ZDRAVILNE IN AROMATICNE RASTLINE
Hmeljar, letnik 76
VOLCJE JABOLKO - PREPOZNANA ZDRAVILNA RASTLINA
Mag. Nataša Ferant in dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, prof. dr. Breda Simonovska, Kemijski inštitut Slovenije
Navadno volčje jabolko (Physalis alkekengi L. var. franchetii (Mast.) Makino)	je
zelnata trajnica, ki izvira Azije. Že stoletja se različni deli rastline uporabljajo v tradicionalni
_ azijski medicini
- za zdravljenje
prehladov, ekcemov, artritisa, hepati'tisa, urinarnih problemov, kožnih bolezni, za pomirjanje, zniževanje vročine, zmanjševanje plodnosti, pospeševanje	abortusov,
zdravljenje anemije. Biološko aktivne spojine se nahajajo v celi rastlini.
Poleg visokega odstotka vitamina C v plodovih (jagodah), zaradi česar je rastlina postala cenjena kot zdravilna rastlina tudi v zahodnem svetu, le-ti' vsebujejo tudi veliko karotenoidov, predvsem zeaksantina, ki se uporablja v namen preprečevanja starostno pogojenih izgub vida.
ostali deli rastline, razen zrelih jagod, so strupeni, tudi ovojnica, ki ščiti jagodo, zato je le-to potrebno pred zaužitjem jagode odstraniti'.
Jagode se lahko pobirajo, ko so popolnoma dozorele, zaužijejo pa se lahko sveže, sti'snjene v sok, kuhane ali posušene. Imajo odvajalni učinek, poziti'vno vplivajo na raztapljanje kamnov v ledvicah in mehurju, priporočajo se pri vročini in motnjah presnove sečne kisline.
od kar je bila rastlina prepoznana kot zdravilna tudi v zahodnem svetu, na navadnem volčjem jabolku potekajo številne raziskave, tudi na IHPS.
V letih 2012 in 2013 smo na IHPS ugotavljali pridelek navadnega volčjega jabolka na poskusnem polju.
Med tem ko smo pridelek v prvem letu pridelave (letu 2012) pobirali trikrat (30. 8. 2012, 24. 9. 2012 in 4. 10.
2012), ker so plodovi zoreli sukcesivno na steblu, so v letu 2013 (v drugoletnem nasadu) plodovi dozorevali bolj enakomerno in smo jih lahko pobrali vse naenkrat v začetku septembra. V primerjavi z letom 2012 je bil pridelek v letu 2013 skoraj za polovico manjši; v letu 2012 povprečno 30 g suhe snovi na rastlino oziroma 18,8 kg/100 m2, v letu 2013 16,3 g na rastlino oziroma 10,2 kg/100 m2.
Dolga mokra in hladna pomlad ter zelo visoke poletne temperature s pogosti'mi vročinskimi valovi so očitno kljub rednemu namakanju vplivale negativno na pridelek te rastline. Tako kot pridelek na rastlino je bila tudi masa posameznih plodov z ovojnico zelo različna; od 0,12 do 1,32 g suhe snovi.
Pridelava na foliji z urejenim rednim namakanjem v naših razmerah zelo pozitivno vpliva na pridelek.
V letu 2012 je bil pridelek jagod z ovojnico na parceli s folijo in kapljičnim namakanjem na rastlino 150 g (30 g suhe snovi), na parceli brez namakanja pa je bil pridelek na rastlino 3 g (0,6 g suhe snovi). Rastlina očitno bolje raste na tleh z dovolj vlage in je način pridelave z rednim namakanjem v smislu doseganja boljšega pridelka v naših razmerah priporočljiv.
Ovojnice in jagode skupaj so vsebovali 0,5 % zeaksantina, največ v obliki zeaksantin dipalmitata, in 0,1% ß-kriptoksantina, predvsem kot palmitata. Vsebnost zeaksanti'na v ovojnici je bila bistveno večja kot v jagodi.
Pridelek volčjega jabolka v letu 2013 tik pred pobiranjem (Foto: N. Ferant)
41