★ ra PRIMORSKI DNEVNIK ■■———■—mb—BamgaaioHBMJBi; «ii' iiimih ibmi'i t • 'hssm——m——Bwiwnmi GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV • Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST torek 7. septembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 992 Z NEDELJSKE PROSLAVE V BAZOVICI SpominsKa prosiaia bazoviških luiakoi prvih žrle« v borbi za našo enotnost in za svobodo Primorske in Trsta Velika delovna zmaga ljudstva Jugoslavije feeosnova vlade LR Srbije. Protest uslužbencev Veleposlaništva FLRJ v Moskvi proti klevetam .BEOgra-D, 6. — Vlada LR Srbi-f®e je prosnovala v toliko, da je jj?*nesto dr. Blagoja Neškoviča, ki Postal minister zvezne vlade, se-Predsednik vlade ER Srbije 5e'ar Stambolič ki je bil prej nii-za kmetijstvo v zvezni vladi. no\jjč je pa postal finančni riii-r LR Srbije. ®is°čj delovnega ljudstva so sla-v nedeljo v ?>Iariboru eno riaj- v,e€«fc j., _ zmag v drugem letu petlet-,?• slovesno otvoritev prvega ge-rŽat0r'ia v novi'Mdr ocent-rali Ma-otok, ki bo največja na fPsfu. Eden izmed udarni-‘Pv 5,e v svojem govoru dejal, ko D obrekovalno kampanjo J-^oslaviji: »Pozivamo na jf^pvanje vse dežele nove demo-racjje za čim hitrejšo zgraditev a^eia''zrna- Mi nočemo obrekovati ■ "IH), samo boriti se hočemo i?polniteV petletnega plana, i.. °vati hočemo z vsemi, ki gra-..1J° socializem v svoji domovini, »o 1110 videli, kje ga bodo prej gradil;. Naše delo priča, da je vsa vsa dežela in naša partija na pra-; P°ti. «s slavnosti so poslali tudi i'e ®m maršalu Titu, v katerem » rečeno: «Danes smo izročili na-. *?.u socialističnemu gospodarstvu, j0 1 Petletki, največjo hidrocentra-sv -V na^i državi. Dokazali smo ojo privrženost. Dokončali smo tlisSe <^°’ v ^atere6a samo slabiči „ ,° Verjeli. Ponosni smo, da smo em odgovorili na klevete proti »laši Partiji.» lužb Moskvi so poslali Centralnemu , ^sJužbenci veleposlaništva FLRJ P(t Iliado Dapčevit uiel slovaGRAD' 6’ (Tanju«) ~ Jug°- dev T13*10 ministrstvo notranjih za-arPfJe.obiavil° sle^e^e poročilo o „j ac‘ji polkovnika Dapčeviča: Jav^»ti je znano, da je bilo ob-Heraieno po neuspešnem begu ge-v g Jovanoviča in Petričeviča f)a °rnUn*i°, da je polkovnik Vlado Ver' k* bil v isti skupini, Hie: n° uspel pobegniti preko še trgani javne varnosti so pa aprej iskali Vlada Dapčeviča. stra-2a^uSi čuječnosti obmejnih Sreir i.a?u ^apčeviču ni uspelu Pro;iraem meje. 2. septembra rok/ uri je Dapčevič padel v svo;: obmejnih organov obenem s trQtJ1 vodnikom Vukmirovim Dmi-itle.. ®a jugoslovansko-madžarski sPe/’ d° k°der je v tem času pri-rnejo ne ^ mogel prekoračiti s4ar*° Petričevič in Vlado Dap-sta s Priznala svojo krivdo in dejst svojimi izjavami pojasnila so dovedla te osebe do 1 ‘zdajalskih dajanj. komiteju KPJ resolucijo, v kateri je med drugim rečeno: »Pridružujemo se protestu naših narodov proti neupravičenim, z ničimer izzvanim klevetam in žalitvam, katere očitajo naši vladi odgovorni državni funkcionarji po tisku in radiu LR Romunije, republike Madžarske in drugi. Ze-lodobro vemo, da nista naša vlada niti naša država v svoji zunanji in notranji politiki napravili niti ene poteze, ki bi zaslužila oosodbo vlad in narodov drugih držav, ki gredo po poti socializma. Ne preseneča nas gonja, katero vodijo proti nam imperialisti in njihove sluge, niti nas ona ne moti, ker to samo dokazuje, da smo na prav; poti, tembolj pa nas preseneča in izziva naše nezadovoljstvo neopravičena gonja, katero vodijo v demokratičnih državah proti naši vladi in proti našim narodom, ter tem odločneje pozdravljamo upravičene proteste naše vlade«. Drugi del programa proslave v čast bazoviškim junakom se je začel y nedeljo dopoldne ob 9 z mašo y t$zoyiški cerkvi. Po maši so se začeli zbirati pred cerkvijo ljudje, ki so prihajali tudi iz Trsta, čeprav napovedani avtobusi niso vozili. Kmalu po deseti uri se je razvrstil sprevod. Na čelu so nosili partizani svoji dve zastavi, za katerima so nosili okrog 50 vencev raznih demokratičnih organizacij, med katerimi je bil venec OF, slovenskih pionirjev, SIAU iz Milj itd. Svoj i? kraškega trnja spleten simbolični venec so nameravali nesti štir-je pionirčki s titovkami na glavah. Pa jim je angleška policija to preprečila, češ da je to del uniforme, ki je za to proslavo prepoj vedana. Strah ima pač velike oči! Sprevod je krenil k spomeniku' na strelišču, ki so ga vse naokoli obdali z venci in cvetjem. Pevska zbora iz Bazovice in od Sv. Jakoba sta zapela «Zrtvam». Na govorniški oder je stopil Ado Slavec, ki se je v kratkem nagp-voru spomnil padlih bazoviških junakov, ki so bili do sedaj le delno maščevani. Za njim je govoril tov. .prof. Zorko Jelinčič, ki je bil s štirimi padlimi junaki skupaj na delu ter bil z njimi tudi skupaj y zaporu. Tov. Jelinčič je dejal med drugim: «Postati svobodni vsi Slovenci, neodvisni in združeni pod eno stre-jho, to je bil blesteč cilj pred očmi bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča in vsej podtalni organizaciji, ki so jo vodili. To je bil cilj, ki so jim ga pokazali naši vidci Prešeren, Levstik in Cankar, soustvarjalci in graditelji novega človečanskega bratstva in napredka. V njem so videli edino jamstvo in edino zaščito proti nečloveškemu tlačenju slovenskega ljudstva in proti izkoriščanju našega dela. Streli, ki so 6. septembra strli štiri mlada, plemenita življenja, so strašno odmevali v naših srcih, ker smo do zadnjega upali, da fašizem ne bo napravil tega največjega zločina. To ni bil le politični umor štirih mladih ljudi, bil je zločin- po fašističnem vzgledu Italija bo le še ameriška kolonija. Huda vremenska nezgoda v Piemontu J^tavka (ioniulke — Podpredsednik pokra in m‘nister zapadnih poljskih tJal 0J.ln Vladislav Gomulka je po-kreta>-avlco ,na mesto glavnega se-Nje„ Ja Poljske delavske stranke, vzel Vo mesto v stranki bo pre-BieruPr 1edsednik republike Boleslav “■javjr^6 ^avi*: «Pooblaščen sem sprem'’ ^a nt‘ bo nastopila nikaka nernba pIpHo Vtfdor Grosz je v ime laši Sednii,e a glede na osebo predajal 8 repu,3like in niti v vladi.« ketn ,:Jel c*a bo Gomulka v lcrat-Sednika prevzel funkcijo podpred->iih _ . Vlade in ministra zapad-Pokrajin. &eneš v Pragi Mrtvaškem odru PHAGA Drezjd , ’ ®- — Truplo pokojnega Prag0 v- eneša 80 pripeljali v vaški’ ,|er so 8a položili na mrt-°Svobori°t r V dvorani 3P°menika gradu u na Zižkovu nasproti °seb je ’lacičany. Več kot 8 tisoč Bted g taka>° Pred vrati že mnogo ' Uro> ko so odprli velika RIM, 6. — Zadnje dni prejšnjega tedna je bilo rimsko prebivalstvo pod vtisom zborovanja deklet Katoliške akcije, ki je silno spominjalo na fašistične prireditve preteklih let. Bim je »icer «stal v glavnem brezbrižen in pasiven na-pram prireditvi, ki se je je udeležilo 70 tisoč deklet Katoliške akcije (namesto 250 tisoč, kot so predvidevali). Demokristjani in katoliški tisk so ustvarjali okrog vse te prireditve vzdušje, ki ga ljihko brez pretiravanja označimo za fašistično. «Naše žile utripljejo v zvestobi luči mističnega rimskega večera na Stadionu cipres«, piše, «Quotidia-no». Ta Stadion cipres, kjer so nastopala dekleta Katoliške akcije, je V resnici bivši Foro Mussolini, kjer je bilo svoj čas na ducate podobnih prireditev- James Zellerbach, šef ameriške misije v Italiji, ki je na inšpekcijskem potovanju po severni Italiji, organizira podružnice in opazovalne postaje za svojo misijo v Genovi, Milanu in drugih središčih. 3. septembra je imel na banketu v ameriški trgovski zbornici v Milanu govor, v katerem je dal razumeti, da smatra Italijo za bogato ameriško kolonijo, ki poseduje «industrijsko delovno silo«. Osnova za reorganizacijo italijanskega gospodarstva po Marshallovem planu, je izjavil Zellerbach, bodo »ameriške direktive« s pospeševanjem privatne iniciative. Ko je formuliral direktive za De Gasperijevo vlado, je Zellerbach odkrito podprl zahteve konfederacije italijanskih industrialcev, namreč: uvedbo «pa-metnih« izvoznih cen, kar pomeni nadaljnjo devalvacijo lire nasproti dolarju in zato naraščanje inflacije ter množično odpuščanje «viška» delovne sile, kar je za monopoliste sredstvo za znižanje proizvodnih stroškov z zvečanjem armade brezposelnih. Zellerbach je spomnil po- SZ zahteva rešilen vprašanja biti ilaliianskib koloni! MOSKVA, 6. — Radio Moskva je sporočil, da je sovjetska vlada poslala vladam Velike Britanije, Francije in ZDA noto, v kateri zahteva, da bi se o vprašanju bivših italijanskih kolonij razpravljalo na svetu štirih zunanjih ministrov, in sicer predno poteče rok, ki ga pred. videva mirovna pogodba z Italijo Agencija TASS ugotavlja, da ni prišlo do nikakega sporazuma v vprašanju italijanskih kolonij na konferenci namestnikov štirih zunanjih ministrov v Londonu* slušalce, da Marshallov plan ni pustil nobenega mesta za obstoj ((nedonosnih« podjetij in da bo sprememba italijanskega ((avtarkičnega« gospodarstva v ((gospodarsko upravičen sistem« s stališča ameriških monopolistov «nedvomno mučen, toda potreben proces«. Nekatere pokrajine Piemonta, zlasti pokrajino Asti, je zadela huda nesreča. Grozen vihar in po. plave so povzročile čez 100 smrtnih žrtev, 200 hiš se je porušilo, tisoči družin so ostali brez strehe. Porušenih je bilo kakih 10 železniških mostov in 20 železniških prog je pretrganih Mesto Asti in mnogo vasi je ostalo brez plina in elektrike, ker so bili vodi uničeni. Škodo ocenjujejo na čez 15 milijard lir. ski umor štirih junakov, ki jih je smatralo .vse primorsko slovensko in napredno tržaško ljudstvo za svoje zastopnike in voditelje, za predstavnike naše borbe za svobodo, neodvisnost in enakopravnost. To je bil prvi odkrit in organiziran upor, ki je našel syoj odmev po vsem Primorskem. Na poziv Sovjetske zveze in Stalina se je y odločilni uri dvignil skupno z jugoslovanskimi narodi ves slovenski narod pod vodstvom Osvobodil, ne fronte y borbo proti nacifaši-stičnfm osvajačem in z njim se je dvignilo yse primorsko in tržaško slovensko ljudstvo na poziv OF. g kompartijo Slovenije na čelu. Program Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki ga izvršuje OF in SIAU še ni y celoti uresničen. Pel slovenskega naroda je ostal v De; Gasperijevi Italiji, v razmerah, ki se le malo razlikujejo od razmer iz dobe fašizma. Drugi del pa je ostal na mednarodnopravnem samostojnem Tržaškem ozemlju, ki bi ga hotela mednarodna reakcija priključiti k De Gasperijevi Italiji, ter tako nas, tržaške Slovence, kulturno in politično odtrgati od naše slovenske demokratske domovine, s katero nas je zvezala borba bazoviških predhodnikov. Šovinistični del Trsta strupeno napada z rasistično mržnjo vse pravice Slovencev do obstoja. Napadi s «ščavi» in pestmi na slovensko govorico, na slovensko šolo in kulturne prireditve. Pasivno zadržanje angloameriških oblasti daje potuho šovinističnim razbijačem in tolpam «kulturonoscev». Tudi kričanje tako imenovane Slovenske demokratske zveze, žalostne skupinice hlapcev včeraj nacifašizma, danes svetovne reakcije, poskušajo razbijati vezi z našo duhovno in kulturno slovensko domovino. Ti dogodki nam dokazujejo, da naša borba že ni končana in da nam mora biti vzgled bazoviških junakov stalno pred očmi y vsakdanjem delu in borbi.« Za tov. Jelinčičem je govoril še V italijanščini tov. Calabria, ki je prinesel pozdrav italijanskih demokratičnih množic spominu bazoviških junakov in primerjal takratno politično stanje s sedanjim. Za govori je pevski zbor «Ivan Cankar« zapel «Talcem», «Bilečan-ka» in «Jutri gremo v napad«, medtem ko je godba «Rinaldi» zaigrala «Iinternacionalo». S tem je bil dopoldanski spored zaključen in množica se je vrnila skozi z zastavami okrašeno Bazovico na svoje domove. V nedeljo popoldne v Bazovici Na popoldanskih slovesnostih v Bazovici se je zbralo precejšnje število Tržačanov, ki so hoteli s svojo navzočnostjo dostojno počastiti spomin štirih bazoviških žrtev. Okrog 16 ge je pričel popoldanski spored, ki je obsegal glasbene in pevske točke ter goyore. Zbranemu občinstvu, ki je napolnilo travnik izven vasi, kjer je bil postavljen oder, je zaigrala godba najprej himno «Hej Slovani« in še več drugih koračnic in pesmi. Sledil je govor tov. Prešla, ki je V imenu tajništva QF pozdravil yse navzoče, ki so od blizu in daleč prihiteli, da bi počastili spomin prvih štirih borcev za svobodo, ki so padli v Bazovici. ((Osemnajst let je minilo;), je dejal tov. Prešel, ((odkar so na našem kraškem svetu odjeknili streli, ki so pretrgali nit življenja štirim mladim borcem. Kri je orosila našo izmučeno in teptano zemljo, toda ogenj na plamenici upora je visoko vzplamtel in ni ugasnil; obratno, rastel je in V jasni zvestobi kazal vso veličino njih žrtve.« Poudaril je borbo slovenskega ljudstva za spoštovanje njegovih pravic ter je izjavil: «Bili bojno borbo za neporušljivo enotnost slo. venskega naroda, borbo za osnovne pravice naroda na tem ozemlju, borbo za izvajanje mirovne pogodbe, za uveljavljenje tržaškega štatuta, za dvojezičnost, za kulturne, socialne in gospodarske pravice slovenskega prebivalstva Tržaškega ozemlja. Borili se bomo za demokratične pravice obeh na tem teritoriju živečih narodov, za pravice demokratičnih Italijanov in Slovencev. Vsakemu poštenemu Slovencu je danes popolnoma jasno, da moramo utrditi v tem skupnem naporu še bolj našo enot- Bazovica je postala zgodovinsko ime. Vsako leto je s.lovenski narod obhajal spomin na bazoviške žrtve, ker je vedel, da je ta datum mejnik y zgodovini slovenskega naroda. Bazovica je ostala kot spomin sredi 25-letnega križevega pota primorskih Slovencev, t Za tov. Preslom je govoril v italijanščini še urednik «11 Lavorato-re» Gasparini, nakar je sledil še en goyor v slovenščini, ki ga je imel Blazina. Kot kaže je Blazina v svojem govoru hote pozabil omeniti nekaj, kar je za naše ljudstvo in še prav posebno za primorsko ljudstvo najbolj važno in to je pomen narod- no-osvobodilne borbe in važno vlogo, ki so jo imeli v tej borbi jugoslovanski partizani. Ali je Bla-Žina res že pozabil, da je prav Blažina res že pozabil, da je prav Bazovico in vse ostale primorske yasi osvobodila ravno jugoslovanska armada, ki jo on v svojem govoru ni niti z besedico omenil. Prav gotovo, da ye za vse to, a je gotovo dobil ukaz, da mora o tem molčati. Kot vedno ysi ostali Vidalijevi govorniki, tako je imel tudi Blažina polna usta prelepih fraz, ki so y popolnem nasprotju z njihovimi dejanji. Seveda ni pozabil ob koncu še napasti tov. Babiča in Uršiča. In kako tudi bi. P.o končanih govorih so pevski zbori pod vodstvom toy. Vrabca zapeli nekaj slovenskih pesmi, nakar je začelo zbrano ljudstvo odhajati na svoje domove. Na grobovih Včeraj zjutraj so bili za zaključek že žalni obredi na grobovih štirih junakov na pokopališču pri Sv. Ani, kamor so prihiteli številni zastopniki tržaškega ljudstva, da se poklonijo njihoyemu spominu. Prvi je govoril tovariš doktor Dekleva, ki je dejal med drugim: «2tev teh štirih junakov ni bila zaman, ker je rodila zayest, da narod, ki ne more doprinesti tudi najtežjih žrtev y borbi za svoj obstanek in za osnovne pravice ni vreden svobode, ki je le tedaj draga in sveta, ko je izvojevana z žrtvami in zalita s krvjo. Naj govore kar koli, njihova borba je bila pravična. Ti junaki so ljubili svoj narod, toda ljubezen do njega in njihov patriotizem je bil v krvi in trpljenju očiščen yseh rasnih in nacionalističnih predsodkov. Njihov patriotizem ni poznal sovraštva do drugih narodov, ne pohlepa po tujem, niti ni zasledoval zasužnje- nja drugega naroda, ker so se zavedali, da je svoboden le oni narod, ki spoštuje svobodo drugega naroda. Upor bazoviških junakov je bil obenem upor proti naši slabosti, odločni prelom z našo hlapčevsko preteklostjo. Tem predhodnikom j g sledila v narodno-osvo-bodilni borbi dolga veriga najboljših sinoy in danes ni y tej izmučeni in teptani Primorski niti koščka zemlje, kjer ne bi tulili grobovi partizanov, ki so padli za svobodo in bratstvo med narodi. Borili smo se in borili se bomo še naprej zato, da bomo na svoji zemlji gospodar, da bomo sami odločali o svojih križih in težavah in kovali sebi in potomcem lepšo in srečnejšo bodočnost.« Nato saa ta kratko spregovorila Še Malalan in prof. Ferlan. Slovesnost ie bila zaključena s polaganjem vencev in petjem žar lostink. Prisotni so bili tudi sorodniki padlih junakov. ALI VIDALIJEV KONGRES SIAU predstavlja demokratične množice Vidalijevski kongres SIAU so vidalijevci pripravili na isti natin kakor «kongres» svoje tako imenovane komunistične stranke• Vidalijevci so najprej osleparili trlaški proletariat, likvidirali na svojem «kongresu» revolucionarno linijo KPSTO in se spravili nato na razbijanje vseh mno&ičnih organizacij■ Rezultat njihovega likvidatorstva v vrstah delavskega razreda je zdaj tudi tako imenovani kongres SIAU. Vse to se vidalijevci izvedli po dobro pri pravljenem natrtu. Znak za napad so jim bila rajpodlej-$a obrekovanja na ralun FLRJ ter cone B, ki je pod upravo jugoslovanske vojske! Tako so vidalijevci ustvarjali ozratje, ki naj bi sluiilo kot nekaka odskočna deska za njihovo nadaljnjo razbijaško delo. Ozračje prav posebne vrste, kakršno je bilo v Vida-lijevemu načrtu, je prišlo pfav jasno do izraza na frakciona-skem kongresu tako imenova- Schuman sestavil novo vlado Sedanja vlada ima v sebi Iste smrtne kali kakor prejšnja. Stavke po Franciji se širijo PARIZ, 6. — Daši je Schuman y zadnji vladni krizi že enkrat vrnil mandat za sestavo ylade, ga je predsednik Auriol lg pripravil do tega, da se je ponovno lotil sestavljanja novg vlade. V novi vladi preseneča veliko število socialistov, dasi niti predsednik vlade ni socialist in niti socialistična stranka. ni najbolj številna izmed tistih, ki sodelujejo v vladi. Schuman si je v novi vladi pridržal tudi zunanje ministrstvo, za podpred. sednika vlade pa je napravil Andreja Mariea, bivšega predsednika vlade. Ali naj bi bil to akt hvaležnosti, ali pa eventualno priporo- čilo za v bodoče? Schuman je nam-nost y okviru OF slovenskega na-' reč bil že v. Mariejevi vladi zuna-roda in tu pri nas v okviru SIAU, I nji minister. Notranji minister je ker bomo samo enotni lahko pre-1 ponovno Jules Mocb, ki je sicer magali vse ovire. | pred kratkim izjavil, da ne mara postati francoski Noske, toda po dogodkih v Clermont-Ferrandu se ne bo obranil tega pridevka. Izpadel je iz vlade Paul Reynaud, čigar načrt za gospodarsko in finančno obnovo je prav za prav povzročil krizo. Nova francoska vlada je sestavljena takole: Robert Schuman, predsedstvo in zunanje ministrstvo (MRP); Andre Marie, podpredsednik in vodja francoske delegacije pri OZN, (radikal-socia-list); Robert Lecourt, pravosodje (MRP); Christian Pineau, finance (socialist); Rene Mayer, narodna obramba (radikal-socialist); Jules Moch, notranje zadeve (socialist); Paul Costa Floret, prekomorska Francija, (MPR); Toni Ravlilon, ljudska vz&oja, (radikal-socialist); Daniel Mayer, delo, (socialist); italijansko Šovinistično časopisje je sproiilo, kakor vsako leto pred pričetkom šolskega leta, tudi letos ostro kampanjo proti slovenskemu šolstvu• Nas ta kampanja ni iz-nenadila, ker smo jo pričakovali■ Čudilo vi nas nasprotno, če bi jo bili opustili, kajti wolK menja dlako, nravi pa nei>. V besnem sovraUvu proti vsemu, kareje slovenske/ga, opletajo okoli iebe z «argu-mentn, ki morejo veljati kot taki le za omejene, lahkoverne, enostransko informirane šoviniste najslabše vrste. Sovraštvo jih je tako preslepilo, da ne izbirajo samo laii, ki jih je teie razkrinkati kot take, nego se zaletijo celo do take trditve: . E LE OT TEN EV At- (podčrtali mi)• Vsak naš človek, bilo Italijan ali Slovenec, pa tudi vsak fašist ve, da je zgornja trditev «Giornale di Trieste» z dne 3. septembra t. I. gola lai. In takih *resnic» ima aGiornale di Trieste» Se .polno v vseh treh Ofenziva sovraštva člankih, ki jih je objavil pod naslovom: «Inchiesta sulle scuole slovene a Trieste». Morda se bomo Se povrnili na te tri članke v prihodnjih številkah, medtem ko bi danes radi na^e čitatelje opozorili na predrzne trditve Usta «Messagge-ro Veneto* z dne 2. septembra t. I, ko v članku «Scuole materne e scuole slavo pravi: gli slavo-comunisti con al-lettamenti, premi, pressioni avevano indotto MOLTISSIME famiglie italiane — comprese DIVERSE addirittura di meri-dionali — ad iserivere i loro figlioli alle scuole slave....* Resnica je bas obratna. Medtem ko se italijanski legaš let krogi ha vse mogoče načine trudijo, da bi pridobili slovenske otroke za vpis v italijanske šole, smo mi dosledno spoštovali načelo, da obiskuje vsak otrok Solo one narodnosti, kateri pripadajo starši. In to ne samo v besedi, temveč tudi v dejanju, ko smo v konkretnih primerih odklanjali in odsvetovali italijanskim staršem vpis otroka v slovensko Solo■ Na njihovo vztrajanje, da lelijo, da se jim otrok nauči tudi slovenščine, smo dosledno odgovarjali in odgovarjamo, naj zahtevajo na italijanskih šolah uvedbo pouka slovensune, ki je v učnem načrtu, upeljanem po an-glcameriski vojni upravi, predvidena kot neobvezen predmet• «Primorski dnevniki je 2e objavil nekaj podatkov o otrocih slovenskih staršev, ki obiskujejo italijanske sole. Te številke so povsem točno ugotovljeni primeri in je v posameznih krajih se kakšen primer več kot jih navaja omenjeni članek v «Primorskem dnevniku*. Zlasti v samem središču mesta niso mogli biti podatki zbrani v zadovoljivi Verjetno, da je kakšen redek primer, da so italijanski starši vpisali otroka v slovensko šolo, toda to Se ne daje f-Messaggeru* pravice, da piše tnicltissime famiglie italiane* in idiverse addirittura di me-ridionali*. Ce bi od 24, VIII■ 48.)! FLRJ naj bi bila torej na poti v katastrofo! JiCf goslovanski demokrati naj Vi bili prisiljeni ponovno zgrabi ti za puSke in se zateči v gozdove! Tako je prikazoval po*, loiaj v FLRJ Vidalijev frak-cionaški kongres! Zaman naj bi bila torej vsa narodnoosvri* bodilna borba narodov Jut gcslavije, zaman vseh 1.7O0.ooq irtev in brezplodna naj bi && la tudi vsa naša te‘ka borba in jalove naj bi bile tudi vse pridobitve te borbe na Tria-Skem ozemlju. (Nadaljevanje na 2, strani)' Tresla se je gora, rodila se je miš Tudi tako imenovani kongres SIAU frakcionaša Vidalija je pri kraju Za danes se hočemo dotakniti le izbire delegatov nekaterih naših vasi in y dveh tržaških tovarnah. Osvetlili jo bomo predvsem v številkah, ker so one najzvestejše priče, katerih pričevanju se Vidali z vso svojo druščino ne bo mogel izmakniti. Do. takniti pa se moramo seveda tudi okolja in načina, ki so se ga por služevali za izbiro delegatov. Sele potem si bomo lahko ustvarili približno podobo in s kakšnim trudom so vidalijevci zbobnali vsak nekaj ljudi. Dne 30. avgusta je bil množični sestanek v Bazovici. Ker je bila na dnevnem redu proslava bazoviških žrtev, so se odzvali tudi taki, ki bi bili sicer ostali doma: Natolcevanje na račun Jugoslavije jim že zdavnaj preseda. Ta dan so prišli iz čuta dolžnosti do bazoviških junakov v dobri veri, da vsaj na tem sestanku ne bodo blatili Jugoslavije, ker bi se tako blatil njihov spomin. Zbralo se je okoli 90 ljudi Kmalu pa so videli, da so bili v svojo veri veliko prenaivni in da so oni, ki so sestanek vodili, izrabili prav to njihovo dobro vero in jih podlo izigrali. Namesto da bi se vaščani pogovorili, kakor vsako leto po vojni, kako bo Bazovica pripomogla k uspešnejši proslavi, je tov. Bolčina izrabil ta sestanek v agitacijske namene za ilegalni kongres SIAU. To je storil, ker se je zavedal, da bi mu sicer nikoli ne uspelo zbrati toliko ljudi skupaj, čeravno je na Bazovici približno 500 vpisanih članov. Storil je to tem laže, ker se je že zdavnaj izneveril idealom, ki so vodili bazoviške žrtve in ni čutil v sebi tiste notranje potrebe, da bi se jim dostojno oddolžil za njihovo veliko delo. Iz števila prisotnih članov je bilo kajpada težko izbirati delegate. Ko pa so bili izbrani in je bil sestanek končan, so ljudje odkimavali z glavami in modrovali, da to ne more nikamor na. prej, ker ni med delegati enega izkušenega človeka. Posmejali so se, češ da o tem ni vredno razpravljati, ker ves kongres ne bo imel nobene resnosti in vsebine. Na Proseku in Kontovelu je moral tov. Bolčina prav tako ugrizniti kislo jabolko Od 1400: vpisanih v SIAU jih je bilo reci in piši le 36 prisotnih, pa obračaj jih kamor jih hočeš. Volitve so se kljub tem vršile in izvoljenih je bilo 5 delegatov, na vsakega sedmega člana eden. Na Opčinah a je bilo od 1.200 vpisanih v SIAU 50 prisotnih, ali ena štirin-dvajsetina. Se v arsenal poglejmo. Sedem sto je tam vpisanih v SIAU. Le 40 se jih je zbralo, da bi volili delegate za Vidalijev kongres. Tudi v Tovarni strojev ni bilo nič drugače. Od 1200 članov, se jih je odzvalo 50. Res, tresla se je gora, rodila se je miš. Jutri bomo povedali, kakšna je bila PRIMORSKI DNEVNIK 2 - 1 septembra 1948 Ali Vidalijev kongres SIAU predstavlja demokratične množice (Nadaljevanje & 1. strani) Da, prav v tem duhu je Vidcu; pripravljal tudi kongres SIAUI Toda ljudje, ki so se na tem ozemlju trdo borili proti vsem oblikam zatiranja in izkoriščanja, svoje borbe ne bodo pozabili, borili se bodo se naprej do kontne zmage! In ravno v tem je vzrok, da Vidalijev kongres SIAU ni kongres tržaškega demokratičnega prebivalstva! Mar mislijo vidalijevci, da je tako lahko pozabiti na vso težko borbo proti nacifafizmu, mar mislijo vidalijevci, da bo demokratično prebivalstvo kar tako po njihovem namigu zapustilo ti-sto KP, ki je znala ljudstvo voditi v najtežjih dneh njihove zgodovine? Tu se je Vidali močno uštel! S svojo mehi-kansko metodo Vidali našega ljudstva ne bo prepričal, da grozi FLRJ zaradi brezplodne narodnoosvobodilne borbe katastrofa in niti ne, da je nasa preteklost prazna! In prav zaradi tega se je tudi dogodilo, da se demokratične mnoiice Vidaljevemu kongresu SIAU niso odzvale! Njegov kongres SIAU predstavlja le ljudi, ki so bili na kongresu, predstavlja njega samega in njegovo likvidatorstvo! SIAU ni majhna organizacija. SIAU ni neka strapkica (strankica je le tista SIAU, ki spremlja Vidalija na njegovem tpohodusl), SIAU je široko ljudsko gibanje, v katerem so strnjeni .vsi Slovenci in dober del italijanskega demokratičnega prebivalstva! SIAU ima v mestu Trstu včlanjenih najmanj 5O.ooo ljudi. Na tisoCe pa je tudi takih, ki »o pristati SIAU, pa Čeprav se niso vpisani v SIAU. Na svodih predkongresnih sestankih 0e Vidali s svojo parlamentarno metodo uspel mobilizirati Jedva 2000 ljudi, kar Je komaj 2 odstotka vsega članstva SIAU! Ali imajo na pr- pravico predstavljati SIAU tisti delegati iz Rojana, ki so bili Ubrani na predkongresnem pestanku, katerega se je ude 9e*ilc le 30 elanov SIAU iz Rojana? Kaj pa cona B? Mehi-Icanska metoda je doživela tu popoln zlom! Rekli bi, da ni 'naključje, da je ravno te dni «11 Lavoratore« poročal, da so bili prisiljeni neki znani »komunistu zbežati iz cone B! /najdemo zopet priložnostno lat: Semilll je namreC če vet kot mesec dni odsoten iz cone B!)! Za listi Lavorato-T9> je ravno te dni zelo nujno, da ponovno siri glas o terorju v coni B! Mar misli, da bo na ta naCin dokazal, zakaj ni bilo delegatov za kongres SIAU iz cone B? To ne bo veC ulgalo! Mehikansko metodo «poznavdjo le najstrte demokratične mnoiice! Nova linija, ki jo misli s kongresom SIAU uveljavljati Vidali, je likvidatorstvo, opuščanje vsake revolucionarnosti je zasmehovanje vse dosedanje nate revolucinarne borbe! V teikl in krvavi borbi so se rta tem ozemlju borili rame ob ramenu Slovenci, Italijani in Hrvati! Tako je zraslo slovensko - italijansko bratstvo, največja pridobitev nate narodnoosvobodilne borbe na tem ozemlju! Rušenje revolucionarne borbe pa pomeni zdaj tudi rušenje bratstva in odstopanje pred imperialistično agresivnostjo! To pa hote Vidali in to dokazuje tudi s svojim kongresom SIAU! Demokratično prebivalstvo pa ne bo tlo po poti, na katero ga hoče izpeljati Vidali! To VI-dalijevo pot bo odločno zavrnil ves trtatki proletariat, ki se je v borbi naučil, kaj pomeni zavezništvo z delovnim kmečkim prebivalstvom, ki se je naučil, da je njegova usoda tesno povezana z usodo vsega 'delovnega ljudstva na tem ozemlju! Vidaljevskt kongres SIAU so hoteli le vidalijevci, ni ga pa hotelo demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja in najboljši dokaz za to je sam tkongres» delegatov SIAU, ki jim demokratično ljudstvo ni poverilo naloge, da ga zastopajo! 21. sememlira zasedsnie Svetovne sindikalne zveze PARIZ, 3. — V Parizu bo 14 septembra tridnevno zasedanje izvršnega biroja Svetovne sindikalne federacije in posvetovalnega komi. teja mednarodnih tajništev profe sionalnih sindikatov. Proučevali boro vprašanje ustanovitve sekcij profesionalnih zvez v Svetovni sin dikalni federaciji. Dne 21. septem bra bo zasedal izvršni biro Sve tovne sindikalne federacije. Na 'dnevnem redu bodo med drugim tudi tale vprašanja: Proučevanje resolucije VI. zasedanja ekonom-sko-socialnega sveta OZN; sklicanje sindikalne konference za vprašanja higiene, socialnega zavarovanja in poklicnih obolenj: prou {evanje stanja v nemških in grških sindikatih; vprašanje sindikatov in državljanskih svoboščin v Indiji Vsi delodajalci so stopili v zadnjem času v ofenzivo, da bi zatrli borbenost delavcev, ki branijo svoje pravice. Prav tako se opaža v zadnjem času povečana ofenziva delodajalcev proti delavcem v tovarni barv Veneziani, kjer strahujejo delodajalci delavstvo, uvajajo razne denarne kazni ter za vsako malenkost začasno odpuščajo z dela vse tiste, ki se jim takoj ne pokoravajo. Celo z odpustom z dela strašijo in večkrat grozijo delavcem tako-le: «Ce nisi zadovoljen, tam so vrata!« Nedavno je Zveza enotnih sindikatov predlagala, da bi dodelili delavcem tovarne Veneziani posebno kvalifikacijo, ki jo predvideva delovna pogodba za vse kemične delavce, o tem problemu so že razpravljali na uradu za delo, toda do sedaj so bila ta pogajanja brez uspeha. In to prav zaradi tega, ker noče združenje industrijcev uvesti vseh Ustih klavzul iz delovne pogodbe, ki bi lahko izboljšale delovne pogoje teh delavcev z Izgovorom, češ «da Trst ni Italija in da zaiadi tega tudi italijanske delovne pogodbe ne morejo biti tukaj uveljavljene«. Ta fraza, ki jo potegnejo na dan vedno, kadar jim ta koristi, je povzročila tudi veliko stavko v plinarni. Združenje industrijcev noče popustiti ter zahteva od vseh v njej včlanjenih tvrdk in tovarn, da sledijo njenim zgledom. In najslabše ravna prav gotovo tovarna Veneziani, ki je pred kratkim zmanjšala vsem tistim delavcem, ki so se udeležili pogajanj na uradu za delo za rešitev tega vprašanja plačo 4 ur. 2e večkrat smo lahko pokazali, kakšna »demokracija« vlada v fevdu polkovnika Fonda Savla. Danes imamo ponovni dokaz. Žalostno pa e to, da se prav v tej tovarni še nekateri delavci, ki se ne zavedajo tega, da jih delodajalci izkoriščajo TRŽAŠKI DNEVNIK Vprašanje delovne kvalifikacije uslužbencev tovarne Veneziani še vedno nerešeno obstaja še možnost, da bi ladjedelnica Martinuzzi tudi v primeru, da bi dobila to denarno pomoč, imela šo vedno namen odpustiti z dela nekaj uslužbencev. Ker nimamo drugih natančnejših podatkov upamo, da se bo do ponedeljka položaj toliko razčistil in da bo delo vsem uslužbencem zagotovljeno. Odbojka v Sofiji SOFIA, 6. — Včeraj so se pričele tekme v odbojki ki veljajo za srednje evropsko balkansko prvenstvo. Rezultati prvega dne so: Poljska : Bolgarija 3:2, Jugoslavija:Trst 3-0, — ženske: Poljska:Bolgarija 2:1. Nižja trgovska šola v Trstu Vpisovanja v nižjo trgovsko šolo v Trstu se pričnejo 1. septembra in trajajo do 25. septembra vključno. Vpisati se morajo tudi učenci (ke) prvih dveh razredov. Učenci, ki imajo katero koli vrsto izpitov, morajo vložiti prošnje za polaganje izpitov do 10. t m- Vpise in prošnje za izpite sprejema tajništvo šole vsak dan od 9-12 v ulici Scuole Nuove 12-111- Vpisovanje na slovenski industrijski strokovni šoli v Trstu Vpisovanje v slovensko nižjo industrijsko strokovno šolo v Trstu (Rojan, ulica Montorsino št. 8) se prične 1. septembra in traja do 25. septembra t. 1. vsak delovnik od 10 do 12. Podrobnosti in pogoji so navedeni na razglasni deski v šoli. KAM PRIVEDE brezposelnost in revščina? ZAHAJ NE UKRENEJO ODGOVORNE OBLASTI NIČESAR PROTI ŠIRJENJU BREZPOSELNOSTI ? Čeprav smo že toliko govorili o vprašanju brezposelnosti, ki čaka že dolgo na svojo rešitev, se brezposelnost v Trstu iz dneva v dan vedno bolj širi. Da bi se njihov položaj vsaj nekoliko zboljšal, so delavci sami, ki zaman čakajo zaposlitve, predlagali razne izpremembe,. Ta ko se na primer brezposelni pritožujejo nad razdeljevanjem pozivnic za delo po domovih, ker so se prav pri tem razdeljevanju dogajale nered-nosti, ne da bi lahko brezposelni vodili kakršno koli kontrolo. Čeprav ima tudi način dnevnih po- IT eneinegeča tganlekulte šJ,. dobrega srca in žrtvuje pri odločt ni konjski dirki svoje življenje * neko učiteljico Barbaro, ki jo W*v in čeprav ve, da ona ljubi njego°\ ga impresarija, mladega in Sollpja. Njegova igra je zelo dobra in drži gledalca vesJ.. v napetem pričakovanju. Tudi ce Cabot v vlogi učiteljice s svojo naravno priprostosijo zdravim realizmom. ■II I RADIO IIP 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja 7.45. Napoved časa In poročil®-Reproducirana glasba. 12.00. Novi sv 12.10. Slovenske narodne pesmi. l*i Napoved časa poročila. 13.00. Gl»3® ne slike. 13.30. Pol ure z Lebarjem . Straussom 14.00. Poročila. 14.15: U®'. ni 'pregled svetovnega tiska. »*•*:, Plesna glasba. 18.00: Lahka orkestra® glasba. 18.25: Operne uverture in •*. tazlje, 19.00. Človek In priroda. ^ Plesi raznih narodov. 19.45. časa In poročila. 20.00. Pestra I1**,-. 20.30. Moja zemlja. 20.45, Vesele m« dije na harmoniki. 21.00. Slušna IF Moliere, »Ljubezen . zdravnike«, stopajo člani SNG. 21.30. Lahka š1®3^ 21.45. Slovenski vočalni kvintet. pr'lnv Iz Ljubljane). 22.05. Čajkovski: fonlja Itv. 4 v f molu. 22.45. p glasba. 23.15. Napoved časa in Poro;-«T 23.30. Kaj vam nudi jutrišnji *Por«K. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. ZaklJd" Odg. urednik STANISLAV REN#0 Tiska Tržaški tiskarski zavod 'OBMORSKO KOPALIŠČE' Sv. NIKOLAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE ura) 8.30, 9.45, 10.45, 11.45, 13.30, 14.15. V TRSTU, (legalo® ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 10.30, 12.15, 17.45, 18.30, po potrebi 20.00, 20.46 Vozijo parniki »Itala«, »Vettor Pisani«, »Trieste«, motorn® Jadrnica »Levante«. Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob NEDELJAH IN PRAZNIKIH za odrasle 180 — lir, za otroke od 1 do 10 let ItO - Ur URNIK OB DELAVNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU, (legaln® ura): 10.30, 11.15, 14.00, 14.45. Vozijo motorna jadrnica »Levantei, parnik »Vettor Pisani*-Povratek a parnikom »Itala«, ODHODI IZ SV, NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 12.35, 16.00, 19.45. Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj): z motorno Jadrnico sLevante» 160.—, 100 lir, s parnikom 180.—, 120.— lir Motorna jadrnica IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve url. Ob praznikih avtobusna vožnja: PORTOROŽ-KOPER • SV. NIKOLAJ m obratno. ČE BO POTREBNO, BO PROMET S PARNIKI NEPRETRGAN