico la tutela si risolverebbe in una sterile accademia con una popolazione ridotta ai minimi termini. Il P.C.I. sollecita, anche nel quadro del rispetto e dell’applicazione concreta del Trattato di Osimo, l'iter parlamentare delle proposte di legge per la tutela, denunciando i ritardi dovuti aM'ormai aperto boicotaggio democristiano e garantendo alle legittime esigenze della minoranza slovena, ed in particolare alla Benecia, l’appoggio che solo un grande partito popolare e progressista può dare. Giuseppe Paussa (PSDI) Tajnik sekcije PSDI v Čedadu Takšno temo kot je gospodarstvo Nediških dolin je težko strniti v nekaj vrstic, zato bom svoj poseg predstavil v nekaj poglavitnih točkah: 1. industrijski in obrtniški obrati v naših krajih morajo predstavljati osnovo zaposlovanja. Potrebno je v njih zaposliti čimveč domače delovne sile in priklicati celo tisto iz inozemstva; 2. potrebno je razvijati kmetijstvo tako na ravnem kot v hribih, pri tem pa se izogibati razrobljenosti obdelovalnih površin. Z deželnim razvojnim načrtovanjem je potrebno razviti živinorejo, olajšati dostop do kreditov za kmetjistvo in financirati razvoj zadružništva; 3. turizem se mora razvijati skladno s kmetijstvom kmečkim turi? mom in obrtnišvom in mora predstavljali dodatni zaslužek za kmečkega človeka, pa čeprav bo ta zaslužek skromnejši, kot se pač dogaja v naših dolinah. Kar zadeva jezik v naših dolinah, nimam predsodkov, razen tega, da se ne sme spremeniti ali zatreti domača slovenska govorica, ki je sestavni del življenja, kulture in tradicij prebivalcev naših dolin. Un tema come l'economia delle Valli del Natisone è un po’ difficile da trattarsi in poche righe tuttavia io incentrerò la mia esposizione su alcuni punti principali: 1) industria ed artigianato che devono costituire la base fondamentale dell'occupazione con sedi nel nostro comprensorio. E’ necessario agire affinché esse possano assorbire più manodopera locale possibile se non addirittura richiamare anche quella che opera all'estero; 21 agricoltura: è necessario ottenere il massimo rispetto del terri- IP " l®N* 1 Po mnenju socialistov se je potrebno zavedati, da obstajata dve medsebojno povezani gledanji na vprašanje zaščite slovenske manjšine. Predvsem obstaja načelno pravno vprašanje, na podlagi katerega država mora priznati slovensko skupnost in ji zagotoviti globalno zaščito, kot je predvideno v ustavi. Po drugi plati pa ni mogoče čakati na to priznanje in tudi nikjer ne piše, da bo rešitev tega vprašanja sama po sebi prinesla izboljšanje Slovencem kot takšnim. (Izraz «manjšina» je samo pravno-politični izraz). Zaradi tega je poleg jezikovno-kulturnih pravic potrebno ustvarjati tudi pogoje za sociogospodarski razvoj. Z izvajanjem v Osimskem sporazumu predvidenega gospodarskega sodelovanja vzdolž vse meje je brez dvomov mogoče zagotoviti perspektivni razvoj. Te teme je mogoče poglobiti ob upoštevanju stališč, ki jih je PSI za Benečije izdelal inpredstavil junija lani v Špe-tru in è katerih je vaš časopis obširno poročal. Secondo i socialisti è utile distinguere due dimensioni interdipendenti nella problematica della tutela della minoranza slovena. Esiste innanzitutto il problema giuridico di principio, in base al quale lo Stato deve riconoscere la comunità slovena e garantire la sua tutela globale come previsto dal dettame costituzionale. Il secondo aspetto deriva dal fatto che non ci si può limitare ad aspettare questo ricono- scimento, e per di più non è detto che da esso derivi inevitabilmente un miglioramento per gli sloveni «in carne ed ossa» (il termine «minoranza» è solo una parola che rimanda a categorie giuridico-politi-che). In questo senso è necessario creare i presupposti socio-economici al discorso linguistico-culturaie. Con l’applicazione del Trattato di Osimo nella sua parte relativa alla cooperazione economica a tutto l'arco del confine si possono senza dubbio aprire valide prospettive. Per un approfondimento di queste tematiche il PSI si riffà comunque al documento elaborato dai socialisti della Benecia presentato nel giugno dello scorso anno a S. Pietro al Natisone e di cui questo giornale ha pubblicato ampi stralci. Ferruccio Clavora Neodvisni kandidat MF torio agricolo sia di piano che montano per evitare il frazionamento e la polverizzazione della proprietà contadina; bisogna intervenire con un piano programmatico regionale che incentivi il comparto zootecnico, razionalizzi lo strumento del credito agrario, finanzi la cooperazione. 3) il turismo che deve combinarsi armonicamente con l'agricoltura -Agriturismo - e l’artigianato che deve costituire un’integrazione del reddito dell'azienda agraria sia pur di dimensioni ridotte come si riscontra nelle nostre vallate. Per quanto concerne la lingua nelle nostre valli non ho posizioni preconcette fatto salvo che non deve venire alterata o soffocata la parlata slovena locale che fa parte del patrimonio di vita, della cultura e delle tradizioni delle nostre genti valligiane. Odbor, ki podpira izvolitev Fer-ruccia Clavore kot neodvisnega Slovenca na listi Furlanskega gibanja, je izdelal program, v katerem ni obljub, ampak so navedene temeljne točke za razvoj Furlanske Slovenije v okviru vse slovenske skupnosti v naši deželi. Prvi cilj tega programa je zaščita in razvoj posameznikov in slovenske skupnosti v svojih različnih dimenzijah in zgodovinskih okoliščinah, upoštevajoč pri tem predvsem dejstvo, da se je več kot polovica naših ljudi naselila v Furlanski nižini ali pa zaradi dela še vedno živi v inozemstvu. Ta cilj bo mogoče doseči predvsem z odpravljanjem demografskih, kulturnih, ekoloških in kulturnih težav. Potrebno je čimprej pridobiti to, kar smo izgubili, pozabili, prodali in za kar so nas oropali. Samo na podlagi takšne pridobljene identitete bomo lahko načrtovali prihodnost naše skupnosti in ji na deželni in mednarodni ravni zagotovili vlogo, ki si jo je skozi zgodovino ustvarila zaradi geografske lege in kulturnih značilnosti. Da bi spodbudili takšen proces, bomo predlagali bistvene popravke raznih načrtov in zakonov, zlasti še popravek deželnega urbanističnega načrta, ki so z uvedbo omejitev nasprotnih naši zgodovini in stvarnosti, vse doslej preprečevali tudi malenkosten razvoj proizvodnih dejavnosti, obrtništva, kmetijstva in izgradnjo tistih infrastruètor, na katerih je možen razsoden razvoj. Dejansko je v sodelovanju z vsemi proizvodnimi kategorijami in vsemi konponentami naše skupnosti potrebno izdelati dodatni načrt za Furlansko Slovenijo. Osnovni pogoj pa bo vedno le razumska in uravno-šena pridobitev in ponovna prisvojitev istovetnosti kakor tudi kulturnega in jezikovnega premoženja. Il comitato costituitosi per l’elezione di Ferruccio Clavora come indipendente sloveno nelle liste del MF, sta elaborando anche un programma in cui non vengono fatte promesse, ma vengono esposti i punti fondamentali da cui partire per lo sviluppo della Slavia Friulana nel contesto di tutta la comunità slovena della nostra regione. Obiettivo primario di questo programma è la tutela e lo sviluppo deH'uomo e della comunità slovena, Ekonomske probleme Slovencev v Italiji je treba reševati predvsem z ohranjevanjem lastnine našega narodnega ozemlja. Z vsemi silami se moramo boriti proti razlaščanju naše zemlje. Obenem se moramo boriti za to, da se na tem ozemlju ustvarijo delovna mesta za naše ljudi. Naš človek naj torej dobi zaposlitev v domačem kraju. Vemo, da na tako obrobnem teritorju ne morejo nastati velike industrije. Saj to tudi ni potrebno, ker so taka podjetja v krizi po vsem svetu. Ob primernem izkoriščanju deželnih podpor za obrtniške in turistične ter zadružne iniciative pa lahko zagotovimo našim ljudem zaposlitev na svoji zemlji ali vsaj v neposrednji bližni. Inštrumente osimskih sporazumov je treba uporabiti za ustvarjanje majhnih kooperacijskih delovnih organizacji vzdolž vse meje med Italijo in Jugoslavijo, ki bodo v skladu z okoljem in razpoložljivo domačo delovno silo. Zahteva za globalno zaščito vseh Slovencev v Italiji mora sicer biti naša glavna zahteva do države, ki je dolžna zagotoviti izvajanje republiške ustave, deželnega statuta in osimskih sporazumov. Čakanje na celovito zaščito pa nas nikakor ne sme uspavati in v protestništvu dajati potuho za mirno čakanje globalne zaščite. Ker sta za ohranjevanje narodnostne skupnosti in njene zavesti bistveni in nepogrešljivi element primerno znanje jezika in poznavanje kulture svojega naroda, smatramo, da je treba za vsako ceno nuditi takoj vsem Slovencev v naši deželi šolanje v materinščini. Slovenska narodna skupnost v Trstu in Gorici, ki živi v ugodnejših okoliščinah, je dolžna nuditi samostojno akcijo za takojšnje šolanje v materinščini zapostavljenim bratom v videmski pokrajini. Smatram, da za tako akcijo še ni prekasno in da obstajajo zanjo ustrezni zakonski inštrumenti. I problemi economici degli Sloveni in Italia vanno risolti soprattutto con la conservazione della nostra terra. Con tutte le nostre forze dobbiamo lottare contro chi vuole impadronirsi di essa. Dobbiamo lottare perchè si creino po- sti di lavoro per la nostra gente, nei nostri luoghi, usufruendo dei sostegni regionali per l'artigianato, il turismo e per le iniziative a carattere cooperativistico. Sappiamo che in un territorio emarginato non si possono creare grandi industrie, considerando che queste sono in crisi in tutto il mondo. Gli accordi di Osimo ci offrono strumenti per creare piccole fabbriche a capitale misto italo-jugoslavo lungo tutta la faccia confinaria, senza deturpare l’ambiente e dove devono trovare posto le forze lavoro del luogo. La maggiore rivendicazione da porre nei confronti dello stato italiano è la richiesta della tutela globale, questo anche per rispettare i dettami della Costituzione, dello statuo regionale e degli accordi di Osimo. Non dobbiamo tuttavia incrociare le braccia e tantomeno andare avanti a proteste perchè ci diano la tutela globale. Con-esiderando che per la conservzione della comunità nazionale slovena e per lo sviluppo della sua coscienza, elemento di base rappresenta la conoscenza della madrelingua e della propria cultura, dobbiamo garantire a tutti gli Sloveni della nostra regione scuole nella nostra madrelingua. La comunità nazionale slovena di Trieste e Gorizia, che vive in situazioni migliori, deve aiutare gli Sloveni della provincia di Udine affinchè anche per essi possa avverarsi questo. Sono convinto che per un'azione del genere non è troppo tardi e che ci sono gli strumenti di legge necessari. considerati nelle loro varie dimenzioni ed inseriti nel proprio ambiente storico, senza dimenticare che più di metà della nostra gente si è stabilita nella pianura friulana o è ancora all’este'o per motivi di lavoro. Per raggiungere questo obiettivo primario è necessario prima di tutto un'arresto del disseso demografico, economico, ecologico e cultrale; è necessario un rapido recupero di tutto quello che è stato perso, dimenticato, svenduto e rapinato. E’ solo sulle basi di questa identità ricomposta che si potrà proiettare nel futuro la nostra comunità facendole assumere a livello regionale ed internazionale la funzione che la sua posizione geografica e la sua peculiarità culturale le hanno assegnato nel corso della storia. Per iniziare questo processo proporremo una revisione sostanziale dei vari progetti, piani e leggi, a cominciare dal PUR, che, imponendo limiti, vincoli e finalità non aderenti alla nostra storia e realtà, hanno impedito finora anche il più timido decollo delle attività produttive, artigianali, agricole e la realizzazione di quelle infrastrutture che stanno alla base di ogni razionale sviluppo. Si tratta, in fin dei conti, di elaborare un progetto integrato della Slavia Friulana con il concorso di tutte le categorie produttive e di tutte le componenti della nostra comunità. Condizione essenziale resta però sempre il razionale ed e-quilibrato recupero e riappropriazione dell’identità e del patrimonio culturale e linguistico sloveno. Romano Specogna (DC) Deželni odbornik Najprej moram poudariti, da je zaradi objektivnih zgodovinskih vrednotenj in preciznega pravnega stanja vprašanje videmske pokrajine in torej tudi Nediških dolin drugačno kot v Gorici in Trstu. Gospodarski problem teh območij pa je enak kot v vseh gorskih in obmejnih krajih naše dežele in ga je zaradi njegovih značilnosti mogoče reševati s posebnimi in diferenciranimi ukrepi in finančnimi posegi, da bi čimbolj hitro izvedli sociogospo-darske razvojne načrte gorskih skupnosti, ki so kot takšni tudi sestavni del deželnega razvojnega načrta. Hkrati pričakujemo ponovno razpravo o Osimskem sporazum in sprejem določil Skupnega evropskega trga za obrobne kraie. Če bomo na takšen način utrdili krajevne skupnosti, bomo pregnali bojazen pred emigracijo in bomo ustvarili bistveni pogoj za resnično rešitev specifičnih zgodovinskih in kulturnih značilnosti, tradicij in govorice. Tega ne bomo dosegli z izbirami, ki so vsiljene od zgoraj in ki niso občutene. Če bi se to zgodilo, bi po vsebinski plati spremenile te značilnosti in vrednote; zaradi tega jih je potrebno sprejeti v skladu z dejansko ljudsko voljo. Ritengo innanzittutto, mi è doveroso ricordare come per obiettive valutazioni storiche e precise situazioni giuridiche la questione della provincia di Udine e quindi delle Valli del Natisone è diversa da Giuseppe Balloch (PRI) Župan občine Tipana Moj glavni namen je seznaniti deželna telesa s problemi občine Tipana in njenega prebivalstva. Ta občina in njeno prebivalstvo, ki sta bili vedno zapostavljeni, želita vse svoje sile vložiti za vsestranski razvoj. Kar zadeva široko področje kulture in krajevnih tradicij, sodim, da jih je potrebno pravično zaščititi in ovrednotiti ob polnem izkoriščanju možnosti, ki jih daje deželni zakon štev. 68 od leta 1981. Il mio principale obiettivo è quello di portare a conoscenza degli organi regionali tutte le problematiche relative al comune di Taipana ed alla sua popolazione. Un comune ed una popolazione da sempre emarginati ma che vogliono esercitare un ruolo peculiare nello sviluppo della propria realtà. Per quanto attiene alla vasta problematica legata alla cultura ed alle tradizioni locali penso che queste vadano giustamente tutelate e valorizzate sfruttando a pieno quelle che sono le potenzialità e le disponibilità della legge regionale 68/81. quella delle provincie di Gorizia e Trieste. Il problema economico di queste zone è quindi quello comune a tutte le zone di montagna e di confine della regione e può essere risolto per queste sue caratteristiche solo con provvedimenti specifici e differenziati sostenuti da finanziamenti adeguati per l’attuazione più sollecita possibile dei piani di sviluppo socio-economici predisposti dalle rispettive comunità montane e come tali parti integranti del piano di sviluppo regionale. E ciò anche in attesa di una auspicabile rinegoziazione del trattato di Osimo e delle norme CEE per le regioni marginali. Consolidando a tale livello le comunità locali sarà fugato lo spettro della emigrazione realizzando così la posizione essenziale per una effettiva salvaguardia anche delle specifiche caratteristiche di storia, di cultura, di tradizione e di parlata attraverso scelte che non possono allora essere imposte dall’alto non sentite, capaci per il loro contenuto, di stravolgere tali caratteristiche con i loro precisi valori ma debbono essere operate secondo l’effettiva volontà popolare. IZJAVE KANDIDATOV ZA PARLAMENT Loris Fortuna (PSI) Arnaldo Baraccetti (PCI) Politično življenje - Vita politica La mia posizione e quella del PSI sono ormai da tempo note, sia tramite i dibattiti ai quali ho partecipato, sia per le iniziative intese a tutelare la comunità slovena della Benecia. In questa occasione mi limiterò a ricordare che sono stato il primo parlamentare che ha presentato una proposta di legge, sin dal 1972, che prevedeva anche la tutela degli sloveni della provincia di Udine; purtroppo la fine anticipata dell’attuale legislaura ha fatto decadere automaticamente ogni proposta di legge presente in parlamento. E’ un mio impegno, comunque, quello di ripresentarla immediatamente e contemporaneamente all'altra proposta di legge per la tutela delle minoranze presenti in Italia. In questa mia azione ho sempre potuto contare sulla collaborazione del segretario PSI di Cividale Alessandro Pasta che si è dimostrato un valido esito del collaboratore per mio operato. buon 1 Riconfermo pienamente la posizione del Partito Comunista Italiano secondo cui la legge di tutela globale della minoranza nazionale slovena deve riguardare in modo unitario tutti gli sloveni residenti in Italia e quindi non solo quelli delle provincie di Trieste e Gorizia, ma anche quelli della provincia di Udine. Non è possibile partire dai risultati nefasti della politica di snazionalizzazione realizzata dallo stato italiano (ad iniziare dal 1866, ma continuata anche dai governi democristiani centristi e di centro sinistra che si sono succeduti dal 1947 in qua) per negare che gli Sloveni dell'Udinese non hanno nulla a che fare con i loro fratelli del resto della Regione e dovrebbero essere quindi sottoposti ad una diversificata tutela giuridica. Anche gli italiani delle diverse regioni italiane — e non mi riferisco ai gruppi linguistici minoritari — parlano dialetti diversi e molte voi- LISTA CIVICA V DREKI IN TAVORJANI DAJE MOŽNOST SPREMEMBE Volivci v Dreki in Tavo-rjani bodo volili tudi novi občinski svet. Izbirali bodo med dvema listama, med DC in Lista Civica. Kaj hoče krajevna lista, Lista Civica? Hoče predvsem boljše delovanje občine. Hoče odpraviti stagnacijo, ki je v Dreki in Tavorjani nastala zaradi dolgoletne politike DC, zaradi neizkušenosti, pomanjkanja idej in grobega zunanjega vmešavanja. Program Lista Civica hoče ovrednotiti vse lokalne dobrine, vštevši kulturne, etnične in jezikovne značilnosti prebivalstva. Razviti hoče demokracijo s povečanjem sodelovanja Predstavniki Lista Civica v Dreki in Tavorjani so prepričani, da bo samo s sodelovanjem vseh občanov pri uresničevanju njihovih predlogov mogoče preprečiti nadaljnje razkrajanje celotne občine Dreka in hribovskih vasi v občini Tavorjana. Najbolj važna pa je obveznost obeh List, da na dru- gačnih temeljih razvijeta kmetijstvo in obrtništvo, dve tradicionalni dejavnosti tako v občinah kakor tudi v Gorski skupnosti. Lista Civica se zavzema za povečanje števila delovnih mest, za nadaljevanje obnove po potresu in za razvoj socialnih storitev. V Tavorjani, denimo, bodo dva doma penzionistov spremenili v manjhna stanovanja, da bodo ostarelim občanom zagotovili bolj dostojno življenje. V Dreki pa bodo, kar zadeva storitve, dali prednost oskrbi prebivalstva s pitno vodo, odstranjevanju snega in namestitvi javnih telefonskih govorilnic. Programa vključujeta tudi turizem, sport in izkoriščanje prostega časa. V tem tratkem povzetku članka nismo mogli podrobneje spregovoriti o programih. Krščanska demokracija se ni predstavila z nobenim konkretnim programom, ker misli, da ji glasove zagotavlja njen simbol. Ob vsem tem ostaja dejstvo, da Lista Civica v Dreki in v Tavorjani ponujata stvarno možnost za spremembo in za splošno izboljšanje sedanjih življenjskih razmer, kar med drugim dokazujeta tudi občini Grmek in Špeter. Le liste civiche Sloveni . . . . (Continuazione dalla 1a pag.) e paritetica? 2) L’eventuale risposta positiva è affidabile, cioè confortata dal consenso politico e non un fatto di improvvisazione ed esasperazione elettorale? Nell’attuale momento elettorale la confusione è molta e la speculazione è a portata di mano. Gli elettori ne siano coscienti. Dobbiamo ricordare che non si tratta di scegliere questo o quel personaggio. Si vota infatti per diversi schieramenti politici: questi dovranno realizzare accordi per dar vita a maggioranze parlamentari e governi, nazionali e regionali. Non è un giochetto da niente: dal futuro parlamento dipende infatti l’approvazione del nostro assetto legislativo di minoranza slovena nello stato italiano, dipendono le scelte economiche fondamentali, la nostra politica internazionale e le relazioni con i paesi vicini, ecc. Il momento della riflessione si pone, dunque, ben sapendo che anche dal nostro voto personale dipende il futuro della Comunità slovena in Italia. Novi Matajur Slovenci . . . (Nadaljevanje s 1. strani) skupine pa bodo sestavile večine v parlamentu in v deželnem svetu in s tem sestavile tudi novo vlado v Rimu in deželni odbor v Trstu. Gre za velike stvari: od novega parlamenta je namreč odvisna pravna ureditev položaja slovenske manjšine v Italiji: od njega je odvisno, kakšne bodo temeljne gospodarske izbire kakšni, naša mednarodno politika in naši odnosi s sosedi itd. Ker je tudi od našega glasu odvisna prihodnost slovenske skupnosti v Italiji, bomo glasovali premišljeno. Novi Matajur (Continuazione dalla 1a pag.) su basi diverse ed economicamente più produttive la agricoltura e l’artigianato, garantendo un'azione incisiva di supporto per queste due attività tradizionali della nostra zona sia a livello comunale, che a livello di Comunità montana. Altro punto qualificante del programma delle Liste Civiche è l’impegno per lo sviluppo dell'occupazione e la creazione di posti di lavoro. Non vanno poi trascurati i problemi della ricostruzione post-terremoto e i problemi dei servizi. A Torreano, per esempio, pensano di riadattare due case di riposo in piccoli miniappartamenti in modo da poter garantire agli anziani, assieme al servizio domiciliare, condizioni di vita più decorose. A Drenchia, invece, sempre per quanto ri-\ guarda i servizi, una delle cose prioritarie è risolvere l'annoso problema della mancanza di acqua, l'inagibilità delle strade d'inverno, la mancanza dei telefoni pubblici, ecc. 1 programmi contengono poi proposte per quanto riguarda il turismo, lo sport ed il tempo libero in generale. In questo breve spazio non è possibile entrare nei particolari dei programmi, a cui d'altra parte la DC non contrappone nulla di concreto, convinta com'è che basta il suo simbolo a farla votare. Rimane tuttavia il fatto che sia a Drenchia che a Torreano le Liste Civiche offrono una concreta possibilità di cambiare e migliorare da tut ti i punti di vista le condizioni di vita attuali, come del resto dimostra l'esperienza di Grimacco e S. Pietro. te diversissimi dalla lingua letteraria di Dante. Ciò nonostante provi qualcuno a negarne l'appartenenza alla nazione italiana! Non si può quindi ricorrere all’inganno con i due pesi e le due misure. I diritti democratici e civili previsti dalla costituzione della Repubblica vanno dunque finalmente rispettati. Nel nuovo parlamento noi comunisti riprenderemo con decisione la nostra battaglia perchè questa volta sia la volta buona e si costringa tutte le forze politiche democratiche ad uscire allo scoperto ed a sconfiggere il nazionalismo italiano, sia per la minoranza nazionale slovena, innanzitutto, sìa per i gruppi linguistici minori come i friulani, i sardi, i grecanici, gli albanesi e così via. Tutela globale per gli sloveni — come si chiede nelle nostre proposte di legge — vuol dire anche interventi per lo sviluppo economico e produttivo della Benečija per garantire il mantenimento sul posto della comunità slovena e non l'emigrazione e l'abbandono di quelle vallate e quindi l’assimilazione nella maggioranza italiana. Già l'articolo 9 della legge 828 per la ricostruzione e lo sviluppo del Friuli, su specifica richiesta comunista, stanzia appositi duecento miliardi di lire per le zone di montagna (oltre altri cinquecento miliardi per lo sviluppo presenti nell’articolo 1 da destinarsi a tutta l’area terremotata e quindi c’entra ancora la Benečija) da destinarsi d’intesa con le Comunità Montane, sindacati ed imprenditori per appositi progetti di sviluppo occupazionale e produttivo. Senza attendere i benefici economici della legge di tutela globale occorre vigilanza e mobilitazione perchè la legge 828 sia subito rispettata. Dal nuovo Consiglio Regionale occorre fare cambiare i contenuti della legge di attuazione della 828 già votata dalla giunta e dalla maggioranza regionale perchè i fondi degli articoli 1 e 9 della 828 non siano dirottati altrove o non siano spesi malamente, ad esempio per opere pubbliche o dispersi con metodi clientelar! ed assistenzialistici. Convegno del MF Si è svolto domenica 5 giugno, nella sala convegni della Villa Manin di Passariano, un convegno dei quadri ed aderenti del MF per la impostazione della campagna elettorale. Il segretario regionale, De Agostini, ha tenuto un’ampia relazione sull'attività svolta dal gruppo consiliare regionale. In particolare ha ricordato l’impegno del MF per la realizzazione, in regione, dell'istituto dei referendum previsti dallo Statuto regionale, e quello relativo ai temi dell’autonomia regionale, della tutela delle culture friulana, slovena e tedesca, e della tutela ambientale, per i quali il MF ha predisposto diverse proposte di Sono state successivamente presentate le liste dei candidati del MF per le elezioni regionali e politiche; a questo proposito è stato sottolineato, dall’assemblea, il valore politico che ha la presenza, nelle liste del MF, di un candidato indipendente dei cattolici democratici sloveni della Slavia friulana, importanza che è stata ribadita anche dal candidato di lingua slovena, dott. Ferruccio Clavora, e da Ado Cont, Presidente del comitato creato per favorire una attività comune per la tutela culturale ed economica di tutte le comunità etnico-linguisti-che presenti nella regione. Convegno a Lusevera «Alta Val Torre: Quali prospettive ? » «Quali prospettive per l’Alta Val Torre?» questo il tema di un interessante convegno organizzato dalla locale sezione del PSI, svoltosi a Lusevera domenica 15 maggio, con la partecipazione dell’assessore regionale al lavoro ed all'emigrazione Gabriele Renzulli, del capogruppo del PSI al consiglio provinciale Gianpietro Sbuelz e.del segretario della sezione del PSI di Lusevera Valentino Noacco, che ha aperto i lavori. L’analisi di Noacco si è imperniata sugli aspetti socio-culturali dei processi di sviluppo in zone di emarginazione. Egli ha sottolineato come alla base di ogni sviluppo socio-economico c’è un cambiamento di carattere culturale che consente alle popolazioni interessate di concepire II loro ambiente ed i rapporti interpoderalì in modo di risvegliare le potenzialità dinamiche socio-economiche che nelle situazioni anteriori non erano percepite. Dal canto suo Gianpietro Sbuelz ha parlato delle soluzioni concrete che andrebbero attuate per consentire uno sviluppo armonioso dell'Alta Val Torre. Il consigliere provinciale considera tre settori d’intervento: l’ambiente, con una sistemazione viaria e la creazione di piste; l'agricoltura con un indispensabile riordino fondiario ed infine un settore produttivo industriale-artigianale di fon-dovalle. Discutendo del trattato di Osimo egli intravede soluzioni realistiche in limitate zone industriali agevolate lungo tutto l’arco del confine e ai due lati dello stesso. Infine Gabriele Renzulli ha evidenziato due modi di affrontare il problema di uno sviluppo per le Valli del Torre: uscire dall'isolamento nel quale si ritrovano questi paesi e le loro genti nonché favorire processi di accumulazione di capitale siano essi pubblici o privati purché rispondano anche a criteri di profittabilità. Indicando quali potrebbero essere le condizioni politiche e socio-economiche per realizzare un tale programma, l’assessore ha concluso soffermandosi sull’idea che anche la regione Friuli-Venezia Giulia potrebbe darsi una politica di confine nell’ambito delle sue competenze. Assemblea dell’ltalcementi Si è tenuta in maggio un'assemblea aperta dell’ltalcementi per protestare contro l’ulteriore ricorso alla Cassa integrazione da parte della Direzione. Vi hanno partecipato, oltre agli operai, diverse personalità del mondo sindacale e politico, tra cui il presidente della Comunità Montana Valli del Natiso-ne Giuseppe Chiuch. Alle relazioni dei sindacalisti sono seguiti diversi interventi. L'avv. Giovanni Batto-cletti ha sostenuto la necessità di un incontro in loco con la Direzione dell’ltalcementi che deve discutere dei suoi piani non solo a Bergamo, ma anche nella nostra regione, anche in riferimento alle esigenze della ricostruzione. Analoghi concetti sono stati svolti dal prof. Jacolutti, anche come presidente della zona industriale. L’assessore Strazzolini, del comune di Cividale, ha ribadito la disponibilità dell'Amministrazione. La Assemblea si è conclusa con precisi impegni per scongiurare il pericolo della riduzione del ruolo dell’ltalcementi di Cividale dove lavorano maestranze anche delle Valli del Natisone. Consiglio comunale di Cividale Il consiglio comunale di Cividale ha adottato il piano di recupero del centro storico che permetterà lo sblocco della situazione edilizia del centro. La discussione è stata molto ampia, sia per i chiarimenti degli urbanisti, sia per gli interventi dei rappresentanti dei gruppi consiliari. Positivo il giudizio dei gruppi della DC, del PSI, del PSDI e del MSI. Differenziato il voto del gruppo consiliare del PCI che, pur aderendo alla scelta dell’applicazione della legge 5-8-1978 n. 547, ha criticato la mancanza di una chiara volontà politica sui problemi del recupero abitativo, economico e sociale del centro della città. Il voto è stato di astensione con l’impegno al controllo perchè non si verifichino gli scempi e gli abusi edilizi del passato. 7,2 milijona lir za slovenske krožke Pokrajinski svet v Vidmu ni odobril v predpisanem času (31. maj) proračuna za leto 1983, ker je moral na zadnjih dveh sejah odobriti okoli 200 sklepov, med katerimi tudi nekatere, ki se nanašajo na kulturo. Z večino glasov (DC, PSI, PRI in PLI) so dodelili slovenskim kulturnim krožkom v Benečiji 7,2 milijona lir. Svetovalec Petričič je dejal, da je ta znesek premajhen in je nanizal samo nekaj zelo spodbudnih manifestacij kot so Moja vas, Lastra Landarske banke in mednarodna slikarski ex tempore. Nuove cariche sociali nella sezione PSDI di Savogna Nei giorni scorsi si è riunita l’Assemblea degli iscritti del PSDI delle tre sezioni politiche del Comune di Savogna. Affiancato dal consigliere provinciale Camillo Melissa e dal candidato regionale PSDI Giuseppe Paussa, ha aperto ì lavori il presidente del Comitato di Zona delle Valli Aldo Mazzola prospettando la necessità della riunifìcazione delle tre attuali sezioni politiche in una sola per rendere più effi- ciente ed efficace ogni operatività anche in vista delle imminenti elezioni politiche, regionali ed, in due comuni delle Valli, Drenchia e Torreano, anche amministrative. La discussione, di giusta vivacità, che ne è seguita ha portato all’accettazione della proposta e si è quindi subito proceduto alla formulazione del Direttivo della nuova unica sezione del PSDI del Comune dì Savogna che risulta così composto: Velicaz Dario, Martinig Pietro, Marchig Marino, Ros Da- miano, Pierovizza Giuliano, Medves Alda, Sturam Luigi, Dus Basilio, Sedi Gian Mario. Il Direttivo così formato si è posto una data a tempi brevi per riunirsi ed eleggere il suo segretario sezionale. Nel corso dell'Assemblea si sono anche tracciate le linee direttrici per la propaganda a sostegno dei candidati, alle elezioni, del Ci-vidalese e delle Valli del Natisone e si sono stabilie pure le modalità e l’impostazione da dare alla grande manifestazione Socialdemocratica da farsi in località Spi-gnon di Pulfero il giorno 12 corrente mese, con canti, suoni, ballo, majorettes, chioschi vari e la presenza di grossi nomi della politica provinciale, regionale e nazionale del PSDI. Pokrajinska delegacija na obisku v Ljubljani Delegacija videmske pokrajine obiskala Ljubljano. Sestavljali so predsednik prof. Giancarlo Englai podpredsednik odv. Enrico Bulfor odbornika Giovanni Pelizzo in ziano Venier in svetovalec prof. F vel Petričič. V Ljubljani je naše 2 stopstvo sprejela predsednica sk pščine Tina Tomlje. Sestanek predstavniki Ljubljane (mesto št je 320 tisoč prebivalcev) je bil k risten, ker smo spoznali, da je moži sodelovanje na univerzitetne) zdravstvenem, kulturnem in gosp darskem področju. Tina Tomlje povedala, da podjetje Hoja sodelu s Hoblesom v Špetru Slovenov. Lj bljansko gospodarstvo pa je sposo no še za nove primere gospodi skega sodelovanja. Izrekla je p čakovanje, da bo Italija s posebi mi zakoni zaščitila Slovence v * demski pokrajini. «Med prijatelji prav, da o teh problemih ne moli mo», je rekla. Englaro je povedal, da se je Spetru srečal s predsednikom Sl venije Zemljaričem, priznal je, i so Slovenci v Italiji dali svoj zg dovinski in kulturni delež in da j je potrebno zaščititi. Englaro se je sestal s predse nikom Zemljaričem in predsedi kom odbora za stike z inozemi vom Jernejem Janom, ki je izra: zadovoljstvo, da je v videmski del gaciji slovenski član, in je pohva gospodarsko sodelovanje v podj tjih Veplas in Hobles. Omenil pa tudi sodelovanje med Torviscoso Heliosom iz Srpenice. Videmska d legacija je obiskala Cankarjem do in klinični center. Špeter Slovenov zgled občinam Nediških dolin Pouk v književnem jeziku ne uničuje dialektov Občinska uprava Špetra Slovenov je v razpravo o proračunu za leto 1983 posredno vključila tudi prebivalstvo, saj je vsem družinam poslala izčrpno gradivo. O teh problemih je v občinskem svetu spregovoril odbornik Renato Oualizza (neodvisen), ki je pozval vse politične sile, naj ne zavrejo dejavnosti upraviteljev zaradi finančne omejenosti proračuna. Osrednje vprašanje in cilj u-prave je po njegovih besedah uresničitev vodilne vloge špetrske občine na širšem območju Nadiških dolin, ki zaradi gospodarske odmaknjenosti in odtujenosti doživljajo demografski osip. Pri tem pa si špetrska občina nalaga dolžnosti, ki presegajo meje občinskega ozemlja (šole, študijski center in dijaški center in dijaški dom). Iz tega sledi tudi zahteva, naj se preostale občine Nadiških dolin in gorska skupnost združijo, da bi poskrbele za strukture, ki koristijo širšemu območju. Pri uresničevanju svojih ci- ljev pa so v Špetru Slovenov do sedaj uspešno zaustavili odseljevanje, da lahko že govorijo o priseljevanju, kar bi omogočilo občini, da bi imela nekdanjih 2.500 ljudi. V bornih treh letih je novi občinski upravi uspelo uresničiti 80 odstotkov obnove. Kot rečeno, pa ostaja prednostni cilj uprave skrb za družbene storitve, ki se jih poslužuje prebivalstvo vseh sedmih občin območja. Pri tem igra poleg šol in zdravstvenega okraja pomembno vlogo uresničitev take industrijske dejavnosti, ki naj preprečuje odseljevanje. Novost dveh mešanih italijansko jugoslovanskih podjetij Veplasa in Hoblesa predstavlja model za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja na tem območju. V sedanji hudi zaposlitveni krizi si je torej špetrska občina zagotovila nalogo, da postane gonilna sila za prerod Nadiških dolin. To dejstvo je priznal tudi deželni odbornik in občinski svetovalec manjšine Speco- LETTERE AL Spoštovani Diretor, z velikim čudenjem sam prebieru v zadnji številki vašega časopisa ( tudi lan' je bluo njek takega) članek Dorica o turizmu v naših dolinah. Čudenje je v tem: že-liet de automobili bojo še za naprej preplavjali naše doline. Če je ries, de tele «postajajo zmeraj buj pljučja za bližnja mesta», tuole me na veseli pru nič, ne zak mi manjka turistična mentalità, ampak zak jo čem imiet. Al na vie Doric, de tele turizem nam na parnese nič, ku sa-muo škodo. Sam Doric je pisu nekaj liet tega, de turisti par nas kradejo kar se pardiela; na stuojmo guorit o sanožetah an o riekah. Doric ima pru kar se kumra de rieke so umazane, al na vie pa de tisti turizem nam umaže še kar je ostalo čednega? Tajšan turizem nie za nas an tajšni turisti naj ostanejo doma! Farma v Teru .... (Continuazione dalla 1a pag.) Duvoisin, assessore alle finanze del cantone di Losanna ( Renzo Del Medico è un ex emigrante tornato dalla Svizzera), il sindaco di Lu-severa, Giorgio Pinosa, il presidente della Comunità montana del Tarcentino, Sergio Sinicco. Siamo del parere che queste iniziative vadano apprezzate e sostenute, per questo auguriamo a Renzo Del Medico e a sua moglie un vero successo. ZBOROVANJE PARTIZANOV NA KOVAČIČ PLANINI Na Kovačič planini bo 3. julija ob 11. uri srečanje borcev, ki bo povezano s 40-letnico bojev Gregorčičeve brigade na tej planini. Na to srečanje so povabili tudi zamejske borce. Na kraj srečanja je mogoče priti preko mejnih prehodov Polava - Livek, Stupica - Robič - Livek. gna, ki je napovedal vzdržanje KD pri glasovanju za proračun. Občinski upravi pa je priznal uspehe, ki jih je dosegla tudi ob sedanji finančni suši. Župan Firmino Marinig in odbornik za industrijo Giuseppe Blasetig sta tudi odgovorila na zahteve po pojasnilih svetovalca Specogne. Proračun za leto 1983 občine Špetra Slovenov znaša 5 milijard in pol lir. V glavnem bodo znesek porabili za stanovanjsko politiko, za zaposlovanje in za javne storitve. Kot tak je lahko torej špetrski model za zgled drugim občinskim upravam Nadiških dolin, saj je v to prepričan dobršen del prebivalstva. RIASSUNTO Nei predisporre il bilancio di previsione dell'anno 1983, l’Amministrazione comunale ha tenuto in debito conto gli aspetti fondamentali che a suo tempo qualificarono il programma elettorale. Infatti dalla relazione generale presentata dal Sindaco prof. Giuseppe Marinig, si possono leggere dettagliatamente i risultati già conseguiti, quelli in corso di realizzazione e quelli impostati nei vari settori di attività. Oltre a fornire al cittadino un quadro complessivo dell'attività della Amministrazione, la relazione mette in evidenza alcuni aspetti che si pensa, possano rappresentare i punti fondamentali della gestione dell'ente locale: la casa, l'occupazione e i vari servizi socio-assiaten-ziaii (Scuola, Casa dello studente, polisportivo, Assistenza ecc.). L'impegno che l’Amministrazione ha profuso nella ricerca di soluzioni positive si nota nello sviluppo che il polo industriale di S. Pietro al Natisone ha assunto in questi due ultimi anni con la realizzazione di due nuove fabbriche: la Veplas S.p.A. (previsione 44 posti di lavoro), la Hobles S.p.A. (40 posti di lavoro) in fase di ultimazione ed alcune strutture artigianali. In aggiunta le opere di urbanizzazione, gestite dalla Comunità Montana, stanno per essere completate. L’acquisizione di nuove aree da mettere a disposizione di imprenditori ed artigiani locali è a buon punto. Ci sono infatti tutte le premesse per la concreta rinascita socio-economica delle Valli del Natisone. Dalla relazione (distribuita in tutte le famiglie dal Comune) si può rilevare anche l’impegno politico per rendere operante il Piano di fabbricazione e aderente a tutte le necessità per favorire Interventi nell'edilizia abitativa e per i servizi. Zakaj na Matajure so se post avli, zak nacarti za razvoj nieso vzeli v poštev interese prebivalstva, a samuo turistu. Če dol po Italiji ne-čejo niemških turistu, ki prejšnjp. lieta so nosili za sabo vse, še vodo za pit an nieso nič nucnega parnesli v Italijo, takuo tudi mi pravimo de nedeljski turizem, kjer ljudje ti ukradejo kar si pardielu, an ti povadlajo puoje, an ti kradejo senuo vuoz kope, takuo ki se gaja mene vsako lieto, tajšni turisti, dragi Doric, naj ostanejo kjer so! Srečno. Tonca Blažin Dragi Tonca Blažin al pa kar si! Se strinjam, sem dakordo s tabo, kadar praviš, da tajšni turisti, ki kradejo naše pardiel-ke, naj ostanejo doma. Sam u svojim pismu si ugotovil, da sem že pisu pred nekaj leti proti takim turistom. Duž-nuost vsakega človeka - tudi če ni karabinier - da take turiste preganja, zavojo njih pa se ne moremo zapreti u pu-žuovo bužino. Odpreti se moramo zdravemu turizmu. Videu sem kraje, ki njeso takuo lepi ku naše doline, pa vsed-no žive puno od turizma. Kadar pravim, da se muor-mo odpreti zdravemu turizmu, mislim tudi, da ni zadost ustvarit dobre in potrebne strukture. Treba je ustvarit tudi turistično mentaliteto in daržati čedne vasi, reke in se-nožeta. Čednost pa je lepa rječ za domače in juške oči! Tle boš dakordo z mano, kot sem jest dakordo s puno rečmi, ki si jih napisu. Z velikim spoštovanjem te pozdravja Dorič. UN GRAZIE A MARIO COLLI Il Presidente del Consiglio Regionale, Mario Colli, ha rinunciato di ripresentarsi alle elezioni. Al termine del suo mandato all’importante carica, il nostro giornale ricorda la presenza costante di Mario Colli a tutte le manifestazioni — anche le più modeste — politiche, culturali e degli emigranti, organizzate dagli sloveni della provincia di Udine. Spesso non è mancato neppure il suo apprezzato sostegno finanziario alle nostre iniziative. Mario Colli si è comportato da persona consapevole del ruolo imparziale che la carica gli assegnava e nello stesso tempo come autorevole rappresentante del consiglio regionale nel sostenere le esigenze della nostra comunità slovena. Perciò gli inviamo, attraverso queste poche righe, un vivo apprezzamento — come politico e come uomo — per aver dato un concreto aiuto alla nostra lotta e per aver interpretato verso di noi con animo buono e saggio il suo non facile ruolo istituzionale. LA REDAZIONE Al Convegno di Udine: I giovani sono per la pace Non sembrava agli stessi organizzatori di poter riuscire a realizzare una manifestazione così importante e partecipata, con l’auditorium dello Zanon di Udine stipato di gente, gran parte dei quali giovani e giovanissimi. Questi, oltre agli oratori, i veri protagonisti del convegno «Friuli terra di guerre, Friuli terra di pace»: in questo modo e da questo punto di vista i giovani oggi si affacciano e si inseriscono nella vita politica, intesa come partecipazione vissuta ai grandi movimenti ideali. Non a caso, ancora una volta, si sono incontrati i cristiani impegnati fuori delle gerarchie della DC ed i vari movimenti e partiti della sinistra e dell’autonomismo friulano, per continuare l’impegno scaturito con la gran- Prispevek za «Nediža» Deželni predsednik Mario Colli je na prošnjo kulturnega društva Nediža osebno daroval 500 tisoč lir društvu za njegovo delovanje, zlasti še za prirejanje letošnjega natečaja Moja vas in za literarni natečaj Laštre Landarske banke. Predstavniki slovenskih kulturnih krožkov, slovenske duhovščine in tudi drugi prebivalci Nediških dolin so nasprotovali predstavnikom društva Jacopo Stellini na zborovanju v Špetru, ki so hoteli prikazati, da bi uvedba slovenskega knjižnega jezika uničila beneški slovenski dialekt. Zborovanje je krožek Stellini priredil zato, da je napadel komuniste in socialiste, ki se zavzemajo za zaščito slovenske manjšine. Miz-zau (DC) in drugi so priredili volilno zborovanje in izkoristili priložnost, da so napadli slovenske beneške duhovnike, da so Jugoslaviji očitali aneksionistične tendence itd. Prof. Viljem Černo jim je odgovoril, da je od podpisa mirovne pogodbe dalje med Italijo in Jugoslavijo meja dokončno začrtana in da imajo vse špekulacije okoli nje za cilj pritiskati na naše ljudi, da bi se odpovedali svojemu jeziku. Župnik v Matajurju Pasquale Gujon je povedal, da bere evangelij in mašo v slovenščini in da ga vsi verniki razumejo. Poučevanje v italijanskem književnem jeziku ni uničilo beneškega dialekta, ni uničilo furlanščine in tudi slovenskega beneškega narečja ne bi. Domačin Krajnik jih je vprašal, zakaj ne dovolijo govoriti predsedniku društva Stellini Mariu Ruttarju in se je ponorčeval iz zborovanja v domačem jeziku. Planinci iz Vrhnike na Matajurju in na Stari Gori Matajur je zelo vabljiva in mikavna kočka tudi za planince iz bolj oddaljenih krajev, zlasti iz Slovenije. V nedeljo, 5. junija je to najvišjo goro v Benečiji, ki ji domačini pravijo tudi Baba, obiskala večja skupina planincev, članov planinskega društva Vrhnika. Pripeljali so se z dvema avtobusoma preko Robiča in se sredi dopoldneva, ob lepem vremenu, pozpeli do vrha. Goste iz Slovenije je čakala precej številna delegacija zamejskih planincev iz Gorice ter delegacija beneškega planinskega društva s predsednikom Joškom Kukovcem na čelu. Prihodnjič se bodo srečali na Vrhniki, mogoče že jeseni ali pozimi, kakor je po slovesu obljubil predsednik beneškega planinskega društva Joško Kukovac, ki je goste na njihovem izletu po Beneški Sloveniji ves čas spremljal in jim bil za vodiča. MLADI FEDJA ZBONA RAZSTAVLJA V ČEDADU diosa manifestazione per la pace di Redipuglia del 1981. Un affresco, tragico ma intessuto di sferzante ironia, è stato fatto dell’attuale situazione internazionale da padre Balducci: netto rifiuto della logica delle armi, invettiva contro il mercato della morte e chi si mette al suo servizio. Sul tema: «Essere al confine» si è tenuta una tavola rotonda con Ceschia, Ma-niacco, Tellia e la Menapace. Non sono mancati riferimenti alla situazione di una popolazione che i mass-media manipolano ad uso e consumo delle classi dominanti, fino a trasformare i friulani e gli alpini — ha detto un oratore — in un popolo speciale a custodia dei valori più convenzionali. Alla manifestazione ha parlato anche l’arcivescovo di Udine, che ancora una volta ha trovato parole elevate per rifiutare, come cristiano e come pastore, il linguaggio delle armi. Il comitato ha chiesto a-desioni a persone ed associazioni: vi hanno aderito ed aderiranno ancora circoli ed organizzazioni slovene della Benecia. V okviru prizadevanj po-boljšem poznavanju umetniškega ustvarjanja Slovencev, so v čedadskem kulturnem društvu Ivan Trinko priredili razstavo mladega slikarja Fedje Žbona. Novogoričan po rodu, je Žbona študiral na umetnostnih akademijah v Firencah in Benetkah, kjer je tudi diplomiral. Sodeloval je na več kolektivnih razstavah, medtem ko je tokratna, v Čedadu, njegova prva samostojna osebna razstava. Na VIDEM Pokrajina : kontribut za kmetjistvo Pred dni so dol na provin-ciji sklenil za dat no malo pomaganje kmetjistvu (agri-kolturo) in zadrugam (ko-perativam). Stanc j al so 10 miljonov lir za apikulturo, 4 za postroj t ejesto interpoderal iz Clie-vis/Hlieva pri Barnau občina špeter, 4 milj one za mlekarno v Tavorjani in 2 za tisto v Sv. Lenartu; 4 miljone an pu so dal za Rezijansko zadrugo «Ta rožina dolyna». Vič ku kajšnemu svetovalcu «konsilierju) nje šu pru sistem s kuom so bli azpar-tjeni kontributi. Petričič je uprašu vic pomaganja za brieh (s posebnim pogledom na črn varh) in je jau de pokrajina muo-ra dat vic podpuore za kme-tistvo živinorejo in drugo. ogled je kakih deset velikih platen, ki bodo zagotovo zbudila veliko zanimanja zaradi povsem novega umetnikovega izraza z ozirom na tiste formalne, ki so lastni sodobni umetniški tradiciji. Mladega slikarja je na otvoritvi predstavil tržaški umetnostni kritik Carlo Milic ki je ob tej priložnosti svoj poseg razširil na vprašanje, kako gledati in si razlagati nove umetniške smeri. Pavel Petricig je opredelil umetniško ustvarjanje v Beneški Sloveniji in podal program prihodnjih kulturnih prireditev slovenskih društev. Luciano Chiabudini pa je slovesno odprtje razstave dopolnil z branjem nekaterih značilnih pravljic iz Beneške Slovenije, ki so učinkovito izzvenele v okolju in vzdušju likovne razstave. Od leve proti desni: Luciano Chiabudini, Paolo Petricig in Fedja Žbona na otvoritvi slikarske razstave pri Kulturnem društu «Ivan Trinko» v Čedadu. Stran 5 IL CALCIO GIOVANILE DELLE VALLI 1973/1983 Dieci anni con i giovani ■■■■ La formazione dei Pulcini della Valnatisone. In piedi da sinistra a destra: Obit, Marinig, Saiamant, Marcolini, Clavora, Zuiz, Straulino, Scuderin Mauro, Gariup, Scuderin Andrea, Corredig. Accosciati: Venuti, Mulloni, Sturam, Gallinaro, Barbiani, Dorbolò, Vogrig Simone, Birtig, Rossi, Osgnach che ha conquistato il 3 posto al torneo di Pradamano. LO SPO RISULTATI (AL 22 MAGGIO) Promozione Cordenonese - Valnatisone 1-1 2’ Categoria Faedese - Audace 1-0 Savognese - Reai Udine 3-2 Esordienti Valnatisone - Azzurra 0-1 Pulcini Cividalese - Valnatisone 1-0 Torneo di Pradamano Linea Zeta - Valnatisone 2-0 Finale 3° - 4° posto Pradamano - Valnatisone 0-0 (3-4 dopo i calci di rigore) Classifica finale marcatori: Gubana Paolo Jussig Ezio, Rot 23 reti: 16 reti: Žarko 8 reti: Carlig Stefano, Rudi Ermanno 7 reti: Dugaro Antonio, Chiacig Walter, Ipnotico Antonio 6 reti: Scuderin Andrea, Pa-ravan Alberto, Birtig Roberto, Dorbolò Michele, Scaunich Bruno, Dugaro Stefano 4 reti: Bordon Paolo, Miani Mario, Pinatto Cesare, Fiorentini Massimo, Caucig Roby, Specogna Daniele, Cernoia Paolo, Dugaro Terry, Cencig Paolo, Miano Massimo, Mauri Moreno, Carbonaro Franco, Trusgnach Gianni 3 reti: Zuiz Andrea, Chiabai Stefano, Petricig Valter, Ba-lus Valentino, Stulin Claudio 2 reti: Clodig Luca, Cosson Gianni, Busolini Vanni, Manzini Gabriele, Floreancig Antonio, Meneghin Roberto, Mo-reale Renato e Giovanni, Vogrig Simone, Tafuro Giacomo, Scaravetto Claudio, Boccolini Luigino, Barbiani Cristiano, Comugnaro Roberto, Petricig Diego, Sedi Roberto 1 rete: Straulino Antonio, Gusola Paolo, Podorieszach Romano, Qualizza Maurizio, Bardus Franco, Pelizzari Guerrino, Jussa Bruno, Vogrig Bruno, Drecogna Gianni, Cernoia Claudio, Martinig Silvano, lan-nis Elio, Obit Marco, Tomase-tig Pio, Chiabai Luigi, Chiabai Bruno, Martinig Roberto, Buonasera Corrado, Zilli Fabio, Vogrig Fabrizio. LE CLASSIFICHE FINALI Promozione PRO CERVIGNANO 44; Lu-cinico, Orcenico, Sanvitese 43; Pasianese 36; Fontanafredda 34; Cordenonese 31; Spai Cordovado 30; Centro del Mobile 29; Cormonese, Azzanese 28; Edile Adriatica 27; Tarcentina, VALNATISONE 25; PONZIANA 22; PRO TOLMEZZO 18; ISONZO TUR-RIACO 17. — La Pro Cervignano è promossa nell’interregionale. — Isonzo Turriaco, Pro Tol-mezzo, Ponziana, Valnatisone (per differenza reti) retrocedono in prima categoria. 2“ Categoria GIRONE «C» CUSSIGNACCO 45; Villanova 42; Olimpia 37; AUDACE 33; Medeuzza 32; SAVOGNESE 31; Reai Udine 29; Gaglia-nese, Torreanese, Dolegnano 28; Faedese, Natisone, But-trio, FULGOR 27; DONATELLO 20; AZZURRA 17. — Il Cussignacco è promosso in prima categoria. — Retrocedono in terza categoria Azzurra, Donatello, Fulgor (per differenza reti). E venne... Franco Gervasio a guidare il settore giovanile e la prima squadra. Era la annata 1975-76. La venuta di Gervasio diede una sferzata al settore giovanile che nell'annata successiva nella categoria Allievi conquistò brillantemente il primo posto in classifica nel girone C. La compagine era composta da giovani delle nostre valli che seppero imporsi al Donatello conquistando il pri mato con 19 vittorie, un pareggio, due sconfitte (esterne) e la migliore difesa. Successivamente alle finali provinciali si classificarono al terzo posto, vennero sconfitti dal Variano che in seguito si classificò al primo posto della categoria nella regione. Ricordo ancora i loro nomi: Predan Vladimiro portiere; Chiabai Adriano, Jussa Giuseppe, Qualizza Marino, Rucli Franco, Chiu- di Paolo Caffi bai Giuseppe, difensori; Stulin Adriano, Drecogna Gianni, Scrignaro Dino, Primo-sig Antonio, Coren Roberto, Lauretig Andrea, centrocampisti; Rucchin Paolo, Toma-setig Michele, Coren Michele, Chiabai Stefano, attaccanti. Dirigenti responsabili del settore erano Corredig Roberto e Beuzer Giovanni, oltre al sottoscritto che aveva le mansioni di accompagnatore ufficiale. Nella stagione 1977-78 nel mese di novembre Gervasio venne esonerato e la squadra mi venne affidata. Con l'entusiasmo e la collaborazione di tutti i ragazzi ci classificammo al terzo posto ottenendo dei risultati tennistici. Nell’annata successiva subentrò nella guida del settore giovanile della società il neo-allenatore Blor setig Alberto. ■ U.S. Valnatisone 1976/77 da sinistra a destra in piedi: Gervasio (all.), Lauretig, Coren M„ Drecogna, Chiabai S., Rucli, Coren R., Caffi (dir).; accosciati; Scrignaro, Jussa G., Stulin A., Chiabai G., Chiabai A., Predan, Primosig. (continua) : . è é La formazione allievi 1978/79. Verrà rinnovato il consiglio direttivo dell’unione sportiva Valnatisone. Servizio nel prossimo numero. Paolo Miano consegna la targa del nostro giornale a Paolo Gubana, capocannoniere con 23 reti. La Valnatisone è retrocessa Dopo due anni di permanenza nel massimo campionato dilettantistico regionale, «la promozione», la Valnatisone è ritornata in prima categoria. Purtroppo anche classificandosi a pari merito con la Tarcentina, la squadra di Angelo Specogna è retrocessa per la differenza reti, tutto ,. *. * -.V- Vn premio speciale del nostro giornale ai gemelli Antonio e Fabrizio ploreancig per il miglioramento tecnico e l’assiduita dimostrata in tre anni di milizia calcistica. Premiati dal responsabile del settore giovanile della Valnatisone rag. Sergio Moreale. ciò anche in conseguenza della retrocessione dell’interregionale di Sacilese, Monfal-cone e Manzanese che ha determinato una rivoluzione nei meccanismi delle promozioni e retrocessioni fino alla terza categoria. Pare, da voci ben informate, che nella società sampietrina venga allargata la rosa dei consiglieri, con l’arrivo di nuove forze e che ci siano cambiamenti per quanto riguarda lo «staff» tecnico della società. Stanno inoltre circolando voci su di un eventuale «ripescaggio», ma non essendo pervenute in merito notizie dagli organi competenti è meglio restare con i piedi a terra, per non rimanere poi delusi. Appena avremo notizie fresche da parte del presidente Specogna, le porteremo a conoscenza con tempestività. Auguriamo buon lavoro ai consiglieri e buone ferie ai calciatori in modo che alla ripresa dell’attività ritorni quella serenità e umiltà che in qualche occasione sono venute meno. bčIkb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. ODOBRENA BILANCA 24. POSLOVNE DOBE 1982: ZAUPANJE IN RAST OBČNI ZBOR DELNIČARJEV JE DNE 11. JUNIJA 1983 ODOBRIL OBRAČUN ZA POSLOVNO LETO 1982, KI JE DALO NASLEDNJE REZULTATE: ZAUPANA SREDSTVA PREBIVALSTVA: 50.726 MILIJONOV porast glede na leto 1981: 12.867 milijonov ali 33,98%, kljub ostri konkurenci državnega zaklada (BOT, CCT, BTP) in nebančnih oblik varčevanja (investicijski skladi itd.). GOTOVINSKE NALOŽBE: 19.332 MILIJONOV porast: 2.419 milijonov ali 14,3% v korist industrijcev, trgovcev, obrtnikov, kmečkih gospodarstev, zasebnikov v sledečih oblikah koriščenja: 1.597 milijonov eskomptnega portfelja 13.066 milijonov kontokorentnih kreditov 3.325 milijonov hipotekarnih posojil 166 milijonov osebnih posojil (porast 21,11%) (porast 14,06%) (porast 14,97%) (porast 2,56%) KREDITI ZA JAMSTVA IN AKREDITIVE: 25.601 MILIJON porast 15.146 milijonov ali 145% POSLOVNI DOBIČEK: 796 MILIJONOV porast 182 milijonov ali 29,54% LASTNA SREDSTVA: 4.276 MILIJONOV porast 1.772 milijonov ali 71% PO DELITVI DOBIČKA ZNAŠAJO LASTNA SREDSTVA: 5.073 MILIJONOV BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - Ul. Filzi 10 Tel. centrala (040) 61446 - Devizno tržišče 68727 Telex 460264 BANKRD - Devizno tržišče 460116 BCT EX DREKA Zapustil nas je naš parjateu Rinaldo Cicigoi - Mihielcov iz Laz Odšov je na hitro in na tiho. En dan prej se je počutu slabo, a se je troštau da mu bo preljezlo, kot mu je že dostkrat prej. Ni rad hodov okov zdravnikov in po špita-lih in sada, ko so ga odpeljali v špitau, mu zdravniki niso mogli nič pomagat. Umaru jim je u rokah, ko so mu nudli parvo pomoč «al pronto soccorso» v če-dajskem špitalu. To se je zgodilo v petek 27. maja zjutraj. žalostna novica se je hitro raznesla kot blisk po Čedadu, kjer živi puno naših ljudi in kjer je živeu že vič liet s svojo družino tudi Rinaldo, žalostna novica je šla po dolinah Benečije, koder je biu mož lepua poznan in hitro dosegla Dreko, njegov komun, in Laze, njega rojstno vas. Vsi so omuteli, kadar so zvedeli, da ga ne bodo vič videli še takua mladega, veselega in zmje-raj nasmejanega, šele 12. septembra ljetos bi biu do-punov 57 ljet. Sedeminpedeset ljet ni dost, a Rinaldo je marsikaj doživev u njega kratkem življenju. Njega življenska pot ni bila lahka. Lahko bi rekli, da je bla več s trnjam kot z rožicami posuta. Rodiu se je u Mihielcovi družini kot prvi puob od petih bratov, a pred njim in za njim so se rodile tudi štiri sestre. Vseh je bluo devet, ki so razstre-seni po vsem svetu: v Ameriki, Angliji, Belgiji, Švici, Padovi, v Vidmu, Tavorjani, Premariaccu. Vsi zdravi in ivi, hiša na Lazih pa je ostala prazna... Zdaj je Rinaldo parvi odšeu in pustiu vse u veliki žalosti. Rekli smo, da ni bla lahka njega življenska pot. Pot je odslužu sudaščino, ga je ta peljala naravnost u belgijan-ske rudnike, miniere. Poskusu je služiti čaren an težki kruh, zatua je hitro stopu na stran organizacijonu, ki so se tukli za delavske pravice. Medtem se je tudi poročiu z Basilio Trinco - Gašperino-vo iz Brega. Rodiu se jim je sin Willy in za njim hčerka Andreina. Leta so šle naprej in Rinaldo je zaslužu invalidski penzion. Hitro se je varnu damov s svojo lepo družino, saj je zmjeraj ljubu svojo rojstno zemljo, a doma ga je čakala najbulj velika nesreča, katere križ, posledice (conseguenze) je nosov v svojem srcu do konca svojega življenja. Sin Willy je zgubil svoje življenje, v cestni nesreči, ko je imeu samua 11 let. Od takrat je šlo mimo drugih dvajset let. Rinaldo nam je vičkrat zaupou željo, da bi rad za-zidu hišo u Dreki, u njega rojstnem kraju. Tega ni rea-lizirov zavoj o predpisov, bu-rokracije in vseh vrst težav. Žalostno je šu živet u Fur- lanijo, a nazadnjo pa je teu počivat svoje venčno življenje u svoji rojstni grudi. Ta želja se mu je izpolnila. Rinaldo je ostou zmjeraj zvjest svojem jeziku in kulturi. Saldu je stau tarduo in ponosno na naše strani.Ne samuo, da je biu zvest naročnik in bralec Novega Matajurja, tudi podpiral ga je s tem, da ga je šjeru med žlahto in parjatelje. Za nekatere je vičkrat sam plačju naročnino. Vedno se ga bomo spominjali s hvaležnostjo, za venčno bo ostau zapisan u naših srcih. Njega velik pogreb je biu u nedeljo 29. maja popold- DREKA - VIDEM ne pri Devici Mariji na Krasu. Paršli so vsi njega bratje in sestre, samua tista iz Amerike ni mogla priti. Par-šlo je tarkaj ljudi, da niso mogli vsi v cerkev. Ko so ga nesli minatorji u britof ob spremstvu alpinov in ko so polagali njegovo truplo h venčnemu počitku, je prišel nagajat pomladanski daž, ki se je pomešal s solzami družine, žlahte in prijateljev. Iz Solarji pa mu je odmevala v zadnji pozdrav alpinska pesem. Ženi Basiliji, hčeri An-dreini, sestram, bratom in vsi lahti naše iskrene sožalje. Njih žalost je tudi naša žalost. ZAHVALA DRUŽINE CICIGOI Družina dragega Rinalda Cicigoj-Mihielca se globoko zahvaljuje Zvezi beneških minatorju in šecionu alpinov iz Dreke za sodelovanje na pogrebu. Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki so spremljali njih dragega moža in očeta k zadnjemu počitku in tako ali drugače počastili njegov spomin. KRAJ U čedajskem špitale je u saboto 30. obrila umaru Pio Crainich - Grču po domače. Nje biu še dopunu 56 ljet. Že puno ljet je rajnik Pio živeu sam, puno je on pre-tarpeu že od mladih ljetah in zdaj, ki je mu lepua in brez problemu živiet je pa zmanku. Njega pogreb je biu u pandjejak 2. maja pri Devici Mariji na Krasu. Naj u mie-ru počiva, sestri in usi žlahti izrekamo globoke sožalje. PETERNEL U ljepi cjerkvi na (Lje-sah sta se u saboto 28. maja poročila Scuderin Nicoletta Konjacova po domače in Walter. Mama Walteriova je Antonietta te Bogatih, le iz Petarniela. Lepa noviča sta poročala ob šesti zvičer, glih tenčas se je lilo ku iz škafa. Viče-rio so mjel go par Mohorine in do pozne ure se veselil z žlahto in parijateljem. ži-bela bota u Palazzolo dello Stella. Deb bli zmieraj takua vesel, ku tisti dan. šele sada smo zvedeli, da je u Vidmu umarla naša na-ročenka Trinco Luigia -Drejonova od Trinka. Zapustila je tale svjet 16.1.83, ko ni bla še dopunla 56 let. U Vidmu je imela znan rišto-rant, kjer sta ji pomagala še sinova Claudio an Massimo. U veliki žalosti je zapustila družino, žlahto in parjatelje. Vsem naj gre naša tolažba, njo pa bomo ohranili u lepim in venčnem spominu. SOLARIE U nedeljo 29. maja je bluo na Solarieh tradicionalno srečanje alpincev. Ku po navadi ob štierih popudan je bla maša in po nji pozdravi oblasti. Parielo se je, de na bo pomaganja za fešto in tudi organizatori so bli že obupal, saj je do treh popudan daževalo. Ma po veliki plavocini se je azvedrilo in tu malo cajta velika planja se je napunla judi. Pje-smi so se do pozne ure odmevale po dolini. Tl PANA Žalostna novica. Umaru je Virgilio Berrà - sekretar C. D. Antonio Cuffolo iz Platišč nam je pošju rjes žalostno pismo od smarti njega pa-rjatelja, ki je biu parjateu cjelega komuna: Virgilio Berrà iz Tipane, 30 ljet pre-sident od mlekarne (latterie), 25 ljet president od ku-metuške organizacije (Coltivatori Diretti) nas je zapu-stu za venčno. Imeu je 75 ljet. Umaru je u petak 20. maja, njega pogreb pa je biu u nedeljo 22. maja. Rjes puno ljudi, od vseh kraju, ga je spremljalo (accompagnalo) h zadnjemu počitku. Tudi president deželnega odbora Comelli mu je paršu dajat zadnji pozdrav. Rajnik Virgilio je biu pošten, onešt mož an je vsem ljudem rad pomagu. Biu je tudi radodar (ospitai) nam piše njega parjateu an kola-borator Antonio Cuffolo. «Stopiti u njega hišo, je blua ku priti domov. Na njega mizi je biu saldu botiljon vina, pletenica s kruham, s sjeram an salamam. Za pomagat ljudem, se mu ni tragaio iti s koriero u Tarčent an u Videm. Biu je pozitiven an vjeran človek. Ostu je do zadnjega dne zvest svojim idealom. Ne moremo najti pravih bes jed, da bi se zahvalili za njega dobrotljivost, radodarnost an za vse, kar je dobrega naredu za nas, ku-mete (Coltivatori). Ostù nam bo u večnem spominu». Njega kolaborator Antonio Cuffolo BLIŽA SE SEZONA GOB Pogledta sami kajšno se-njaletiko mamo par nas, ma kua c jemo de pridejo turist, če njemamo še kar-telonu za jim pokazat kot iti. Na fotografiji videmo an kartel, maloman vas ariav, z gor napisano «Strada turistica Masseris». Buoh po- magi, kajšna «Strada turistica»! če gresta po nji se ustrašeta. Ku se pasa Bla-sin, cjesta nje dost sigurna, an dol na Rantah je še plas. Za srecjo, ki naš šindak stoji u čeplešišč, čene še graje nje blua. G. M. Lansko leto, zavoj o leča, ki je biu sparjet u naši deželi, za pobiranje gob, da se je muorlo imeti dovoljenje (permesso), ki se ga je muorlo draguo plačjat je ratalo puno puno pisanih an ne pisanih polemik. Hvala Bogu, gob je bluo puno, ne samuo tle po naših dolinah pač pa po c j eli Evropi, kjer njeso potrebni «permessi» za jih pobjerat. Naša fotografija nam kaže Ernesta Predan - Štefanovega iz Gorenjega Barda in malega sina Joelija, ki živita v Belgiji ko na mizi prebirata mlade in stare «babe». Na drugi fotografiji pa je Petar Caucig - Anin iz Gni-duce, ki glih takuo živi u Belgiji (Tamines) in je po- brau lansko ljeto debelo far-linko. Buoh daj, da bi bluo še ljetos takuo! Po duzin in teškem djelu mamo an u Sovuodnjem našo «Peso Pubblico». Djelo je že pred ljetmi začela dna impresa iz Sovuodnjega, končal so jo pa komunski pompieri. «Pesa» je zlo hnucu usiem ljudem iz našega komuna, G. M. posebno bo služila Grmiške-mu, zak ljudje iz telega komuna majo puno darvi na naši strani brega. Ostane samua an problem: trieba je ušafat človieka, ki jo bo dar-žu odparto takua de bo za-ries hnucu usiem nam. Volitve an inauguracioni . . . Bližajo se volitve (elezioni) in vse je začelo marmo-ljet in se zbujat. Začel so inauguruvat monumente, cjeste, itd. In pru takua v saboto 4. jun j a je paršlo v naše doline puno štietih moži, za inaugurat vodovode (ac-quedote) tiste uode, ki so nam parpeljal iz Carnie. Začeli so v Zamiriu, (Srednje), parpeljali so se h Vodopiucu (Grmek) in na tua u Dreka. Po veliki fa-diji, so se oblasti peljale h Barnjaku, kjer je blua vse lepua parpravljeno za jest, povabljeni so bli tudi Dren-čani, ma premasa malo jih je paršlo jest. Zatua, kar je use finilo puno od njih so mjel fardamo djelo nosit da-mu use tiste dobre reči, ki so ostale tam na miz. Vic ku kajšan se nam je poskercou, de za pet ljet bojo nazaj inauguruval vodovode, an tele krat po vaseh. Do tenčas lohno pripeljejo vodo u vasi. Druga inauguracion je bla u nedjejo 12. junja v čeplešišč, kjer so napravli ljep an velik monument za padle v ujiski. Z dno potjo so tudi inaugurai cjesto, ki iz Prie-vala pelje v čeplešišče in povezuje dve doline. REZIJA Umrl je citiravec Gjuankala V Bili v Reziji so pokopali naj starejšega rezijanskega citiravca (igralca na violino v folklornem ansamblu) Gjuankala Uajaučevega ali drugače Giovanni j a Di Le-narda. V nekem videmskem dnevniku so objavili za njim osmrtnico, v kateri so v re-zijanščini napisali: «Si spadel ta na travico so me pokrile rožice» Prof. Pavle Merku je o njem v Primorskem dnevniku objavil globoko občuten in z osebnimi spomini nanj prepleten zapis. Gjuankala je godel v skladu s tradicijo velikih citiravcev, katerih imena živijo v kolektivnem spominu doline, je zapisal. In tudi njegovo ime bo živelo v spominu rezijanske skupnosti ob imenih Caba-linkiča, Matjona in drugih. In tudi njegova citira bo še živela na ploščah, trakovih in kasetah. Ker ni imel sina, je učil najmlajšega godca, solbaškega Marka Quaglio, je zapisal prof. Merku. PODBONESEC Demografsko gibanje u letu 1982 Nas je puno na manj: limarlo je 48 ljudi, rodilo se jih je samuo 5, odšlo jih je živet iz komuna 47, h nam jih je paršlo živet 12, nizko število žembi-porok. Ko govorimo o demografskem gibanju u podboneš-kem komunu, muoramo hitro poviedat, da nam lansko leto ni šlo dobro. Puno jih je umarlo, malo se jih je rodilo, puno jih je šlo živet po svetu, narvič po drugih komunah Italije. Al nam bo šlo u telem ljetu buojš? Je malo trošta, malo upanja, število starih se veča, mladi pari odhajajo, gredo u druge, u buojše kraje in naše hiše se praznijo, previe jih je že Praznih! Kadar govorimo o smar-ti, pravi naš star pregovor: «mladi more, stari muora!». In če imamo vič starih kot mladih, muoramo zastopit, zakaj imamo tle u našim u adnim samim ljetu desetkrat vič martvih kot rojenih. Al bo buojš u telem ljetu? Spet ponavljamo v-prašanje. Kakuo naj bo, če se je poročilo samuo ( 9 ) devet paru in še ti ne bojo vsi živeli po vaseh našega komuna. Na dan 31.12.1981 je živelo u našem komunu 1827 ljudi, dne 31.12.1982 pa 1777 tuo se pravi da imamo letos 50 ljudi manj kot lansko leto. So se rodili: Iuretig Manuel rojen v Čedadu 4.2.82 iz Marsina; Cli-gnon Laura rojena v Čedadu 21.3.82 iz Tarčeta; Vogrig Isaura rojena v Čedadu 20. 4.82 iz Ruonca; Salanitri Stefano rojen v Čedadu 19. 10.82 iz Tarčeta; Clavora Mirko rojen v Čedadu 4.12. 32 iz Krasa. So umarli: Bianchini Mario, umaru u Podbonescu 16.1.82 iz Krasa; Guion Luciano umaru u Podbonescu 3.2.82 iz Erbeča; Zorza Ermenegildo, umaru h Podbonescu 18.2.82 iz Marsina; Laurencig Pierina, u- marla u Podbonescu 20.6.82 iz Čenavarha; Cencig Lino, umaru u Podbonescu 23.11. 82 iz štupce; Specogna Rosa, umarla u Podbonescu 28.12.82 iz čenavarha; Cencig Rina, umarla u Podbonescu 14.1.82 iz Brišč; Mo-rielaz Dario, umaru u Podbonescu 3.8.82 iz Ruonca; Specogna Luigi, umaru u Podbonescu 1.8.82 iz Čenavarha; Maion Alberto, umaru u Podbonescu 1.11.82 iz Kal; Cecon Antonia, umarla u Čedadu 7.1.82 iz Krasa; Birtig Virginia, umarla u Čedadu 17.1.82 iz Marsina; Gubana Antonio, umaru u Čedadu 1.2.82 iz Krasa; Guion Marco, umaru u Čedadu 8.2.82 iz Kal; Zorza Pierina, umarla u Čedadu 4. 3.82 iz Marsina; Marseu Maria Dorina, umarla u Čedadu 5.3.82 iz Ruonca; Iuretig Giuseppe, umaru u Belgiji 7.1.82 iz Ruonca; Zorza Valentino, umaru u Čedadu 13. 3.82 iz Podbonesca; Gusola Valentino, umaru u Čedadu 17.3.82 iz Tarčeta; Guion Roberto, umaru u Nemčiji 26. 2.82 iz Kal; Mucig Giustina, umarla u Čedadu 6.4.82 iz Ruonca; Specogna Paolina, umarla u Čedadu 7.4.82 iz čenavarha; Canauz Ines, u-marla u Veroni 25.3.82 iz Podvršč; Manzini Giovanni Battista, umaru u Čedadu 20.4.82 iz ščigli; Guion Celestino, umaru u Čedadu 23. 4.82 iz Kal; Guion Olga, u-marla u Čedadu 3.5.82 iz Laz; Cencig Maria, umarla u Čedadu 8.5.82 iz Kal; Specogna Valentino, umaru u Čedadu 30.5.82 iz Laz; Go-renszach Angela, umarla u Belgiji 15.3.82 iz Marsina; Spagnut Egidio, umaru u Čedadu 22.6.82 iz Varha; Birtig Gilda, umarla u Čedadu 23.6.82 iz Podvršč; Iuretig Lorenzo, umaru u Spi-limbergo 21.6.82 iz Marsina; Mucig Maria, umarla u Čedadu 11.7.82 iz Ruonca; Cli-gnon Romildo, umaru u Belgiji 16.5.82 iz Ofjana; Comu-gnaro Virginia, umarla u Čedadu 18.7.82 iz Kal; Guion Cristina, umarla u Čedadu loch - UNDER Una donna da Livia Clignon Come non ricordare tanti momenti difficili, gli eventi bellici apportatori di tanti lutti, la miseria ^tanagliava in tutta la nostra val-6' le nostre famiglie trascinavano a vita di ogni giorno con stenti 6 Privazioni. Noi bambini piccoli 1 grandicelli inconsapevoli di tante «dficoltà scrutavano nello sguardo ?1ei nostri genitori la loro tristezza, j a loro umiliazione, la loro dispera volontà di uscire dalle anghe-16 terribilmente patite. Era il dopo guerra (1947) attacca a casa mia in uno stabile di ?Psere condizioni, abitava una fa-ja'aliola composta da quattro bam-s'ni e dalla loro mamma, erano ®n2a papà purtroppo, ovviamente di molte altre famiglie avevano «randi difficoltà di ogni genere, redo e tuttora ne sono sicuro a-®ssero una mamma eccezionale fP® donna estremamente volonte-s®. umile dalle mille bontà. IH Eb mestiere era sarta o giù di f ' sapeva cucire scarpette di stof-te’ ' cosiddetti zekì oggi raramen-(jg^shati dai nostri valligiani (mo- le Ricordo questa donna instancabi-p ’ queste sue mani nervose e a cise, capaci, il suo amore per tutr°ntentare ne' temP° P'R breve rion 0gni Pa'° 3i žeki significava SUariCerto R prezzo, non certo il z0 ®?gno, bensì significava un pez-b0 Jj1 Pane, qualche uovo, un pez-01 lardo per condire. ;d(wCo’ in questo modo questa su0j f. umilmente allevava questi qUabgli, ma oltre tutto quanto e n6fi . volte pure noi coetanei be-bu0n amo del suo grande e nuore. Essa infinite volte ci non dimenticare ved. Martinig rammendò i zekì, i nostri miseri vestiti riproposti all'uso con accorgimenti e trasformazioni degni dei moderni DIOR, in tantissime occasioni divideva la sua mensa donandoci qualcosa per farci felici, per bloccare la fame che purtroppo sembrava non finisse mai. Erano tempi duri, amari, eppure questa donna trovava energie nuove, lottava con infinita volontà, aveva con tutti parole di incoraggiamento con la speranza di un avvenire migliore. Credo che per tutti noi sia stata di grande esempio, dalla sua umiltà dovremmo trarre beneficio, dalla carità il grande amore per il prossimo, questa donna che nei momenti difficili ridava un pizzico di felicità alla gente con qualche storiella (PRAVCA) e con canti del folclore locale che sapeva interpretare con sapienza e con tanta bravura. Con questo scritto, dettato dal profondo del cuore, così volevo ricordare, questa donna da non dimenticare quale esempio schietto. Con la sua caparbietà, con il suo zelo, con l'amore nell'animo per la sua gente e per la sua valle che tanto amava, ecco l’esempio di questa donna valligiana tenace e capace alle sopportazioni di una vita forse anche troppo sfortunata, donando molto di sè stessa al prossimo in quegli anni di difficile esistenza. Eppure nonostante queste difficoltà sapeva trovare le energie necessarie, esempio per noi che oggi male sopportiamo le molteplici difficoltà della vita moderna. Graziano 21.7.82 iz Ščigli; Cucovaz Santa, umarla u Čedadu 5.8. 82 iz Marsina; Cucovaz Antonio, umaru u Belgiji 19.5. 82 iz Marsina; Oriecuia Annibaie, umaru u Salò 3.8.82 iz Ruonca; Petricig Emilia, umarla u Čedadu 15.8.82 iz Ruonca; Cencig Maria, u-marla u Čedadu 23.8.82 iz Čenavarha; Marseu Fortunato, umaru u Čedadu 27.8. 82 iz Ruonca; Cernoia Maria, umarla u Čedadu 28.8.82 iz Ofjana; Zorza Angela, u-marla u Čedadu 28.8.82 iz Ščigli; Guion Maria, umarla u Čedadu 12.10.82 iz Kal; Cimbaro Caterina, umarla u Vidmu 8.11.82 iz Landarja; Medveš Antonio, umaru u Čedadu 26.11.82 iz Marsina; Marseu Giovanni, umaru u Čedadu 19.12.82 iz Marsina. So se poročili: Gorenszach Dino in Melissa Elvira dne 15.5.82; Toso Agostino in Brescon Laura dne 31.7.82; Cencig Danilo in Battistig Maria Pia dne 14.8.82; Iuretig Luciano in Iuretig Giuseppina dne 28. 8.82; Redelonghi Ernesto in Blasutig Maria Rosa dne 11. 9.82; Zanotto Fortunato in Cencig Anna dne 2.10.82; Zantovino Alvaro in Zufferli Marisa dne 17.4.82; Iuretig Maurizio in Rindlisbacher Daniela dne 17.3.82; Salanitri Raffaele in Salvati Luciana dne 11.9.82. So paršli živet u naš komun: Specogna Adolfo in sin iz Courmajeur v Tarčet; Laurencig Sergio iz Nemčije v Čenavarh; Clignon Franco iz Belgije v Ofjan; Specogna Guerrino z ženo iz S. Giov. al Natisone u Čenavarh; Birtig Giuseppe z ženo in sinom iz Milana u Podbone-sec; Sturam Elio z ženo iz Trsta u Ruonac; Corneglio Roberto z ženo iz špetra u Tarčet. So odšli iz našega komuna: Cont Paolo iz ščigli u špe-ter; Cuk Maria iz Laz u Corno di Rosazzo; Blasutig Gia-nandrea iz Podbonesca u Videm; Specogna Guerrino in žena iz Čenavarha u San Giovanni al Natisone; Marseu Luigina iz Landarja u Videm; Succaglia Flaviano z ženo in sinom iz Spagnuta u Čedad; Zorza Bruno z ženo in hčerko iz Landerja u Čedad; Oballa Maria iz Marsina u Bologno; Ierep Paolo z ženo in sinom iz Podbonesca u Čedad; Zantovino Alvaro iz čenavarha u špe-ter; Battistig Concettina iz Kal u Poggio a Gaiano; Chiacig Maria Pia iz Pero-vice u Videm Cencig Anna in hči iz štupce u Špeter; Schwebins Brigitte iz čenavarha u San Giovanni al Natisone; Marseu Elva iz Marsina u Videm; Pussini Aldo z ženo iz Laz u Remanzacco; Marseu Esterina iz Marsina u Videm; Cencig Margherita iz Štupce u Čedad; Medveš Delfina iz Marsina u Špeter; Laurencig Sergio iz čenavarha u Videm; Tarda-rossa Pia s sinom iz Ofjana u špeter; Laurencig Anseimo iz čenavarha u Torin; Zorza Pierina iz Pocer u Longare; Marseu Dario z ženo in dvema sinovama iz Marsina u Premariacco, Cencig Pio z ženo iz čenovarha u Manzan. štiri ljudje so odšli za zmeraj u Avstralijo in štiri so bli ob štetju zbrisani iz komunskih registrov, zak so se zgubili. v jamo ranco Agostino (Justino) Birtig. V veliki žalost je pustu ženo, otroke, žlahto in prijatelje. Njega pogreb je biu u Ruoncu zadnj dan maja. Rancega Antona bomo ohranili v liepim spomiu. Družini naj gre naša tolažba. Tudi 1 j etos je trgovinska zbornica (Camera di Commercio) u Vidmu premiala z diplomo in zlato medaljo narbuojše delavce, obrtnike (artigiani), budgarje, indu-strijalce, penzioniste, emigrante, kumete in druge. Za Nediško dolino so bli premiarli trije kumetje iz Podbonesca, katerih kume-tije se zdaržano, nep retarga -no obdelujejo zmjeraj od tiste družine že vič stuoljet. Takuo je Eugenia Marseu iz Marsina dobila diplomo in zlato medaljo za nje najstarejšo kumetijo. Nje družina obdeluje saldu tisto ze-mjo že 482 ljet. Diplomo in zlato medaljo sta dobila tudi Pietro Brescon in Aldo Medveš iz Podbonesca. Družina parvega obdeluje kumetijo 292, drugega pa 282 ljet. Tajšni kumetje djelajo čast naši zemji in mi se komplimentiramo z njimi. RUONAC V saboto 28. maja je u-marla na svojem domu v Ruoncu Birtig Agostina. Imjela je 83 liet. Nje pogreb je biu u nediejo 29. maja popudan. Družini izrekamo naše sožalje. Vso podbunieško dolino je pretresla žalostna novica, da je na naglim umaru na svojem domu, v nediejo 29. maja, Antonio Tuomaz, Loškin iz Sturma. Imeu je samua 53 liet. Bardak mož, če maj je mu, je dau dno roko va-snjanam an vsieman tistim, ki so mu jo prašali. Malo ur priet, ki je umaru, je nesu Rajnik Antonio Tuomaz PtSE P ET AR MATAJURAC Tisti od «La voce del Friuli orientale» so zarjes škonfinal Bi ne biu nikdar mislu, da bom muoru djelat polemiko Z vinjetami, ma kar se ne zgodi 100 ljet, se lahko zgodi tu an minut. U rokah imam zadnji nu-mer od «La voce del Friuli orientale». Na drugi strani (pag. 2), je publikana na «vignetta» s slovensko topo-nomastiko za pet komunov iz naših dolin. Na hlodu so parbite tabele, ki kažejo: So-vodnje, Podbonesec, Sried-nje, Grmek, Dreka. Na čeparni strani teh tabel pa je mož, mislimo, da je Lah, kot tisti, ki pišejo «La voce del... padrone, pardon, del Friuli orientale» ki darži bicikleto v rokah in ko gleda te tabele se zamišljeno upraša: «Strano... non avrò mica sconfinato?!?». «Vignetta» očitno meri in ejeja naše slovenske giornale, zat takih tabel po naših dolinah jih ni, čeprii bi bluo pametno an pru de bi ble. Bi bluo pru an pametno, da bi ble napisane še po italijansko, takuo ba bi juški člo- vek, ki se vozi po naših dolinah zastopu, da za domače ljudi, ki žive tle po naših vaseh in dolinah, je SAVOGNA Sovodnje, STREGNA Srednje, PULFERO Podbonesec, GRIMACCO Garmak, DREN-CHIA Dreka. Takuo bi zastopu tudi, da tle žive drugač ljudje, kot dol na Laškem. Pru bi bluo, de bi bluo napisano ob vsaki poti, ki pelje u vas, pravo ime vasi. In če bi pisalo — recimo — DOLENJA MJERSA, ko bi šu mimo Renzo Marseu, re-dator od «La voce del Friuli orientale», bi ne mu reč, da je škonfinii, zak u tisti vasi se je rodiu in lepuo vje, takuo kot vedo vsi drugi, da domačini pravijo tisti vasi DOLENJA MJERSA. Bi ne mu reč Fabiano Vogrig, de je škonfinii, če bi pred njega vasjo videu napisano na tabeli: HLOCJE. Tudi Alida Cendou bi ne škonfinala, če bi šla skuoze KOSCO (Koszo). Mario Ruttar pa se ušafa zmjeraj doma, kadar gre na GORENJE BARDO. Mislim, de teli ljudje n j est še zgubil pamet, poštenos, ne dušice, zatuo bi tajšnif neumnosti nikdar ne zapisal tudi zatuo, ker spadajo u ti sto skupino, ki je pobjeralc podpise, firme, da se ohrani obrani in difindi naš dia lekt. Zatuo mislimo, da koman dirajo an pišejo «La voce de Friuli orientale» ries tajšn ljudje, ki bi pred Podbu niescam, Dolenjo Mjerso Sauodnjam an takuo napre; zarjes škonfinal, «altrocht difesa del dialetto slavo!». Strup, strup an le strup metajo na vse, kar je slo vjenskega, tudi na dialekt Ma zakaj jo imajo z nami? Ali ne piše lahko in žihai vsak u svojem jeziku? Mi st tučemo za tole an tajšni frajnost. Za tajšno frajnos, se tučejo vsi pametni ljudjt telega sveta, zatuo nas ni bojo pregnali z naše poti ni «Orientali» ne «Occidentali» Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Zlata medalja za tri naše RUONAC kumete, ki delajo čast naši zemji Na vemo v ki za dnim Ijete je bla tale fotografija posneta, sigurni smo samua, da je bla nareta pred 32. Ijeta, zak tiste Ijeto je rajnik Felič Guion-Kajancu, ki je na fotografiji, šu v Francijo. Emigracion je bla tenčas sama pot fraj zat za mizerijo. Guionu pomagajo ulieč burelo še dva Martinova bratra Guglielmo - ta spriet - in Gino Qualla, ki pomaga potiskat. Vsi trije so iz Gorenje vasi in jih nje vic med nam. Takala zgodovinska fotografija, posneta v Vidme pred ejerkujo Madonna delle Grazie, je teškua ušafat. Morebit, de vič ku kajšan od vas, se zmisle od kar je hodu po Laškim s burjami - kostanjem in drugim sadjam, al pa otrok, je čaku doma de tata al nono se vrnejo z burelo puno sierka. KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SOVODNJE PRAPOTNO PLATAC-ČEPLEŠIŠČE U saboto 14. maja sta se poročila na Ldesah u cierkvi Sv. Marije Vogrig Daniela — Arničicjova po domače in Martinig Elio — Tau Puojah Ti, iz čeplešišč. Puno žlahte in par j atei ju je bluo na liepi poroki. Daniela in Elio bosta živiela u Barnasu. želmo jim puno sreče u skupnem življenju. TRČMUN-GABRUCA U soboto 21. maja sta se na Trčmune poročila Vogrig Luciano - Ta na koncu iz Ga-bruce in Petricig Loretta -Blažetova iz Trčmuna. L j ep purton so jim napravli trč-munski puobi pred Blažeto-vo hišo. Ojcet so napravli u Mernicco, in blua je zlo le-pua. Mlademu paru, ki bo živel u Gabruc, želmo puno srecje in lepe in zdrave o-troke. SPETER Rodiu se je Daniele V petak 20. maja, se je v čedajskem spitale, rodiu pru liep puobič, dali so mu ime Daniele. An takuo Pietro Trinco-Piemu iz Tarč-muna an Isabella Coren iz špietra sta ratala tata an mama. Liep an že dobaršan je Daniele, ki kar se je rodiu je pezu 4 kile an pu an je biu duh 54 centimetru! če puojde takole nap ri mama Isabella bo mielaceki lovit! Danielnu želmo vse nar-buojše v živlienju, ki ga ima pred sabo. SEUCE Zadnje dni maja je na naglim umarla v čedajskem spitale Pia Martinig, poročena Berdussin, iz Seuca. Imiela je samua 37 liet. V veliki žalost je pustila moža, sina, žlahto an par j atelje. Nje pogreb, na kateri je par-šlo puno ljudi, je biu v srie-do 1. junija v Prapotnem. Naj v miru počiva. Družini naj gredo naše sožalje. SREDNJE še an minator man u naši skupnosti. Umaru je Gino Predan iz Oblice, ki je živel u Srednjem, potem ku se je vrnu iz Belgije. Imeu je samua 58 liet. Puno, pre-masa je pretarpel, saj že dolgo liet biu bolan. Umaru je u videmskem špitale in njega pogreb je biu par Sv. Paule u saboto 4. junja. Naj u miru počiva. Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBANCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer GNIDUCA Po dugi boliezni je v ne-diejo 22. maja umaru v čedaj skem špitale Agostino Du-garo-Kucjanu iz naše vasi. Imeu je samuo 58 liet. V veliki žalosti je zapustu ženo Romildo, hčerko, sina an vso žlahto. Njega pogreb je biu u Gorenjem Tarbju, v torak 24. maja. Puno ljudi iz vsieh krajev mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. Naj v miru počiva, ženi, hčerki, sinu an vsi žlahti naj gredo naše sožalje. SV. LENART ČERNIČA Smart zavedne Slovenke V torak 26. aprila je u-marla na svojem domu Jolanda De Monte. Živela je sama in je imela 73 ljet. Rajnka Jolanda je znala le-puo brati po slovensko, že od začetka je bla naročena na Novi Matajur, a sada je brala tudi «Primorski dnevnik». Z nje smartjo je šlo u grob peti part (petina) vasi, saj so ostali u lepi Černiči še štiri ljudje. Pogreb drage Jolande je biu u Kosci. Ohranili jo bomo u lepim in venčnim spominu. GRMEK Četudi za no lieto potlè pu-blikamo fotografijo od naših noviču Gianfranco in Brigitte Trusgnach. Poročila sta se na 19. junija 1982, Franco je sin Genia Trusgnach — Vukuovega iz Seuca in Pieri-ne Prapotnich — Pivornove iz Prapotnice. čeglih Franco se je rodiu u Frančiji zna le-puo po sloviensko, pru za pru po dreško, in rad pride v kraje svojih staršev. Njemu in ljepi ženi želmo puno sreče in zdravi j a u skupnem življenju. MALI GRMEK Z Buogom Teresina Vogrig -Pičulnova mama Hitro jo je pobralo in vsi smo ostali brez sape, čeglih edilvalli di DORGNACH RINO & C. «a.s. ČEMUR SV. LENART - S. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala Autotrasporti Avtoprevoz spn/rr CA. SPORT di CLAUDIO ADAMI &C Špeter - S. Pietro al Natisone - Tel. 727266 Abbigliamento sportivo ed articoli sportivi per: Športna oprema in športni predmeti za : CALCIO BASKET VOLLEY BALL SCI TENNIS JOGGING TEMPO LIBERO NOGOMET KOŠARKO ODBOJKO SMUČANJE TENIS JOGGING PROSTI ČAS je imjela že 82 ljet, bi ne biu obedan mislu, da nas bo takuo na hitro zapustila. Z njo nam je zmanjkalo an kos vasi. Par dni prej se je počutila slabo in so jo odpeljali u čedaj ski špitau, kjer je po par dneh umarla. Zatisnila je za zmeraj svoje lepe, a trudne oči v soboto, 14. maja. Rajnko Teresino njeso im j eli radi samuo Garmiča-ni, ampak vsi ljudje našega komuna. Rada je pomagala vsem in je bla saldu blizu, kjer so ljudje potrebovali pomoči. Nje pogreb je biu na Lje-sah u pandejak, 16. maja. čepru je biu delovni dan, jo je rjes puno ljudi spremljalo k zadnjemu počitku. Posebno je bluo ganljivo videt nje tri sinove: Beppino je parleteu iz Kanade, Tončič iz Švice in sta objela, Al- da, ki je zadnje ljeta preži-veu z mamo in je uslišu vsako nje prošnjo. Trem sino-vam in žlahti naj gre naša sarčna tolažba. LEKARNE (farmacije) od 15. do 30. junija Od 15. do 30. junija Sv. Lenart (Škrutovo) Tel. 723008 Čedad (Fontana) Tel. 731163 Manzan Tel. 754167 Od 18. do 24. junija Podbonesec Čedad (Fornasaro) Tel. 731264 S. Giovanni al Natis. Tel. 756035 Od 25. do 30. junija Hlocje (Grmek) Tel. 725044 Čedad (Pelizzo) Tel. 731175 Corno di Rosazzo Tel. 759057 Ob nedeljah in praznikah lekarne soodparte samua zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samua če ričeta ima napisano «urgente». NUOVI ORARI AMBULATORIALI PER DRENCHIA E GRIMACCO Il dott. Rupini Bruno informa i suoi assistiti di prendere nota dei nuovi orari di ambulatorio. Ambulatorio di Clodig martedì, mercoledì, giovedì e venerdì dalle 15 alle 16, sabato dalle 11 alle 12. Ambulatorio di Trinco martedì dalle 12.30 alle 13.30 venerdì dalle 14.15 alle 14.45 Ambulatorio di Paciuch giovedì dalle 14.15 alle 14.45 recapito Cras (bar Namor) martedì ore 12 recapito bar Bivio martedì ore 14 recapito Lombai (bar Maurizio) martedì ore 14.15 recapito Obenetto (bar) martedì ore 14.30 recapito telefonico farmacia di Clodig tel. 72444-725044 MALI OGLASI PICCOLI ANNUNCI ARTICOLI artistici - Creazione e-sclusiva - Telefono n. 731974. A MEZZANA, frazione di San Pietro al Natisone, 3 km. di asfalto dalla statale, 460 m. di altitudine, una bellissima veduta panoramica della Val Natisone - fino al mare. VENDESI 1) Nuova casetta antisismica, grezzo, cortile in recinto di cemento, comodo accesso con la macchina fino alla porta di casa, ampio scantinato situato sotto un bel terrazzo. In terreno adiacente ottime condizioni per eventuale garage e legnaia. 2) Piccolo frutteto di noci, susi-j ne e mele - davanti la casa. 3) Terreno agricolo e boschivo dij circa 6.700 mq. - vicinissimo. VENDESI armadio guardaroba h 2,60xlung. 2,50 in frassino anno acquisto 1982 e lavastoviglie nuova, causa trasloco. DIPLOMATA cerca lavoro anche part-time. Per ulteriori informazioni rivolgersi alla nostra redazione telefone 731190. DESPAR di Terlicher Amedeo SCRUTTO DI S. LEONARDO OFFERTE DESPAR DAL 20 al 25 GIUGNO Gr. 400 Polpa di pomodoro DESPAR Lire 480 Gr. 850 Riso DESPAR Maratelli 1.160 Gr. 567 Ananas DESPAR 10 fette 1.350 CI. 33 Bibite DESPAR in lattina 430 Burro Fontebianca l'etto 570 Wurstel Originali Tirolesi DESPAR 690 Gr. 450 Pizza istantanea Barilla 1.250 Gr. 500 Premium Saiwa fam. normali e salati 1.390 Gr. 200 Pane carré Mulino Bianco 6 + 6 F. 380 Gr. 200 Sottilette Kraft 10 fette 1.480 Formaggio Gouda forme l'etto 570 Lt. 2 Coccolino 2.290 Lt. 1 Olio di semi vari Olita 1.250 Gr. 140 Sughi grand'Italia carne - funghi 980 Gr. 400 Pelati DESPAR 380 CI. 33 Birra Spaten chiara latt. 850 Kg. 1,6 Sole Piatti liquido maxi 1.690 Prosciutto cotto Praga l’etto 870 OFFERTE DESPAR dal 27 giugno al 2 luglio Gr. 980 Farina «00» DESPAR Lire 580 CC. 360 Olive DESPAR verdi 980 2/3 Birra Kantel Brau Btg V/G 750 1/3 Birra Kantel Brau Btg tris V/G 1.290 CI. 33 Birra speciale DESPAR latt. bis 1.020 Mortadella P.S. Benson flash l'etto 590 Kg. 1,5 Salame Ungherese Benson l'etto 1.190 Gr. 250 Grana Padano DESPAR spicchi l'etto 1.190 Gr. 500 Pasta di semola Barilla 590 Gr. 145 Carne Manzotin A. & G. trio O.S. 3.120 Gr. 200 Succhi del Monte trio assortiti 970 4/R Carta igienica Tenderly bianca 990 Gr. 85 Dentifricio Colgate famiglia 1.250 Aiax tornado bianco gigante O.S. 1.640 Gr. 200 Formaggio Milkana oro • blu 1.230 20 cub. Dado Star 1.290 SCRUTTO - Via S. Leonardo - Tel. 723183 MOTOR VALLI