innarnll h« aiirojnmujo in voljn irlitopnn viKtu H kr., itn ho liuk.t II.ml, tU '1 lf ,» n r pl lf> „ ,, » i) „ l'rl voJkrntnom llNkiinjl h« mik prlmoriio r.miinjfni. H o k o p 1*1 n« u« vrnAftjo, u«frimknviiiw pimnii mi uo Hpnijomuj« Nurmiuiiio piiijiniiu opnivnliliu (»linilnlitramja) ln okiipudloijn nn v«llk«m trgu U. h tov !», 11. imil-itropjl. Foliticau lisi za siovensRi u a r u d. t'o poitl prn|t,,,, Zu intrt lulii U „ W) „ V ntlmlnlnlrunljl v«l|t: /.ii uolo loto . . M gl, 4(1 kr Zu nol lolft . 4 „ 'JO „ /,it uOtrt Imu . . '.t „ HI „ V l.jiililjaiii nn dimi iHiMiljiiu valju »10 kr. vtie nn loto. Vradnlitvo u« velikem trgu li hI !», v II, iiiiiliitio|ijl. l/hnjn po trikrat nn teduu iu oloor v lorok, ooirtok in »obotO. ■ ■ . O ljudskem gibanji po Ljubljani. V prejšnjem listu hiiio bili omenili ,,ljudskega shoda" ne preveč obAirno, pn vendnr kolikor toliko, rnvno tnko resolucij, čeravno nam po besedi niste /.nani. Obljubili hiiio tudi obftirnojo razprnvo o tej zadevi, ker ho nnm ravno tako važna rdi, kakor tiBtim (vnaj) 200 naznčim, ki ho pri Alt k shodu , bodi hi iz do brovoljnoga ali nasprotnega namena. I) v o it t o ljudi je v Ljubljani uokaj, Ce tudi niso sumi bogatini, marveč to, kar ho na kmetih manj promof.nl posestniki. Ce ho knkegu zboru — bodi si kukorAnegn koli, vdeležl dvo sto ljudi brez radovednežev, je to že noknj, s čemur s» meata v toj pr meri prebivalstva ue morejo pobahati. ln čo se od teh viloli ževnlcev odštejejo Ao v hI tisti, kteri niso priAii, nko-ruvno se stvar njih tesno tiče, in oni, ki povsod vriliko politiko poj6, kedar jo pn treba dol pletali med delavni In trpeči stnu, jih pu m blizo uli so k večemu le za vrntnu kreho-tujo, kor ho njim dobro godi, je bil zbor pri Tavčarji vendar natunčiiejegn premisleku vreden. Zbrali ho namreč umu — vhiij ho iiiuii to ni »delo — ljudje h kaki pijači, besedi uli ce 6 h kakemu , jouifmr'; to ho bili obrazi, kteremu so je VHiikemu videlo, du m priAel un kratek čas. In kakor so govore jiosluAnli puzljivo in muruo, so nikakor uo moro m no ume reči, du jo bila tu le drufcbn uu ,,znjutrk." iu polom govoimki I Ho vo, du jo vnuk zajel Iz Hvojegn srcu ali iz hvojo krvi. čo jo kdo preveč globoko vrezal uli tu in tnm čez vojnico vdaril, kdo bo to tako OHtrn sodil I Veči del njih jo imel pruv dobro misli, vidi so, dn ho ii m Ai munjAi obrtniki in rokodelci zavedajo svojih teženj, pa tudi svojih pravic, iu dobro jo dA.o nepristranskim poslušalcem, da so nekteri govorniki povdarjuli državne postuvo, ki veljajo za obrtniku ravno tuko, kakor za vsucegn druzega, kujti čez pn stnvo so ue dd skakati, kukor čez knko samovoljno napravljeno ogrujo; in čo bi so obrtnikom iu rokodelcem vso dovolilo, kii| bi smel zahtevati Ao lo k m o t, ki jo vendar glavni Ht.eber držuvi, kteremu ao pu ravno zdaj še Hlabšogodi, kukt.r večemu dolu IjubljmiHkih obrtnikov in rokodelcev I Co bi Ao kmetje zu čoli sklic.ovuti shode, koliko bi jih bilo posebno zdaj, ko uradni list vsaki dnu napoveduje po deset, dvnjsol in Ao več „]avuth dražb". Ali h temi d r n ž b n m i no murauio d r n žiti utiAili mostnih rokodelcev, tudi no bomo povdnrjnli, dn po njih mso v liko prizadeti. To je preobširna reč iu čo bi jo začeli razpravljati po prnvici ui resnici, bi prišli uioroa v roko Ao tistemu govorniku, ki jo rekel, d n č n h n i k i o o b r t n i j h t v u iiič no vodo k e r h o p o d k u p I j o n i uli p I u č u u i. (lospod govornik tegn stavku gotovo m premislil, ker bi mu vnuk lahko nazaj dni: ,,ti o časnikarstvu n č uo veA, ker si podkup-Ijuu itd. Pn mi smo prizaneHljivši, ker vemo, du, čo ho komu dobro 110 godi, ni dobro volje Iii ho mu knk mnh na levo ali nu desno no sme ravno za zlo vzeti. Hujši bomo za zduj iinAim obrtnikom in rokodelcem povedali noknj druzegu, uu kar ui mkdo govornikov mislil, čeruvuo unujo bistro možgane, kakor jo bilo sliAati in videti, Kes-iiičiiu jo nniureč tn, du jim kaznilnica in po-hiIiih delalnlca dela voliko škodo; (u kukor je z Dunaju sporočeno jim bilo, bo to skoro gotovo kolikor toliko uli pn celo odpravljeno). Veliko večtt konkurenca so pa delu unšim obrt-liiKom in dolulcem, pn tudi trgovcem h tem, da so k n u m u u s u 1 j u j e j o tujci in j o iii I j 6 z a u č e u c o iu p o m o č u i k o v s e-s k o 11 1 o svojo u u ni tuje rojak o. Na-uiostu dn bi so bil pu kteri govornikov o tej ndovi potožil, jo Ao eden tu ki m I j udom u n I j u b o u o iii A k i vdnhul po nuAih čiih-ii'kih, vladi itd , dn gn jo vlndui zustopuik polomil. Jo žo prav, du ho človek, bodi hi, kdor Koli, zavoljo njegovo narodnosti no zaničuje, marveč spoštuje ; ali to jo voudnr preveč, da iiiiAi rokodelci m obrtniki, ki so domačini, pn tožijo, du so jim slubo godi, oznanjajo svetu, da jo tu tudi vshk tujec rndovoljuo sprejet; h n j Ae uujnuuuiuejAi krnet nu vzame nikognr h koHilu, čo sam mmu uič v skledi I Nhj bi so iiiiAi p. u. obrtniki iu rokodelci poprijel! tudi te struni. Kolikor mi vemo, jim hi lilo veliko iiagnjtijii ljudje njihovega rokodelstvu, Ui kur pridejo od kod, kdo vo, pn ho tu; /usloinho imajo po hvojiIi nem žo prej .,pri-vandrnmh" prijuteljih uli ilahtnikih, in tako ho pruv ponosno vaedejo njim iiu nos. Iu zu-kn|V Hudo jo to poveduti, kor zamera jo go-tovn, zato rujši o priliki. Nekomu jo bilo treba neknj liiAuegn orodja. Ponujat ho mu prideta dvu : prvi dober znanec, „0 starosti človeškega rodu". /Spina! Ivan Sulnc. „1 Jiib(junnki Zvon" 11. loto, 18. »voiok ntr. 760—764. (Da\Jo ) ,0d teh dob" piSe g Šubic daljo „so nam Oftall razni spomeniki — n ku| pa je bilo poprej —V .Sum Bog zna, koliko neAtet h časov j« pač proininulo Ae do to „omike", koliko let jo trajnlo, dn so ho pradodie na Al razvili Iz prvotnega svojega stunju, o katerem ni nobenegn sledu I ..." „Neštete čase" se je tedaj človek likal, da je prišel do ,,omiko", ktero Šublc v začetku svojrgn sesluvkn prilastuje človeku prazgodovinsko dobe. „N«Atetih čuhov" bilo jo potreba, da jo začel loviti divjačino I Jo bil II res tnko slabega uma, da ai h počotkn Ae jesti nI nnnl poiskatiY ln ako ao žo koj h počotkn nt znal hrnnttl, ni znal rabiti niknkega orol n, jo puč čudno, du ho |o človeški rod Ao ohranil, du gn iiIho uničile močuejAo, spret-nojAe »ver. 110. Knk Aon io neki takrat človek bil V Skoda, dn nnm g. Nubic ne poptAe onega prvotnega stanja. Bralca radovednost miku in vendar— pivatel) uiu je noče nupusti. če tudi fl tiHtlh časov, ko ho bili unfit pradedje io v prvotnem stanji, ui nobenegn sledu, naj iiiuii pisatelj, ki jo bolje podučen, vsaj svojo slutnjo pove. Zuknj uo stori tega? Znknj no rn/.o-dene uaravnost, kukAtio dn hi mmli ono prvotno Htunju? Ako je pristaš Danvinovl teoriji, kaj ho obotavlja to tudi izpovedati? Lo Datw nova hipoteza zahteva in potrebuje toliko ,,naštetih čnsov" zu to, du ho so iihAi prudedje, ktero moramo pn ti teoriji iHkuti v živnlstvu, razvili in popoll do snlnjno popolnosti. Ako jo privrženec Dnnviliovi hipotezi, pač tukaj dosledno govori o „neAlotlli čnsih". ltos ti čnsi ho nešteti iu tudi g. Suh e. jih iio bo hiAIoI, uiij ho šo toliko vkvnrjn s tem delom. Iii znknj ue? Zato, kor ho čhh, v kterem bi so bilti knka opicam podobna živul v klikom kotičku Aimo zemljo razvila iu h|iopolmlu v pravega Človekn, kor ho ta čn no dn moriti /. iiiknkim merilom; človeštvo uo pozna čusu iii tudi uobooa geologijskn doba mu uo odkrijo oncgti treuotja, v kterem Se opica uli sploh žival nebu in ho spremeni v človeku. V danvlnizmu lodaj tiči vzrok, dn g. Šubicu nt predolgn nobena dob«, da mu ni |iredolgn nobeiin doba Celo zu oui iier.uiitiii in/,vitek, po kterem ho človek popuo do omike prargod«vinske. Ti časi pa, v kterih so je živul preobrazila v človeka, so tn bodo ostali po mojem mnenji m Atoli, ker jih sploh nikoli ul bilo. No du so namreč izpolniti propad, ki zevu med živaljo in človekom; no du ho zgruditi most, ki bi vezal živnlstvo iu človekn, ki bi kn/.nl, du izhajata drug od drtuogn. (1. Šubto kaže nnm ljudi v prvotnem stanji kot |irnve barbare, kot pnive neotcsuiico. ln vendar nam Hpriflije hv pismo, h kterim ho slagnjo najHtarejAa ustna sporočila in pismeni ostanki vseh narodov, dn jo človek prvotno živel v veselem, rajskem stanji, da jo častil jedinega, pravega Boga. Šo lo knsnojo odvrnil so je od pravega Boga, ter se jo vdal mno-goboštvu Vsakuko bil jo človek v prvotnem stunji dober vstvarjon ; imel je zadostno »>na-nosti iu živel bi bil presrečno, ko bi po iivojl prosti vohi uo bil pregrešil so proti Bogu, mir m vi jo kazen nakopalo. — To je zgodovinska resnica, ktero sprifiujejo bolj uli muuj nsno vsn ljudstva na remiji. Po tem vvodu, iz kteregn so jasno spozna stališče pisateljevo, prehaja, kakor pruvi, nn posamezne spomenike, ktere jo človek zapustil nn zemlji iu kteri nam pričnjo o preteklih dobah. ,,Dvoje tak>h jako zaoimljlvih prirodopisnlh a drug čiuto tuj človek. Ker pa naročnik ni bil tiste vrste ljudi, ki kupi mačko v žaklji, je rekel: „Ktero delo bo bolje, tisto bom vzel." Znanec si misli: „saj bo vzel moje, naj bo take ali tako", — in se ne trudi ravno z delom. — Tujec pa je bil drugih misli, namreč: „Moj konkurent je znanec naročnikov, tedaj bom težko kaj opravil; pa vendar — poskusil bom." In napdl je svoje duševne in telesne žile in glej I naročnik je vzel njegovo delo, ono pa zavrgel, ker je bilo slabo. Ko je tujec odhajal s sprejetim denarjem, je zadovoljno mrmral: „No, pri tem delu nisem nič zaslužil, pa im6 je nekaj vredno. Bo pa drugič kaj zaslužka." Da se je znanec jezil in zabavljal, tega ni nam treba pristavljati. Ko je pa delo videl, je rekel, da bi bil on to desetkrat bolje in ceueje naredil, česar je bil tudi res zmožen. Politični pregled. V Ljubljani 29. decembra, Avstrijski: dežele. K Dunaja. 27. t. m. so sprejemali svitli eeBar doputacije, ki so prišle od vsih krajev poklonit so slavnemu prestalu, da izrazijo tam čutila udanosti in zvestabo o priliki 600 letnoga združevanja avstrijskih dežel s pre slavno rodovino Habsburško. Perva je deputacija Škotov in prelatov, katero je vodil preč. dunajski nadškof dr. Oelestin Jožef Gan-glbauer. — Poklonit se je prišla deputacija Dolenje - Avstrijska, deželni glavar dr. baron Feldor in sestero udov deželnega odbora; Gorenje-Avstrijska, deželni glavar dr. Moric Eigner in dva deželna odbornika. — Prišla je tudi doputacija dunajskega mesta, župan Eduard Uhl, dva namestnika in trije perovo-dji; poklonit se je prišel rektor dunajsko univerzo, dvorni svetovalec dr. Maasen in pro-rektor dr. AnBelm lticker. Pri slovesni službi Božji v stolni cerkvi sv. Štefana so bili navzoči udje slavne cesarske rodovine; v kapeli deželno hiše jo bila tudi slovesna služba Božja, pri kateri so bili: deželni glavar dr. baron Felder, udje deželnega odbora in deželni uradniki. Tudi iz drugih krajev cesarstva so po- preiskavanj o starosti človeškega rodu, rekše o najstarejših sledovih njegovih, htčem pravi tukaj opisati; prvo se je vršilo v deželi Faraonov, drugo pa ua tleh novega sveta v Severni Ameriki. Preiskavanje Be tiče starosti ostalih Bpomenikov, ki nam pripovedujejo, da je takrat že človek gospodaril na svetu. — Koliko časa pa je že poprej, preduo je zapu-Btil one sledove, bival na svojem planetu — se odteza Bevtda popolnoma naši Bodbi; tiBte dni obdaja tema in človek je pač ne bode nikdar pregnal !'• Kakor Be razvidi iz teh besed, čuli bomo o dveh najstarejih Bledovib, ktere je zapustil človek na svetu, (Da izraz ,,sled" za drugi slučaj ne more veljati, o tem kasneje.) Pregledati in presoditi nam je, kaj je resn čnega, gotovega, kteri prednji stavki (praemisse) da so utemeljeni, kteri pa brez podlage. Ker ako bo ti dognani, gotovi, bo tudi Bklepanje za nas prepričevalno; ako pa že ti nimajo gotove, trdne podlage, razpade VBe drugo v nič, potem je vse Bklepanje ničevo. V prvem Blučaji pelje naB pisatelj k zibelki vse modrosti, v Btaro deželo Faraonov, v Egipt. Znano je, da Egipt napaja reka Nil, ktera Be zbira iz dveh pritokov Belega in Sin jega Nila, ki Be združujeta pri mestu Ilartumu. roča o siavnostih, ki so se vršile 27. t. m. po-sobno pa so so poslužili v Galiciji te prilike, da skažejo svojo hvaležnost do slavnega prestola Habsburgovcev, in v toh izjavah so tekmovali Poljaki z liusini. V Lvovu je ravnatelj na gimnaziji pred svojimi učenci, ki so večinoma liusini, imenoval svitlega vladarja varuha in dobrotnika vseh ljudstev, ki so pod njegovo slavno vlado. Rusini so imajo cesarju mnogo, mnogo zahvaliti, in mirno gledajo v v prihodnjost zaupanje preslavni dinastiji. Po več krajih so bile šole razsvitljene in transparente po oknih. Iz Zadra v Dalmaciji so poroča, da je imel pročastiti nadškof slovesno sv. mašo, pri kateri so bili c. k. namestnik in druge vojaško in civilno oblasti, deželni odbor in mestno starešinstvo. Popoludne je bil pri c. kr. namestniku slavnosten obed, h kateremu so bili povabljeni vojaški in civilni dostajanstve-niki. Zdravico presvitlemu cesarju so navdušeno sprejeli in muzična godba 22. pespolka je zaigrala cesarsko pesem. Tako so praznovali ta zgodovinsko važni dan posebno slovesno v središči in na mejah cesarstva. Bog obvaruj, Bog ohrani nam coaarja, Avstrijo! l'rl naiidiiciii iiiliiistcrstvu. tako se pripoveduje, izdeluje ae postava, ki ima uravnati nagrado duhovnom za poučevanje v krščanskem nauku na srednjih iu ljudskih šolah. — Postava 20. junija 1872 v tej stvari ni dosti jasna. Upravno sodišče je že večkrat zavrglo razsodbe miniBterstva v tej zadevi, in upravno sodišče Be je baje za to izreklo, da za vsaki nauk — recimo za katoliški — naj skrbe katoliki dotične dežele. Vendar oboje mimsterstev, denarstveno in notranjih poslov se je izreklo, da je to toliko zamotano opra-vilstvo, da ni v nikakoršnem razmerji b plačo, ki se ima priznati. Treba je tedaj k poBtavi 20 junija še nadomestilne poBtave, in osnova take postave se bode predložila državnemu zboru. — Take bo bile postave te tako hva-lisane dobe na šolskem polju ; dodatek k postavi dne 20. junija 1872 potrebuje še dodatka, da bodo mogle uradnije po čem ravnati Be, in tako morajo Bedaj krpati in krpati, kar se je raztrgalo prej, preden je bilo za rabo. \ Ti nIii mislijo v spomin cesarjevega Ko se na vročtm patsu začno deževni dnevi, ta dva pritoka bolj in bolj naraščata, natrgata na Bvojem zgornjem teku veliko rodovitnih snovi, ktere se v spodnjem Nilovem teku, zlasti v spodnjem Egiptu, kjer reka bolj leno teče, počasi posedajo na tla. To blato, ki se ob čaHU povoduji poseda na tla, daje Nilovi dolini rodovitnost in bogastvo. Ker Be blato, ktero dobiva Nil iz gornjih krajev, poseda v njegovem spodnjem teku na tla, je lahko umeti, da se Nuova dolina polagoma zvišuje. To pozua Be zlasti pri velikanskih stavbah, kterih so Egipčani Bilno veliko postavljali. Nil preplavljajoč svojo dolino nanaša tudi okoli teh Bpomenikov vedno več tvarin, ktere Be poBe-dajo in podstavo tega ali onega spomenika više ali niže zasujejo. G. Šubic izbral si je tukaj v izgled spomenik slavnega kralja Ram-zesa Velicega, ki že precej globoko tiči v Ni-lovih grezčb. Stvar je kratko ta-le. Anglež Leonard llorner Be je posebno zanimal za ta spomen k. Po Lepsijevi kronologiji je določil (1850) da je kip Btar 3215 let. — Čudno je brati v Bpisu, ki je v kazalu uvrsten „zgodo-vinskim in prirodoznanskim Bplsom" Bledeče besede: , Na plošči, ki je ležala blizu spomenika, bralo Be je, da je kralj Ramzes umrl I. 1329. pred Kr." Ali pisatelj res meni, da ima obiskovanja o priliki petstoletnice združevanja Trsta z Avstrijo napraviti spominek, v ta namen so že zložili 25.000 gl. 23. t. m. bo se sešii daritelji in bo sklenili voliti odsek, ki ima nabirati še potreben denar, da se ta spominek dostojno in umetniško izpelje. K |i«iuiIoščciiju zarad gozdnih prestopkov na Hrvaškem dostavimo danes še to, da je bila kontrola že vpeljaua s poatavo 1. maja 18G0, ljudje po vojaški granici bo se kaj težko privadili ti postavi, ker so prej slobodno sekali po gozdih, samo 1. 1880 je bilo 10 000 obsojenih zarad prestopkov; z najvišim ukazom prizanešeni so obsojenim vsi nasledki kazen do 15. julija 1881, a tudi obravnave, ki Be sedaj vrše, so ustavljene. Vnanje države. In FruiicoHkcm segajo nepretrgano v pravice katoliške cerkve. — Sedaj ai prefekti prisvajajo pravico, razsojevati, je li treba župniku pomočnega duhovnika. Po cerkvenem pravu imenujejo škofje pomožne duhovnike, na Francoskem je razen 3500 glavnih župnij še 23.000 pomožnih duhovnikov. Da ae vstanovi nova služba zu pomožuega duhovnika, je potriba, da pritrdi Bvetna gosposka, duhovnik pe je podložen le škofu, ki ga lahko po-Hliče m premesti, a ne svetna gosposka; ako privoli država v tako službo, je to mesto potem stalno, kakor na glavni župi. Kakor svetna oblast ne more odstaviti župnika, tako tudi duhovnega pomočnika ne; ako pa to stori, kakor se je zgodilo že večkrat, postavi se prefekt nameBto škofa in sega v pravico katoliške cerkve. Dalje je vlada ustavila plačo škofoma v Augou em in St. Die, zato ker sta brez nje dovoljenja šla v Rim, kamor sta nesla „Petrov vinar" iu šia poročat o razporu med tadanjim škofom v Poitiers, Bellot des Miničres in nekaterimi korarji. Škof Bellot je tudi šel v R m, a njemu niso plače ustavili, on je pri vladi pr.ljubljen. Sicer je šel v Rim na božjo pot ,ad lirama apostolorum." Za tako potovanje ue potrebuje dovoljenja od vlade, kajti škofje niso državni služabniki, marveč cerkveni. Se ve, da je revolucija VBe ua stran potisnila in s škofi ravnala, kakor s slugami. A še Pavel Bert, prejšni mister bogočastja, ko je hotfel tako nevedne bralce pred seboj, ki še ne vedo ne, da za časa Ramzesa Velicega o Kristusu še mčtsar vedeli uibo, ue pa, da bi bili celo šteli po njegovem rojstvu Ta opazka bila bi pač tudi za priprostega bralca že predebela. — Dalje sklepal je H orner tako-le. Ako se mi posreči določiti, koliko blata da se je v teh 3215 let h posedlo, in ako vzamem, da Be je blato leto ^a letom jednakomerno posedalo, ni mi treba druzega, uego deliti oni dve števili in znano'mi je, koliko se povprek vBako leto blata posede. Ako pa to vem, je pač lahko tudi izvedeti, koliko časa da se Nil že pretaka po Egiptovski dolini in mogoče mi je tudi preračumti, kako staia je kaka reč, ki se nahaja v teh naplavinah. — Ko je H rner preiskava!, tičala je podstava Rsmzesovega kipa 35 metrov globoko v Nilovem blatu. Recimo, da bo ploščo že tedaj, ko so jo postavljali ua svoje mesto, postavili 0 39 mtr. v zemljo ali niže, kakor bo bile tedajne tla; potem takem bo se tla vsled naplavin zvišale za 8 5-0-39, ali za 3-11 metrov. Ako to visokost razdelimo na 32 delov (zavoljo 3215 let, ki bo potekle od tedaj), bo se počez vsako stoletje naplavine zvišale za 96 S tem merilom, b to jednoto, ktero je Horner po svojem računu našel, Bkušal je sklepati in pre* kaj tacega storiti, najdel je odločen upor pri vseh Škotih, in je odnehal. Njegov naslednik Duvaux hoče tam zaslužiti si slave, kjer si je Bert ni mogel. \ Tonkln pojdejo vendar le Fran cozje. — Mislili so vojaškemu poveljniku pridružiti še civilnega, ali pomorski minister Jaure-guiberry ni Odobril tega , in Gre*y je mogel odjenjati. Kaj pa imajo Fraiicozje opraviti v Tonkinu, ki leži v Aziji na jugu Kitajskemu. L 1802 so to deželo posedli sosedje iz Annam. L. 1872 je odprl deželo Evropejcem fraucoski trgovec Dupuim, ki se je vozil po rudeči reki. L 1873 so jo posedli Francozje in 1. 1874 so naredili pogodbo z kraljem v Annam, in mu odstopili deželo, podarili so mu 6 vaporjev, 100 topov , 1000 pušek iu 500000 patronov, kralj naj bi Eviopejcem pustil kupčevati v deželi, in po rndeči reki dovolil prosto vožnjo v južuo-zahoduo Kitajsko. Dva francoska konzula v Iianoj in Haj-P ong sta imela čuvati nad to pogodbo. Kralj ni ostal pr. besedi, in aprila t. I. je poslal francoski poveljnik v Ko hin-Kini kapitana Rivčre z nekaterim topov-uimi brodovi in 2 stotnijama pomorske pehote v Iianoj, kjer je posedel grad. Oi tega časa je tam, a oblegajo ga Anuamiti iu morski p rati. Ekspedicija bode najprej mogla osvoboditi Riviere-ja. Pravijo, d« Kitajsko ne bode ugo varjalo zoper francobko eksped cijo , želi pa pokroviteljstvo čez Toukin imeti z Francozi iu v ti dtželi neutralno stanje, kakor je Belgiji. Izvirni dopisi. Mx Celovca, 23. grudna. Danes imam žalostno opravilo: pečati se mi je s surovo pisavo koroškega časnika ,,Stti1deuttche Post", ki v Beljaku izhaja. Ta list se Bme v nesramni, predrzni in surovi pisavi nasproti Slo vencem kot enakovreden tovariš na stran postaviti k listom „Cillier Zeilung", „Kmetski prijatelj', „Marburger Zeitung" in ,.Freie Stimmen". V zadnji številki je ta „južnonemška pošta" pisala, da so nemški liberalci neumno račumti, koliko časa že Nil popušča in nanaša rodovitno blato po dolini. Kopal je zato še dalje 10 metrov globoko jamo (šabio) in ši le Bedaj dosegel je beli pe» ' kakoršnega si cer nahajamo v puščavi. da pustimo g. Šubieu 88memu to stvar p ovedovati. ,,Deset metrov viaoko" piše, , »o daj Bezale Nilove naplavine in b podnožjem vred čez trinajst metrov; toliko se je povzdguila zemlja v teku le zaradi Nilovih povodnji. če dalje vzamemo, da je Nil redno nanašal svoje blato (kar nam svedočijo razne druge okolnosti), da se je toraj vsako leto svet za 10 cm. povikšal, izda to skoro 14 tisoč let I Toliko časa že razliva Nil svojo rodovitno grez po Egiptovski dolini ter jej daje siluo rodovitnosti — A kar je za nas posebno zau mljivo — na dnu skopane šahte je našel Ilorner kosove žgane opeke, tedaj sledi človeške kulture. Pred 14 tisuč leti je toraj v Egiptu na vsak način že človek živel, znal je že takrat opeko žgati, z drugimi beBedami: imel je že takrat vsaj nekaj omike! Mogoče je, da je to število še premalo, kajti iz raznih uzrokov Be da Bklepati, da od začetka Nilove naplavino niao bile tako mo gočne, da ni vsakoletna povodenj napravila tako debele plasti, kakor pozneje. A naj bi bo že, kakor hoče — štirnajst tisoč let je tudi že nekaj l1 (Dalje prih.) Btorili, ko bo bili še vladarji Avstrije, da niBO Galicije stran vrgli, potem pa nemški jezik vpeljali in vse šole v Avatriji ponemčili, tako da ne bi Cehi in Slovenci nobene pravice imeli, do kake javne narodne šole 1 Po češkem in Slovenskem morale bi po nazorih tega li stiča take šole biti kakor na Koroškem, namreč samo nemške ; in če bi Čehi hoteli kako narodno šolo, naj si jo posebej iz Bvojega žepa plačajo, pa taka šola ne bi >mela pravice javnosti. Iz tega pač vidite, kako dobre prijatelje imamo Slovenci na Koroškem, in kako bi nam radi privoščili — vrv okoli vrata, ko bi oblast za to imeli I SloveuBke rodoljube imenuje ta list „na-tionale Kastraten", (prav kakor „Celjanka"), KranjBko pa imenuje „Tomanien" po našem uepozabljivem dr. Tomanu. Pa akoravuo za Kranjce nima druzegs, ko zaničevanje in gujev, vendar se pritoži, da so za poplavljene na Koroškem premalo dali. Ob enem pa Be jezi čez dr. Kultererja v Ve-likovcu, ker je za „Narodni dom" 22 gld. v Ljubljano poslal. Kolikor je meni znano, bo Kranjci aami reveži in ne morejo dosti uboga ime dajati, vendar bo več Bto goldinarjev za poplavljene poslali, gotovo so Kranjcem tistih Kultererjevih 22 gld. aaj SOkrat povrnili, za ktere „Siidd. Post" Kraujce tako zavida! Tudi narodnega uiitelja Podobnika, ki je zavolj narodnosti v Velikovec prestavljen, ovi list črni in Velikovčane na njega ščuje, še prej ko je tje prišel. Želi menda, da bi ga b kamni sprejeli, zato ker je po uedolžnem preganjan in ker kot Kranjec ne more zatajiti slovenske krvi I Vse meje dostojnosti pa preseže, kako nesramuo ta list našega čast. gosp. A. Ein-spieierja napada. Moža, ki brez madtža pred svetom stoji in ki ga vsi pošteni ljudje spoštujejo, obilva prav — z gnojnico I Zasramovanje, laži, zavijanje resnice, psovke, vse to je vkup zmešano in bi se zamoglo imenovati ,,ričet nemške kulture". Kdor se želi prepričati, na kako visoki stopinji omike da mi Korošci že Btojimo, naj včasih prebira naše časnike „Siid-deutsche Post" pa ,.Freie Stimmeu"; tuše bo preveril, da je kranjski, ižanski kmet še prav uljuiien in prijazen človek, nasproti koroškim, nemškim časnikarjem! Ranjcega župana vDuberlivesi še v grobu ne pustijo spati, ker se je predrzuil imeti slovenskega občinskega tajnika, kateri je potem občino opeharil. Izvržki se povsodi dobijo in mi 8&mi to obžalujemo, da je župan Obel naletel ravno na takega človeka. Da se pa ta malenkostna Btvar leto za letom prežvekuje, to je vendar že bedasto in preneumno. Se ve da, ker druzega slabega o Slovencih ne vejo, pa stare reči pogrevajo. Nad Vo&njakom se hočejo s tem maščevati, da spodnje Štajerce opravljojo in v grdo ime devajo. Če le kdo na Sp. Štajerskim kak umor ali uboj pregreši, brž to naznanijo uaši nemškoliberalni časnikarji pod rubriko , aus dem Wabikrei8e deB dr. Vošnjak". Da imajo pa na Štajerskem lepo napredujoče posojilnice, poljedelske družbe itd,, o tem ne črhnejo besedice. Ti ljudje le sami sebe za lepe imajo, vse druge, razun Prusov morda, pa za grde; zato Be jim pa vsak napredek ua Koroškem nepotreben zdi, „Baj smo tako že na vrhuncu omike I Morda bodo tudi ti ljudje še kedaj do drugih nazorov prišli. 1» soriAkc okolice, 23. decembra, (Izv. dopis.) Goriški msg'Htrat ue umš slo venščine, bogokletski čin in pojudenje v v'ših uradih. — Ko sem imel pred nekaj časa na goriškem magistratu neko opravilo, nisem mogel pri tolikih mestnih vradnikih nobenega naleteti, b kterim bi mogel v slovenščini govoriti. Ko sem plačal neki zneBek, prosim, da bi mi saj Blovensko pobotnico kdo napravil, ali pa naj mi jo pustč samemu spisati, da jo potem le podpišejo, ali vse zaHtonj! Ker pa sem se delal, da laščine dovolj ne umevam, so mi napravili nemš!to pobotnico. Iu dotični blagajnik nosi slovenski perimek, pa ne zna ali neče še par Blovenskih besed napisati! In vendar ima goriški magistrat tudi s slovensko okolico mnogo posla, pa se ne potrudi imeti saj enega uradnika, ki bi zsmogel slovenskim strankam v slovenščini idopiBovatil Sedajnega župana ime se končuje pa — ič, znamnje, da pač ne more biti toškanske rodovine. On, ki je svoje dni obogatel tudi od žuljev bIo-venskih kmetov.*) bi Bi moral preskrbeti saj enega tudi v pismeni slovenščini zmožnega uradnika. Pa tudi on se je s svojimi tovarši mestnimi Bvetovaici pred par leti bal, da bi utegnil g. dr. Tonkli, bivši kandidat za mestni zbor, spregovoriti ,,nella lingua di „zakaj", in zato je tudi g. T. pri oui volitvi „skozi padel." Boje bo gotovo, da bi se s tim oskrunila (!) „la linuua del dolce si"l Takšni bo glejte naši Bodeželani, ki so v naši Gorici večidel le ua-aelniki, ki bb ravnajo kakor jež proti lesici v oni znam basm. Tu pač moram zdihniti b pesnikom Stankom Vrazom: „A sada znam, zašto plače S.ava mati, — Gradovi su neverni, sini renegati I" Mar ni nobene pomoči zoper takšno ravuanje goriškega magistrata s slovenskimi strankami? Mar bo naša ravno-pravnost vedno le na papirju ostala brez najmanjše koristi? Pa vsemu temu se ni tolikanj čuditi, dokler bode tajnik iu desna roka goriškega magistrata iu županstva mož, ki je živel zarad irredentovskega rovanja več čaBa v pregnanstvu, pa bil zopet od cesarja pomiloščen. O tem možu se govori, da ima tudi nasproti raznim očitanjem meščanov pravo slonovo kožo, nič ga ue gane, akoravuo mu v neki nedavno izišli brošurici bivši mestni svetovalec — poštenjak (g. M.) prav gorke našteva. Kako se ravna z mestnim premoženjem, je tudi dovolj znano; saj je morala pred volitvijo sedajnega župaua cio tržaška uamcBtniška vlada vuočs s6či. Kakor je vse meBto nezadovoljno z novim pokopališčem , ktero jo atalo nad 150.000 far., pa je njegova močvirna zemlja zarad mestnega zdravja iu prepočasuega trohnenja tiupelj zlo nepripravua za takšen namen , to je dokazal dovoli g. dr. R(oj.c) v „Soči", kterega članki bo se prevodih v laščino. Tudi goriški čaBnik „1 Eco", pripozuava resnico, kar je očividno oni g. strokovnjak dokazal nasproti oni Btranki, ki ga jo prej zasmehovala. Pa zdaj potrjuje vse mesto resnico, da je oni denar čiBto zavržen , m da se mora zlo drago pokopališče opustiti I (Konec prih.) Domačo novice. V Ljubljani, 30. decembra. (Božični oratorij) 2G. t. m. v slovenskem leziku je bil zelo dobro obiskovan. Navzoča |e bila blagorodoa go^pa deželnega predsednika iu obitelj. Več piišl h ui najdlo prostora, zato se bode še nekterikrat ponavljalo v nemškem iu slovenskem jez.ku. V petek je bila nemška predstava. *) Pa glasoviti „kraeli" 1873 mu jo odnesel veliko tisoč for., kakor je sani pravil. 1'is, (Pri božičnici v dekliški sirotišnici), ki je bila 28. t. m. so bili navzočui milostljivi kne-zoškof, blagorodna gospa c. k. deželnega predsednika in gdč. hčeri, gospod deželni glavar in obilo ljudstva, tako da so bili vsi prostori zasedeni, častitljive nune vendar otrokom za vse skrbe. (Božičnica.) V varušuici malih je bila tudi letos, kakor druga leta, na dan nedolžnih otročičev vesela božičnica. Visokorodns prednica gospa baronovka Godelli je zopet letos preskrbela otrokom znamenitih darov. Ob 11. uri zbrale so se gospe varuhinje in tudi bla gorodna gospa c. k. deželnega predsednika je bila navzoča. Ravnatelj zavodu, mestni župnik v. č. g. Rozman je opomin^l male, naj se hvaležno spominjajo dobrot, katere tukaj dobivajo po dobrotljivih rokah. Obdarovanih je bilo 91 dečkov in 85 dekl e. Kakor druge leta, bo tudi letos dali m lostijivi knezoškof 50 gld.; hranilnica 200 gld.; gospe podpornice 211 gld. in trgovci gg. J. C. Mayer, Goričnik in Ledenik blaga. — Bog povrni vsem dobrotnikom stotero I (Nekaj pripravnih daril za novo leto) Ker je I. knjiga „Izgledi bogoljubnih otrok" že predlanskim pošla, pa so Be še sem ter tje gospodje oglašali za njo, jo je dal gosp. pisatelj zopet natisniti. Toraj se zdaj lahko dobita I. in II. zvezek pri g. kat. Keržiču in po katoliški bukvami. Cena kakor di zdaj: zvezek mtbko vezan po 30, trdo vezan po 40 kr., po pošti 5 kr. več. — V nekter h raeecih bode dopolnjen še III. del in s tem dovršeno to za mladino prav zanimljivo in mečnn koristno berilo. Ti spisi 30 žo po „Dan c;" znani in so Be precej v začetku obč-nstvu prikupili; zato jo želeti, da jih v posebn