i Lin it z pšaf.sias ti gotosiini.
Lmbliana, ponedeljek 6. decembra 1920.	Stev.	276.
Cene po pošti:
za celo leto . H Br-za po! leta . H W— za četrt leta. H Zr— za 1 mesec. . H T— Za Ljubljano mesečno 1K
Za inozemstvo mesečna H IZ'—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredn. telefon štev. 5D
Posamezna številka 60 vin, “ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 60 vin.
—Igami milil	ril	11 lUlfill——BMM
Ka] namerava Radie?
Vesnič svari Radiča.
LDU Belgrad, 5. decembra. (Uradno, ~~ Presbiro.) Povodom nameravanih skle-P°v m demonstracij Radičeve seljačke sbanke v Zagrebu 7. in 8. t. m. se čuti Predsednik ministrskega sveta g. dr. Ves-nic primoran izjaviti nastopno:
Navajeni na avstrijsko in madžarsko Plimovanje operirajo gotovi politiki v na-Sl u)edinjeni kraljevini še danes s pojmi o jlekem izvenzakonitem stanju s težnjo, da ®rn potem, nasprotujočem redu v vsaki Qr^avi, vsilijo celokupnosti svojo po-ebno voljo. Vendar pa mora biti vsakdo y naši državi na čistem v tem, da so vo-, ye ocJ 28. pr. m. bile izvršene v vsej rzavi kot enotni, nedeljivi celoti, in da rtl°rejo na ta način izvoljeni poslanci vrši-
ti svoje mandate edino-le v ustavotvorni skupščini, ki se po zakonu sestane dne 12. t. m. v Belgradu. Edino tukaj na način, ki je na vsem civiliziranem svetu nesporen, sprejeti sklepi bodo imeli ustavno in zakonito moč. Z ozirom na to ne morem verjeti, da bi resni politični ljudje, med njimi niti gospod Radič s svojimi prijatelji, mogli nameravati kakih drugih manifestacij. Vlada je odgovorna za red v vsej naši državi ter ne bo dopustila, da se ruši niti v Zagrebu povodom zborovanja seljačke stranke. Ako pa se to vendar zgodi, bodo za to odgovorni merodajni krivci, z drugimi besedami poleg izgrednikov vodstvo stranke samo.
Sovraštvo svobodomislecev proti krščan
stvu.
Sovraštvo, ki ga kažejo svobodomi-Selci (liberalci in socialisti) proti krščan-nam osvetljujeta naslednja dva slu-*jaja iz češkoslovaške republike, kjer vla-dajo državo svobodomiselne stranke, njim na čelu socialisti in agrarci:
Ko je prišel župnik Svoboda v podružnico svoje župnije v Solanih pri Tre-bešicih na Češkem, ki so jo zasedli odpad-n'ki, so ga začeli suvati, mu iztrgali Naj-avetejše, katero je imel pri sebi in je po-•'odili. Tudi spremstvo župnika so sramoto in dejansko napadli. Napad je organi-2lral odpadnik učitelj Jos. Zyka iz Zojno-v>c. Tako izgleda svoboda vere in cerkve Ui odpadnikih.
Socialdemokrat o Rusiji.
Na soc. dem. kongresu v Pragi je dne ^8.. nov. govoril Pollak iz Brna, ki je ravnokar prišel z informativnega potovanja P° Rusiji: Potrjuje vesti prejšnjih delega-|?vi da je Rusija v popolnem prevratu, komunisti se opirajo le na svojo politično argamzacijo, ki šteje okoli 600.000 članov, bvoboda tiska je popolnoma zatrta, izha-)ajo edinole komunistični listi. Zborovalne s^obode ni, zborovati smejo edinole bolj-*eviki. Vsako kritiko boljševiškega vladanja kaznujejo kot protidržavno. Obrt in ^fgovina sta malodane uničena. Najbolj ju •išči k tlom politično-birokratični boljševi-^ki upravni sistem, ki ga nazivajo sociali-*acijo kapitala, a je v resnici smrt trgo-v‘ne in industrije. Tovarniški sveti obsta-
Nič manj poučen za katoličane je naslednji slučaj, ki kaže, kaj morajo prestati krščanski otroci od svojih vzgojiteljev.
Za krščanski pozdrav pretepen je bil v Lhoti Kralovy šolarček Frantek Kučera. Srečal je učitelja J. Luzuma in ga pozdravil s »Hvaljen Jezus«. Učitelju to ni bilo všeč, obrnil se je in udaril šolarčka s palico čez obe nogi, da se je zlomila na 3 kose, z ročajem ga je pa dalje bil po glavi. Mati, ubožna vdova, je morala peljati otroka, podplutega s krvjo, k zdravniku, ki je naznanil slučaj oblastem.
Tako izgleda verska svoboda, kakršno bi naši nasprotniki radi upeljali tudi pri nas.
jajo le formelno, nimajo pa nobene moči, da bi ščitili delavce pred sovjetskimi komisarji in tovarniškim vodstvom.
Moskva ima 1 milijon prebivalcev, med njimi je 400.000 boljševiških uradnikov in nastavljencev, okrog 60.000 vojaštva in 100.000 delavcev. Prosta trgovina je prepovedana, proti navijanju cen so določene hude kazni, a pri tem pa cvete ve-rižništvo in odiranje, 90% prebivalstva ječi kakor v velikanski ječi pod vlado boljševikov. Hiše razpadajo, ker jih nihče ne popravlja. — Tudi delegati iz Mažarske so povdarjali, kako je škodoval delavstvu komunistični prevrat na Ogrskem, ki je vzrok, da je zmagala reakcija.
Kaj bo s POKRAJINSKIMI VLADAMI? ^ LDU Belgrad, 4. decembra (ZNU) Kakor vse kaže, ne bo vprašanja o izpre-^embah v pokrajinskh vladah rešila sedanja osrednja vlada. To vprašanje se bo Popustilo v rešitev novi skupni vladi, ki 0 sestavljena tekom prihodnjega tedna.
POSLOVNIK KONSTITUANTE.
LDU Belgrad, 4. dec. (ZNU) Minister Za konstituanto dr. Markovič je po načrtu poslovnika za konstituanto, ki sta ga izdela Protič in komisija za izdelavo ustave, ‘zdelal nov načrt poslovnika, ki ga je presedal ministrski odbor in ki ga je že spre-kl ministrski svet v celoti. Vdala hoče za Ponedeljek dopoldne povabiti člane volil-dega odbora, da pregledajo ta načrt. Nato Lo poslovnik proglasil z naredbn. Po ^0! poslovniku bi otvoril ustavolvorno &aUpščino najstarejši poslanec, ki bi bil d}i Nikola Pašič ali pa dr. Ivan Tavčar. Kvorum bi znašal v skupščini za navadne sklepe 140 poslancev, medtem ko je za ?Prejem ustavnih predlogov določen pose-“en kvorum, ki znaša enega nad polovico Celokupnega števila poslancev, t. j. 209 Poslancev. Po omenjenem načrtu poslovnika poslancem ni dovoljeno vlaganje interpelacij, temveč so dovoljena samo krat-a vprašanja na ministre, vendar pa ob-S*°je tudi glede teh vprašanj omejitve. Vsa vPrašanja in odgovori smejo trajati največ P°1 Ure, predno se preide na dnevni red, Se morejo vprašanja staviti samo trikrat da teden. Ta načrt poslovnika, ki se bo
objavil v »Službenih novinah«, bo veljal za prvo poslovanje ustavotvorne skupščine, ki ga bo lahko pozneje izpremenila, ako se ji bo zdelo primerno,
VPRAŠANJE NOVE VLADE.
LDU Belgrad, 4. decembra (ZNU) »Tribuna« piše; Te dni se v javnosti živahno razpravlja vprašanje, kdo bo predsednik ustavotvorne skupščine. Kot kandidat se omenja Nikola Pašič. Istotako se govori, da bo Pašiču poverjena sestava nove vlade. V tem slučaju pa bi bila kandidata za predsednika ustavotvorne skupščine minister n. r. Ljuba Jovanovič in pa bivši predsednik srbske narodne skupščine Ante Stanojevič, V zvezi z ostavko vlade dr. Vesniča se omenjajo tudi osebe, ki naj bi sestavile novo vlado. Kot kronskega mandatarja imenujejo predvem tudi Nikola Pašiča. V tem slučaju bi postal finančni minister Stojan Protič, zunanji minister pa dr. Vesnič. V slučaju, da bi Nikola Pašič iz kateregakoli razloga ne sprejel tega mandata ali pa, da bi imel postati predsednik skupščine, bi bil za madatorja krone imenovan dr. Vesnič. To vprašanje bo prišlo na dnevni red, ko se bo točno vedelo, kakšen je položaj.
Sirite Večerni list“!
V*************************
Dijaški dan.
Celokupno katoliško dijaštvo Jugoslavije praznuje v sredo na praznik Brezmadežnega Spočetja Device Marije svoj praznik. Kot prvi praznik te vrste v zgodovini naših dijaških organizacij se bo praznoval povsod na slovesen način. V Ljubljani posebej se bo praznoval z večjimi cerkvenimi slavnostmi in zunanjimi prireditvami. Popoln program, ki ga mi radi pomanjkanja prostora ne moremo natisniti, je prinesel včerajšnji »Slovenec«. Prijatelje dijaštva in vse zavedno katoliške Ljubljančane samo pozivamo, da se vseh v programu navedenih slovesnosti v čim obilnejšem številu udeležujejo. *
Sila samopomoči.
Vsak dan prihajajo nora poročila, ki potrjujejo, da cene na svetovnem trgu odločilno padajo. Na Angleškem, Francoskem in v Ameriki se mnogotero blago prodaja že skoro po predvojnih cenah. Vse kaže, da je nevidna roka končno dobro zgrabila draginjo za vrat in jo grudi na tla. Čegava je ta roka? O tem poroča »Politika«:
»Glavni zunanji vzrok naglemu padanju cen je majhno povpraševanje in velika ponudba. To nesorazmerje še vedno narašča, ker konzumenti pričakujejo, da bodo cene še bolj padle. Zakon ponudbe in povpraševanja se je torej obrnil proti proizvajalcu in zlasti proti trgovcu, katerima je do pred kratkim tako dobro služil. — Francoski, angleški in ameriški trgovci na drobno, ki so iz strahu, da ne bi cene še bolj padle, izvršili velika naročila, se sedaj trudijo iz vseli sil, da bi prodali svoje blago po starih, visokih cenah. Vrhu tega so se privadili dosedanjim velikim zaslužkom tako zelo, da se bodo le težko sprijaznili z nizkimi cenami. Zato se zaenkrat padanje cen pozna predvsem v veliki trgovini, v trgovini na drobno pa se bodo nizke cene uveljavile še-le tekom nekaj mesecev. Toda uveljavile se bodo čisto gotovo, ako bodo konsumenti hodili dalje po tisti poti, na katero jih je potisnila draginja: da ne kupujejo ničesar, razen najpotrebnejšega in tudi to le sproti v neobhodnih količinah. Tako Američani kakor Francozi in Angleži so ugotovili, da se je boj, ki se je v njihovih deželah uporno vodil med trgovci in konsumenti, končno okrenil na korist konsu-mentu samo zato, ker se je le-ta jasno zavedel edinega zdravega, zanj spasonosnega načela: Ne kupuj ne-le načesar nepotrebnega ali razkošnega, marveč tudi svoje vsakdanje potrebe omeji kolikor najbolj mogoče; poleg tega snuj svoje lastne zadruge, postani svoj lastni trgovec, svoj lastni proizvajalec.
Na Angleškem se to načelo tako temeljito izvaja, da se danes ne kupuje posebno niti tisto blago, kateremu so cene že tako padle, da se more govoriti o cenenosti. Konzerv skoroda nihče ne kupuje, dasi jim je cena nenavadno nizka. Cena belemu sladkorju je v Londonu padla na 1 šiling, toda trdoglavi angleški kon-zument ga kljub temu ali sploh ne kupuje ali pa le v čisto neznatni meri. Ostale vrste sladkorja se ponujajo po tako nizkih cenah, da so velike trgovske organizacije proti temu protestirale; uo, pa še po teh cenah sladkorja nihče ne kupuje. Konzument hoče izsiliti še nižje cene in če bo vstrajen, bo nedvomno zmagal.
Tako sta trgovec in konsument svoji vlogi zamenjala: kakor je trgovec tekom dveh let ubijal konsumenta, tako ubija sedaj konsument trgovca.
Razen pasivnega odpora pa bije konsument tudi aktiven boj: organiziral se je v novih in starih konsumnih zadrugah, ki izkazujejo vse čim dalje mogočnejše število članov. In ko bo abstinenca konsumentov dosegla najnujnejše: splošno znižanje cen, bodo konsum-ne zadruge nadaljevale svojo veliko nalogo, da polagoma iztisnejo posredovalno trgovino in njene neopravičene dobičke. Velike angleške konsumne organizacije imajo že danes svoje lastne centrale za prodajo na veliko, svoje lastne tovarne, svoje mline, svoje pekarne, svoje plantaže za čaj v Indiji, svoje ladje, s katerimi prevažajo svoje blago. Po tej poti se bliža nekrvavi socialni preobrat.«
To je bjla tudi misel dr. Kreka. Naj nam bo voditeljica v teh dneh, ko mnogi iščejo reš-nje poti tam, kjer je ni. Prva naloga naša bodi: delo za močne konsumne organizacije.
Liberalci med seboi.
Po poročilih drugih listov smo v četrtek priobčili vest, da je dr. Kukovec v Belgradu izjavil, češ, da sta Samostojna kmetijska stranka ter Narodno socialna stranka za centralizem in da sta obe stranki le del demokratov. Na to vest smo prejeli v soboto po zaključku lista sledeči dopis od načelstva Samostojne kmetijske stranke:
»Uljudno Vas prosimo, da resnici na ljubo priobčite naslednjo izjavo načelstva SKS: _
Izjava, Z ozirom na uvodno notico »Večernega lista« z dne 2. decembra 1920 pod naslovom: Na dan prihaja«, v kateri notici se poroča, da je minister dr. Kukovec na seji ministrskega sveta izjavil, da je Samostojna kmetijska stranka le krilo Demokratske in da tudi ona podpira popolni centralizem, je sklenilo načelstvo SKS na svoji današnji plenarni seji sledeče:
Načelstvo SKS obsoja izjavo g. ministra dr. Kukovca kar najodločnejše, ker ni g. dr. Kukovec niti pooblaščen niti upravičen delati za stranko SKS kakršnekoli izjave. Dr, Kukovčevo izjavo moremo smatrati le kot pobožno željo, ki pa zaman čaka na uresničenje. — Načelstvo Samostojne kmetijske stranke.«
S tem bi bila zadeva končana. Toda Kukovčevo »Jutro« je v soboto zjutraj priobčilo neko izjavo svojega voditelja dr. Kukovca, ki izjavlja, da so vse vesti o njegovih izjavah deloma izmišljene deloma pa potvorjene. Dr. Kukovec v tej izjavi trdi, da so te vesti spravili v javnost »klerikalci«, da bi zanetili spor in nezaupanje med slovenskimi neklerikalnimi strankami.
Na to dr, Kukovčevo izjavo pa moramo kratko povedati sledeče:
Glavno glasilo demokratov v Belgradu je »Demokratija«. Ta list je pisal dne 2. decembra sledeče:
»Samostojna slovenska kmet. stranka, ki ima 8 mandatov, je odpadla od Avra-movičevega zemljeradniškega saveza in prešla k demokratom. Isto je storil Savez težaka v Bosni, ki ima 12 poslancev, ki so tudi stopili v demokratski klub in bodo tvorili en sam parlamentarni blok z demokratsko stranko.«
To je pisala »Demokratija«, glavni list dr. Kukovčeve stranke. Da so hrvatski težaki le del demokratske stranke, smo čitali že tudi v slovenskih listih dr. Kukovčeve stranke.
Iz vsega tega je jasno, da bi liberalci radi dobili v svojo sredo razne »samostojne« stranke, da pa se te boje demokratske bratovščine.
POGAJANJA MED POLJSKO IN RUSIJO.
LDU Varšava, 5. dec. (PBA) Zunanji minister Sapieha je prejel od ljudskega komisarja za zunanje zadeve Čičerina brezžično brzojavko, v kateri izraža Či-čerin svoje začudenje nad tem, da predlaga poljška vlada, naj bi se mirovna pogajanja vršila brezžičnim potom in ne potom delegacij. Nobenega pravega vzroka ni za to, da bi se pogajanja s Poljsko vršila drugače, kakor potom delegacij. Čičerin očita poljski vladi, da je kršila določila preliminarne in premirne pogodbe v več primerih. Posebno je Poljska kršila ta določila s tem, da je podpirala Petljuro in Balahoviča. Ruska in ukrajinska vlada predlagata, naj se dajo predsednikom delegacij podrobne instrukcije glede programa mirovnih pogajanj in naj se omogoči, da se za mirovna pogajanja o prvi priliki določi, kdaj in kje naj se končnoveljavno končajo. Dalje očita Čičerin poljski mirovni delegaciji, da je zakrivila odgodenje pogajanj in tako zavlekla pogajanja. Ruska in ukrajinska vlada poudarjata, da moreta dati vojaška jamstva samo tedaj, če sta od vseh sovražnih vlad že prejeli ista jamstva. Ruska in ukrajinska vlada sta prepričani, da pride v Rigi do gotovega in trajnega miru. — Kot odgovor na to noto je poslal knez Sapieha moskovski vladi brezžično brzojavko, v kateri naznanja, da je vsebino note že sporočil poljski delegaciji v Rigi.
Poiitiine novice.
Delavstvo ima zagovornika. Listi poročajo, da bo poverjenik za socialno skrb v Ljubljani postal g. Adolf Ribnikar. Dosedanji poverjenik dr. Ravnihar prevzame zopet poverjeništvo za pravosodje katero je dr. Žerjav že zapustil. Prvotno avtonomna poverjeništva deželne vlade postajajo vedno bolj igrača v rokah centralne vlade. In ta centralizem daje za poverjenika soc. skrbstva gospoda — Ribnikarja. Kaj šele bo, če se centralizem enkrat popolnoma uvede. Lepi časi se obetajo slovenskemu delavstvu.
-j- Obnova stikov Francije z Vatikanom, je spravila v zadrego češki svobodomiselni tisk, ki je vedno poln navdušenja za Francijo, njeno politiko in modo. O zbližanju' današnje Francije napram oficielnemu vodstvu katoliške Cerkve trdi, da ne pomeni to zmage »klerikalnih vplivov« niti ne kakega verskega pre-rojenja, ampak je zgolj posledica realnopolitič-nih interesov. Francija da se uči od Anglije izrabljati vse, torej tudi Cerkev v svojo korist.
»Z ozirom na liberalno zadržanje sedaj vladajočega sv. očeta in na upanje, da bodo njegovi nasledniki tudi tako nastopali in imeli vsaj toliko razumevanja za duha moderne dobe« — smatra liberalni tisk ta korak za napredek v razmerju države do Cerkve. Glasila kulturnega boja in zagovorniki najgrših krivic proti Cerkvi in papežu se naenkrat izražajo nasprotno svoji tradiciji. Tako moč ima francoska moda!
-j- Sv, Stolica za Irce. Irski škofje so poslali sv. stolici pismo, v katerem obtožujejo angleško vlado nezaslišanih krivic nad Irci. Irski narod je danes brezpraven. Angleži po njegovi zemlji požigajo, more, zapirajo in obsojajo brez sodnega postopanja in brez usmiljenja. Pijani policaji šiloma odvajajo dekleta iz družin in jih izpostavljajo najgroznejšim nravnim in telesnim mukam. Opustošenje je nepopisno in je samo v Belfastu nad 25.000 ljudi, ki žive zgolj od miloščine. Svoboda tiska je popolnoma zadušena in Irci nimajo sredstev, da bi svetu odkrili krivice, ki se jim gode in označili svoje zahteve. Škofje zahtevajo, da se skliče nepristranska enke-ta, ki naj pretrese irsko stvar. To pismo je dobesedno priobčilo vatikansko glasilo »Osservatore Romano« in dodalo na naslov Anglije resen opomin. Dasi se Anglija dosedaj dela, kakor da ni ničesar slišala, je ta vatikanski korak za Irce vendar velikega pomena. — Izjavo simpatij so poslali Ircem tudi belgijski katoličani, njim na čelu kardinal Mercier sam.
-j- Pribičeviči in Radič. Kakšni politični značaji so bratje Pribičeviči, se vidi iz tega-le: Demokrati so bili največji nasprotniki Radiča in oni so ga prvi vrgli v ječo. Še tik pred volitvami so besno napadali Laginjo in Protiča, ki sta se potezala za to, da se Radič izpusti na svobodo. Sedaj, ko je Radič odnesel pri volitvah zmago, so pa Pribičeviči, ti diktatorji demokratske stranke, prvi, ki hite pridobivat Radičevo prijateljstvo. Tako je glasom »Samouprave« — Svetozar Pribičevič telefoniral V Zagreb, naj brez njegovega brata Milana ničesar ne store, kar tiče Radiča, »kajti zdi se, da nam je Radič naklonjen.« A gospod Milan Pribičevič se v Zagrebu v najslajšem, prijateljstvu izprehaja z Radičem po ulicah. Radič se res lahko smeje.
V obrambo verske svobode. Zadnjič smo poročali o pismu, ki ga je v bel- | grajski »Politiki« objavil polkovnik Hristič j proti svoji hčerki Ani, ker je le-ta odpotovala v Ameriko, da tamkaj zbere denar za katoliško katedralo v Belgradu. Sedaj priobčuje »Politika« drugo pismo, ki ga je prejela iz krogov, katerim je znano samaritansko delo gdč. Ane Hristič. To pismo je kakor hladilo na pekočo rano, ki jo je moralo vsekati Hrističevo pismo vsakemu katoličanu, zato priobčujemo glavne odstavke. Pismo slove: »Za umevanje tega posebnega slučaja treba vedeti, da je mati gdč. Hristič po rodu Irka in kot taka katoličanka. To je pa ni nikdar oviralo, da živi in dela kakor prava, najna-vdušenejša Srbkinja. — Odnošaji med pravoslavnimi in katoličani niso nimalo krščanski in tega razmerja posebno v naši državi ni treba še posebej poostravati. Naša dolžnost je marveč, da te odnošaje na vse načine popravljamo, kajti v naši državi nimamo samo pravoslavnih, ampak tudi katoličane pa protestante in druge krščanske veroizpovedi, razen tega moha-medance in mojzesovce. Kot otroci božji smo vsi bratje med seboj. Vse nas mora navduševati načelo: »Brat je mio, koje vere bio.« Ne smemo vpraševati, katere vere je kdo, marveč kakšen je kot človek, kot mož ali žena. Med kristjani in tudi nekristjani so najboljši tisti, ki si prizadevajo, da v čim večji meri krščanske ideale v življenju oživotvarjajo. In v tem pogledu je znano, da zavzema gdč. Hristič kot Srbkinja eno najuglednejših mest v naši družbi in kdor bi ji skušal to pravico otežko-čiti, bi storil veliko krivico. Gdč. Hristič je ponos ne le svojim staršem, marveč celemu našemu narodu. Ko bi bili vsi pravoslavni in katoličani- taki, kakor je gdč. Hristič, nas vera ne bi ovirala, da živimo kakor bratje in sestre. Kot kristjani in roditelji in sorodniki in prijatelji moramo pre-
stajati v življenju mnoge težave, toda za-raditega ne smemo jemati verske svobode nikomur in tudi ne svojim lastnim otrokom.«
| Dnevne novice.
— Železniške legitimacije poslancev,
LDU Belgrad, 4. dec. (Presbiro.) Ministrstvo za promet je izdalo nove železniške legitimacije za poslance ustavotvorne sku-ščine. Legitimacije so tiskane v obliki kartonske knjižice (v cirilici in latinici) ter nosijo podpis ministra za promet in njegovega pomočnika. Na vsaki legitimaciji mora biti fotografija njenega latnika (kabinetni format), ki mora biti žigosana od ministrstva za promet. Železniškim organom je naročeno, da so samo take legitimacije s fotografijo veljavne za brezplačno vožnjo poslancev. Veljavnost dosedaj izdanih brezplačnih voznih kart prestane s 12. decembrom t. 1.
— Profesor Plečnik. Ker je vlada arhitekta prof. Plečnika poklicala, naj nastopi mesto v Ljubljani, je društvo umetnikov »Manes« v Pragi prosilo predsednika Masaryka, naj pomaga zadržati splošno čislanega umetnika v Pragi. Masaryk je ponudil prof. Plečniku urad mestnega arhitekta, kar je ta zelo rad prevzel, ker mu domovina pač tako lepega mesta ne more dati.
-— Uspešen boj proti draginji v Belgiji.
Belgijska vlada je s svojimi odločnimi odredbami proti draginji dosegla, da so se cene več ali manj vsem potrebščinam znižale za 50 odstotkov. Vlada je uvedla tudi enotno »narodno obleko«, ki se prodaja po 145 frankov za posamezno osebo. Blago je iz čiste volne, a kroj je tako eleganten, da so celo pariški krojači zavzeti nad njim.
— Pomorski promet med Trstom in Dalmacijo. Med Trstom in Kotorom bo začel na vsakih 14 dni voziti en parobrod.
— Nobelovo nagrado za mir bosta dobila topot Wilson in norveški senator Lange.
— Ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu sporoča trgovskim krogom, da se v svrho odprave nakopičenega blaga ustavlja z 12. decembrom t, 1. sprejemanje blaga v polnih vagonih za Belgrad loco in transit. Ta naredba se nanaša samo na po-šiljatve z ozemlja zapadnih ravnateljstev in prekosavskih prog za Belgrad loco in transit. Izvzete so le pošiljatve premoga, vojaške in železniške pošiljatve, ki se bodo tudi v bodoče sprejemale in odpravljale v neomejenih količinah.
— Predsednik trgov, zbornice g. Ivan Knez pred deželnim sodiščem. Danes razpravlja deželno sodišče kot vzklicno sodišče o prizivu, katerega je vložil g. Knez proti sodbi, s katero je bil pred okrajnim sodiščem obsojen.
— Pobegla učenca. Učenca 111. oziroma IV. razreda I. meščanske šole Emil L. in Viljem R. sta od starišev dne 2. decembra pobegnila. Emil L. je 14 let star, šibke postave, bledoličen, temnorujavih las, nosi temnosivo kratko suknjo, sivo zimsko čepico, temnomodre hlače do kolen in dolge črne nogavice. Viljem R. je star 16 let in pol, temnorujavih las, šibke postav, več kot za glavo večji od prvoimenovanega, nesi sivo suknjo z rujavim kožuhastim navratnikom, klače iz vojaškega sukna, pleteno, belomodro čepico. Oba nosita nahrbtnike. Dečka govorita slovenščino in pa nemščino. Domneva se, da sta se, čez Gorenjsko preko Ljubelja na Celovec obrnila. Poizvedbe prosijo v skrbeh se nahajajoči stariši na »Policijsko ravnateljstvo« v Ljubljani.
— Dvojna mera. V novi naredbi o ureditvi gospodinjskih šol določa člen 36.: »Z odpustom iz službe in izgubo vseh pridobljenih pravic se bo kaznovala učiteljica, ki bi s svojim obnašanjem in sploh ubijala ugled šole in učiteljice ali bi storila kaj umazanega in nečastnega in bi se ji tako dejanje dokazalo.« Ta določba imenuje določno in izrečno samo učiteljice in ne tudi učiteljev ali splošno učiteljske moči. Tudi noben drug člen ne govori o tem, da velja določba glede nravnega obnašanja tudi za učitelje. Po pravici vprašuje spričo dejstva »Politika«: »Ali morda ministrstvo za prosveto'smatra, da učitelj sploh ni sposoben, storiti »kaj umazanega in nečastnega?« Ali je bila ta naredba izdelana še pred slučajem vseučiliškega profesorja Beriča?« (Kakor znano, se je radi Beriča ustrelila srednješolska učiteljica, ker je ni hotel poročiti in s tem rešiti njeno in otrokovo čast.) Morda pa stoji minister Pribičevič na stališču, da je moškemu dovoljeno vse tudi tedaj, če je učitelj?
— Velikansk hotel v Moravski Ostrovi namerava zidati v ta namen sestavljeni konzorcij v Nadražni ulici. Hotel bi imel 400 sob za goste in 100 pisaren za najemnike. To bo največji hotel v čsl. republiki.
— Komunist ukradel maršalsko palico. V Berlinu so o priliki hišne preiskave pri nekem komunistu našli maršalsko palico poljskega kralja Ivana Sobieskega. Komunist je bil palico ukradel.
— Najden Atilov grob? V strugi reke Aranke na Ogrskem so odkrili veliko krsto, ki jo bodo izvlekli iz vode. Arheologi so mnenja, da je to krsta hunskega kralja Atile, o katerem se pripoveduje, da so ga po smrti položili v tri krste in jili spustili na dno reke.
— Lep dar. Vdova pok. Koste Tucakovi-ča v šabcu je poklonila društvu za zaščito de-ce svoje posestvo s hišo, vredno 400.000 K. Na posestvu urede dom za podrinske sirote.
— Vsled pomanjkanja kuriva zapirajo muzeje. 29. nov. je zaprlo ravnateljstvo muzeja knezov Czartoryskih v Krakovu javno čitalnico in arhiv, ki je najimenitnejši poleg Jagie-ionske biblioteke na Poljskem. Časopisje toži nad tem nekulturnim činom, ker se nešteta zabavišča ne zapro, pač pa se morajo kulturni vrelci zapirati vsled pomanjkanja kuriva.
— Propad poljske marke. Poleg avstrijske krone je najbolj padla vrednost poljske marke. »Rzecz pospolita« z dne 29. nov. objašnju-je vzroke padanja cene poljskega denarja. Ta čas namreč notica poljska marka tako nizko, da treba 78 mark za 1 švicarski frank, oziroma 4 p. marke za eno našo krono. Vzrok ne leži v slabem kritju, kajti poljsko ozemlje je bogato na petroleju, soli, lesu, premogu, rodovitni zemlji. Nizko vrednost denarja povzroča negotovost politične bodočnosti države, ki se še vedno ni ustalila, ki se takorekoč na vse štiri strani vojskuje in ima izvesti več plebiscitov. Nevarnost eventuelnega razpada, možnost, da v plebiscitu izgubi bogato Zgornjo Šlezijo ali da se celo poboljševiči, tišči k tlom kurz marke. Zato navajajo gospodarski politiki nujnost dvojne akcije: ekonomično državno gospodarstvo in politično pospeševanje miru.
—	Volnena siva šerpa in čepica, vredni 400 K, je izgubila gospodična, ki je bila zaposlena na sinočnjem Miklavževem večeru v Unionu. Spravljeno je imela v garderobi. Ker je prizadeta odvisna le od svojega lastnega dela, pomenja izguba gornjih predmetov zanjo občutno škodo. Pošten najditelj se torej lepo prosi, da odda omenjena predmeta pri vratarju v Unionu.
ljubljanske novice.
lj Seja Delavske zveze se vrši danes ob 6. uri zvečer v prostorih JSZ., Stari trg 2. I.
lj Na grob dr. Kreka roma katoliško dijaštvo v sredo na svoj praznik. Na grobu govori g. Žužek France in poje moš.;i zbor dijakov. Dijaštvo položi na grob venec. — Opozarjamo na to priliko predvsem naše krščansko socialno delastvo, pa tudi vse ostalo naše občinstvo, da v polnem številu z našim dijaštvom poroma na grob Evangelista. Zbirališče v sredo ob 10. uri v Ljudskem domu. Odhod točno ob četrt na 11.
lj Rokodelski dom. Katoliško mladeniško društvo priredi v sredo, 8. L m., ob pol 5. uri popoldne predstavo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, št. 12. Igrala se bo ljudska drama s petjem: »Pod varstvom Matere božje«. Ker praznujejo naše organizacije praznik Brezmadežne s skupnim sv. obhajilom, je primerno, da posetijo popoldne to igro, ki kaže čudovito moč Brezmadežne do človeških sre. Pred igro bo pel g. G. J. tenoralni samospev »Kdo je ta?« iz P. Hugolin Sattnerjevega oratorija »Marijino vnebovzetje«. Vstopnice za zanimivo prireditev se bodo dobivale v predprodaji na praznik, 8. decembra, od 10. — 12. ure v Rokodelskem domu.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in kat. mladeniško društvo imata v sredo, dne 8. decembra, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja cerkveno slavnost s skupnim sv. obhajilom v Križanski cerkvi. Sv. opravilo se prične ob pol 7. uri zjutraj. Med sv. mašo poje društveni pevski zbor.
lj Predavanje SKSZ. torek 7. decembra, odpade, ker ima istočasno Slov. dijaška zveza v Ljudskem domu svojo slovesno prireditev.
lj »Velika noč«, praznična igra v treh dejanjih, spisal Avgust Strindberg, poslovenila Ivanka Skrbinškova, se vprizori jutri ob 20. uri v Ljudskem domu kot slavnostna predstava ob priliki Dijaškega dneva. Haydinovih Sedem besed Kristusovih na križu kot uvod v posamezna dejanja proizvaja na klavirju stolni regens chori vlč. g. St. Premrl. Pred predstavo govori slavnostni govor g. dr, E. Besednjak. — Večer obeta obilo umetniškega užitka, Vstopnice se dobe v predprodaji danes od 18. do 20. ure v II. nadstropju, Ljudskega doma in jutri od 14. ure naprej.
lj Družabni klub vabi svoje člane in prijatelje k predavanju g. Finžgarja, ki se vrši dane zvečer ob 8. uri v srebrni dvorani hotela .»Union« (I. nadstropje).
lj Elizabetna konferenca pri sv. Petru v Ljubljani ima danes dne 6. decembra 1920 ob 5. uri zvečer v društvenih prostorih sejo.
lj Kr. italijanski delegat naproša, da se ne bo nepotrebno izgubljal čas in da se zamore olajšati dijakom, da bodo isti mogli prebiti božične počitnice v Julijski Benečiji, da prinese vsakdo tozadevno prošnjo osebno k kr. delegaciji ali pa na policijsko stražnico na Dunajsko cesto. Razen tega se opozarja, da razen gosp. šolskih ravnateljev ni nikdo pooblaščen za pobiranje imenovanih prošenj. — Kr. ital. delegat: Summonte m. p.
lj Tatvini v Ljubljani. Dne 1. dec. je bilo g Davorinu Svetetu v Društveni ul. št. 17 s ponarejenim ključem odprto stanovanje in je bilo ukradeno denarja in drugega blaga v vrednosti 6180 kron. — V vojaškem oskrbovališču je bil ukraden gonilni jermen.
Ljubljanska porota,
Jesensko zasedanje ljubljanske P0™*® *e otvoril predsednik deželnega sodišča g. dA pež, votanta sta bila gg. dvorni svetni* Ando-šek in nadsvetnik Hauffen. Obtožbo je »s pal dvorni svetnik prvi državni pravdni* žek. V prvem slučaju je šlo za:
UBOJ V KOLODVORSKI ULICI
Josip Vidmar in Andrej Cetin sta služil® kot hlapca pri Cešnovarjevi gospe v Kolom8 ski ulici v Ljubljani. Hlapca sta se 8. 0 . letos sprla. Josip Vidmar je med PreP*r . zgrabil drog vil in je udaril z njim An r Cetina, ga zadel na tilnik: vsled udarca se Cetin zgrudil na tla in v kratkem času u. ^ vsled pretresa in zmečkanja predolžka nr ničnega mozga in krvavitve v možganske P kate. Reza Brodnikova je mirila Vidmarja Cetina, ko sta se pričela prepirati, nato je šla proti kuhinji in se je vrnila, ko je sU pok: Cetin je takrat že ležal na tleh. fV je priznal, kar je storil in se je v pre's’i zagovarjal, da mu je med prepirom Ceh1' _ grozil, da ga bo stolkel na drobne kosce, , ga je tako ujezilo, da je vzel drog in je u a Cetina z njim in da je nameraval rajniku po hrbtu in da ni videl, kam ga je zadel, žavno pravdništvo je obdolžilo Vidmarja dodelstva uboja po tj 140 k. z. in da naj se ’ nuje obtoženec po § 142 odst. 1, k. z. Vid®*« ja je zagovarjal g. dr.-Švigelj. Vidmar je zR 110 povedal, da sta se tisto jutro s Cenu^ sprla, ker je grdo delal z živino in ga 1® bolj ujezilo, ker je rajnik zabavljal čez slavijo. Obtoženec je prijel v roko usodni in je pokazal, kako je udaril Cetina. >	^
jeza me je pograbila, da sem ga udaril, m ga mislil ubiti!« je rekel Vidmar. Vi d mar Je ^ gospodinja gospa Angela Češnovar je VMJl&jgj ja zelo pohvalila; pri dogodku samem m zraven. Priča Terezija Brodnik je tudi P° ! dala, da je bil Vidmar zelo miren delavec, tin je pa bil prepriljiv in je grdo delal 1^m no: »Vsak dan sem zato skoraj rekla naj ga dajo stran!« Tisto jutro je Cetin *8 upil, da mu. je priča grozila s stražnikom l8,£ nato odšla proti kuhinji, ko se je vrnila, je . tin ležal pred hlevom. »Mislila sem, da Cetin samo potuhnil,« je rekla priča.
Vidmar je bil obsojen na 4 mesece ieff’ V kazen se 11111 všteje preiskovalni zapor.
GENERAL WRANGEL.
LDU Belgrad, 5. decembra. (ZNU) tiskovni urad trdi, da general \Vrangel odide iz Carigrada. Povodom italijanskih o pogodbi med Francijo in Jugoslavijo g*e . izkrcanja VVranglove vojske v Boki Kotor® ’ je izdala francoska vlada dementi, v kater® 1 javlja, da bo sprejela Jugoslavija samo rU* begunce, ne pa tudi čete.
PREHRANA AVSTRIJE.
LDU Dunaj, 3. dec. (DunKU) V da»8; šnji seji prehranjevalnega odseka je zve2_ ni minister dr, Griinberger obširno P°r5 čal o prehranjevalnem stanju v Avstr1)1 Državni prispevek na moko in kruh zna® 15 milijonov kron. Splošno povišanje ce kruha pri sedanjih razmerah ni izvedljN0’ Da se zmanjša državni prispevek za mok in kruh se je predvsem sklenilo, da hote: » restavracije, sanatoriji in gostilne ne bo** več dobivale moke po znižanih cen8’ Prav tako bodo od prejemanja ceneP moke izključeni tuji državljani. Za oskrb vanje z mesom mora plačevati država 111c sečni prispevek 49 milijonov kron, za ho*1 densirano mleko mesečno 16 milij011 kron. Za oskrbovanje z živili ima drža letno 26 milijard kron primanjkljaja. M1)0^ žina kruha povoljne kvalitete bo zados* vala do novega leta. Vlada namerava k piti od Amerike 60 ton žita.
Razne nogice.
r Francija za Gambettovo srce, nj »nepoznanega vojaka«. Francija je d8 na raznih slavnih bojiščih izkopati ose grobov nepoznanih francoskih vojak Rakve teh mrličev so pripeljali v Ver o ' Tam je preprost vojak Tain določil c rakev francoskega vojaka, ki so ga P°c^ stili na izvanreden način. V velikansk^ sprevodu so zanesli 11. nov., na dan so Nemci podpisali premirje, v Parizu s slavnega Gambetta in truplo nepoznan®^ vojaka pred Pantheon. Tam je s^aV)5 eno uro trajajočem govoru predsed Millerand Gambetta in francosko v°' 0 štvo. Sprevod se je nato pomikal Fj Champs Elysees, spremljali so ga 1
Joffre, Foch, Petain itd. k zmagoslavne
Napoleonovemu spomeniku »1 Are de omphe« v Zvezdi (Etoile). Tam so ju Pgfl stili v počeščenje do večera. Zvečer ^ Gambettovo srce položili v Pantheonh^ grobišče slavnih mož. Nepoznanemu ^ jaku pa so napravili grob v tem slavn spomeniku.
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista*-liska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubli9