Uro IX!. ffev. 86. V Llnbllffiil* v petek 13. aprila 19Z8. Ceno Din Uhaja vsak dan popoldne, izrremSJ nedelje to praioike. — Ineerati do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.50 Dio, večji toserati petit vreta 4.— Dio. Popust po dogovora lnseratnj davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Oin, ca inozemstvo 420.— Din. UprarnlStvo: Knaflova affca It 5, pritličje. — Telefon 23H4 Uredništvo: Knaflova ulica it S, L nadstropje. — Telefoo 2034. Izjalovljen atentat na italijanskega kralja in Mussolinija Včeraj je bil pripravljen v Milanu atentat na kralja in Mussolinija, ki sta pa ostala nepoškodovana - številne nedolžne žrtve - Doslej je bilo aretiranih nad 8000 oseb - Italijanski kralj obsoja fašizem - Atentat pomeni začetek konca fašistovskega režima Svarilno pismo milanski policiji V Italiji sta bila včeraj izvršena dva atentata. Svojega glavnega namena sicer nista dosegla — oni, ki sta jim bila namenjena, so ostali živi in zdravi — vendar pa govori to dejstvo zelo jasno, da v Italiji vre. Zdi se, da so imeli prav oni, ki so že pred meseci opozarjali na notranjo napetost v Italiji, ki lahko vsak trenutek pride do izbruha. Fašizem je v zadnjem času storil vse, da to napetost še poveča. Italijanski narod je suženj fašizma, oropan naj-primitivnejše svobode in elementarnih pravic vseh svobodnih narodov. Danes je dovoljeno v Italiji misliti samo še s fašističnimi možgani. Vse, kar ne odgovarja fašističnim nazorom, se mora ukloniti brezobzirno nasilju. Fašizem je pa šel še dalje in odstranil zadnje ostanke parlamentarizma. S tem je bila mera polna in ni se čuditi, če so prišli sedaj na vrsto atentati. To je pričetek reakcije, pa tudi znak skrajnega ogorčenja in obupa, kajti le v skrajnem obupu seže slabejši po orožju, da se brani. Ali se bodo politični dogodki v Italiji, ki so skoraj neizbežni, po teh atentatih razvijali hitreje, ali pa je to šele pričetek dolgotrajne in obupne borbe zatiranih proti tlačiteljem. se še ne ve. Fašizem bo sedaj nedvomno napel vse sile, da z orožjem in nasiljem zarre prve poskuse odkritega odpora proti njegovemu strahovitemu režimu. Italijanski narod ni v zavidanja vrednem položaju. Prav tako pa je Še veliko vprašanje, ali bo opozicija, ki je sicer vedno številnejša, toda popolnoma desorganizirana, zajela iz teh krvavih m samih po sebi obžalovanja vrednih dogodkov moč za uspešno akcijo prori fašizmu. V obrambi svojih pozicij se fašizem, ki se odlikuje po svoji brezobzirnosti, ne bo strašil nobenih sredstev. Italiji se napovedujejo črni dnevi in italijanski r.arod se bliža vrhuncu svoje fašistične Kalvarije. Pa tudi mi. ki stojimo izven oblasti fašizma, moramo biti skrajno cuieči. Fašizem se je že doslej posluževal vseh mogočih zunanjepolitičnih intrig, da je odvrača] pozornost evropske javnosti od notranje gnilobe in se bo sedaj s podvojeno energijo vrgel na to. da z navideznimi zunanjimi uspehi prikrije svoje notranje težkoče. Da se bo fašistična ost najprej obrnila proti nam, o tem pač nihče ne dvomi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je fašizem, ki se bori s svojo smrtjo, najnevarnejši. ★ Atentat na kralja Milan, 13. aprila. Včeraj se je vršila tukaj svečana otvoritev pomladanskega veleseima. Otvoritve se je udeležil s svojim spremstvom tudi italijanski kralj Viktor Emanuel in ministrski predsed-mk Mussolini. Ko se je svečana povorka pomikala proti Piazza Giulio Cesare, je nastala na trgu strahovita detonacija. Na trgu, kjer je množica pričakovala kralja, je nastala nepopisna panika, vmes pa so se razlegali obupni kriki ranjencev. Na trg je takoj prihitela policija, vojaštvo, miličniki in fašisti, ki so za silo vzpostavili red. — Kakor je dognala preiskava, je eksplodiral peklenski stroj, ki je bil položen v kan de-laber električne luči. Peklenski stroj bi moral eksplodirati v trenutku, ki bi šef mimo kralj z MussoJinijem in le predčasna eksplozija je oba rešila sigurne smrti. V mestu je zavladala splošna panika in vse nadalme svečanosti so bile odpovedane. Številne žrtve Atentat je zahteval številne človeške žrtve. 14 oseb je bilo na mestu ubitih, nad 40 pa težko ranjenih. Ranjence so takoj prepeliali v bolnico, kjer pa so kmalu nato štirje pod'egli poškodbam. Atentat na Mussolinija Druga atentat je bil namenjen Mus-solitiiju samemu. Na železniški progi, po kateri bi se imel voziti Mussolini na povratku v Rhn. so malo pred prihodom vlaka našli mino. Mina ie bila zvezana z žico, ki jo je držal v bližini skrit moški Ker so bili varnostni ukrepi po pr- vem atentatu poostreni, so kontrolirali tudi železniško progo in tako še pravočasno preprečili drugi atentat. Atentator, ki bi imel sprožiti mino. je bil prijet, vendar pa pri zaslišanju ni hotel ničesar izdati in na vprašanja sploh ni odgovarjal. Aretacije po vsej Italiji Takoj po prvem atentatu so pričele preiskave na vse strani. Mussolini sam je vzel vodstvo preiskave v svoje roke ter izdal takoj najstrožje odredbe. Vse hiše v bližini trga je obkolilo vojaštvo, nakar je policija skupno z milico in fašističnimi oddelki izvedla v /sen hišah preiskave in zaslišala vse prebivalce. Zasliševanje je trajalo pozno v noč Vse količkaj sumljive osebe so pridržali v zaporu. Glavno pozornost pa so fašisti posvetili svojim znanim nasprotnikom. Vsakdo ki ie bil kakorkoli označen za nasprotnika fašizma, ie bil brez zaslišanja aretiran. Milanski zanori so od včeraj zvečer prenapolnjeni tako. da so morali dati na raznolago tudi vojašnice. Tudi po vseh drugih mestih Italije so bile takoj odrejene obsežne nreiskave in izvršene številne aretacije Tekom popoldneva je bilo v Genovi Rimu in drugih mestih aretiranih več sto oseb, med njimi največ takih, ki so se neoprezno izražali o atentatu in obžalovali, da je Mussolini tudi tokrat ušel smrti. Fašisti so se povsod obnašan kakor pobesneli! pretepali so aretirance in je policija nesrečne žrtve ie s težavo rešila iinčanja in mučeniške smrti. Fašizem se boji sodbe javnosti Takoj po atentatu je bila uvedena najstrožja cenzura in ustavljen z inozemstvom ves brzojavni in telefonski promet. Do 6. ure zvečer sploh ni bilo mogoče v inozemstvu ničesar doziiati o atentatu. Na obmejnih postajah so bili ustavljeni tudi vsi potniki tako, da je vest o atentatu prišla v inozemstvo šele v popoldanskih urah. Listi smejo objavljati samo službena obvestila in se morajo vzdrževati vsakršnih komentarjev. Posebne izdaje, ki so izšle tekom popoldneva, so objavljale samo suha dejstva. Vse telefonske razgovore cenzurirajo posebni fašistični agenti, a tudi brzojavke so podvržene najstrožji cenzuri. Vse dosedanje vesti o atentatu in o njegovem ozadju so prišle v inozemstvo skrivnim potom preko švicarske meje. Rezultati preiskave Preiskava v zadevi milanskega atentata se nadaljuje z vso strogostjo in z vso naglico. Po izjavah policijskih organov je aretiranih v vsej Italiji nad 8000 ljudi. Aretirance so zasliševali vso noč. Mussolini je takoj po povratku v Rim odšel v svoj kabinet, kjer je ostal vso noč. Pri njem so bili vso noč državni tajnik v notranjem ministrstvu, vrhovni šef policije in generalni tajnik fašistične stranke. Mussolinija so morali sproti obveščati o poteku preiskave in je sproti izdajal nova navodila. V Milan in v ostala mesta, kjer je nazveč osumljencev, so bili poslani iz Rima policijski inšpektorji, da vodijo preiskavo na licu mesta. O rezultatih dosedanje preiskave ni mogoče ničesar doznati, ker jih čuvajo oblasti v najstrožji tajnosti. Izvedelo se je le toliko, da sta v Milanu dve ženski pred dnevi opazovali nekega mladega moža, ki je hodil po pločniku v bližini kandelabra, kjer ie eksplodiral peklenski stroj. Pri sebi je imel zaboiček in domneva se, da je bil to atentator. Osumljenca pa doslej še niso mogli izslediti. Atentat delo anarhistov? Med aretiranci v Milanu je tudi neki anarhist, ki je pri zaslišanju navedel, da je atentat bržkone delo njegovih anarhističnih prijateljev. Baje je priznal, da so že deli časa pripravljali atentat na Mussolinija,. vendar pa zatrjuje, da o atentata ni bil poučen. V dobro poučenih krogih se doznava, da je milanska policija že pred tednom dobila svarilno pismo, v katerem je bilo navedeno, da se pr'-pravlja atentat na kralja in Mussoiiiiija. Navedeno je bilo celo mesto, kjer naj bi se atentat izvršil. Policijska direkcija v Milanu je z ozirom na to poostrila varnostne ukrepe in zlasti strogo zastražila PiazzoGiuliaCesare. Zato je popolnoma nerazumljivo, kdaj ta kako ie atentatorjem uspelo položiti peklenski stroj. Čestitke kralju Tekom današnjega dne je prejel italijanski kralj od vseh strani številne čestitke k srečni rešitvi. Vse italijanske korporacije in organizacije so kralju pri tej priliki izrazile svojo udanost in ogorčenje nad atentatom. Med prvimi, ki je kralju čestital, je bil tudi Mussolini. Svoje čestitke so poslali vsi evrop-^K1i dvori in tudi papež. 7'udi Mussolini je prejel tekom današnjega dne mnogo čestitk iz vseh krajev Italije, pa tudi iz inozemstva. Senzacijonalna izjava italijanskega kralja — Pase!, |3. aprila. Potniki, ki so danes ponoči prispeli iz Milana, pripovedujejo, da ie povzročil atentat nepopisno zmedo. Človek" ni nikjer varen, da ga prvi fašist ne aretira in strpa v zapor. Potnike ustavljajo na vseh kolodvorih in prid rže v zaporu vsakega količkaj sumljivega potnika. Med potniki ie tudi več oseb. ki so bile v času, ko je bil jzvršen atentat, v neposTedni bližini italijanskega kralja. Kralj je bil po atentatu zelo razburjen, kmalu pa se ie pomiri1 in izrazil svoje obžalovanje, da je tekla kri nedolžnih. Zelo ogorčen pa ie bil nad malomarnostjo rasističnih oblasti in je zelo ostro kritiziral nezadostne varnostne ukrepe.. Pri tei priliki ie baje naglasil, da je 'talijanski narod Po odpravi parlamentarizma zašel v položaj, ki spominja na žalostne čase Camora in Carbonariiev. Vlada ie napravila veliko naoako. ko ie odpravi!a parlamentarizem, ki ie predstavljal edini varnostni ventil, potom katerega je našlo duška vladajoče nezadovoljstvo. Fašizem se poslužuje popolnoma napačnih metod, ki se bodo nad njim samim maščevale. Besede italijansk-ega kralja so izzvale v italijanskih krogih ogromno senzacijo, men fašisti pa razumljivo ogorčenje. Razume se. da italijanski listi o tem ne smejo ničesar poročati, da italijanski narod ne zve za kraljevo mnenje o fašizmu. Odmevi v inozemstvu — Beograd, 13. aprila. Vest o atentatu v Milanu, ;e dospela semkaj v poznih urah in ie vzbudila v vseh političnih krogih veliko senzacijo ter izzvala živahne komentarje. Beograjski Hsti so izdali posebne izdaje. V političnih krogih komentiram zlasti dejstvo, da italijanske oblasti niso mogle pr-kriti podrobnosti o atentatu. Prvotne vesti, ki so dospele v Beograd, so pa bile zelo nejasne, ker ie bila Mussoliniieva usoda neznana. Šele pozneje se je zvedelo, da je tudi tokrat srečno ušel namenjeni mu smrti. Tukajšnje italijansko poslaništvo je danes izdalo kratko obvestilo, v katerem naglasa suha dejstva, da ie bil izvršen atentat na italijanskega kralia in pripravljen atentat na Mussolinija, da pa sta oba ostala nepoškodovana. — Dunaj. 13. aprila. Suoči pozno zvečer so posebne izdaje javile vest o milanskem atentatu. V političnih in diplomatskih krogih prevladuie mnenje, da sta eba atentata najjasnejši dokaz, da v Italiji vre in da so vse vesti fašističnega tiska o miru in redu v Italiii in o vzorni organizaciii fašizma, ki da ima zaslomho v najš;rsi-h plasteh naroda, navadne izmišljotine. — Pariz, 13. aprila. Večerni listi so objavili kratke vesti o atentatu v Milanu. Soglasno pa ugotavljajo, da so ti atentati dokaz, da pretežna večina ItalBanskeca na- roda ni zadovoljna z Mussoliniievo politi* ko. Fažizem se s pomočjo teroria ne bo mogel vzdržati na krmilu. — London, 13. aprila. Semkai so prispele vesti o milanskem atentatu v poznih večernih urah. Večji listi so izdali posebne izdaje. V komentarjih naglašajo, da pomenijo ti antentati pričetek konca fašističnega režima, ki je doigral svojo vlogo prezirajoč demokratizem 20. stoletja in gazeč najprimifivnejšo svobodo naroda. Priprave za investicijsko posojilo — Beograd, 13 aprila. Generalni direktor državne Hipotekarne banke Zivojin Gjuričič je odpotoval iz Pariza v London radi priprav za najetje novega investicijskega posojila. G. Gjuričič bo v Londonu vodi! preliminarna pogajanja o nekaterih naknadtnih vprašanjih sporazuma, ki bi imela priti do vejave pri definitivnem najetju posojila Definitivna pogajanja se bodo vršila, ko prispe finančni minister dr. Marković v London. Odhod finančnega ministra v London se pričakuje najkasneje prihodnji teden Finančni minister je v neprestanem stiku z generalnim direktorjem Narode banke Dragoljubom Novakovićem in drugimi merodajnimi činitelji v zvezi z vprašanjem stabilizacije dinarja oziroma najetja novega posojila. V času bivanja dr Markovića v Londonu, ga bo zastopal v vladi minister trgovine dr. Spaho. iz ministrskega sveta — Beograd, 13. aprila. Na svoji včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o zahtevah zagrebških gospodarskih krogov, nato pa odooril sporazum, ki ga je sklenil finančni minister dr. Marković z Narodno barrko o načelih, na podlagi katerih naj bi se izvedla stabilizacija dinarja. Finančni minister je po seji izjavil, da je na njej predlagal ustanovitev posebnega odbora ad hoc, v katerem bi bile zastopane tudi posamezne gospodarske organizacije, s^katerimi bi se sporazumno odločilo, katerim predlogom gospodarskih krogov naj bi se ugodilo upravnim ali zakonskim potom. Prosvetni minister Milan Grol je po seji podal novinarjem tudi izjavo o zakonskem predlogu za pobijanje korupcije. Naglasa! je, da zakonski predlog, ki ga je izdelal demokratski poslanec Dragutin Pečic, ni dovolj obširen in da posveča preveč pozornosti materijalni strani, ker ne obstoji samo korupcija v prejemanju podkupnin, temveč tudi v političnih zlorabah oblasti. Zato bo zakonski predlog o pobijanju korupcije izdelan bržkone v vladi ter bo vanj sprejetega tudi neKaj iz sedanjega zakonskega predloga. Imenovai pa se ne bo zakon za pobijanje korupcije, temveč bo imel drugo ime. IZPLAČILO ZAOSTALIH HONORARJEV — Beograd, 13. aprila Ministrski svet je dal finančnemu ministru na razpolago 18 milijonov dinarjev za izplačilo raznih honorarjev učiteljskemu osobju. Učitelji, ki imajo kake terjatve in jih še niso prijavili prosvetnemu ministrstvu, nai to čim prej store, ker se poznejše zahteve ne bodo več upoštevale. (Ali prosvetno ministrstvo ne ve, koliko ie dolžno na honorarirh? O. u.) Nova zarota v Grčiji — Atene, 13. aprila. Oblasti so včeraj odkrile novo pangalistično zaroto, ki so jo zasnovali oficirji. Zarota je bila razpredena po vseh grških garnU zijah. Vstaja bi imela izbruhniti na pravoslavni veliki petek. Po neprevid* nosti nekega podoficirja pa so obla: sti pravočasno razkrile načrt in pre* prečile nadaljno akcijo. V Atenah je bilo aretiranih šest višjih oficirjev in osem podoficirjev. Tudi v ostalih gar* nizi j ah je izvršena stroga preiskava, katere izid pa čuvajo oblasti zaenkrat še v strogi tajnost L Zopet skrito orožje na Dunaju Dunaj, 13. aprila. V dunajskem ar* zenalu so našli zopet tajno zalogo orožja. Ze pred pol drugim letom je nastala velika afera, ko se je socijali* stom očitalo, da skrivajo v ar zenalu orožje in so tam res našli večjo zalo* go. Pred dnevi na je policija dobila anonimno ovadbo, da skrivajo socija* listi zouet novo zalogo orožja. Policija je na dotičnem mestu prekopala zid in je res našla v arzenalu zazidanih okrog 200 vojaških pušk in večjo količino municije. Kdo je orožje skril, še ni znano. Odkritje je vzbudilo na Dunaju ogromno senzacijo in bo afera imela bržkone tudi politične posledice. 1 iz ljubljanske kronike Dva podjetna brata — Nepoboljšljiva brata. — Nepoboljšljiva grešnica. Ljubljanska policijska direkcija je bila t« dni od zagrebške policije obveščena, da sta bila tam 28. in 29. marca aretirana dva skrajno nevarna in velepodjetna vlomilca in sicer brata Dragotin in Vojislav Trifunović, prvi star 42, drugi pa 38 let, oba rojena v Velikem Gradištu na Hrvatskem. Pri njih je policija našla veliko zalogo zlatnine in večje denarne zneske, ni pa mogla ugotoviti, kjer sta prebrisana lopova vlomila in vse to pokradla. Poleg pištole, znamke >\Valter<, s 16 naboji, je policija našla veliko usnjato listnico, polno bankovcev. V nji je bilo 10 bankovcev po 100 dolarjev, 2 po 1 dolar, 7 1000-dinarskih bankovcev in za približno 800 Din drobiža. Poleg tega je policija odvzela arc'i-rancema 1 zlat moški prstan brez kamna, 1 ženski prstan, kateremu je kamen manjkal, 1 zlato uro z dolgo verižico in medaljon, ki ima monogram ML D. Ura je znamke ftEgin«, ima številko 411917, je 14karatna. Imela sta tudj srebrno cigaretno dozo z istim mon*> gramom. Policija je tudi ugotovila, da ?ta lopova v Zagrebu prodala že en moški briljantni prstan, 2 para briljantnih uhanov. 2 igli z biseri in več drugih predmetov. Zagrebška policija je takoj slutila, da ima opraviti z dvema prav nevarnima pustolovcema in svedrovcema in zato se je obrnila na ljubljansko policijo, če bi ji mogla dati o njih kake podatke. In ljubljanska policija je na podlagi kriminalne razvidnice ugotovila, da sta oba brata v oktobru leta 1926 vlomila v Velikem Bečkereku v železniški vagon in ukradla vrečo s 742.591 Din! O tem je sedaj policija obvestila zagrebško direkcijo. Ni izključeno, da sta brata Trifunović kradla tudi v Sloveniji. Policiji je prišla v roke stara grešnica in njena dobra znanka, že 14krat kaznovana M. Zupančičeva iz Zabave in pristojna v Kolovrat pri Litiji. Marta je nepoboljšljiva. Zaradi številnih tatvin in vlomov je lani presedela leto dni v zaporu in šele letos marra meseca je zapustila Begunje. Iz Begunj je odšla v Staro Loko. Tam se je ustavila pri posestniku Janezu Berciču, mu natvezila, da je prišla iz Nemške Avstrije, kjer da so jo popolnoma okradli. In izposodila si je od Berčiča 160 Din. Pustila mu je neko pismo in navedla v garancijo, da je sorodnica posestnika Antona Petrica iz Prečne pri Novem mestu. Kasneje si je tudi od Petriča izposodila 50 Din. Nedavno se je pa Marta zopet pojavila v Ljubljani. Ustavila se je v restavraciji Miklič pri kolodvoru in jo hotela pobrisati iz lokala z nekim kovčegom. Pri poslu so jo pa zalotili in Marta je morala na policijo, kjer so jo zašili za teden dni, kljub temu, da je svečano zatrjevala, da je kovčeg vzela pomotoma. Po prestani kazni jo je policija poslala odgonskim potom v njeno pristojno občino. Jedva se je pa Marta pojavila doma, je že vlomila v Berneku pri Litiji. Policija je prejela te dni brzojavno obvestilo, da je izvršila zelo drzen vlom in da je bila aretirana. Sedaj pride Marta zopet pred sodišče. V pričakovanju nemških letalcev — Newyork, 13. aprila. Na tukajšnja letališču se vrše velike priprave za slovesen sprejem nemških letalcev. Zanimanje občinstva za prihod prekooceanskih letalcev ie ogromna in ie morala že dop. vsa vojaška posadka na letališče, da vzdržuje red. Prihod letalcev se pričakuje proti večeru. Nad oceanom vlada zelo ugodno vreme. Vihar, ki je razsajal zadnje dni, se je popolnoma polegel. Popoldne odleti iz Amerike nemškima letalcema naproti več ameriških letal. (Glej tudi poročalo na 3. strani.) Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.8825—22.9425 (22.9125). Berlin 13.577&—13.6X375 (13.5925), Bruselj 0—7.9376, Budirmpešta 0— 9.93, Curin 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9855 do 8.0155 (8.0005), London 277.09—277.89 (277.49), Newyork 0—56.81, Pariz 0—223.7S, Praga 167.04—168.84 (168.44), Milan 0—299.60. ' Efekti: Ivesticijsko 89 den.. Vojna škoda 437 den., Agrarna 57.5 den.. Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 135 den., Praštediona 805 den., Kreditni zavod 157— 175, Vevče 135 den., Ruše 265 — 2S0. Stavbna 56 den.. Šešir 125 den. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800.05, Berlin 115925, Lon-den 277.49, Milan 299.60 blago, Pariz 2223.78, Praga 168.44, Curih 10.95. Efekti. Vojna škoda 438. INOZEMSKE BORZE. . Curih. Beograd 9.132, Dunaj 7&04, Berlin 124.12, Praga 15.39, Milan 27.36, Pariz 20.48, London 26.8875, N«woork 516.90. Stran Z cSLOiVENSKl NAROD* dne 13. aprila 1928. astev. 86 Razkol v radikalni stranki Naraščajoč odpor v radikalni stranki proti Vukićevićevi vladi. — Ogromno gradivo za obtožbo proti sedanjemu režimo. — Pred usodnimi dogodki v radikalni stranki. Kaj čaka klerikalce? Za sedanj režim Velje Vukičeviča m njegovih trabantov je posebno značilno, da vzbuja vedno večji odpor v radikalnih vrstah samih. Voditelji tega odpora so možje, ki ne ufcivajo samo v radikami stranki marveč tudi v ostali politični javnosti velik ugled. Med nJim! so Marko Triflcovič, dr. Momčilo Ntočlć, Nikola Uzunović, Boža Ma&simović, dr. M. Ivkovič, Krsta Miletič in drugi. Akcija radikalnih nezadovoljnežev proti Vnkičeviću pa ne obstoja samo v rad tkal nem poslanskem klubu, temveč se širi tudi že med radikanimi volilci ne samo v Vojvodini in Bosni, ampak tudi v Srbiji sami med tamošnjim kmetskim prebivalstvom, ki je pričelo spoznavati, da nima ta režim nobenega smisla za ljudske potrebe m da služi bolj kakor katerikoli drugi prejš-odi samo beograjski cincariji. V tem pogle-*fu je biio nadvse značilno nedavno zborovanje srbskih seljakov v Sopotu, na katerem je govoril radikalni disident Nastas Petrovič in na katerem so zborovalci ostro obsdili sedanji režim, ki ne kaže nobenega smisla in dobre volje za interese našega kroetskega prebivalstva. Če pomislimo, da se J« na tem zborovanju, ki se ga je udeležilo več tisoč šumadijskih seijakov, po-vdarjala potreba solidarnosti z ostalim kmetskim prebivalstvom v državi, ki je po ogromni večini združeno v KDK, postane pomen tega pokreta še večji. Umevno je, da skušajo vladinovci v svojih listih od beograjske »Samouprave« do Mriianskega »Slovenca« to gibanje omalovaževati, češ, da izvira le iz malenkostnih osebnih ambicij TadikaJlnih nezadovoljnežev. Mogoče, da Igra tudi to kako vlogo, dejstvo pa je, da obstoja med radikalnimi volite! y Vojvodini nezadovoljstvo predvsem zaradi paktiranja sedanjega režima z madžarsko narodno manjšino v škodo ta-mošnjega srbskega narodnega življa in zaradi davčnih neenakosti, v Bosni in Hercegovini, zlasti pa zaradi malomarnosti režima, ki se ne zmeni za potrebe tamošnjega sOoo siromašnega prebivalstva, ki kljub bogatim prirodnim zakladom svoje pokrajine gospodarsko vedno bolj propada, ker vlada raje podpira razne ljudske oderuhe m muslimanske bege — veleposestnike. Težko si je misliti, da bi radikalne ne-zadovoftneže v akciji proti sedanji vladi vodile samo osebne ambicije, ker je boli gotovo, da bi jhn lahko prej ugodili, ako bi se utooiuli komandi g. Vukičevića, ki je doslej še vedno znal nagraditi ponižne sluge. Bolj verjetno je, da jih nezadovoljstvo med radikalnimi volilci samimi sili k akciii proti vladi, ker vedo, da bi bilie sicer njihovi posianski mandati ogroženi. In zato je nezadovoljstvo v radikalni stranki nad se- danjim režimom večjega pomena, kakor pa mu ga za slepilo javnosti pripisujejo v svojih listih vladinovski krogi. Včeraj se je sestal v Beogradu ožji odbor radikalne stranke, ki rmi je bila poverjena naloga, sestaviti posebno spomenico, ki jo namerava giavni odbor izročiti viadi in radikalnemu poslanskemu klubu. Ta odbor tvorijo Marko Trifković, dr. Ninčić, dr. Slavko Miletić, Boža Maksinrovič in tajnik glavnega odbora dr. Momčilo Ivkovič. Na tej prvi seji je odbor pričel proučevati gradivo, ki ga je prejel glavni odbor dosiej od posameznih organizacij in ki predstavlja po izjavah članov glavnega odbora strahovito obtožbo proti delu sedanje vlad*. S svojo spomenico namerava glavni od. bor radikalne stranke izsiliti v radikalnem posianskem klubu razpravo o delu sedanje vlade ter nezaupnico Velji Vukičeviču In niegovim tovarišem. Ako bi spomenica ne dosegla v radikalskem poslanskem klubu zaželjeneza uspeha, se namerava sklicati širši glavni odbor radikalne stranke, ki nad bi razpravljal o tem vprašanju. Akcija glav. radikalnega odbora je znatno omajala položaj Vukičevićeve vlade in je tem bolj nevarna, ker se vidi, da je glavni odbor zelo energičen in da bodo vsa morebitna prizadevanja za pomirjenje ostala brez uspeha. Značilno je tudi to, da večina radikalskih listov več ali manj odkrito podpira akcijo glavnega odbora radikalne stranke. Po pravoslavni veliki noči je torej pričakovati zanimivih dogodkov v radikalni stranki ,ki morejo povzročiai še večji razkol. Da položaj vlade spričo razdrapanrh razmer v njeni najmočnejši stranki ne more biti trden, je očividno, tem bolj, ker vodijo akcijo nezadovoljnežev v radikalni stranki možje, ki imajo v stranki in med njenimi volilci gotovo več ugleda in vpliva kakor pa Velja Vukičević in njegovi pristaši, med katerimi je več prononsiranih ko« rupcijonistov. NaiŠi klerikalci bodo seveda ostali zvesti Velji Vukičeviču, dokler se njegova ladja ne začne potapljati Dvomimo, da bi hoteli svojo usodo res vezati z Vukičevićem na ^življenje in smrt«, kakor to trdi g. dr. o^ijojpu opoq as Bp *Ed oujiuolu ,03§ojo,)j prepozno rešili in da bodo ob polomu Vukičevičeve vlade, do katerega moj:a prej ali slej priti, ostali osamljeni in brezpomembni !>o lastni krivdi. V slutnji te neizogibne usode je zanje povsem naravne, da podpirajo sedaj Veljo Vukičeviča z vsemi rnočmi in da zato označujejo njegove nasprotnike v radikalni stranki kot povsem brezpomembne liudi. Treba ie pač katastrofo po možn^ sti z a vleč i. lo Je poslal svoje starše na oglede in četudi za Fatrma nikoh ni videla, je pristala, da postane njegova žena. Vzela sta se, toda njuna sreča je trajala le 28 dni, kad t i Fatima je imela čisto drugačne nazore o zakonu in ljubezni. Po 28 dneh zakonskega življenja je pobegnila od moža in odnesla seboj svojo balo. Razočarani mož je tekel na policijo in prosil, naj mu pripeljejo pobegi o ženo zopet v hišo. Okradla me je in zapustila! je javkal zaljubljeni mož. Policija je pobeglo golobico našla in jo zaslišala, očiitajoč ji, da je pobegnila od moža in ga povrhu še okradla. Res, pobegnila sem od moža, je izjavila lepa ženica, in tudi vi bi pobegnili če, bi bili žertrsfca in njegova žena. Postala sem njegova Žena, čeprav ga nikdar poprej nisem videla. Njegovi starši so mi ga opisali kot fanta, ki ne pije, ne kadi, je lep in dober. Zelo sem bila razočarana, ko sem ga ugledala. Sa>j je naduš-ljiv in plešast. In sploh ni dosti vreden. Tudi okradla ga nisem, stvari, ki sem jih vzela seboj, so moja last. Ne bi se vrnila k njemu za nič na svetu zaradi njegove ostudne pleše. Zakonski par, ki je živel 23 dni skupaj, je stopil pred sodnika, ki si je na vse načine prizadeval, da bi zakonca zopet spravil. Sedaj ga ne maram, četudi mu zraste na plešasti glavi gozd, je odgovorila lepa Fatima. Razprava je bila odgođena, da se zaslišijo nekatere priče. * Tudi v Sarajevu je nastopala pomlad z vsemi posledicami. To so solnčni in veselja polni dnevi za nekatere, za druge pa polni obupa in gorja. Pomlad je usodni letni čas zlasti za jetične ljudi, ki jih navadno spravi v grob. Meseca marec in april sta zato meseca umiranja in pogrebov. V teh mesecih je tudi ve-li»ko število samomorov. V Sarajevu ie v mesecu marcu umrlo 96 oseb in sicer 46 žensk in 50 moških. Med umrlimi ie bilo 18 jetičnih in 20 samomorilcev. Mesec marec je torej mesec samomorov v Sarajevu. Med samomorilci je največ muslimanov, za temi pridejo po številu pravoslavni, zadnji so pa katoličani ter Žid je._ Pr osveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. Petek, 13. aprila. Medea. Red D. Sobota, 14 aprila. Danes bomo tiči- Iiveo. Ljudske cene. Nedelja. 15. aprila. Ob 10. INR1. Znižane cene Ob 15. INRT. Znižane cene. Opera; Začetek ob pol 20. Petek. 13. aprila. Lady X. Rc-d A. Sobota, 14 aprila. Mismon, premijera Red D. Nedelja, 15. aprila. Ob 15. Madame Butter-fly. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob poJ 20- Peijska kri, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenahi Izven. Ponedeljek. 16 aiprtla za*>rto. Gerkvenik Angel: Roka pravice (K sinočni premijeri na ljubljanskem odru) Angel Cerkvenik. rojen I. 1894 v Pazinu, železniški uradnik v Ljubljani, se je začel kot pisatelj pojavljati šele po prevratu, ko se je vrnil iz Rusije. Mož je neoporečno talent, meni še posebej simpatičen kot smel borec za novo umetniško formo in novo vsebino, iskalec resnice in pravice in fanatičen naskakovalec vsepja grdega in smešnega v sedanji dobi. Orožje mu je satira in ironija, za obliko pa jemlje grotesko in karikaturo. Hotoma pretirava, da bi bil jas* nejši in učinkovitejši. Tudi naslov njegove «veIežalostne» igre pet izražal svoje nezadovoljstvo. Mladina in vsi oni, ki smo gledali v igri dokaz na* dar j enega mladega in pogumnega satirika in še kaj boljšega obetajočega teatrskega moža, smo krepko ploskali izvrstni predstavi, zelo zanimivim igralskim kreacijam in avtorjevi krepki tvornosti. Igra je bor? bena in bogato miselna, se dotika pogum* no aktualnih vprašanj ter biča na vse strani vrlo srečno. Tretje vrste poslušalci pa so sedeli nemi, misleč pač le: <*Saj to ni možno, niti ve>rjetno!» Zabavali pa so se le! Igra J3 torej problematska in njen uspeh je pa odvisen od staMsča* ki ga zavzema gledalec po svoji miselnosti in okusu. Glavni nedostatek, glede katerega smo menda vsi edlmi, je pri glavni osebi: pod* uradniku Možini m pa v povsem never* ;etni razsodbi «senatnega» predsednika. Možina naj bi bil tragičen junak, ki bi vzbujal sočutje; toda avtor ga je prikazal kot dandanes nezmožnega tepca, smešnega stremuha, hlapca denuncijanta in idiotske; ga častmlepneža. Tako je Možina bolj za* ničJjtva karikatura, nego tragična živa ose* ba. In take obsodbe ne izreče v Sloveniji prav noben sodnik, ako ni kreten. Tudi ta* kefia naivnega prokuriata ni dandanes več na svetu, a niti ne takega trgovca. Zato je 2. sUfca v jedru pogrešna. Prav iz življenj*, vzeti pa so uradni na« čelnik, tipfctrfoa Kija, politični mesar, pod* uradnik Stefe in ie par epizodnih figur. Izvrstne je sHka v baru, toda imenitno igra* na in polna pravega občutja divje k rok a* rije, Možina ima nekaj aoto^cen, ki so prav uspele; pripravljanje na snubitev, učenje nasopa po Bocutonu, naslajanje na uradni* SU uuJfeiiul ta ftvo ptooBt&njšoie pogre* j ba Danes bomo tičic kot ljudska predstava pri izredno znižanih cenah, je velezab. komedija, kdor si hoče privoščiti par uric veselja, naj jo poseti posebno nocoj, ko bo nastopil g. Kralj v svoji res in v vsakem pogledu posrečeni vlogi Melhijorja z novim kupletom, katerega mu je napisal kapelnik g. Balatka. Cene so od 15 D navzdol. Nedelja t ljubljanskem gledališču. V nedeljo, dne 15. t. m. se uprizori v dramskem gledališču pasijonska igra I. N. R. I. in sicer je prva uprizoritev dopoldne ob 10. uri, druga pa popoldne ob 15. uri. Pri obeh predstavah sodeluje muzika Dravske divizijske oblasti in veljajp znižane dramske cene. Opera pa poje popoldne ob 15. uri >Madame Butterflyc z go. Staller-Stotter v naslovni vlogi. Zvečer pa izvrstno slovansko opereto >Poljsko kric v običajni zasedbi. Obe ti dve predstavi sta ljudski in veljajo tudi za nje znižane cene. L. M. škerjančev II. godalni kvartet, ki je bil prvič izvajan jeseni 1927 v Pragi, stoji na sporedu Z&Dvega krortetnega vx» čera, ki ga priredi to udruženje v oleviru mecmarooriega društva za moderno glasbo danes ob 21. uri zvečer v dvorani praakeea Možate uma. Ljubljančani ga lahko dujejo v radio*prenosu postaj Praga in Zagreb. žBeiežnica Daneg; Petek, 13. aprila 1938» katoličani: ilermenegilda: pravoslavni: 31. marca, Veliki petak. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica; >Vstajenje<- Kino Ideal: >Tajinstveni neznanec< (Har ry PieJ). DE2URNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakarčič, Karlovska cesta. Iz delovanja našega Aerokluba V torek 10. trn. zvečer se je vršila 11 T. redna odborova seja Aerokhrba »NaSa krila« v Ljubljani, na kateri je tajnik g. dr. Rape j^ročal o delovanju kluba po zadnn seji. Predavanja na deželi so se nadijevala. V zadnjem času se je vršilo predavanje o letalstvu v Krškem, kjer ie bilo navzočih okrog 1000 poslušalcev, in v Trbovljah, kjer se je udeležilo predavanja okrojr 80 poslušalcev. Tajnik je predaval tudi na aerodromu za obrtno nadaljevalne šole. To predavanje ie bilo združeno s praJctfčnhn demonstriranjem. Med velD^onočnimi prazniki so se vršili nad Ljubljano z aeroplanom »LJubljana« trije reklamni poleti, pri katerih je pilot metal reklamne letake. Oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani šteie zdaj 692 rednih, 327 podpornih članov in S ustanoviteljev. Letos v septembru se bo vršil z avijo-nom »Ljubljana« krožni let po Jugoslaviji. Posadka se določi pozneje. V dneh 26., 27. in 28. junija se bo pa vršila velika prireditev ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora in mestnega odbora Aerokluba iz Celja. V ta namen se razpiše nagradno tekmovanje lahkih avijonov. zgralenUi v .Jugoslaviji. Podrobnosti te letalske priredi tve objavimo pozneje. Za pokrovitelja prireditve je bil naprošen knez Pavel, kt ie pokroviteljstvo že sprejel. Iz blagajnikovega poročila ie razrvidno. da se mora naš Aeroklub boriti z denarnimi težkočami, ker se naša javnost vse premalo zanima za razvoj civilnega letalstva. Oblastni odbor fn mestna občina sta sicer obljubila podpreti delovanje Aerokluba z izdatnejšo denarno podporo, toda zaenkrat je ostalo samo pri obljubi. Želeti bi bilo, da se zanimanje za civilno letalstvo tudi pri nas poveča in da priskočijo Aeroklubu v njegovem požrtvovalnem ddu na pomoč vsi oni, ki lahko pogreše nekai stotakov. Snorf — Službene objave LHP*a (Iz seje upravnega odbora dne 12. IV.) G. Samuela se ponovno poziva, da pošlje sodniško takso tekme Maribor : Ptuj v Ptuju. — ASK Primorju se potrdi prejem Din 100.— za članarino 1. 1927. — TSK Merkur se predlaga savezu v črtanje, ker že tretje leto ni poravnal članarine in ne goji več aktivno hazene. — SD Rapid se ponovno poziva, da poravna članarino za leto 1927, ker s« ga v nasprotnem primeru predlaga, savezu v Srtanje. — Glasom sklepa JHS-* sta nanovo §prejeta med redne člane sa< veza SK, Slovan, Ljubljana in S»K Sava, Sevnica. — Vsi klubi se opozarjajo, da ;a dan 20. maja ne sklepajo nobenih tekem. Ker se vrši istega dne olimpijski dan. — Naknadno se odobre službene objave s dne 6. TV. — Al ari Kot se obremeni za pri* iavnino tekme Maribor : Mura Evropa<. — Tajnik. Mehika Drugo filmsko nredavanle ZKD ob skrajno znižanih cenah V soboto in nedeljo priredi ZKD svoje drugo ljudsko lUmsko predavanje, namenjeno najširšim krogom našega občlnsrtva Na sporedu ie izredno zanimiv film. ki nas povede v srednjo Ameriko. Prikazuje nam državo Mehiko, deželo, o katere razmerah nam porr ja najrazličnejše vesti dnevno časopisje. Piim. ki Je produkcija kulturnega oddelka tvrdlke »Ufa« v Berlinu, Se čredno poučen in zanimiv ter nam kaže lego te države, vso nieno kulturo, prebivalstvo, nHh Šege m navade. Krasne so slike gozdov in drviili žrvali ki orebfvajo v njih. visokih gora. raznih mest Itd. Skratka: film bo nedvomno vzbudil splošno zaTrhnanJe naše. ga občinstva. Da omogoči ZKD vsakomur ogled, ie določila k temu titanu izredno nizke cene po 2 in 4 Din za sedež na vseh prostorih. Opozarjamo Šolsko mladino, dlja&rvo in vso pubMro. da sf sigurno ogleda ta spored. Film se ©redVala prvikrat Jutri, v soboto ob 14.30 ter se ponovi zadnjikrat v nedeljo ob 11. Pisane zgodbe iz naših krajev Senzacionalna poneverba v Subotici. — Preprečena železniška katastrofa. — Vroča sla-vonska kri. — Aretacija bratov Trifunović. — Zaradi pleše in naduhe zapustila moža. — Mesec samomorov v Sarajevu. Iz Subotice poročalo, da j« tja pri-sipeJa včeraj posebna komisija centralne židovske banke iz Sarajeva, da pre-g"leneveril poldrusri milijon Din na škodo banke. Policija je za Fišlom ta&oj izdala tiralico in obvestila o njegovem begu madžarske oblasti ter zahtevala, da ga aretirajo. Fišl je užival v subotiški družbi velik ugled. Dobro so ga tudi poznali v sportrrili krogih, ker je bil predsednik raznih športnih društev. ★ Iz Velikega Bečkereka javljajo, da se je v sredo dogodila železniška nesreča na postaji Sečanj v Banatu. Kakor običajno, je odšel potniški vlak iz Velikega Bečkereka in srečno privozil do postaje Sečanj. Blizu te postaje je pa vlaik skočil s tira. Sreča je hotela, da ni nastala vefcka železniška katastrofa, ker je bil vlak natrpan potnikov. Nekaj potnikov je bilo le lahko ranjenih. Štirje vagoni so skočili s tira. Nesrečo je pa strojevodja takoj opazil in ustavil vlak in preprečil veliko katastrofo. Na kraj nesreče ie prišla posebna komisija iz VeEkega Bečkereka, da ugotovi vzrok nesreče. Vlakovodja je vozil s predpisano brzino in rri kriv nesreče, pač pa je komisija ugotovila, da so bile na do-tičnem kraju tračnice že zelo stare in izrabljene, kar je bržčas povzročilo nesrečo. Bojevifcost slavonskih seijakov je splošno znana. V Slavoniji ni zabave brez razfoitrh glav. Temu je najboljši dokaz vinkovška bolnica. Vsak teden pripeljejo lahko in težko ranjene seljake, ki so jo izkupili v fantovskih pretepih. Tako se je zgodilo tudi Toma Mi- ijuSu iz sela MarkuSice. Pred dnevi sta ga brata povabila, naj pride pomagat pri oranju. Ko se je vračal domov, so začeli padati nanj iz zasede leseni hlodi in kamenje. Kamen je Tomo zadel v glavo, da se je zgrudil težko poškodovan in nezavesten na tla. Napadla sta ga zahrbtno brata J ovo in Milan Cipalo in Uroš Drukulič. ki so bili sprti s Tomovim bratom in so se mu osvetili. Drugi je neki Mato Bionada iz sela Djurgjance, ki ima težke poškodbe na glavi. Tudi tega je napadel njegov sosed, da bi se osvetiL Napadel ga je v nekem gozdu, kjer je navadno napadal in moril razbojnik Širno Ivankovič, ki je bil dolgo strah in trepet vtnkovske okolice. Sedaj je v ječi v Mitrovici. Mato Bionda je bil na neki zabavi, kjer je srečal tudi svojega soseda Ante Be-goviča, s katerim je bil že nad leto dni sprt. baje zaradi Biondove izjave, da je Begovič imel zveze z razbojnikom Ivankovičem. Na zabavi sta se sporekla in po polnoči se je Biondo vrnil domov. Med potjo ga je v gozdu počakal sosed in ga napadel z vilami ter ga težko ranil. * Aretacija bratov Trifunović. ki sta imela pri sebi dragocenosti in nakit, ki sta ga najbrž kje ukradla, je izvala v Vojvodini veliko senzacijo, ker sta oba dobro znana policiji v Velikem Bečke-reku, Subotici in Novem Sadu. Na sodišču v Velikem Bečkereku je ovadba proti Draganu Trifunoviću. ki je osumljen, da je vlomil v blagajno na kolodvoru in odnesel S00 tisoč Din. Zaradi tega vloma in tatvine se je že vršila razprava, toda obtoženci so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni. Edino Dragan Trifunović ni bil zaslišan, ker je med razpravo pobegnil. Proti Draganu Trifunoviću je še 14 ovadb na sodiščih v Novem Sadu. Velikem Bečkereku in Subotici. 2e lani je bil osumljen, da je okradel v vlaku nekega dunajskega trgovca ni mu odnesel nakita za 200 tisoč Dfn. Ker mu pa tatvine niso mogli dokazati, je bil oproščen. Slednjič so nevarna vlomilca ujeli in se bosta morala zagovarjati pred zagrebškim sodiščem za vse delikte. Neki A. P. ie Sarajeva je menil, da ie bog ustvaril svet zaradi vseh zali uibrj enih in zato se je tudi on zafcdbtt v miado vaMoja hoja na TrigJav< in »Sv. Ivano«), naj to nemudoma iavi ali po dopisnici ali ustno v društveni pisarni. Vezava v platnice iz najfinejšega platna najmodernejše oblike s pozlačenim Uskom stane za člane Din 12 za vsako knjigo. Cankarjeva »Zgodovina likovne umetnosti« se bo vezala vsak del posebej, torej I. del še le prihodnje leto, ko izide zadnji (3.) sno-prič tega dela. Ker se je »Moja hoia na Tri-glavc tiskalo samo 3000 izvodov, a je število Članov v zadnjem času nepričakovano hitro naraslo nad* to število, prosimo tiste, ki morebiti to knjigo že imajo, da nam naznanijo, ali žele v zameno »Politično življenje Sloveocev< ali »Večerno pesmarico< in »Pesmi o zlatolasah«, (te dve skupaj) ali pa katero dnrgo knjigo iz seznama knjižne zaloge, ki je članom na razpolago. Prijave članov za letošnje leto so še vedno mogoče, toda brez »Moje hoie na Iri-sdav< v zameni s kako drugo knjigo. 313-n — Avtomatična telefonska centrala v Skoplju. Poštno ministrstvo je sklenilo postaviti moderno avtomatično telefonsko centralo tudi v Skoplju. V ta namen zgrade novo postno poslopje. — Dvojni tir na prosi Beograd-Zagreb. Kakor smo poročali, grade na progi Beograd-Zagreb drugi tir, ki bo letos dograjen. Stroški bodo znašali okrog 350 milijonov Din. — Ekskurzija naših železničarjev. V sredo zvečer je odpotovalo iz Beograda 48 železniških uradnikov s svojimi rodbinami na ekskurzijo PO Madžarski. Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji. Na potovanju ostanejo tri tedne. V vsakem večjem mestu se ustavijo dva do tri dni. Najprej se ustavijo v Budimpešti, kjer bodo gostje ma- džarskih železničarjev, potem pa na Dunaju, v Pragi, Brnu, Bratislavi, Berlinu, Draždanih in v Monakovu — Nevihta nad Zagrebom. Včeraj zjutraj je divjala nad Zagrebom strahovita nevihta. Med silnim grmenjem se je vMl dež in vmes je padala tudi toča. Po nevihti se je nebo zjasnilo, potem pa so se ^opet pri podili črni oblaki in začelo je znova deževati. Med nalivom se je neprestano bliskalo in grmelo. — Delovne razmere v Nemem. Odkar je ukinjeno vidiranje potnih listov med našo kraljevino in Nemčijo, se dogaja, da rrtnogo naših liudi potuje v Nemčijo za zaslužkom. V Nemčiji pa je po poročilu našega generalnega konzula v Berlinu nad 1,300.000 brez-poselnih domačinov. Vsled tega inozemci le redkokdaj dobe delo. Naši ljudje, ki ne morejo dobiti dela in so brez sredstev, se potem obračajo na naša zastopstva ter prosijo podpore, ki je pa po navadi ne morejo dobiti, ker imajo naša zastopstva za ta namen le malenkostna sredstva. — Sora. Rudnik v Knapušah so prevzeli francoski podjetniki in ie upati, da se bo delo v rudniku razmahniio. — Posledice grozne povodnji se še vidijo ob Ločnici. Od dveh tukajšnjih mlinov eden še ne melje. Silno je bil poškodovan, gospodar nima sredstev za popravilo, država mu pa ne pomaga. — Prva dela na polju so se zakasnila, zaradi slabega vremena Živahno pa je bilo zadnji čas gibanje naših žabarjev. Pridno love ženske in otroci žabe, katerih ie ob Ločnici od Zgornjega mlina do nje izliva v Soro zelo veliko. Prodajajo iih v Ljubljano. Skofjo Loko, Kranj in na Jesenice. Prekupci dajejo zanje na mestu po 25 par, brez kože pa nekaj več. Nekaterim hišam je lov precej nesel, saj se j a nalovilo žab na tisoče in tisoče. Vreme. Barometer je včeraj v Ljubjan; rapidno padal in ponoči je dosegel minimum 750 mm. Danes zjutraj se je pa začel dvigati in ob 8. je kazal že e ponesrečile v Ljubljani Med prvimi, ki ie moral v bolnico, je bil 141etni ključavničarski vajenec Herman Preskar. stanujoč v invalidskem domu. Ta je včeraj doma pomagal pri selitvi, nesreča je pa hotela, da je padel pod voz, ki mu ie šel čez obe nogi. Njegove poškodbe so prav težke in ima baje eno nogo tudi zlomljeno. — Težka nesreča, čije žrtev ie postal poletni krovski pomočnik Aloizij Nograšek, se ie včeraj pripetila v aSSrf. Nograšek. ki je bil pri popravljanju strehe, je padel iz visine 6 metrov na tla in s težkimi notranjimi poškodbami obležal. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. — v Sokličevo trgovino na Čabjaku je stopil včeraj popoldne 14Ietni sin čevljarja Blatnika. V trgovini je bila va.ietr.ka Zofija R., ki ie stresala v tarčo na steni. Nesreča ie hotela, da je pri streljanju zadela vstopivšega bilo povsod drugod vedro. V Splitu in Dubrovniku je pihal močan jugovzhodni veter in morje je bilo zelo razburkano. — Specijalna trgovina dunajskih bluz. Krasne kasna obleke Kristofič-Bučar. 46-T —lj Tatvine in vlomi v Ljubljani. Zadnje čase ie imela Lmbliana pred tatinsko in vlomilsko sodrgo mir, zadnji teden so pa postali temni eleirruti zopet zelo aktivni. Tekom včerajfnjfga in današnjega dne ie bilo na policiji zopet prijavljenih več maniš:h tatvin, poleg tega pa rudi en manjši in en ponesrečen vlom Danes nonoči so iieznant vlomilci vdrli v barako branjevke fvanke Stare na Vrazovem trgu, zlomili so ključavnico, izpili v baraki tri pokalice, nato pa odnesli 20 komadov oranž in tri torte. Skoda ni velika in znaša okoli 100 Din — Manj sreče sta imela dva vlomilca v Idrijski ulici, kjer ie vrtna kolonija Stan ;n doma. Danes okoli pol 1. ure zjutraj ie zbudi! lesneza trgovca Vojteha Braza, ki ki stanuje v Ilirski ulici nenavaden šum Stopil ie k oknu in opazil prislonjeno le-stvo, na kateri je stal neki moški. Ta se ie medtem ustrašil ropota, ki ie nastal v hiši, pustil lestvo in jo jadmo odkuril. Braz •e kasneje opazil, da ga ie čakal spodaj še en tovariš, s katerim je nočni gost izginil v smeri proti Tržaški cesti. Oba sumljiva neznanca, od katerih ie bi! eden večje postave, sta poprej že poskušala svoio srečo pri strank; Remšar. prebudil iu je pa otrok, ki se je zbudil in pričel glasno iokati. Lestev sta si neznanca izposodila pri sosedu Primožiču in sicer kar brez dovoljenja. — Na policiji ie magistr. uradnik AH?ert Derganc danes prijavil, da je neki nepridiprav ukrade1 s kolesa v drvarnici na Sredini S, T dinamo in dva druga predmeta v vrednosti 300 Din. —Ij Nogavice razne vrste v veliki tz-jeri kupite najceneje pri Dobeicu. Pred škofijo. 35-T Sokol — Kaznovan napad na Sokola. V torek 3. t. m. se je vršila pred senatom deželne* ga sodišča v Liubljani kazenska razprava proti Vinkotu Košaku. absolvrranemu filo* zofu. ker je v mesečniku «Mladina» opso* val Ljubljanskega Sokola radi spora, ki ga ima to društvo glede Narodnega doma Po» sebno so se inkriminirale besede "bedasta nesramnost in megalomanski izbruhi»». — Sodni dvor je konstatira!, da je spor po* poln orna civilnega značaja m da taka kri« tika nikakor ni dopustna. Obsodil je radi tega obtoženca na 1 teden zapora, na ob« javo obsodbe v prihodnji številki *Mladi» ne», na povračilo vseh pravdnih stroškov in na plačilo takse. G. predsednik je ob« toženca tudi podučil, da naj se prihodnjič infornvrra tudi pri starejših gospodih, de hoče pisati o talcih zadevah. Zanimivo je, da je zastopnik Ljubljanskega Sokola dr. Kandare ponudil obtožencu — da ga obva* ruje pred' posledicami obsodbe — opeto* vano sprenilirvo poravnavo, ki pa jo j« ta dosledno odklanjaj... Razpravi je prisostvovalo precej obtoženčevih kolegov in ko» leginj, D so z zanimanjem slediti razpravi, ki je trajala od 1. do pol 4. popoidbe. — Za gadufoče brate in sestre v ob« moč ju sokolske župe Mostar je prispevala sokolska župa Novi Sad 50.000 Dm in večjo količino hrane ter nekaj obleke. — Telovadna ■ kad s«ija Ljubljanskega Sekala ▼ Maribsru. Sokolsko društvo Ljubljana—Matica priredi ▼ soboto 14. L m. ob 20. uri v veliki Gotsovi dvorani v Maribora telovadno akademijo, katere Osti dobsBek je BsjBSfl^stt tskiBomissBO sklsjdn m ottsu^ijs* do v Amsterdamu. Na tej akademiji bo sodelovalo 21 najboljših telovadk in telovadcev imenovanega društva. Spored obsega naslednje točke: 1. Faust (telovadna kompozicija za člane in Članice). 2. Vaje s snežnimi kepami (članice). 3. Vaje na drogu (člani). 4. Vaje na bradlji (članice). 5. Vaje na konju (člani). 6. Vaje z vesli (člani). 7. Barcarola (člani in Članice). 8. Skvki Čez konja vzdolž (člani). 9. Turški marš (člani). — V Mariboru vlada za to akademijo veliko zanimanje in prepričani smo, da bo dosegla v vsakem pogledu svoj namen. — Naslednjega dne, to je 15. aprila, bo ista akademija z enakim sporedom v Celju v gledaliSču. — Godba k prostim rajam za Člane in Članice za pokrajinski zlet v Skoplju je izšla v nakladi JSS. Stane 20 Din in se naroča v pisarni JSS Ljubljana. Narodni dom. — *Sokolič<, lisi za jugoslovenski sokolski naraščaj, ima v 3. letošnji številki to-le vsebino: Ivo Majcan: Po stopama naših pred« ja. — Brat Marjan: Svojemu vodniku v spomin. — Vladimirov: Mladina. — S. Vrdoljak: Vožnja u carstvo ljudskih čežnja. — Dr. L. K.: Sokolski razgovori. — Hajrudin Curič: Naša Marseillaisa. — Vekoslav: Za domovino. — Frančišek Weiss( Argentinija: O solnčnih žarkih. — Proste vaje za deco (predpisane za Gorenjsko sokolsko župo). — Glasnik. Prekooceanski poleti, ki so iz-trgali z vrst drznih letalcev že mnogo žrtev, stopajo zope.i v ospredje. Vse kaže, Ja se je vrglo moderno letalstvo na o-c.-... . ki ^ . hoče za vsako ceno premagati, kakor je premagalo vse ovire na kopnem. Prekooceanski poleti so za razvoj letalstva velikega pomena, ker so zadnja in največja ovira, ki jo je treba odstraniti, da dobimo redne zračne zveze med starim in novim svetom. Čez zimo so se pa začela znova Dfinravljajtri na prekooceanske polete. Včeraj zjutraj sta startala z letališča Baldonnel pri Dublimu nemška letalca kapitan Koehu in baron Huhnefeld, ki sta se pripravljala na prekooceanski polet že od 26. marca. Spremlja ju poveljnik irskega vojaškega "letalstva James Fitzmauritze, ki nadomestuje pi'lo-ta Splingerja. Za start je vladalo na Irskem splošno zandmanje. Na letališče ie prispel prezident irske republiike Cosgrave z vojaškumi in civilnimi dostojanstveniki, ki so se poslovili od ju-našikih letalcev in jim želeli srečno pot. Na letališču se je zbrala velika množica občinstva, ki je letalce navdušeno pozdravljala. Vreme je bilo zelo ugodno Ln tudi nad oceanom vlada lepo vreme tako, da se s te strani letalcem ni bati nevarnosti. Pred startom sta nemška letalca izjavila, da upata dospeti v Ameriko v 36 urah. Po zgodovinskem Lindberghovem poletu, kateremu sta sledila Chamber-linov in Byrdov polet, je postalo zanimanje za prekooceanske polete splošno. Toda ocean se je postavil modernemu letalstvu po robu in pokopal v svojih valovih že več slavnih letalcev. Kljub temu se pa bliža v borbi z oceanom nova etapa in za letošnje leto se vrše obsežne priprave za nove prekooceanske polete. Poleg že omenjenega se pripravlja 11 prekooceanskih poletov, katerih se udeleže tudi tri ženske. O Lindberghu so krožile vesti, da namerava letos znova poleteti Čez ocean, da poseti evropske države kot izredni poslanec Zedimjenih držav. Ameriški listi so poročali, da paleti na Ja- Po nedolžnem obdolžen umora V vasi Jalovi Dvor na Češkem je bila nedavno na bestijalen način umorjena učiteljica Marija Fntsch. Umora je bil obdolžen dr. Josef Gierschick, proti kateremu so govorile razne okolnosti, pa tudi neka priča je izpovedala, da je morilec nedvomno on. Zdravnika so aretirali in sedel je dalj čas v preiskovalnem zaporu. Naenkrat se je pa izkazalo, da je bil obdolžen po krivem in sedaj so ga izpustili. Javnost je bila tako preparirana in nahujskana proti nedolžnemu obtožencu, da je dobilo okrajno sodišče v Chebu celo anonimno pismo, v katerem nekdo grozi, da požene z dinamitom sodno poslopje v zrak, če bi sodišče Gierschicka izpustilo. Kmetje vasi, v kateri je bila umorjena učiteljica, so vpričo orožnikov izjavili, da ubijejo zdravnika, čim pride iz preiskovalnega zapora. Te grožnje so zelo značilne za mentaliteto ljudi, ki so slepo verjeli priči Schafferju, dasi je sodna komisija dognala, da so njegove izpovedbe brez vsake podlage. Neki praški tist je celo porčal, da je morilec Gierschick sam napisal svoji žrtvi mrtvaški list. Zdravnika Gierschicka je obdolžil hišni gospodar Schaffer. ki je izpovedal, da ga je usodne noči videl in spoznal blizu šole, kjer se je plazil in si zakrival obraz z visokim ovratnikom zimske suknje. To je izpovedal 14 (bil po umora, toda dejstvo, da fe bfl dr. Gierschick usodne noči v vaški gostilni, kjer je obesil svojo suknjo, od katere je baje kapala kri, je zadostovalo preiskovalnim organom, da so ga retiraH. Preiskava je pa dognala, da so se poznale na zdravnikovi roki praske, ki pa niso bile v nobeni zvezi z nmorom. Vse kaže, da je umoril nčitelflco nekdo, k! Je znal zelo spretno zabrisati sledove svojega zločina. 0f>» ponsko, od tod pa preko Tihega oceana nazaj v Ameriko. Poznege se je izkazalo, da so te vesti neresnične. Ameriška diamantna kraljica miss Mabel Bollova se pogaja zdaj o nakupu aeroplana tipa Fokker, ki je bil zgrajen za prvo Byrdovo polarno ekspedicijo. S tem jeroplanom hoče dolarska princesa leteti iz Ne\vyorka v Pariz. Njen pilot bo Wihmer Stutz. Nemška pilotka Thea Rasche poleti sama z nemškim letalom iz Newyorka v Berlin. Tretja ženska, ki se pripravlja na prekooceanski polet, je svakinja komstrukterja Bellancv Mvrtte Brow-nova. Spremljal jo bo pilot James Gox. S prekooceanskim poletom hoče Brow-nova zasloveti kot naipogumnejša ženska, obenem zaslužiti tudi bogato nagrado. Norveški pilot, Bvrdov spremljevalec na poletu Newyork — Pariz — Bert Baltea namerava poleteti na aeroplanu tipa Fokker okrog sveta in sicer v V2hodmi smeri. Okrog sveta poleni letos tudi poročrak G. Pont, ki trdi, da bo potreboval za svoj po-let samo 24 dni. Iz San Francfsca poleti preko Newyonka v Pariz, od tu pa v Azijo in na Japonsko, od koder se vrne v San Francisco. Poročnik Bert HaM, ki je bil člam 2maraenite Lafayettove eskadrilje na francoski fronti, znane po svojih junaštvih v bojih z nemškimi aeroplani, namerava poleteti iz Seaitfcla na Japonsko. Italijanski pilot Cesare SebeHi se pripravlja na polet iz Newyorka v rvim. Startati namerava v maju in sicer na Bellancovem letalu. Spremlijal ga bo ameriški letalec Roger VVflhams. O Bvrdovem poletu na južmi tečaj smo že poročali. Njegova ekspedicija bo strogo znanstvena. Letaica Howard Lk>yd Cox iz Brooklyna in Jose Gat-tim iz Argentine organizirata polet iz Washingtona v Buenos Aires. Kot zadnji med letalci, ki nameravajo letos poizkusiti svojo srečo na daljših poletih, se omenja Charles Levine, ki pa noče povedati, kam namerava pole-i teti. dolženi zdravnik pa žal ne more dobiti popolnega zadoščenja, ker je mnogo izgubil na ugledu, dasi je popolnoma nedolžen. Še o železniški katastrofi na pariškem kolodvoru Kakor smo že včeraj kratko poročali, se je pripetila v sredo dopoldne na severnem kolodvoru v Parizu strahovita železniška nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev in povzročila veliko škodo. Tilk pred severnim kolodvorom je zavozil osebni vlak, ki se je vračal v Pariz, da odpelje občinstvo na konjske dirke v Eng-hien. Karambol je bil tako močan, da sta obe lokomotivi skočili s tira rn se postavili v obliki trikotnika pokonci. Več vagonov se je razbilo. Med vsemi potniki je nastala strahovita panilka, ki se je še povečala, ker so ramjenci stokali in klicali na pomoč. Med hudim nalivom je železniška uprava mobilizirala železničarje, ki so izvlekli izpod razvalin ranjence. Število človeških žrtev znaša 16, med njimi tri ženske. Težko ranjenih je bilo 19, lahko pa 30 potnikov. Med ubitimi je tudi vlakovodja, neM duhovnik m neko dvomesečno dete. Vlakovodje obeh vlakov in kurjači so se rešili, ker so pravočasno skočfli iz lokomotiv. Ranjence so takoj prepeljan* v bolnice. Prosa je bHa do včeraj zatrpana tako, da so imeli vsi vlaki znatno zamudo. Minister pravde Barthou je posedal v sredo popoldne bolnico, kamor so prepeljali ranjence. Vlakovodja vlaka, ki je vozil proti Cbantaiy, je bil takoj zasftšan in bo obtožen, ker je prezrt signal, da je prosa zasedena. Iz seznama ubitih ln ranjenih je razvidno, da so vsi francoske narodnosti. 12 prekooceanskih poletov Letos se pripravlja 11 prekooceanskih poletov, katerih se udeleže tudi tri ženske. — Včeraj zjutraj sta startala dva nemška letalca pri Dublinu k poletu v Ameriko. ••"'■milimi milnim""- ■ Stran 1 «SCOVENSKI NAROD* Zne 13 aprila 1928. Ste*. 86 U. S\\ Appleton. Skrivnost stare vojvodinje Tisti hip je stopil y predsobo Daven-port in hitel k meni. Že več let se nisva videla. — Pozdravljen, dragi Perigord! — je vzkliknil in mi stisnil roko. Zelo me veseli, da te po dolgem času zopet vidim. — Zunaj me čaka izvošček, — sem se opravičil. — Moram takoj k pacijentici, ki je dejala mojemu slugi, da stanuje v Formosa Mansions. Ker pa nisem mogel najti njenega imena v adresarju. sem mislil, da bi mi morda ti povedal kaj več o nji, ker stanuješ v istem okraju. — Seveda, kako se imenuje dotična dama? — Vojvodinja Frangipani. — Kako? Ponovil sem njeno ime. — Se svoj živ dan nisem slišal tega imena, je izjavil Davenport. — In -vendar je moj sluga trdil, da je navedla kot svoj naslov Formosa Mansions, Queens Gate. Apropos, kdo Se pa markiz de Brinvilliers? — Ne vem. To je zagoneten dečko, ki stanuje v najlepši hiši celega okraja. Ah, zdaj sem se spomnil, da sem videl zadnje čase, krasno žensko, ki je zahajala v dotično hišo. Morda bo pa ta tista, ki jo iščeš. — Nedvomno je ona. O tem sem trdno prepričan. Oprosti mi prosim, zelo se mi mudi. Pozno je že. Pogledal sem na uro. rekoč: — Zelo mi je žal. da sem te motil. Upam, da bom imel prihodnjič, ko se srečava, več časa. Še preden si je Davenport opomogel od začudenja, sem odjadral iz hotela. Skočil sem v kočijo in kmalu se je izvošček ustavil pred Formosa Mansions. 1 XII. Odslovil sem izvoščka in stopil na dvorišče velikega kompleksa poslopij Formosa Mansions. Pozvonil sem na vratih hiše št. 1. Takoj se je pojavil sluga. — Jaz sem doktor Perigord,— sem dejal, — in prihajam na poziv vojvodinje Frangipanove. Iz poklonov, s katerimi me je sluga sprejel, sem sklepal, da je o meni in mojem prihodu že informiran. Odvedel me je v krasno opremljeno sobo ter me povabil, naj sedem. Kmalu so se odprla na drugi strani sobe vrata in na pragu se je pojavila fcrasna. dražestna ženska postava. Zdaj sem razumel Dickovo navdušenje. Svoj žrv dan nisem videl lepše ženske. Stara je bila kakih sedem in dvajset let, brla je visoke, krepke postave, pri tem pa vitka in gracijozna tako, da se je zdelo, da se njene noge ne dotikajo taL Oblečena je bila zelo elegantno. Posebno pozornost so vzbujali krasni draga!ji. Vstal sem, neznanka se mi je približala in me prijazno pogledala. — Vi ste gc>spod doktor Perigord? — le vprašala smeje. — K vašim uslugam, madame. — sem odgovoril. — Sedite, prosim, gospod doktor. Bojim se. da vas preveč nadlegujem, ker sem vas povabila, a že poprej sem vas iskala na domu. pa nisem imela sreče. Zato se-on segla po edinem sredstvu, da bi mosla govoriti z vami med štirimi očmi. — Želite govoriti z menoj kot z zdravnikom? — sem vprašal. Povesila je oči, pomislila in odgo-vojila. ,— Prav za prav ne. toda porabila bi rada to priliko, da vas vprašam kot zdravnika za nasvet. Imam--In Začela je naštevati nejasne znake neke povsem nemogoče bolezni. Kot zdravnik sem moral molče poslušati njene izmišljotine. Ko je končala, sem izjavil, da njena bolezen ni nevarna. Potegnil sem iz žepa polnilno pero in blok s formula rji receptov ter ji napisal recept: - - — Hvala lepa, — je dejala in položila recept na mizo. — Zdaj pa, gospod doktor, je nadaljevala, — bi rada takoj prešla k stvari. Slučajno sem zvedela, da je med vašimi pacijenti tudi dama, za katero se zelo zanimam in s katero bi se rada seznanila. Imenuje se Frangipanova. Ali je res? Srepo sem jo pogledal, preden sem odgovoril, toda ona je vzdržala moj pogled brez strahu. — Zakaj oklevate? — je vprašala. — Ali je to vprašanje kočljivo? — Da, madame, če hočem biti odkritosrčen, moram priznati, da je to vprašanje v moji praksi nekam čudno. Zdravniki in odvetniki so po svojem častnem kodeksu dolžni molčati o privatnih zadevah svojih pacijentov in kli-jentov, kadar govore s tujimi ljudmi. Oprostite, da govorim odkrito, toda priznati moram, da ste mi vi povsem tuji. Skomignila je z rameni in zdelo se mi je, da ie moj odgovor ni spravi: v zadrego. — To je res, — je pritrdila smeje, — in do gotove meje zaslužim vaše očitke. Toda opozoriti vas moram da ni moj namen govoriti o privatnih zadevah vaše pacijentke. Morda sem bila slabo informirana. Želela bi, da mi kratko in točno odgovorite na vprašanje, ki me zanima. V najslabšem primeru bom razočarana. Ker sem bil trdno prepričan, da ve vse in da ima njeno vprašanje globlje ozadje, nisem hotel takoi odgovoriti. — Oprostite, madame, toda ne morem tajiti, da se mi zdi zelo čudno, da se hočete v tej zadevi posvetovati baš z menoj. Iz Oueens Gate do Lambetha je zelo daleč, a moji pacijenti so večinoma siromašni. " — Saj sama dobro vem, — je dejala. — Do včeraj je bil Lambeth samo ime. združeno s siromaštvom in bedo. — To na stvari ničesar ne spremeni, — sem dejal. — Nobenega povoda nimate, da bi svoje naziranie danes iz-premenili. — Res je, nerodno sem se izrazila. — Ne samo nerodno, marveč tudi neprevidno, madame, — sem odgovoril. — Čudim se tudi, kako ste mogli zvedeti moje ime in moj naslov. — Jaz se pa prav nič ne čudim. — je odgovorila smeje in me prijazno pogledala. — Kajti, — sem nadaljeval. — vojvodinje so zelo redki gostje v našem siromašnem okraju. O tem nisem tako trdno prepričana, — je odgovorila ironično. — Sicer pa nisem bila vedno vojvodinja. Zdi se mi, da imam pravico biti vprvi vrsti priprosta ženska. V moji domovini se ženske ne rode kot vojvodinje. Najprej smo ženske in vojvodinje postanemo šele, ko smo dovolj nespametne, da zamenjamo težko zaslužene milijone svojih očetov za imena skrahiranih inozemskih plemičev Pri teh besedah sem jo debelo pogledal. — Tako? Torej se nisem motil v svojih domnevah? — Ne razumem vas. — je odgovorila in mi pogledala naravnost v oči. — Da ste Američanka. — sem pripomnil hitro. Oči so se ji zaiskrile. — Menda ste prišli do tega zaključka na podlagi moje izgovariave. — Ne. — Kako pa? — Ne morem vam točno povedati, nekaj neopredeljenega, nekaj, kar-- — Da. vaše očitke zaslužim. Dobro torej, vrniva se k stvari. Rada verjamem, da se vam zdi čudno, da sem vas povabila na dom. Verjamem tudi, da ta moj korak ni mogel vzbuditi vašega zaupanja. Dali ste mi lekcijo, ki sem jo v resnici zaslužila. Vi ste med moškimi izjema, gospod doktor. Začudeno sem jo pogledal. — Jaz? Niti najmanj. Včasi sem morda preveč iskren. Imam pač to navado, da hočem priti vsaki stvari do dna. — Tudi jaz. — je pripomnila smeje. — Kljub vašim očitkom, ki niso mišljeni slabo, vidim, da so moje informacije točne. Ne vem pa, zakaj hočete utajiti, da ste imeli, zadnje čase med svojimi pacijenti mojo sorodnico. za katero se zelo zanimam. Videč moje začudenje je nadaljevala: — Zakaj se tako čudite? Že dolgo si prizadevam ugotoviti, kje biva ta dražestna stara dama. Zdaj pa, ko se mi je to deloma že posrečilo, me hočete ovirati. Zamerila bi vam zelo, da se nisem prepričala, da ste poštenjak in da ste postali žrtev zahrbtnih trikov. Cerkev in ruska revolucija Kako sodi ameriški bogoslovec o katolicizmu vobče in o položaju ruske pravoslavne cerkve pod sovjetsko vlado. Danes zadnjikrat ob: 4., pol 6-, pol 3. in 9. Nenadkriljivi filmski umotvoT vseh časov TAJENJE z Dolores del Rio in Rod la Rocque si mora ogledati vsak mož in vsaka žena Hitite, kajti ta film je le še danes na sporedu! — Užitek, ki Vam ga nudi ta film, je nepopisen! — Vsakdo je globoko ganjen gledajoč trpljenje in prerod dveh človeških duš. Tel. 2124 Elitni kino Matica Ph. dr. Matthew Spirrka s teološkega seminarja v Chicagu se je hotel na lastne oči prepričati, kako se godi cerkvi pod boljševiško vlado v Rusiji-^Oči-vidno mu je bila dana široka možnost videti in slišati vse, kar je hotel, kajti v uvodu svoje knjige »The Church and the Russian Revolution« se zahvaljuje postrežljivemu osobju društva za kulturne stike s tujino v Moskvi, da mu je omogočilo razgovore z raznimi sovjetskimi funkcijonarjL Dalje pravi, da so mu šli na roko mnogi visoki dostojanstveniki svetega sinoda ruske pravoslavne cerkve na ta način, da so .mu dali na razpolago arhive in da se je lahko udeleževal njihovih konferenc. Tako je zbral dr. Spinka zanimive podatke o položaju cerkve v sovjetski Rusiji. Epohalne izpremembe, pravi dr. Spinka v uvodu, ki so zrevolucijonirale temelje ruskega življenja, imajo veiik vpliv na ves svet. Ker gre za izpremembe v tako velikem obsegu združene s tako dalekosežnimi posledicami, morajo utihniti vsi doktrinarji nasprotnega tabora. Kdor hoče izreči objektivno sodbo o tako važnih dogodkih, mora točno ugotoviti fakta, na katerih slone njegovi nazori in zaključki. Vse. kar je bilo doslei napisano o ruski revoluciji, je več ali mani prežeto mržnje proti sovjetskemu režimu. Moj namen ni nastopati proti sovjetski viadi, kajti mržnja izključuje objektivnost. Namen moje knjige ni opravičiti ali obsoditi oba tabora, marveč podati borbo med prosvetno in cerkveno oblastjo v luči njenega zgodovinskega razvoja, ki je povzročil tak položaj, da je bil konflikt neizogiben. V 12. poglavju pravi avtor: Cesto se vsiljuje vprašanje kakšna bo bodočnost ruske cerkve Nekateri izražajo bojazen, da bo ruska cerkev sploh propadla, ali pa se zgražajo nad uničujočimi sredstvi ateistične propagande. To naziranje o skorajšnjem koncu ruskega krščanstva podpirajo zlasti oni, ki so na tem osebno interesiram. V privatnem pogovoru s predsednikom ateističnega društva v Moskvi Spitzbergom mi je ta navdušeni apostol ateizma povsem resno zatrjeval, da čez 10 let v Rusiji o krščanstvu ne bo več duha ne sluha. Po njegovem mnenju bo ruski narod obrnil krščanstvu hrbet ne zaradi vladnih persekucij. marveč zato. ker bo novo ookolenje vzgojeno svobodomiselno. Ne da bi si prilaščal vlogo proroka, bi odgovoril na vprašanje glede usode krščanstva v Rusiji s tem. da bi ga združil z bistveno enakim problemom, pred katerim stoji krščanstvo v vsaki drugi državi. Ruska kriza je samo ostrejša stopnja položaja, ki vlada povsod drugod. Sile. ki si stoje nasproti, so v Rusiji morda močnejše in brezobzirnejše. nego v drugih državah. Duh borbenega ateizma ima v Rusiji večjo podporo, toda verski nivo ruskega kmeta je nižji, nego v drugih državah. Toda v bistvu stoji krščanstvo povsod pred enakim problemom: prvič v svoji zgodovini stoji krščanstvo v svetu, ki zna kritično in znanstveno misliti. Ta znanstveni duh lahko dobi obliko borbenega materialističnega monizma ali pa kako milejšo obliko, ki jo Evropa in Amerika že poznata. Oficijelno krščanstvo tiči še vedno v veliki meri v predznastveni ideologiji, po kateri oznanja svoje nauke in s tem prihaja v vedno večje nasprotje z modernim svetovnim naziranjem. Globlji problem, pred katerim stoji krščanstvo, je: da-li se bo mogel kjerkoli in ne samo v Rusiji obdržati na površju predznan-stveni tip. ki karakterizira kakih devet desetin oficijelnega krščanstva. Vedno bolj jasno postaja, da krščanstvo ne bo moglo dolgo kljubovati modernemu svetovnemu naziranju. Glede sovjetske Rusije je treba ugotoviti, da ni pričakovati na verskem polju večjih izprememb, dokler bo rusko ljudstvo tako zasiep'jeno in neizobraženo, kakor je zdaj. Ce se pa posreči sovjetski vladi organizirati ljudsko prosveto in vzgojiti mlado, svobodno misleče pokolenje. ni dvoma, da nastane velik preokret tudi na verskem polju. Lahko se zgodi, da zaide vera v Rusiji v enak položaj, kakor ie zašla v Franciji med revolucijo. Pravo krščanstvo ni imelo še nikoli tako lepe prilike pokazati svojo notranjo vrednost v konkretnih, praktičnih pogojih ruskega življenja, kakor zdaj, ko se je osvobodilo vpliva carskega režima, pod katerim je bilo zaradi gmotnih koristi duhovno zasužnjeno. Ce se bo znala ruska cerkev otresti svoje oko-stenelosti tako, da ne bo praksa duhovščine, zlasti cerkvenih dostojanstvenikov v kričečem nasprotju s Kristovimi nauki, se ji nj treba bati, da bi propadla. Toda praksa kaže. da so tudi Kristovi namestniki pod kožo rdeči in da z redkimi izjemami delajo ravno nasprotno, kar ie učil njihov učitelj. Sovjetska vlada je organizirala novo cerkev, ki jo na vso moč podpira. Kako se bo končala borba dveh sil v ruski pravoslavni cerkvi, še ni znano. Trditev, da mora novi duh na vsak način zmagati, bi bila preveč optimistična. Ne g'ede na to. kako se bodo razvijali dogodki v Rusiji, je pa rasno, da bo kriza v. ruski pravoslavni cersvi vplivala na ves krščanski svet in da bo imel ta vpliv dalekosežne posledice. dete obešenca in vlačuge po znamenitem romanu H. H. Ewersa. PRIDE V ELITNI KINO MATICA Ford se ne boji vojne Angleški listi prinašajo zanimivo izjavo, ki jo je nedavno podal zastopniku lista *3tar« ameriški avtombiiski kralj Henrv rord. Lord je mnenja, da^ je v bodoče vsaka vojna izključena. Človeštvo se je spametovalo in prestiž državnikov je tako neznaten, da je izključeno, da bi mogii izzvati novo vojno. Zelo skeptičen pa je Ford o Društvu narodov. V Ameriki se z Društvom narodov ne bavijo, zdi se pa, da to v prvi vrsti zanima Angleže. Ford je nato govori! še o gospodarstvu, socijalnih problemih in drugih akualnih zadevah. Po njegovem mnenju so vzrok veliki brezposelnosti v Angliji prenizke place,. Radi tega je denarni promet minimalen in razumljivo je. da potem industrija nima od.e-malcev. Ford je absoluten pristaš svobodnega kupčevanja, ki je edina pot za po-vzdigo industrije. Carinske meje samo ovirajo konkurenco, brez katere se trgovina ne more uspešno razvijati. Z Rusijo je Ford zadovoljen. Vse kaže. da se bo dalo z Rusijo trgovati. On sam je z Rusijo sklenil že več kupčij in Rusi so vedno poravnali račune. Za izraze iskrenega sočutja, za obilno naklonjeno cvetje in za mnogobrono spremstvo na zadnji poti naše nepozabne Nicke Opremljeno sobo čisto, zračno in z električno razsvetljavo, 15 min od glavne pošte, oddam s 15 aprilom solidnemu gospodu. Mesečno Din 300 z zajtrkom. Ponudbe na upravo Ksta pod a Mir* no»/603 Snažna sobica s posebnim vhodom se odda takoj stalnemu gospodu. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda*. 635 izrekamo svojo globoko in čuvstveno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo osmošolkam tovarišicam in profesorskemu zboru iz mestnega liceja, sotrudnikom tvrdk Urbane in Kune ter domačinom iz Čemšenika in Ortneka za njih udeležbo pri pogrebu. Nimamo pa besed, da zasluženo označimo vzgledno požrtvovalnost vodećega zdravnika in njegovih tovarišev. Rodbini Franc Urbane in Oskar Kosler I! Cenjene dame, oglejte si pred nakupom zalogo ravnokar došlih krasnih brzosivalnih strojev* na> novejše iznajdbe moderne tehnike. Na vsak stroj _ popolnoma enostavno šivate vsakovrstno blago* našitke m čipke s cikcak šivom, vezete najmodernejše m luknjičaste vezenine, gumbe m gtmbnice. — Pouk v vezenju Srezplačenl — Ceniki franko. — Prodaja tudi ns obroke. — *TRSuNA» F. B. Ljubljana, Karlovska cesta Vse četrtletje dobavimo sest Izbranih tn» so inozemskih revi) za osno 90.— dinarjev. — Brafari krožek. Ljubljane, Selenborsjov* olies 7/11 Telefon »37 S3/T DRUŽBA .ILIRIJA* Premog, drva, koks oglje — Dunajski cest« 46 poleg Iv Zakotmka — Tele« trm 2820 10Š/L Nakup zlata, srebra, alatiaa, bakra Medenine, etak* ud — Tovarna u loCcale Sorta. LfabUrma Vil. 4S/T Meblovano sobo čisto, zračno in z električno razsvetljavo, oddam« tudi s '"celo oskrbo, za moec april, maj m juni na Bledu. Ponudb be na upravo lista pod «Le# tovT$ce»/7I2i Natakarica z večletno prakso, zmožna slov. in nemškega jezika, iftfe službo v večji restavraciji na Bledu. Nastopi lahko 1. maja. Ponudbe na opravo Slov. Na* roda pod «SIeoV714. sobe s kuhinjo išče mirna v novi ali stari hifi. Ponudbe na upravo lista pod «April»/6°9. LIŠEJE vseh vrst, črtne in avto-ti pije, izdeluje po predloženih risbah. perop1sih in slikah za navaden tisk ali za FINBfso izvedbo v eni ali več barvah točno po naroČilu in v najkrajšem času po nizkih cenah JUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA IO.Z. SV. PETRA NAS. *A Parcela 700 m* je na prodaj. Vpraša se Rožna dolina, cesta V. št 20 708 Šivilja za obleke in plašče se priporoča na dom. Naslov pove lista. 709 Jugoslovenski muzeji! Slike, obleke, orožja, dokumenti iid. Po vsaki ceni razprodaja tudi na obroke, Beograd, Sremska 6 — Najbolje si je ogledati osebno Urejajo; Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo*; del — Vsi v Ljubljani.