Sredniesolske vesti. 1 EVOEN SAJOVIC. I Dne 31. oktobra t. 1. je utnrl Evgen S a j o v i c učitelj telovadbe na II. državni gimnaziji v Ljubljani in svak našemu tovarišu Francu Luznarju, nadučitelju na Primskovem pri Kranju, upravniku nPopotnika" in blagajniku Zaveze. -- Rojen je bil dne 12. majnika 1880 iz veleugledne kranjske rodovine Sajovčeve in je že kot mladenič skupno s poznejšim odvetnikom dr. Jankom Šavnikom pričel z vnemo gojiti telovadbo. Po dovršenih srednješolskih študijah se je nameraval posvetiti pravništvu, a njegova Ijubezen do telovadbe jedoločila njegovemu življenju drugo smer, Živahnejše delovanje v sokolskih vrstah koncem devetdesetih let je piiklenilo Evgena Sajovca še tesneje k sokolski ideji. Vztrajno in neumorno je sodeloval v vseh strokovnih odborih, bodisi v organizaciji ali teoriji, v praktičnem pouku ali pri novi terminologiji, PosebiiG delaven je bil v strokovni literaturi, in njegovo ime je dobro znano v slovenskih iii tudi v čeških vrstah — Sploh je bil prerano umrli Sajovic v družabnem življeniu radovoljno s svojitn sodelovanjem na razpolago; posebno rad pa je v družbi svojih prijateljev posečal naše planine, katerih venec oklepa njegovo mnogo, rnnogo prerano gomilo, ki nanjo z žalostjo in spoštovanjem zre premnogo njegovih prijateljev, katerih si jih je s svojim mirnim in tihim, pa odkritim in kremenitim značajem pridobil prav dosti tudi med slovenskim učiteljstvom. — Bodi mu ohranjen blag in trajen spomin! Gimnazijski tečajl v Kromerižu In v Trstu. Lani ni bilo nič, sedaj pa kar na d^eh krajih lahko pošiljamo v tečaje goriške dijake, ki so obiskovali slovensko gimnazijo v Gorici. o težavo so otvorili tečaje v Trstu, iu štejejo sedaj okoli 90 dijakov. Komaj so se tam razmere nekoliko uredile, je presenetila slovensko javnost vest o ustanovitvi gimnazijskih tečajev v Kromeriža. Obljublja se v Kromerižu konvikt za sto dijakov, ki bodo tatn preskrbljeni z vsem potrebnim. Za imovitejše se določi taksa. Življenske razmere v Trstu niso dobre, v Kromerižu je zagotovljena državna oskrba. Večina profesorjev slovenske gimnazije je zaposlena vTrstu, eden je v Celju, eden je prost, drugi so pri vojakih. Kako naj se dobi iz tega števiia potrebne profe sorje za Trst in Rromeriž ? To je nemogoče ! Želimo pač, da poklicani faktorji vendar enkrat že urede vprašanje slovenskih gimnazijskih tečajev tako, da bodo res končno urejeni — ampak dobio! Nemška gimnazija — na Voloskem ! Cujemo, da ustanove na Voloskem nemško gimnazijo. Za letos otvorijo prvi razred, ki je zanj priglašenih 30 dijakov. Za učno osobje je tudi že poskrbljeno Vojne olajšave srednješolcem. C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je za srednješolce z vštetim rojstnim letnikom 1898, ki so dorasli vojaški službi, izdalo posebno naredbo. Po tej naredbi se pripuste k predčasni zrelostni izkušnji oni srednješolci, ki so v šolskem letu 1916/17 javni ali privatni učenci zadnjih razredov srednjih šol, ako jim bo iti k vojakom, in pa oni, ki so meseca junija 1916 dovršili predzadnji razred srednjih šol ter so že odšli k vojakom. Srednješolcem, ki so že pri vojakih in so uvrščeni pri nadomestnih krdelih, se dovoli na prošnjo 4tedenski dopust, da hodijo v zadnji razred srednjih šol in da napravijo predčasni zrelostni izpit. Srednješolcem, ki so na bojišču, dopustov za obisk šole in za zrelostni izpit ne dovoljujejo. Madžarščlna na avstrijskih gimnazljah. Kakor poročajo z Dunaja, izdelujejo v naučnem ministrstvu načrt, kako uvesti na naših gimnazijah madžarščino. V prvi vrsti nameravajo znižati število ur za latinščino in grščino. Madžarščina bo obvezni predmet. Posebno se bo pa oziralo na to, da se bo na vsaki gimnaziji vršil pouk tudi iz enega ali več deželnih jezikov. Do tozadevne končnoveljavne odločitve še ni prišlo. Osebne vestl. BWiener Zeitung*1 javlja: Cesar je z najvišjim sklepom s 1. nov. 1.1. podelil ravnatelju I. državne gimnazije v Ljubljani dr. Lovru Požarju povodom njegove trajne vpokojitve na lastno prošnjo takse prosto naslov vladnega svetnika. — Profesor Bogumil Remec, ki se je po odpustu kot ravnatelj deželne trgovske šole povrnil na svoje učno mesto v Novo mesto, je sedaj dodeljen za I. tečaj 1916/17 prvi državni gimnaziji v Ljubljani na mesto profesorja Franca Verbiča, ki je dobil zaradi bolezni dopust. Ustanovitev učnega tečaja in kon vikta za slovenske begunte srednješolce v Kromerlžu na Moravskem. C kr. kranjska deželna vlada razglaša: Na ukaz c. kr. ministrstva za notranje zadeve namerava c. kr. moravsko nasnestništvo ustanoviti v Kromerižu gimnazijski tečaj z uporabo učnega načrta za goriško državno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Tetnu tečaju se inia priklopiti konvikt, v katerega bi se moglo sprejeti kakih 100 gojencev. Ker večina prihodnjih obiskovalcev tega srednješofskega tečaja in pa večina gojencev v konviktu razen beguncev s Kranjske zaradi svoje ubožnosti skoro gotovo uživa državno begunsko podporo, bo država sama trpela stroške za najemnino, opravo, kurjavo, razsvetljavo in čiščenje za pouk in za konvikt namenjenih prostorov, stroške za učiteljsko nadzorovalno in podrejeno osobje, nadalje pri srednješolcih z državno begunsko podporo tudi stroške za njihovo prehrano, obleko, obutev in zdravljenje. Oni gojenci tega konvikta, ki so zadostno imoviti, bodo niorali plačati primerno, od c kr. namestništva določeno pristojbino za kritje stroškov za prehrano, obleko, obutev, šolske knjige, zdravljenje in pa zmerno šolnino, da se deioma krijejo stroški gimnazijskega tečaja in konvikta. Ta lečaj in konvikt sta namenjena slovenskim srednješolcem, in sicer v prvi vrsti onim, ki bivajo na Nižjetn Avstrijskem, na Štajerskem, na Češkem in Moravskem in že uživajo begunsko podporo, v drugi vrsti pa za imovitejše, v na štetih deželah se nahajajoče srednješolce in za srednješolce, ki prebivajo sedaj na Kranjskem in Primorkem. Prošnje za sprejem imajo dotični srednješelci, oziroma njihovi starši vložili pototn p o 1 i t i š k e okrajne oziroma policijske ob 1 a s t i sedanjega bivališča. V prošnji je navesti, če dotični srednjcšolec uživa državno begunsko podporo, in se ima prošnji priložiti zadnje šolsko izpričevalo. Na podlagi tako opremljenih prošenj odloča c. kr. moravsko namestni&tvo v Brnu o sprejemu. Mcd navedenima dvema kategorijama ubožnejših in imovitejših srednješolcev imajo oni prednost, ki se izkažejo z boljšimi izpričevali, in oni, ki nimajo staršev, oziroma ne žive pri svojih starših. Ako se sprejme srednješolec v kromeriški konvikt, š e n e sledi, da bi se smeli njegovi svojci z njim preseliti v Kro m e r i ž. Odlikovanje. Profesor idrijske realke nadporočnik Baldo B a e b 1 e r, je dobil BSignum laudis".