Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 187 (8893) TRST, nedelja, 11. avgusta 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Po Nixonu Z odstopom ameriškega predsednika Richarda Nixona se je končala najhujša povojna kriza, ki so jo doživele ZDA. Amerika in tudi svet je sproščeno zadihal, kajti odstop šefa Bele hiše je preprečil dolg postopek za ustavni odpoklic. V vsem tem času bi bila ena od dveh supersil, ki ima v svojih skladiščih tolike jedrskih konic, da lahko uniči svet, brez vodstva. Prav zaradi tega ni kriza Watergate zgolj ameriški problem, pač pa je problem vseh rtas, tudi tistih, ki živimo v tisoče kilometrov oddaljenih državah. Ne more nam biti hamreč vseeno, kdo sedi za predsedniško mizo v Beli hiši, kdo je človek, ki nosi vedno s seboj črn kovček, v katerem je elektronska naprava, ki lahko sproži na zemljo smrtonosno te>čo jedrskih bomb. In če bi ta mogotec v skrajnem brezupu zaradi osebnega položaja Pritisnil na gumb? Pa tudi cs gledamo z drugega zornega kota, je zadeva Watergate stvar vseh državljanov sveta. Površnemu opazovalcu se Amerika prikazuje danes spet tista nekdanja stara Arneža, puritanska in moralistič-u®-. prekinjena v katarzi Watergate. Bistvo stvari pa ni, je Nixon dejansko kriv prestopkov, katerih ga dolžijo, ali he. V tem pogledu ima kriza, ki je pretresla ZDA širši in globlji pomen konfrontacije hied izvršno in zakonodajno oblastjo, ki je v zadnjih deset-tetjih vse bolj potisnjena ob stran. Pred smrtjo je pokojni Predsednik Pompidou dejal a-meriškemu novinarju, da je Watergate v bistvu spor med vlado in parlamentom, ki je za Francijo že dolgo vrsto let vsakdanji kruh. Ocena je cinična a brez dvoma pravilna. V vsem svetu jo opaziti, da si izvršna oblast v imenu hitrega in učinkovitega ukrepanja prilašča pristojnosti, ki so bile enkrat par-lamentove. To se dogaja tudi v Italiji, kjer čedalje bolj pogosto sega po dekretih in opušča havadne zakone. S tem, da je ameriški par-lehient prisilil Nixona k odstopu, je spet uveljavil svojo moč. Ni naključje, da je na Nixono-Vo mesto prišel Gerald Ford, °dIočen zagovornik pristojnosti kongresa, ki bo moral tudi spričo svojega položaja prvega neizvoljenega predsednika aktivno sodelovati s parlamentom Pri krojenju notranje in zunanje politike. Prav to pa odpira ^rugo vprašanje, ki še bolj neposredno zadeva nas vseh. Ni skrivnost, da se je Nixon zru-&1 tudi zaradi udarcev tistih Sil, ki so odločno nasprotovale njegovi politiki dogovarjanja 8 Sovjetsko zvezo in odpiranja Kitajski, še pred nedavnim je kongres zavrnil predlog, da bi Priznali Sovjetski zvezd predpravice kot trgovskemu partnerju, in s tem postavil v dvom tudi politične sporazume, ki jih je Nixon podpisal v Moskvi. Kljub vsem mejam, ki jih bna politika dogovarjanja na vrhu in pogajanja med super-silama, gre Nixonu in njegovemu državnemu tajniku priznati, da sta dosegla znatne rezultate na poti popuščanja hiednarodne napetosti. Ta proces je neustavljiv, je zgodovin- PRVE PREVIDNE POBUDE NOVEGA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Ska nujnost, poudarjajo na vzhodu, v pričakovanju, da spremembe v ZDA, ga ne bodo zavrie. Kissinger na mestu državnega sekretarja je res določeno jamstvo, da bo Washington nadaljeval z dosedanjo globalno politiko, toda Ford je v tem pogledu prava neznanka. Spričo svoje šibkosti, ki izhaja predvsem iz dejstva, da ga a-meriško ljudstvo ni neposredno izbralo za svojega šefa in da je nasledil predsedniku, ki ga je kongres pravkar strmoglavil, bo prisiljen tudi v zunanji politiki tesno sodelovati s parlar mentom, torej tudi s tistimi silami, ki so nasprotovale odprtju do Vzhoda. V kakšni meri ga bodo pogojevale? V kakšni meri ga bodo pogojevali generali Pentagona ki zahtevajo nadaljevanje tekme v oboroževanju? V kakšni meri ga bodo pogojevali mogočni gospodarski mogotci, ki služijo največ prav z izdelovanjem u-uničevalnih vojnih strojev? Poznavalci ameriških razmer opisujejo Forda kot tipičnega predstavnika «Mid-Westa», prežetega z Monrojevo teorijo A-merika Američanom, ki ima veliko bolj posluha za notranja vprašnja kot pa za probleme globalne politike, ki jo ZDA vsiljujejo svetu z vrha svoje vojaške in zilasti gospodarske moči. Nobenega dvoma ri, da je popuščanje napetosti v Evropi, odprtje ZRN do Vzhoda tudi posledica ameriškega odprtja do Vzhoda, potrebe, ki sta jo čutili velesili, da z medsebojnim dogovarjanjem in sporazumevanjem zmanjšata možnost jedrskega spopada. Zato obstaja nevarnost, da se proces popuščanja napetosti u-stavi, zlasti še, ker ZDA po hudi krizi Watergate čutijo potrebo, da se zaprejo vase in lečijo notranje rane, zato pa zamrznejo mednarodni položaj v «status quo», dokler ne bodo spet nabrale duhovne sile, da se posvetijo mednarodnim problemom. Od rešitve vseh teh vprašanj v pozitivnem smislu, od vpliva, ki ga bo ustavna kriza ZDA imela na včasih majave evropske demokracije bo tudi odvisno, če bo imel Watergate res tisti zgodovinski pomen, ki mu ga mnogi že danes pripisujejo. VOJIMIR TAVČAR ..............................................."'N.... Gerald Ford pozval člane vlade naj ostanejo na svojih mestih Zagotovila tujim voditeljem: zunanja politika ZDA se ne bo spremenila Še negotova izbira podpredsednika ■ Sestanek z gospodarskimi izvedenci WASHINGTON, 10. — Manj kot 24 ur po prevzemu predsedniške funkcije je novi predsednik ZDA že sklical vladno sejo, na kateri je pozval ministre, naj ostanejo na svojih mestih vsaj v sedanji prehodni dobi prevzemanja oblasti. Dnevni red vladne seje je predvideval tudi analizo mednarodnega položaja s posebnim poudarkom na ciprski krizi, gospodarska vprašanja, inflacijo in pripravo bodočega dela nove ameriške administracije. Ford je danes predsedoval tudi sestanku gospodarskih svetovalcev vlade, med katerimi sta bila tudi predsednik zvezne banke Burns in vodja gospodarskih svetovalcev Bele hiše Novi ameriški predsednik Ford z zunanjim ministrom Kissingerjem, ki bo ohranil svojo funkcijo tudi po Nixonovem odstopu Stein. Udeleženci sestanka so povedali, da jim je Ford naročil, naj za prihodnji teden pripravijo izjavo o gospodarski politiki, ki naj temelji na boju proti inflaciji. Dejali so tudi, da ne predvidevajo bistvenih sprememb sedanje politike monetarnih in proračunskih omejitev ter da Ford nasprotuje novim nadzorstvom nad cenami in plačami ter zvišanju davkov. Še največjo pozornost pa je no- KLJUB NEGATIVNEMU IZIDU SOOČENJA S PRIČAMA BONO IN BARTOL! ŠE V OSPREDJU PREISKAVE 0 POKOLU NA VLAKU Preiskovalci se še zlasti zanimajo za Bona, ki je brez alibija - Vrsta hišnih preiskav v krogih desničarjev - Poostreni varnostni ukrepi na milanski železniški postaji BOLOGNA, 10. — Fašista Bar-tolija so danes v zaporu soočili z žensko, ki je trdila, da ga je videla na vlaku Rim - Brenner na postaji v Firencah. Soočenje je dalo negativen izid, saj ženska ni prepoznala v Bartoliju osebe, ki jo je videla na vlaku. Prav tako je bilo negativno soočenje med bančnim uslužbencem iz Brescie in Italom Bonom. Kot znano je moški menil, da je videl Bona v neposredni bližini Trga della Loggia pred eksplozijo peklenskega stroja. Njegov obraz mu je ostal v spominu zaradi velike podobnosti z nacistom Gian-nijem Nardijem, ki ga policija še vedno išče, ker ga obtožujejo u-mora policijskega komisarja Lui-gija Calabresija. Moški je preiskovalcem izjavil, da je Bono zelo podoben osebi, ki jo je videl Z NEKAJLETNO ZAMUDO KONČNO UNIČENI SVEŽNJI SIFARJA RIM, 10. — S petletno zamudo so danes končno uničili svežnje dokumentov, ki jih je protizakonito zbrala vojaška obveščevalna služba — bivši SITAR — na račun cele vrste italijanskih osebnosti. Operacije so se zaključile danes zjutraj ob prisotnosti predsednikov parlamentarnih komisij za obrambo sen. Garavellija in posl. Guadalupija in komisije sodnikov, ki so bili zato izrecno določeni. Potem ko je ugotovila — je rečeno v uradnem poročilu — da je material, ki ga je treba uničiti, štel več kot 33.000 poimenskih fasciklov in približno 7.500 anonimnih, je komisija naročila nje v posebne škatle iz lepenke, zaprte z lepilnim trakom, ki so jih nato odnesli k upepeljevalniku letališča v Fiumicinu. Operacije za upepeljevanje so trajale več kot 24 ur. Kot je znano, je parlament že pred leti ukazal uničenje svežnjev, vendar pa je šele pred kratkim obrambni minister Andreotti v intervjuju neki reviji povedal, da so svežnji ostali nedotaknjeni. Njegova izjava je sprožila veliko hrupa in odločne reakcije v parlamentu, tako da se je moral Andreotti osebno obvezati, da bo poskrbel za uničenje protizakonitih dokumentov. karabinjerjem, naj zaprejo svež- .............................................................mi...................................................iiitiumn alibi za noč, ko je prišlo do atentata na vlak, kar pa ni mogoče Novi ameriški predsednik Ge-fald Ford je predsedoval včeraj prvi vladni seji in pozval vse ministre Nixonove vlade, naj ostanejo na svojih mestih vsaj v prehodnem obdobju prevzemanja oblasti. Šef Bele hiše je tudi Poslal številnim tujim voditeljem osebne poslanice, v katerih jim zagotavlja, da se ameriška zunanja politika ne bo bistveno spremenila. Za sedaj pa še ni znano, koga bo Ford izbral za podpredsednika, vsekakor pa se je v tej zvezi razvila ostra bitka med napredno in reakcionarno strujo v republikanski stranki. Prav tako še ni znano, kakšna bo usoda Richarda Nixona, ki bi mu lahko sodili zaradi afere Watergate. V primeru obsodbe bi mu lahko prisodili celih 30 let . Nčil DANES zaporne kazni. Fašista Bono in Bartoli sta še vedno v ospredju preiskave o atentatu na vlak Rim - Brenner, kljub temu, da je soočenje med Bartolijem in žensko, ki je trdila, da ga je videla na vlaku, bilo negativno. Prav tako negativno je bilo soočenje med Bonom in bančnim uslužbencem iz Brescie, ki je mislil, da je videl Bona pri Trgu della Loggia, neposredno pred eksplozijo peklenskega stroja, ki je povzročil pokol. Kaže, da ima Bartoli soliden reči o Bonu, ki je med drugim priznal, da je napisal osnutek za letak, s katerim si je «Ordine nero» prisvojil odgovornost za pokol. V Ženevi se nadaljujejo pogajanja za rešitev ciprske krize Včeraj je prišlo do celodnevnega zastoja zaradi turškega nasprotovanja, da bi predstavniki ciprskih narodnih skupnosti sedeli za isto mizo. Turška zahteva je povezana z njeno tezo o federalni ureditvi ciprske države. Jutri se bodo pogajanja nadaljevala na ločenih sejah predstavnikov držav ki jamčijo ciprski statut in predstavnikov obeh skupnosti, ki bosta razpravljali o ustavnih zadevah otoka. v Brescii, da pa ne more reči z gotovostjo, da gre za isto osebo. Valentina Lasciarfari Cardarelli, ženska, ki je mislila, da je videla Bartolija na vlaku, je prispela v Bologno s karabinjerskim avtom. Spremljal jo je mož, bila pa je zelo živčna. Najprej je imela enourni pogovor z namestnikom državnega pravdnika Ric-ciottijem, nakar so odšli v zapor, kjer je izjavila, da Bartoli ni mladenič, ki ga je videla na vlaku. Ob koncu je eden Bartolijevih branilcev odv. Bezicheri, znan po svojih desničarskih simpatijah (Bezicheri je branil Fredo, ki ga je tržaški fašist dr. Forziati tožil zaradi izsiljevanja, poleg tega so njegovo stanovanje pred kratkim preiskali v okviru preiskave o črni mreži) izrazil svoje zadovoljstvo ob negativnem, izidu soočenja in dejal, da bo zahteval za svojega varovanca osvoboditev iz zapora zaradi pomanjkanja dokazov, kar zadeva obtožbo pokola in začasno svobodo zaradi obtožb poskusa obnovitve fašistične stranke. Tudi bančnega uradnika so prepeljali iz Brescie s policijskim avtom. Preden je vstopil v zapor, so mu nataknili na glavo piavo žensko lasuljo, da ga ne bi nihče spoznal. Imel je najprej peturni pogovor s preiskovalci, zaradi česar se je že domnevalo, da bodo objavili nekaj eksplozivnih novic. Nato so ga odpeljali v sobo, kjer so ga soočili z Bonom in z nekaterimi drugimi osebami. Izid je bil, kot smo že dejali, negativen. Tudi njegov odhod je bil zelo skrivnosten. ) dvorišču zapora je stopil na poli; cijski avto, nakar so ga pokrili s šotorskim krilom, tako da ga ni bilo mogoče videti in odpeljah v Brescio. Po osvoboditvi Gaetana Casali-ja in negativnih izidih obeh soočenj, posvečajo preiskovalci največ pozornosti Bonu, tudi zato, ker ima Bartoli baje zelo soliden alibi. Pri Bonu so namreč našli rokopis letaka, ki ga je poslal «Ordine nero» in v katerem si je prilastil odgovornost za zločinsko dejanje. Bono je tudi priznal, da je napisal osnutek za letak. V rokopisu sta dva prostora prazna, tam, kjer so kasneje v letaku z drugim strojem dodali število žrtev pri atentatu in datum, ko je do njega prišlo. Tudi kar zadeva njegovo domnevno prisotnost v Brescii na dan atentata, ni njegov položaj še razčiščen. Kaže, da za tisti dan nima alibija. Dejal. je, da je takrat bil v Palermu. kjer služi vojaški rok. Od *>• junija pa je na bolezenskem dopustu. Kljub neuspehom v današnjih soočenjih, se preiskovalci še vedno ukvarjajo z dvojico Bono — Bartoli. če ne zaradi drugega, pa zaradi poskusa obnovitve fašistične stranke. V teku današnjih preiskav so policija in karabinjerji opravili kakih 30 hišnih preiskav, med ka- terimi so našli v stanovanju znanega desničarja Francesca Golinel-lija samokres in večjo količino streliva, ne samo za pištolo, ki so jo dobili v stanovanju, temveč tudi za brzostrelke, puške itd. Policija je poostrila varnostne ukrepe tudi na milanski železniški postaji, kjer se število potnikov iz ure v uro veča, čim bolj se približujemo velikošmamim praznikom. Poleg tega kontrolirajo policijski agenti vsak kovček, ki gre v skladišče za prtljago. Kot znano je fašist Giancarlo Esposti, ki so ga karabinjerji pred kratkim u-bili pri Rietiju, pred leti skril štiri kilograme trotila v skladišče za prtljago milanske železniške postaje. Poostritev nadzorstva je v zvezi z napovedjo «Ordine nero», da bodo fašisti izvršili atentat na vlak Milan — Bari. vi predsednik posvetil mednarodnim odnosom ZDA ter poslal voditeljem cele vrste držav osebne poslanice, v katerih v glavnem zagotavlja, da se ameriška zunanja politika ne bo bistveno spremenila. Tako poslanico je na primer poslal tudi generalnemu tajniku KP SZ Brežnjevu; ameriški veleposlanik v Moskvi Stoessel jo je izročil članu politbiroja Kiri-lenku, slednji pa jo bo posredoval Brežnjevu, ki se mudi na počitnicah na Krimu. Ob tej priložnosti, kot poroča agencija Tass, sta imela Stoessel in Kirilenko daljši razgovor o mednarodnem položaju in o perspektivah razvoja odnosov med obema državama. Vsebine Fordove poslanice sovjetskemu voditelju niso objavili, vendar ni težko domnevati, da je novi ameriški predsednik zagotovil Brežnjevu, da odhod Richarda Nixona iz Bele hiše ne bo povzročil sprememb v politiki pomiritve ZDA in v prizadevanjih za razvoj odnosov sodelovanja med ZDA in SZ. To je bil tudi smisel poslanice, ki jo je sovjetski državni poglavar Nikolaj Podgorni poslal včeraj Fordu in katere vsebino so danes objavila «Izvestja». Medtem ni še vedno nobenih vesti o tem, kdo bo novi ameriški podpredsednik. Znano je. da so republikanski parlamentarci že izročili Fordu seznam imen. med katerimi bo moral novi predsednik izbirati. Glavni favorit je še vedno bivši guverner države New York Nelson Rockefeller, za njim pa bivši pravosodni minister El-liott Richardson. Oba veljata za bolj «napredna» predstavnika republikanske stranke, kar pa je sprožilo reakcijo desničarske struje v senatu in v predstavniškem domu, ki je odkrito napovedala boj proti obema kandidatoma. Ta struja se poteguje, da bi bila za podpredsednika izbrana ali Barry Goldwater, ali pa bivši filmski igralec Ronald Reagan. Iz izbire, ki jo bo opravil novi predsednik, bo torej možno ugotoviti usmer- jenost Geralda Forda. Zaradi njegove tradicionalne previdnosti se zato širi med opazovalci prepričanje, da bo Ford raje izbral manj opredeljeno figuro, ki bi bila sprejemljiva tako za reakcionarje kot za bolj napredne predstavnike kongresa. Vsekakor se predvideva, da bo do dokončne izbire prišlo šele čez teden ali deset dni, to pa tudi zaradi tega, ker bodo tako FBI, kot tudi obveščevalna služba in davčna policija uvedle temeljito preiskavo o morebitnem kandidatu, da ne bi prišlo do morebitnih «incidentov», kot se je na primer zgodilo z Nixonovim namestnikom Spirom Agnewom, ki se je moral umakniti, da bi se rešil procesa zaradi davčne utaje. Kot smo že omenili, bodo vsaj za sedaj glavni Nixonovi sodelavci ohranili svoje funkcije, med njimi tudi Nixonov odvetnik James St. Clair, ki je branil bivSe-ga predsednika v zadevi Watergate. St. Clair bo ostal v Beli hiši kot posebni svetovalec novega predsednika. Fordova poslanka Humorju RIM, 10. — Ministrski predsednik Rumor je sprejel danes v palači Chigi ameriškega veleposlanika v Italiji Johna Volpeja, ki mu je izročil poslanico novega ameriškega predsednika Geralda Forda. Ameriški diplomatski predstavnik je nato odšel na Farnesine, kjer je imel razgovor z zunanjim ministrom Morom. ŠE VELIKO SKRBI ZA BIVŠEGA PRFDSIDMKA Negotova usoda Richarda Nixona Zaradi afere Watergate bi ga utegnili obsoditi na 30 let zapora - le malo možnosti, da bi mu naklonili imuniteto NEW YORK, 10. — Bivši a-meriški predsednik Nixon preživlja svoje prve dneve kot navadni državljan v svoji poletni rezidenci v San Clementeju v Kaliforniji skupaj z družino. Menda bo Nixon v prihodnjih dneh odpotoval na počitnice v Mehiko. Težave bivšega predsednika z afero Watergate se z njegovim odstopom še niso končale. Na o-snovi obtožb, ki jih je izrekla proti njemu pravna komisija predstavniškega doma, bi ga namreč lahko obsodili na več kot 30 let zapora in na plačanje raznih glob za več kot 50.000 dolarjev. Vprašanje je seveda, ali bo Nixon zares klican na odgovornost, ali pa bodo našli kako obliko, da bi «izbrisali preteklost» in s tem dokončno pokopali afero Watergate. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRVI KORAK K URESNIČITVI ZDRAVSTVENE REFORME Poslanska zbornica odobrila zakon o kritju dolgov bolniških blagajn Senat podaljšal zaporo najemnin do 30. julija 1975 ■ Odobren davek na izdelovanje orožja RIM, 10. — Poslanska zbornica je danes odobrila zakonski dekret, ki ga je izdala 6. julija in ki zadeva kritje dolgov bolniških blagajn. Osrednja točka tega zakona dovoljuje ministrstvu za finance, da najame posojilo do skupnega zneska 2.700 milijard lir za kritje dolgov, ki jih imajo bolniške blagajne do bolnišnic. Poleg tega predvideva zakon, da bodo odslej pristojne za bolnišniško oskrbo dežele in ne bolniške blagajne kot doslej. V zvezi z odobritvijo tega zakona je minister za zdravstvo Vittorino Colombo izjavil, da je poravnava dolgov bolniških blagajn prvi korak k uresničitvi zdravstvene reforme. V svojem posegu v poslanski zbornici je Colombo med drugim dejal, da so bile bolnišnice na robu bankrota in bi morale kaj kmalu zapreti vrata in odreči oskrbo zavarovancem bolniških blagajn, katerih dolgovi so šli v tisoče milijard. Ukrepi, ki jih je vlada sprejela, terjajo velike žrtve od delavskega razreda, zato je toliko bolj neopravičljivo zadržanje zdravnikov, saj morajo tudi oni prispevati, kot vsi drugi državljani svoj delež k uresničitvi reforme. Da bi omogočili deželam, da opravljajo zdravniško oskrbo namesto bolniških blagajn, bodo s L januarjem 1975 ustanovili poseben sklad, v katerega so bodo stekala vsa finančna sredstva, da ne bi morale dežele najemati posojil, za katera bi morale plačati visoke obresti. Na svoji današnji seji je senat odobril zakon, ki podaljšuje zaporo najemnine do 30. junija 1975. Podaljšanja ne bodo deležni tisti, ki so imeli leta 1972 dohodek, ki je presegal 4 milijone. Zakonski odlok predvideva tudi možnost zvišanja najnižjih, ali pa znižanja višjih najemnin. Najnižje najemnine bodo lahko zvišali tudi za 20 odst., če so bile pogodbe podpisane med 1947. in 1953. letom, za 10 odst., če so bile podpisane po letu 1953. Lastniki vsekakor ne bodo smeli zvišati najemnin tistim najemnikom, katerih dohodek leta 1972 ni presegal milijon 200 tisoč lir. Poleg tega je senat na današnji seji odobril tudi zakonski odlok o davku na izdelovanje orožja. Vodstvo demokristjanske skupine v poslanski zbornici je pod predsedstvom posl. Piccolija proučilo vprašanja, ki zadevajo preprečitev terorističnih akcij v državi. Seja v palači Chigi RIM, 10. — Popoldne je bila v Palači Chigi seja, ki so se je udeležili poleg predsednika vlade Rumorja, tudi zakladni minister Colombo, minister za proračun Giolitti, za finance Tanas- si, za Jug Mancini, za poljedelstvo Bisaglia, za industrijo De Mita in za državne udeležbe Gul-lotti. Osrednja tema pogovorov je bila, kot so sporočili iz neuradnih krogov, oskrba z umetnimi gnojili za prihodnjo leto. Poleg tega so obravnavali vprašanje cene električne energije, kar bo na dnevnem redu prihodnje seje komisije poslanske zbornice TOKIO, 10. — Japonski ministrski predsednik Tanaka bo prihodnji teden obiskal ZDA, da bi se z novim predsednikom Fordom pogovarjal o mednarodnih vprašanjih in o dvostranskih odnosih. Kubanski zunanji minister v Rimu RIM, 10. — Danes je prispel iz Stockholma v Rim kubanski zunanji minister Raul Roa Garcia, ki ga spremljajo žena in nekateri visoki funkcionarji kubanskega zunanjega ministrstva. Minister, ki je že obiskal vrsto evropskih držav, bo ostal v Rimu do 15. avgusta. Prihodnji ponedeljek ga bo sprejel na Famesini zunanji minister Moro, s katerim se bo pogovarjal o aktualnih mednarodnih vprašanjih ter o razvoju dvostranskih odnosov med Italijo in Kubo. Kubanski gost se bo pogovarjal tudi z voditelji italijansko-latinsko • ameriškega inštituta. Nixonova usoda je vsaj v sedanjem trenutku v veliki meri odvisna od posebnega tožilca za zadevo Watergate Leona Jaworske-ga, kateremu pritiče sklep, ali naj sodno postopa proti Nixonu. Doslej tega ni mogel storiti zaradi imunitete, ki jo je bil deležen Nixon kot šef Bele hiše. Še včeraj zvečer pa je Jawor-ski, kmalu po Nixonovemu odstopu, izjavil, da se mora vsak državljan pokoravati zakonu: v tej zvezi je zanikal, da bi imel kakršno koli vlogo pri Nixonovem sklepu, da odstopi, in s tem tudi demantiral govorice, po katerih naj bi se Nixon odločil za prostovoljni umik po nekakšnem sporazumu z Jaworskim, ki naj bi mu zagotovil, da ne bo postopal proti njemu. Medtem pa je tudi v kongresu propadel prvi poskus, da bi Nixonu tudi po odstopu zagotovili imuniteto. Republikanski senator Massachussettsa Edward Brooke je predložil senatu zakonski osnutek, po katerem naj bi Nixonu zagotovili imuniteto, ko bi priznal v celoti svojo odgovornost v zadevi Watergate. Sam Brooke pa je po Nixonovem televizijskem govoru umaknil svoj predlog ter izrazil ogorčenje zaradi načina, kako je Nixon mimogrede odpravil afero. Kot je znano, je namreč Nixon utemeljil svoj odstop z dejstvom, da ni imel več zadostno široke baze v kongresu ter skoraj popolnoma spregledal afero, ki je bila glavni vzrok njegovega predčasnega odhoda iz Bele hiše. Sicer pa bi tudi morebitno glasovanje senata ne moglo odpraviti Nixonovih odgovornosti, pač pa bi lahko veljalo le kot priporočilo novemu pred sodniku Fordu, da svojega pred hodnika z nekakšno amnestijo opros ti vsakršne krivde. Ameriška usta va namreč pripisuje predsedni ku to možnost, ki pa se je Ford kot kaže. ne namerava poslužiti Novi glasnik Bele hiše Terhorst je namreč danes na vprašanje časni karjev v tej zvezi opozoril, da se je Ford še decembra lani, preden je prevzel podpredsedniško funkcijo, odločno izrekel proti kakršnikoli amnestiji ali imuniteti v aferi Watergate. Poleg tega pa tudi znatno število parlamentarcev nasprotuje predlogom o amnestiji ali imuniteti za bivšega predsednika. Tako je na primer senator Philip Kart v televizijskem intervjuju izjavil, da bi bilo nemoralno nakloniti imuniteto bivšemu predsedniku, ko pa je sam Nixon pred časom odklonil amnestijo za mlade Američane, ki ao zbežali v Kanado ali na Švedsko, da bi se izognili služenju vojaškega roka v Vietnamu. Ti ljudje so se ravnali po svoji vesti — je dejal Hart — kar pa prav gotovo ni Nixonov primer. TRŽAŠKI DNEVNIK BLIŽA SE VELIKI ŠMAREN Manj prometa na naših cestah Plohe so ohladile ozračje Tudi turistov je munj kot prejšnja letu ■ Nujno je previdnost no cestoh Včeraj je bilo na cestah naše dežele kar precej prometa, na srečo pa ni bilo hudih nesreč. Vreme je bilo nedvomno bolj naklonjeno šoferjem kot pa turistom in kopalcem. Najbolj je izstopala cesta, ki vodi v Lignano, kjer je bil promet izredno velik. Tudi na mejnih prehodih je bilo veliko avtomobilov. Tako pri Fernetičih, kot na Pesku in Škofijah, so bile dolge vrste vozil v obeh smereh. Ogromno je bilo tujcev, predvsem Nemcev in Avstrijcev, pa tudi Nizozemcev, ki so izkoristili muhasto vreme in prišli na obisk v naše mesto. Vsekakor pa moramo pripomniti, da je število mejnih prehodov precej nižje kot je bilo lani v tem obdobju. Tudi s prometom je podobno, saj je bilo lansko leto veliko več avtomobilov na naših cestah. To dejstvo ima svoje posledice tudi v turizmu. Priznati moramo namreč. OB OBLETNICI POŽIGA 4 VASI V petek spominska svečanost v Mavhinjah Kakor smo že poročali, poteka v petek, 16. avgusta, 30 tel, odkar so fašisti in nacisti izvršili v devinsko - nabre-žinski občini enega svojih najbolj gnusnih zločinov. Na ta dan pred 30. leti so gorele Mavhinje, Vižovlje, Cerovlje in Medja Vas. Prebivalstvo, kolikor ga nacifašisti niso že prej odpeljali na prisilno delo, ali si ni samo izbralo pot osvobodilnega boja, je moralo stopiti na trpko pot begunstva, izgnanstva, zaporov in taborišč. Nacistični okupator in njegovi fašistični hlapci so zmotno računali, da bodo s požigom vasi strli odpor našega ljudstva. Ko se ob tej 30. obletnici klanjamo žrtvam nacističnega in fašističnega terorja, je med drugim rečeno v pismu, ki ga je ob tej priliki poslala v objavo devinsko - nabrežin-ska občina, se hkrati obvezujemo, da si bomo trajno prizadevali, da bodo ostali vedno živi in polnoveljavni najvišji ideali narodnoosvobodilne vojne in odporniškega gibanja. To je tembolj aktualno danes, ko v državi ponovno nevarno dvigajo svoje glave tisti, ki jih je zgodovina že opredelila za izvržke svojega ljudstva. To je tudi eden od namenov, zaradi katerega prireja občinska uprava s sodelovanjem nabrežinske sekcije ANPI spominsko proslavo, ki bo potekala po sledečem vrstnem redu: v petek, 16. avgusta, ob 8.30 odhod izpred občinske palače ter polaganje vencev v Medji vasi, Vižov-Ijah, Cerovljah, Mavhinjah in Rižarni. Ob 18. uri začetek proslave v Mavhinjah z nastopom nabrežinske godbe na pihala, spominski govor župana dr. Dragomira Legiše, govor predstavnika ANPI Devin - Nabrežina ter nastop združenih pevskih zborov «Fantje izpod Grmade» iz Devina in «Igo Gruden» iz Nabrežine. da je letos manj obiskov iz tujine kot pa jih je bilo prejšnja leta. To pa bo v veliki meri vplivalo na končno bilanco. Vreme, ki je bilo prejšnji teden vroče in je zadovoljevalo turiste, se je te dni nekoliko skisalo. Včeraj je bilo v mnogih krajih oblačno, ponekod so se celo vlile krajevne poletne plohe, ki so ohladile ozračje. V nobenem kraju ni bilo več tako visokih temperatur, kot smo jih zabeležili pred dnevi. Nad Trstom je bilo ves dan precej oblačno, proti večeru pa se je kar stemnilo in strašilo pešče. Okrog osmih je tudi začelo rahlo deževati, kmalu nato pa se je vlilo kot iz škafa. Vsekakor je v predvidevanjih, da bo te dni promet še gostejši, ker se veliko ljudi odpravlja na počitnice. Vsako leto se namreč ponavlja množični odhod iz mest v času velikega šmarna. Da bi promet potekal v čimvečjem redu in brez nesreč, bodo v teh dneh ojačili varnostno službo na cestah. Policija, ki priporoča počasno in predvsem previdno vožnjo, opozarja vse tiste, ki se bodo vsedli v svoj avtomobil in se kamorkoli odpeljali, naj vestno spoštujejo cestne znake in prometna pravila. Tako bodo pripomogli, da ne bo število nesreč in mrtvih, ki stalno rase, presegalo števil iz prejšnjih let. Razpis natečaja za mestne redarje Tržaška občina javlja, da bo 31. avgusta pretekel rok za sprejemanje prošenj glede devetih službenih mest za mestne redarje. Natečaj zahteva, da imajo kandidati najmanj dvajset let in največ trideset. Imeti morajo diplomo nižje srednje šole in morajo biti visoki vsaj 170 cm. Prošnje za razpoložljiva mesta sprejema občina najkasneje do 14. ure dne 31. avgusta tega leta. Informacije in formularje pa daje naslednji urad: Ripartizione II — Personale, občinska palača, II. nadstropje, soba št. 83. Urnik trgovin za veliki šmaren Ponedeljek, 12. avgusta: trgovine tekstilnega sektorja ter drugega blaga bodo zaprte ves dan, kot predvideno po sindikalnem sporazumu. Trgovine jestvin bodo odprte po običajnem dopoldanskem umiku. Sreda, 14. avgusta: trgovine tekstilnega sektorja ter drugega blaga bodo odprte po običajnem urniku, trgovine jestvin (vključno drogerije) pa bodo odprte tudi v popoldanskih urah. Četrtek, 15. avgusta: vse trgovine bodo zaprte. Rdeča, sočna in sladka . . • Pravijo, da je v skladiščih lubenic — sladkih in sočnih «angu-rij» — še za največ 15 dni. Potem bodo stojnice zaprli. Letos je namreč tega rdečega sadu zelo malo zaradi slabega vremena, ki je bilo maja in junija. Zato tudi ni nič čudnega če so cene nekoliko poskočile — do 240 lir kg tega o-kusnega sadeža. Kljub ceni pa si lahko še vsakdo privošči eno ali več rezin, da se osveži, zlasti v dneh najbolj pasje vročine. Ob stojnicah se ustavijo mladi in stari, Tržačani in turisti, za katere so namestili nekaj stojnic prav ob najbolj prometnih cestah. Zlasti prijetno je zvečer, ko se zbirajo gruče okrog stojnic, da se osvežijo od dnevne vročine. Sicer pa čez tri tedne bo že september, dnevi se že krajšajo in čeprav je pred nami še veliki šmaren, se poletje že nagiba proti koncu, ko bo neznosna vročina prepustila mesto bolj znosni temperaturi. Tedaj pa bo konec ne samo poletja, pač pa tudi lubenic. Zato je treba pohiteti k stojnicam, preden mine čas tega rdečega, sočnega, sladkega sadeža in... preden ga zmanjka v skladiščih. NA POBUDO LETOVIŠČflRSKE IN TURISTIČNE USTANOVE DREVI NA NABREŽJU OGNJEMETNI SHOW Na Trgu Unita bo igrala občinska godba «G. Verdi» Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova nam bo drevi predstavila izjemno prireditev. Na nebu bomo lahko videli umetne ognje vseh vrst in barv, na Trgu Unità pa bo igrala občinska godba na pihala «Giuseppe Verdi». Ognjemetni «show» nam bodo predstavili pirotehnični izvedenci podjetja «Raffaele Liccardo & figli» iz Neaplja, ki spadajo med najuspešnejše pirotehnične skupine v Italiji in so že večkrat nastopali v Trstu. Z ognjemeti bodo začeli točno ob 21. uri Godba na pihala «Giuseppe Verdi», ki so jo pred kratkim obnovili in ki jo vodi znani glasbenik Lidia-no Azzopardo, bo pričela svoj program ob 20.15. Ob 21. uri bo prekinila svoj nastop, nadaljevala pa ga bo od 21.45 do 22.45. Predstavila nam bo sledeče motive: Montagnevo koračnico «Roma», Bellinijevo simfonijo iz opere «Norma» in še Sup-pejevo uverturo «Poeta e contadi- no». Po odmoru, v katerem bomo lahko občudovali ognjemete, pa bodo na sporedu ti motivi: odlomek iz Bizetove opere «Carmen», Lecuona-jeva «Malaguenia», «Canzoniere triestino» raznih avtorjev in še koračnico «Per aspera ed astra» Visno-viza. V primeru slabega vremena bo prireditev jutri ob isti uri. Gledališča ...m...............................................................m............................................................................................................ V HOTELU MAESTOSO V LIPICI OB PRISOTNOSTI NASE DEŽELE VČERAJ SO V CELOVCU ODPRLI 23. AVSTRIJSKI LESNI SEJEM Predstavništvo naše dežele je vodil odbornik Varisco S kratko slovesnostjo se je včeraj dopoldne odprl v Celovcu tradicionalni «Osterreichische Holzmes-se» ali avstrijski lesni sejem. Lahko rečemo tradicionalni, saj prehaja ta pomembna in zanimiva gospodarska prireditev letos v svojo triindvajseto izvedbo. Sejem je u-radno odprl avstrijski minister za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Oskar Weihs Otvoritvene slovesnosti so se udeležili poleg ministra Weihsa tudi predsednik Koroške dr. Leopold Wagner ter številni predstavniki političnega in gospodarskega življenja Koroške in Štajerske ter sosednjih dežel SR Slovenije in Furlanije - iiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii ŠE TEDEN DNI V OBČINSKI GALERIJI RES ZANIMIVA RAZSTAVA ZBIRK IZ ŽELEZNE BOBE Veliko eksponatov, ki so jih našli v naših krajih - Zakaj samo poitalijančena imena? Še teden dni se bo v občinski galeriji, kjer so po navadi le razstave umetniških del, nadaljevala razstava, ki nosi naslov «Razstava raziskav in restavriranj zbirk iz železne dobe v zgodovinskih in umetniških muzejih tržaške občine». Čeprav naslov nakazuje zelo suhoparno snov, je razstava skramo zanimiva in to iz dveh razlogov, Predvsem zato, ker govori o dobi. v kateri se je pravzaprav začela že naša zgodovinska doba, vrhu tena so razstavljeni eksponati, ki so jih odkrili v naših krajih, saj so razstavljena dela iz Kobarida, Tolmina, Mosta na Soči, Škocjana, Stične na Dolenjskem, iz Kranja, iz Špetra Slovenov ter iz dveh krajev v Furlaniji, iz Este ter S. Vito al Taglia-mento. K tem dodajmo še nahajališče Pizzughi pri Poreču v Istri. OTii*mm*iHiii(iiiiiiiiHmnmu,|m||u|ll|uumfllMllrlll,,l,lll>l,lllll,lil,i,lll>lll>ll>llll>l>,llll>,ulll>>li,>ll>l>a PO DVEH LETIH PREISKAVE SO JIM PRIŠLI NA SLED Brž ko stopimo v galerijo, se znajdemo pred obveznim seznamom razstavljenih predmetov, ki jih je nič manj kot 45. Najbolje je, če se človek pomudi ob tem seznamu, ker mu bo nato laže slediti eksponatom vzdolž obeh razstavnih prostorov občinske galerije. Nato je priporočljivo ustaviti se ob geološkem zemljevidu iz 1922, ki ga je napravil inž. G. Pelese in ki prikazuje prazpra-prav področje Julijskih Alp, oziroma naše kraje nasploh. Sledijo nato grafični in fotografski posnetki Mosta na Soči in tolminskega pod ročja ter posnetek jugoslovanskih izkopov nekropole pri Tolminu. Tu se bomo nato srečali še s fotografijami petih starih raziskovalcev, ki so se uveljavili na našem področju. To so Carlo De Marche- Julijske krajine. Delegacijo naše dežele je vodil odbornik Varisco, prisotni pa so bili še predsednik videmske trgovinske zbornice Marangone, italijanski generalni konzul za Koroško in štajersko Venier, predsednik tržaške trgovinske zbornice ter član Odbora za enotno propagando dr. Caidassi ter številni drugi predstavniki raznih ustanov in zvez, ki delujejo na gospodarskem področju. Letošnjega celovškega lesnega sejma se je udeležilo skupno 1536 razstavljavcev, od katerih kar 671 iz drugih držav. Med tujimi razstavljavci je na prvem mestu Zvezna republika Nemčija z 285 udeleženci. številčno in kakovostno je dobro zastopana tudi Jugoslavija. Poleg pohištva je na sejmu prikazana z raznimi grafikoni in drugim ilustriranim materialom vsa dejavnost tržaškega pristanišča, predvsem kar zadeva lesni promet. Ta razstava je še posebno zanimiva, ker je ravno Avstrija ena najpomembnejših uporabnikov.trlaštoga pristanišča. V spremstvu generalnega konzula za Koroško in Štajersko Veniera ter deželnega odbornika Varisca so si paviljon dežele Furlanije - Julijske krajine včeraj po uradni otvoritvi sejma ogledali števOni gostje. Ob tej priložnosti je spregovoril odbornik Varisco, ki je po orisu obrtništva naše dežele poudaril pomen manifestacije, ki pospešuje sodelovanje in zbliževanje med sosednimi deželami. Jutri bo v okviru sejma uradni dan Furlanije - Julijske krajine. Ob tej priložnosti si bo sejem ogledal tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper, da mora zakon proti terorizmu vsebovati jasne protifašistične ukrepe, kot izhaja iz ustave in iz zakona Scelba iz leta 1952 in kot zahteva praksa, saj so vse atentate doslej izvedli fašisti. Zakon z nejasnimi obrisi, kot ga zahtevajo določene «zmerne» sile, pa bi v rokah sedanjega državnega aparata lahko privedel do zelo nevarnih posledic za državljanske svo- RAZSTAVA AKVARELOV ROBERTA HLAVATYJA Sinočnje otvoritve se je udeležilo veliko število predstavnikov političnega in kulturnega življenja onstran meje ■ Razstava bo odprta do 25. avgusta Dr. Robert Hlavaty, za katerega I sekretarja Vojka Škerla, tajnika Z smo pred nedavnim ugotovili, da IKPO Evgena Prinčiča, predsednika zadnje čase neverjetno veliko dela, ! občinske kulturne skupnosti Mira ROSSETTI Kalmanovo opereto «Grofica Marica», ki so jo ob premieri navdušeno sprejeli, bodo ponovili še šestkrat in sicer danes ob 18. uri, v torek, 13. t.m., v sredo, 14. trn., v petek, 17. t.m., v soboto, 17. t.m. vedno ob 21. uri in v nedeljo, 18-t.m., ob 18. uri. Pod vodstvom dirigenta Oskarja Danona in režiserja Paola Folija, bodo vse ponovitve v premierski zasedbi. Vstopnice so na razpolago pri o-srednji blagajni. Pasaža Protti, tel. 36-372 . Kino ponovno razstavlja. Od sinoči visi v galeriji hotela «Maestoso» v Lipici 26 njegovih, v pretežni meri, novih akvarelov. Kot po navadi razstavlja tudi tokrat v glavnem Kras v vsej njegovi lepoti, torej zimske in jesenske motive, pa tildi nekaj boščine^Doslej namreč ni manjka- j ^Ts^l^HlIvaty^te trli fašistično nevarnost. Spočetka so se atentati pričeli v manj krvavih oblikah in so se porodili v ambientih, ki so zelo blizu državnemu ustroju in ki so skovali doktrino o nasprotujočih si ekstremizmih — desnem in levem. Na tej bazi se je razvila «polzeča» strategija, ki je privedla do vedno bolj krvavih in nevarnih atentatov. Nedvomno je, da so vse preiskave prišle le do najnižjih izvršilcev atentatov, niso pa odkrile praviji političnih soodgovornosti. Zato problem ni toliko v novih zakonih, kolikor v politični volji določenih sektorjev krščanske demokracije, ki i-majo v rokah državni aparat. Dokler ne bodo rešili tega vprašanja, bodo vsi posegi brez učinka. skih motivov, katerim se zadnje čase ponovno posveča. Tu bi sicer morali spregovoriti o Hlavatyju kot akvarelistu in umetniku našega Krasa, toda to spada že v območje strokovne kritike in o Hlavatyjevem Krasu in njegovih marinah je bilo doslej tudi v našem dnevniku že velikokrat govora. Zato se vrnimo k sinočnji otvoritvi njegove razstave, ki je priklicala v Lipico veliko občinstva in bila do neke meje že nekakšen kulturni dogodek. I Ji 311J Ai’ 1 le pred napovedano uro se je v lepem prostoru, ki ga ima hotel •Maestoso» v ta namen, zbralo večje število ljudi, med katerimi smo videli tudi bivšega sekretarja občinskega komiteja ZK sežanske občine Draga Mirošiča, sedanjega Socialistifna mladina o fašističnem terorju Tajništvo tržaške mladine socialistične federacije je včeraj zavzelo stališče ob predlogih, ki jih podpirajo zlasti konservativne sile, da bi uvedli posebne zakone proti tero-settL Richard Burton. Andrea A- rizmu. V svojem poročilu ugotavlja, TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis natečaja Prot. štev. 5/335 - 74 V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2.2.1973 se obvešča da je ta uprava razpisala, v smislu odstavka a) člena 1. istega zakona, dražbo za dela za ureditev poslopja in dokončno ureditev naprav palače Gaiatti, sedež tržaške pokrajine — I. tranša — zasebna licitacija, v smislu odstotnega višanja na celotno ceno, ki se predvideva v znesku 63.000.000 lir, kolikor znaša izklicna vsota. Prošnje za udeležbo na natečaju morajo prispeti na naslov te uprave (Trg Vittorio Veneto 4 — Trst) do 12. ure 28. avgusta 1974. Predsednik (dr. Michele Zanetti) Kranjca, bivšega predsednika se žanske občine Alfonza Grmeka - 1-zidorja, režiserja novogoriškega Primorskega gledališča Jožeta Babiča, predsednika Mestne galerije Piran, znanega slovenskega kiparja Janeza Lenassija in druge. Prijetno svečanost se v imenu ZKPO začel Evgen Prinčič, nakar sta se Piranski oktet ter Bojan Podgoršek zvrstila v izvajanju lepih slovenskih narodnih pesmi ter v recitiranju Kosovelovih poezij. Nakar je Drago Mirošič predstavil odbčinstvu dr. Roberta Hlavatyja kot javnega in predvsem prosvetnega delavca v zamejstvu, pa tudi kot umetnika, oziroma likovnika, ki je dosegel visoko stopnjo umetnosti predvsem pri uporabljanju našega Krasa in našega morja. Sledila je še kratka zahvala dr. Roberta Hlavatyja, ki se je zahvalil Zvezi kulturno prosvetnih organizacij in upravi hotela «Maestoso» za sprejem, hkrati pa je izrazil nekaj svojih misli o umetnosti. In s tem je bila svečanost otwritve razstave zaključena. Razstava boo dprta do 25. avgusta. Ob tej priložnosti bi radi dodali še naslednje. Predstavnik občinske zveze kulturno - prosvetnih organizacij Evgen Prinčič je v pozdravnem nagovoru rekel, da se bo Zveza trudila, da bi v prihodnjem letu razstavno dejavnost organizirali tako, da bi manjše prireditve bile v galeriji hotela «Maestoso», večje pa v avli sežanske osnovne šole. Menimo, da je ta zamisel ne le pozitivna, pač pa celo nujna, kajti zdi se nam, da je umetniška dejavnost na Primorskem nekako preveč razdrobljena na Piran in Novo Gorico, vmes pa čutimo praznino. Z druge strani pa bi tudi številni tržaški, posebno mlajši likomiki, verjetno radi razstavljali tudi preko meje, kar jim doslej ni bilo dano. Fre Hitri čolni in elektronski aparati omogočali tihotapcem nemoteno delo Finančni stražniki so doslej aretirali 12 članov tolpe zaplenili pa so več avtov, tovornjakov in čolnov Državne blagajne utrpele škodo treh milijard lir Finančni stražmki iz Trsta so ob sodelovanju kolegov iz Benetk in Milana prišli na sled in zatrli tolpo tihotapcev, ki je že dve leti delovala na območju severnega Jadrana. Na podlagi zapornega naloga tržaškega preiskovalnega sodnika dr. aergia Serba so doslej aretirali 12 oseb, 15 pa jih še iščejo. Ne poveljstvo finančne straže ne preiskovalni sodnik nista posredovala obsežnejših podatkov o tej pomembni proti! ihotapski akciji in verjetno bo v prihodnjih dneh prišlo do nadaljnjih razpletov Finančni stražniki so bili že dalj časa na sledeh tihotapske tolpe, ki je po morju vtihotapljala velike količine tujih cigaret. Kaže, da je vsaka pošiljka znašala več ton — do 20 ton cigaret pri eni vožnji — in da so pri tem oškodovali državne finance /i rekel dno vsoto, ki jo ocenjujejo na okrog treh milijard lir. Tihotapska organizacija, katere središči sta bili pri Milanu in pri Comu se je po.-luževala najsodobnejših tehničnih izsledkov: imeli so na razpolago več hitrih čolnov, med katerimi je imel najhitrejši motor, ki je zmogel nad 1.000 konjskih sil. Drugi čolni so imeli izredno dobre elektronske naprave, kot so globinomer, radijske sprejemnike in oddajnike na posebnih valovih, baje tudi tistih, ki se jih navadno poslužuje ravno finančna straža. Na tak način so tihotapci lahko hitro za pluli od ladij, ki so jih na odprtem morju zalagali s cigaretami ,do tistih deioi obale, kjer so čeri ali zelo plitva vida ir kjer je navadno nadzorstvo s strani financarjev manj strogo. Kot smo že dejali, so na podlagi zapornih nalogov di Serba aretirali 12 oseb, zaplenili pa so tudi več avtov, tovornjakov in tudi šest motornih čolnov. Doslej pa še ni znano, da oi zaplenili tudi kak večji ali manjši tovor cigaret. Osumljeni voditelj tihotapske organizacije, Milančan Felice Pravettoni, se je a-gentom izmuznil iz rok. V stanovanju so na'' samo ženo, ki je baje z njim sodelovala, Po nepotrjenih vesteh bodo v kratkem veijetno odkrili tudi druge člane tihotapske tolpe. Po vsej verjetnosti pa se bo preiskava razširila na vsedržavno in mednarodno raven, kjer bodo mcrali preiskovalci seveda premostiti velike težave, da bodo lahko komu prišli na sled in zbrali dovolj dokazov za aretacijo. Vsekakor je la prvi uspeh že pomemben, ker bo po mnenju finančnih stražnikov vsaj začasno ustavil dotok vtihotapljenih cigaret moroso, Tommaso Luciani in Raffaele Battaglia. Sledi najbolj zanimiv del razstave in sicer razstava glinastih in bronastih vrčev v dveh večjih vitrinah in sicer izkopanin iz Mosta na Soči, Kobarida in iz istrskega najdišča Pizzughi. Druge izkopanine bomo našli na dveh mizah t' isti razstavni dvorani in gre prvenstveno za izkopanine iz Škocjana na Krasu, kjer so našli veliko su lic in drugega arheološkega materiala, zanimivo pa je tudi bogastvo iz kobariškega nahajališča. Navedli smo le nekaj konkretnejših podatkov o razstavi, ustaviti pa bi se morali še pri starih dokumentih, pri profilu Škocjanske jame izpred desetletij, pri drugih črtežih in dokumentih, ki dokumentirajo izkopavanja v Škocjanu, na področju Soče in drugod, skratka v naših krajih, ki so, kot nam razstava dokazuje, zanimivi tudi s tega vidika. Pri razstavi smo se ustavili le na kratko, samo v toliko, da bi nanjo opozorili. Ob koncu pa vendarle kratko pripombo: v pretežnem delu gre za najdišča v slovenskih krajih, imena teh pa so le italijanska, točneje poitalijančena. Zares škoda. .............................................................munii...■•■■■»imuni.............................umu...................................................l.l.l.................. Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»: «Der Kaisertraum von Miramare» (v nemščini) in ob 22.15 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Jutri ob 21.00 «Maximilian of Mexico an emperor's tragedy» (v angleščini) in ob 22.15 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Avtobus iz Ul. Beccaria ob 20.00 in 21.15, iz miramarskega parka ob 22.15 in 23.30 z vmesnimi postajami. Ariston — I.N.C. — 21.30 «Spaventapasseri». V glavni vlogi igra Al Pacino. Barvni film. Nazionale 16.00 «Horror express». 1-grata C. Lee in T. Savalas. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «L'assassino ha riservato nove poltrone» Igrata Rosanna Schiaffino in Chris Avram. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 «L’invasione marie attacca terra». Znanstvenofantastični film v barvah. Fenice Zaprto zaradi popravil. Eden 16.30 «Il laureato». V glavni vlogi Daustin Hoffman in Anne Bancroft. Barvni film. Ritz 16.30 «Si può fare amigo». Igra Bud Spencer. Barvni film. Aurora 16.00 «La collera del vento». Barvni film, v katerem igra Te-rence Hill. Capito! 15.30 «Druga serija filmov znanstvene fantastike 1974: «20.000 leghe sotti i mari». Cristallo !5.30 «Borsalino». Igrata Jean Paul Beimondo in Alain Delon. Barvni film. Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 15.30 «Erica un soffio di perversa sessualità». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «L'uomo che non seppe tacere». V glavni vlogi Lino Ventura. Barvni film. Ideale 15.00 «Il corsaro nero». Igrajo Terence Hill, Bud Spencer in Silvia Monti. Barvni film. Vittorio Veneto 15.30 «Chi ucciderà Charlley Warick?» Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 15.00 «A viso aperto». Rock Hudson in Dean Martin. Barvna kavbojka Astra 16.00—21.45 «Il ponte sul fiume Kwai». V. Holden in A. Guinness. Barvni film. • Tržaška univerza prireja tudi letos mednarodni študijski tečaj o organizaciji prevozov v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Te čaj, ki se ga bodo udeležili številni priznani strokovnjaki iz raznih krajev sveta bo na tržaški univerzi od i9 do 31. avgusta. »šas BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA insr - UL F FM.ZI 10 •>' sa-101. 38-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV 9. avgusta 1974 Amariikl dotai 658.— Funt iterling 1551.— Švicarski frank Francoski frank NamSka marka Avstrijski šiling Dinari dabali drobni MENJALNICA vseh tujih valuj Danes, NEDELJA, 11. avgusta ALEKSANDER Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.20 — Dolžina dneva 14.20 — Luna vzide ob 23.55 in zatone ob 14.39. Jutri, PONEDELJEK, 12. avgusta KLARA Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,2, najnižja 21,8, ob 19. uri 26,4 stopinje, zračni tlak 1008,6 mb, pada, veter 4 km na uro zahodnik, jugozahodnik, vlaga 53-odstotna, nebo poo-blačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE DNE 10. avgusta se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 68-letna Italia Mauri por. Moratto, 66-letna Livia Braz-zatti vd. Bordon, 78-letni Arrigo Pontini, 68-letna Ettorina Tedesco por. Svigeli, 66-letni Antonio Romano, 69-letni Mario Grandis, 78-letni Antonio Bommarco, 93-letna A-dele Posselt vd. Amigoni, 88-letni Včeraj - danes Alfredo Badassi in 88-letna Elvira Corva. OKLICI: delavec Flavio Posega in uradnica Susanna Micheli, delavec Luigi Madonna in gospodinja Antonietta Sorrentino, uradnik Sergio Gregori in uradnica Sonja Kobal, uradnik Sandro Vascotto in gospod. Giuseppa Villari, delavec Paolo Covalero in urad. Marina Ma-scia, univ. asistent dr. Roberto For-nasier in univerz, študentka Lucia Frasson, težak Angelo Rosa in gospodinja Teresa Matranga, uradnik Dary Geiger in uradnica Tiziana Stibilj, elektromehanik Franco Gandolfo in uradnica Ariella Favero, kovač Franco Gladich in trg. pomočnica Elisa Oblak, mehanik Giuseppe Zacchigna in uradnica Patrizia Lombardo, šofer Fabio Bussani in uradnica Marina Car-pani, trg. zastopnik Norino Senni in diplomiranka Susanna Marsi, u- Giannino lop in gospodinja Gero-lama Fusco, uradnik Fulvio Farne-ti in učiteljica dr. Marina Ubaldi-ni, mehanik Mario Bernetti in delavka Luciana Zupin, voj. častnik gospodinja Francesca Maria Pan- I Mario Sassu in učiteljica Maria delfini, umetnik Stefano Le- | Corradini, mizar Francesco Cleva scovelli in uradnica Maria Ferlu- in uradnica Giuliana Pitacco, u- radnik Edoardo Baricchi in uradnica Gabriella Paties, uradnik Michele Haggiopulo fa uradnica Laura Landriccia, finančni stražnik Ugo Lupo in uradnica Claudia Fed-rigo, smetar Paul Broome in trg. pomočnica Aurora Riccobon. uradnik Maurizio Naglein in uradnica Marina Maiani. ga, upokojenec Luciano Cucovizza in gospodinja Irene Koronica. u-radnik Antonio Bellanca in učiteljica Rosalba Viola, uradnik Bruno Brait fa frizerka Neva Michelazzi, delavec Sergio Ravasi in gospodinja Maria Gerbac, učitelj Sergej Verč in učiteljica Alenka Čepar, s'.lkar Antoni- De Milo in uradnica Ariella Orlich, kemik dr. Paolo Scarazzato in uradnica Marina Za-non, elektrovarilec Ermanno Pre-mac in gospodinja Dragica Paladin, pristaniščnik Marco Blokar in trg. pomočnica Carmela Napoletano, e-lektrikar Franco Azzara in delavka Daniela Ar 'Ionio, ladijski mehanik Adalberto Maunch in gospodinja Paola Esiliato, farmacist dr. Fulvio Bradaschia in učiteljica dr. Serena Ghersin, pomorski častnik Giuseppe t~ • Antonicelli in uradnica dr. Ema- radmk Giuseppe Mam m gospo- nue,a Zacutti načrtovaleo dr. Gior. dinja Giancarla Paté, potujoči tr . in uradnica Lucia govec Luigi Tnolo in trg. pomočm- K ca Rosanna Rolli, trg. agent Walter Ermacora in urad. Patrizia Zol-lia, tesar Giovanni Bani in trg. pomoč. Tiziana Segulin, tesar Luciano Monaco fa učit. Vanda Sessa, karabinjerski podčastnik Paolo Miglio-ne in trg. pomočnica Fulvia Ronconi, finančni stražnik Carmine Montella in bolničarka Annamaria Molina, finančni stražnik Giorgio Cannavò in gospodinja Paola Sa-bister, funkcionar trg. družbe Giovanni De Feo in trg. pomočnica Marina Praidot, uradnik Giampiero Ambrosini in uradnica Angela Ma-ran, zdravnik dr. Sandro Andreoli in učiteljica Elsa De Vecchi, bolničar Renato Candotto in frizerka Maria del Pilar Cazon y Alavarez, delavec Giorgio Berni in delavka Graziella Mezgec, uradnik Guido Cochelli in uradnica Manuela Cer-retti, uradnik Giorgio Franco in Pettarini, uradnik Tullio Lozar in gospodinja Dunja Knezevic, telekomunikacijski izvedenec Roberto Bari in uradnica Irma Garimberti, elektrotehnik Antonio Albanese in učiteljica Adriana Palcich, trg. potnik Ermes Delfratello in uradnica R.nata Gregori, biolog dr. Giovanni Benasso in biolog dr. Narcisa Stroiazzo, podčastnik javne varnosti BIRME 1974 Presenetljivo velika izbira UR in ZIATN1NE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarna LA URENTI Trzf • Trlezfe, Largo Santorio < DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) All’Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla. Ul Belpoggio 4; Ai due Lucci, UL Ginnastica 44 LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124). Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel 200-121); Sesljan (tel. 209-197): Žav Ue (tel. 213-137); Milje (tei 271 1241 Prosveta Odbor prosvetnega društva «SLAVEC» iz Ricmanj se zahvaljuje vsem. ki so pripomogli k dobremu uspehu letošnje sagre. Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše deklic, ki so v koloniji v Nabrežini, da je obisk dovoljen v nedeljo, 18. t.m., popoldne. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali ob smrti našega dragega in nepozabnega Franceta Žužiča se iskreno zahvaljujejo sin Albert z ženo Diano, skupno z vnuki Tamaro, Robertom in Roberto in vsi drugi sorodniki. Dol pri Doberdobu, 11. avgusta 1974 BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 37 49 80 75 90 39 46 88 19 21 81 62 3 54 27 4 13 66 15 55 5 28 15 84 26 15 12 59 37 .14 35 ENALOTTO X22 2 X X 211 2 2 X KVOTE: 12 točk — 10.000.021; 11 k - 233 100; 10 točk - 27.100 Ur. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage Marije Matjašič vd» Mosetti se iskreno zahvaljujemo vsem, Id 80 počastili njen spomin. Posebna zahvala č. g. L. Župančiču, župniku cerkve v Barkovljah. SVOJCI Trst, 11. avgusta 1974 Pogrebno podietje Zimolo Prnnór?kì Thieviiib s PREDSINOCNJEGA SESTANKA V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU Področni načrt za ljudske gradnje nov udarec za prebivalstvo Opčin Občinski svetovalec Wilhelm obrazložil stališče KPl o tem problemu ■ Prizadevanja gradbene zadruge «Stajbce» Področni načrt za Opčine in sta-novanjsija politika — o tem je pred-ocnjim tekla razprava v open-.em Prosvetnem domu. Javni se-anek, ki ga je priredila krajevna KPI in ki se ga je udele-o Precejšnje število vaščanov, je h°?u občinski svetovalec Dolfi Wil-. ki je izčrpno orisal stališče je stranke o tem tako pomemb nem Problemu. _ .črt, ki ga je občinski svet & ■ na seJ' 16- iuliJa. je na Op (v,ah izzval veliko žolčnih razprav. ,...Prl je vprašanje razlaščanj zem-ijisc ter vprašanje, ali je bila iz loi4 ?bčinskih načrtovalcev pri do itvi takšnega področnega načrta vn° na Mandriji (tj. na področju, ni n r.?zte2a na severozahodni stra-nao r ,n’ kjer je istrsko begunsko naselje) posrečena ali ne. ra..yet ki imajo danes na zasebnem anovanjskem tržišču nemogoče cena ■Za^. Pa se ta zakon pri nas še i , lzvaja. Lani je dežela sicer spre-J la izvršilni zakon a tudi ta še ‘dosegel dejanske dplikucij’e. .■ p ak° torej rešujejo na tržaški kra-‘ Vn‘ ravni ta proolem? Vsem je sui*10-’ Je občn.a s splošnim re-gutacijskim načrtom preprečila vsa-s sn° možnost graanje na Krasu in tem hudo oškodovala krajevno pre-ivalstvo. Obljubila je sicer, da bo mprej sprejela podrobne načrte, naj bi delno omogočili skladnejši tazvoJ slovenskih kraških vasi. O b podrobnih načrtih ni, kljub sl hi11™ zagotovilom, ne duha ne Ij.bba, v zameno pa po kraških zem-Jiscih lahko nemoteno gradijo razne , tovode, plinovode in podobno. Regulacijski načrt trenutno dopušča gradnje samo na Opčinah in v teh aunjih letih ;mo bili zato priča azbohotenju neustavljive in nekon-rolirane gradbene dejavnosti zaseb-uuga sektorja. Logična posledica je Pila neskladnost v urbanističnem fazvoju celotnega področja. Najbolj občuteno je to neskladje ravno okrog "landrije in občina se je zato odio-\aa (tako vsaj zatrjuje), da ustvg-: vst potrebne infrastrukture za Prebivalstvo tega področja, da zaustavi nekontrolirane zemljiško pro-uajne in gradbene špekulacije in da ^Kratka vzpostavi skladno ravnotežje razvoju tega predela. V ta namen p je poslužila zakona 167 in izde-laia področni načrt s sledečo naved-?.0:. Po podatkih popisa prebivalstva Zlv' na tem področju 1865 oseb, po Predvidevanjih urbanistov — načr-myalcev pa je prostora za približno p« 4 tisoč do 5 tisoč prebivalcev, lem ljudem je treba zagotoviti skla-uon razvoj. Treba je zgraditi šole. Urediti kanalizacijo ter poskrbeti za yse druge potrebe socialnega znanja, za mrežo trgovin, obrtniške uelavnice, rekreacijska središča, ze-lene javne površine itd. Tako so po zakonu 167 zagotovili za te potrebe bl.580 kvadratnih metrov zemljišč, 0(1 katerih je 28.340 kvadratnih •Petrov namenjenih za zelene javne Površine, 8.450 za javne usluge, ?-540 za ceste, parkirne prostore itd. •u 22.250 kvadratnih metrov za ljudska stanovanja. Skupno je predvidena gradnja 162 stanovanj s 650 stanovalci. Na prvi pogled se zdi načrt jasen, zadovoljiv in sprejemljiv, če pa globlje pogledamo v njegovo bistvo, opazimo, da gre za mehanizem, ki odpira vrsto protislovij, če je bilo fys v namenih občinske uprave, da o* zaustavila gradbene špekulacije zasebnega sektorja, potem jih je Zaustavila le v najmanjši možni meri, saj je zasebni pobudi odpela na tem področju samo štiri odstotke zazidljivih zemljišč, medtem ko bo ostal načrt za uresničitev •jseh socialnih uslug najbrž dolgo, dolgo časa samo na papirju, v trenutku ko občina nima razpoložljivih denarnih sredstev. Največ razprave pa je izzvala med domačim prebivalstvom izbira kraja za področni načrt. Ljudskim gradnjam so namreč namenili tri med seboj ločena zemljišča, kar po zakonu o področnih načrtih ni sprejemljivo. Poleg tega so ta zemljišča prerinjena med dve železniški Progi in si zato lahko predstavljamo počutje ljudi, ki bodo morali stanovati v takšnem kraju. Tretjič Pa je dobršen del te zemlje zasebna lastnina, ki bo podvržena razlaščanju. Ob tem bo več domačinov prizadetih, medtem ko bi občina lahko namenila za ljudske gradnje jusar-ska zemljišča. druga ni zmogla. Zadruga je nato I olimpijskih igiali ter star rimljan predlagala, da bi «Štajbce» povezali | skj_ denar, vsaj v področni načrt po zakonu 167, a tudi to se ni uresničilo. V zameno so res izdelali področni načrt, a tam, kjer se je občini zdelo bolj primerno — to je na Mandriji. Iz vseh navedenih razlogov je bila KPI od samega začetka proti te mu načrtu, je na predsinočnjim sestanku poudaril Wilhelm. Skupno s predstavnikom Slovenske skupnosti Vremcem je bila KPI proti načrtu v krajevni konzulti za vzhodni Kras. popolnoma osamljena pa je proti načrtu glasovala v občinskem svetu, kjer je svetovalec in priznani arhi tekt Costa nazorno navedel razloge nasprotovanja. Ob koncu je Wilhelm dejal, da predstavlja ta u-krep, o katerem se bo morala sicer izreči še deželna uprava, nov udarec za podeželsko preoivalstvo ter obenem pozval ljudi, predvsem združenja upravičenih posestnikov, da enotno in složno nastopijo, ko gre za takšne primere diskrimini ranja kraškega človeka, ter da se povežejo z vsemi izvoljenimi predstavniki ter predstavniki konzulte, ki se zavzemajo za koristi našega človeka. Zatem se je na sestanku, ki so se ga udeležili tudi ljudje drugačnih političnih prepričanj, razvila živahna razprava, ki je potrdila notrebo po složnosti in enotnem nastopanju za obrambo naših interesov. Ko odpravljaš se na morje s tabo gre rešilni pas in «Primorski»: k naročnikom pride tja v deveto vas! v s . m* .fttttJr.tiN’ .V (HTSooft SESLJAN OB tem je svetovalec Wilhelm o-risal prizadevanja openske gradbene Zadruge «štajbce» za čim boljšo rešitev tega problema. Zadruga, ki šteje 65 članov — domačinov, potrebnih stanovanja (od teh je 44 že vložilo prošnjo na deželo, da bi jim dodelili podporo po zakonu 865), je že pred dvema letoma (to je ob svoji ustanovitvi) predlagala občinski upravi, da bi ji dodelila ju-sarsko zemljišče «Štajbce» v Re-pentabrski ulici za stanovanjsko gradnjo. Župan je sprva to zemljišče obljubil, pozneje pa se je občinska uprava premislila. Najbrž zaradi tega, ker je bila zadruga pretežno slovenska in, po mnenju nekaterih preveč «rdeče» obarvana. Skratka, občina je zahtevala za «Štajbce» nemogočo ceno, ki je za- Danes popoldan se bo zaključilo na sedežu avtonomne ustanove v Sesljanu filatelična in numizmatična razstava, ki jo je organiziral tržiški filatelični krožek. Ob 18.30 bodo namreč podelili najboljšim filatelistom oziroma numizmatikom nagrade. Na razstavi je bilo izpostavljenih 10 zbirk znamk, osem zbirk kovancev in ena papirnatega denarja. V glavnem so poslali svoje stvari zbiratelji iz Tržiča, Cer-vignana in Mesler. Filatelisti so pripravili svoje zbnke po raznih temah, numizmatiKi pa so prikazali medalje m kovance, ki so bili izdani ob raznih dogodkih. Predvsem so bile tu zmrtce c mornarici in o V bistvu pa ni imela ta razstava tekmovalnega namena, temveč je želela pripomoči k čimvečji razširitvi dveh «najplemenitejših» hob-byjev. Na koncu naj pripomnimo, da so darovale pokale in nagrade naslednje ustanove : tržaška pokrajina, na-brežiusko - devinska občina, turistična ustanova, avtonomna letovi-ščarska ustanova iz Trsta in Seslja-na. Tržaška hranilnica, Lloyd A-driatico, Lions iz Gorice, devinski princ Turn u 1 laksis ter numizmatična trgovina «Catania» iz Tržiča. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udeležijo otvoritve XVI. KMEČKEGA TABORA ki bo v sredo, 14. avgusta, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Kmečki tabor bo trajal od 14. do 18. avgusta! Upravni odbor se priporoča za udeležbo! BENEŠKI DNEVNIK Umrl je zavedni beneški Slovenec Jože Černoja-Pjerac iz Studenca tiiiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiliiiiiiitiiiiiiiHilliiuiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiii DOLINA IVAN STRAJN JE V TOREK PRAZNOVAL 80-LETNICO šan sta se borila v vrstah NOV. Ivan in njegova družina sta oila povezana z osvobodilnim gibanjem. Po vojni pa se je nadaljevalo delo, ki ga je prekinil fašizem. I-van, na primer, je stopil spet med pevce dolinskega pevskega zbora «Valentin Vodnik», kjer je že pel ko je bil star komaj dvanajst let. Ko je PD «Valentin Vodnik» leta 1958 slavilo 80-letnico ustanovitve, je med drugimi tudi Ivan štrajn dobil priznanje: pergamene kot eden najstarejših pevcev v društvu. Pred poldrugim letom pa je Ivan slavil 60-letnico sodelovanja v zboru in mu je društvo «V. Vodnik» v znak priznanja in hvaležnosti priredilo lep večer. Ko so pred leti izročili pevcem Gallusova odličja, so tudi sedanjemu slavljencu podarili zlato Gallusovo odličje. Kljub tolikim letom in ne vedno lahkemu življenju, je slavljenec še vedno kar mladosten, rad ima družbo in zabavo, predvsem petje. Ob visokem in lepem jubileju so mu v torek sorodniki, prijatelji in znanci čestitali in voščili še veliko zadovoljnih let. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega slavljenec je zvesti čitatelj od vsega začetka. M. M. Na številki 86 v Dolini so imeli v torek veliko slavje, oče Ivan ali «Vane Ševč», kot ga poznajo vsi Dolinčani in Brežani, je slavil o-semdeseti rojstni dan. Ivan štrajn se je rodil 6. avgusta 1894 v Dolini v zavedni, delavni, kmečki številni družini. Ljudsko šolo je dokončal v domači vasi, nato je moral na delo, da pomaga številni družini. Nekaj časa je delal v ladjedelnici sv. Marka. Ko je bil star 16 let, mu je umrl oče in mladi Ivan je moral prevzeti vodstvo družine. Trdo je delal na kmetiji do leta 1914, ko so ga poklicali k vojakom. Najprej je bil v Pulju, nato pa v Galiciji, kjer so ga Rusi ujeli. Domov se je vrnil že aprila 1918, toda vojne še ni bilo konec in zato so ga poslali na italijansko fronto. Tu se je vojna zavlekla vse do novembra, toda I-vanu Štrajnu se je mudilo domov k izvoljenki, domačinki Mariji Pra-šelj, s katero se je oženil 13. oktobra 1918. Za pol meseca se Ivanu «ni izplačalo» več na fronto in z dnem poroke se je vojna zanj končala. S končano vojno se je njegovo življenje normaliziralo. V družini je petkrat zavekalo. Žena Marija mu je rodila tri fante in dve hčeri, od katerih je Duša v Avstraliji, Ne-rina pa je doma z očetom in možem, sin Valerij je padel v partizanih 1944. leta. Tudi Edi in Du- Po dolgi bolezni je v ponedeljek, 22. julija, preminil v čedadski bolnišnici zavedni beneški Slovenec Jože černoja - Pjerac iz Studenca (Sor-zento) v Nadiški dolini. Bil je rojen 4. aprila 1902 v Bečah pri špetru Slovenov. Preživel je torej strahote prve in druge svetovne vojne. Jožko černoja je bil izredno nadarjen za glasbo in je odlično igral harmoniko, dokler ni leta 1940 moral zaradi rahlega zdravja in na odločno stališče zdravnikov, za vedno opustiti inštrument. Tega strašnega udarca ni mogel preboleti nikdar več, kajti glasba mu je pomenila nekaj vzvišenega, nekaj več kot katerakoli druga stvar. Kot redek talent je s svojo harmoniko ustvarjal čudovite zvoke, krasne melodije. I-gral je plesalcem, nabornikom, svatom, vasovalcem, maškeram, slavljencem in drugim po vseh dolinah in hribih Beneške Slovenije. Starejši beneški Slovenci, prebivalci Kobariške, Tolminske Goriške ter mnogih drugih krajev bližnje Furlanije, se še danes spominjajo, kako božansko je nekoč pela po njihovih krajih harmonika Bebiča Pieraca iz Studenca pri Špetru Slovenov. Pokojni Joško čemoja je tudi imel izvrsten, močan pevski bas in kot tak je bil cela desetletja ne pogrešljiv član špetrskega cerkvenega zbora. Pripadal je tisti bene ško-slovenski generaciji, ki predstavlja višek našega ljudskega petja. Večerno petje fantov in deklet na vasi je bilo neka spontana obvezna zadeva. Bepič Pjeracov je bil ugleden možak in je imel veliko prijateljev. Najraje je prepeval domače slovenske pesmi. Bil je zaveden Slovenec in je med zadnjo vojno sodeloval partizanskem osvobodilnem gibanju. Kadarkoli so se partizanski borci in aktivisti oglasili na njegovem domu, jim je nudil vse, kar je zmogel, dajal pa je tudi koristne informacije o položaju nacifašističmh sovražnikov v komaj kilometer oddaljenem Špetru Slovenov. Zaradi njegovih plemenitih lastnosti se ga bomo še dolgo in s hvaležnostjo spominjali, ženi Alojziji in svojcem izrekamo globoko sožalje. A.B. - M. Boršlani in Zabrežci so si ogkdali Dimnice Preteklo nedeljo se je skupina vaščanov iz Boršta in Zabrežca odzvala vabilu kozinskega Jamarskega kluba in se odpravila na izlet v Dimnice pri Markovščini. Na pot se je odpravil tudi pevski zbor «Slovenec» iz Boršta. V Dimnicah so praznovali 70-letnico odkritja tamkajšnje jame. Predsednik Jamarskega kluba Lojze Počkaj je vsem udeležencem razkazal naravne podzemske lepote in jim obenem orisal zgodovino jame. V vsaki dvorani je pevsko društvo «Slovenec» pod vodstvom Draga Petarosa zapelo priložnostno pesem, tako da je bilo vzdušje v družbi še prijetnejše. Proti večeru pa je v jami zaigral ansambel Otavija Brajka in vsi, mladi in stari, so se zavrteli ob zvokih veselih narodnih pesmi. Pozno v noč pa so se udeleženci izleta zadovoljni vrnili domov. Udeleženec liiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuii SKEDENJ FVAN (NINI) ČAČ JE TIHO ODŠEL OD NAS V " i. Ivan čač je bil znan kot velik poštenjak in narodnjak. Bil je tudi vesten pristaš kmečkih zadrug, dokler je mogel je bil med organizatorji kmečkega tabora na Opčinah. Bil je poročen, otrok pa ni lllllillliiliuiilllillllllllllllliiiilllllilillliilliillliiiiiriiiiiiiiiiuiiiiiiiillillllilllllilllllllllllliiilllllllillllllliiiiiii PROSEK MNOŽICA NA POGREBU PEPKE ŠTOKA ROJ. BAN | godbi na pihala. Možu je povila sina in hčerko, katerim je dala pravo slovensko vzgojo. V težkih trenutkih med drugo svetovno vojno je z neutrudno voljo skrbela na kmetiji in preživela mračne dneve tistega obdobja. Tudi v zadnjih letih ni prenehala s tisto aktivnostjo, ki je bila značilna za vse njeno življenje, še na prej je skrbela za živino, vestno je vsak dan prebirala naš dnevnik in si celo zbirala članke, ki so jo najbolj zanimali. Pred kratkim je pričela pisati svoje spomine in je s svojo čisto pisavo napolnila že tri zvezke. Nenaden prehlad pa ji ni dopustil, da bi dokončala še tega zadnjega dela. Draga Pepka, naj ti bo lahka domača gruda ! Prizadetim sorodnikom naše globoko sožalje. V soboto, 3. avgusta, smo na Proseku spremili k zadnjemu počitku domačinko Pepko Štoko roj. Ban. Kako je bila pokojnica priljubljena v vasi je dokazala množica, ki se je zbrala na pogrebu. Pepka se je rodila 22. maja 1885 na Proseku v kmečki družini. Oče in mati sta bila zavedna Slovenca in sta jo vzgojila v čistem sloven- BORŠT Predvčerajšnjim so pokopali v Skednju 88-letnega Ivana - Ninija -Čača. Z njim smo zamejski Slovenci izgubili zavednega prijatelja in ve> likega antifašista. Nini je izhajal iz zavedne slovenske družine kmetov in je ostal celo življenje vezan na zemljo. Še mlad je moral v avstrijsko mornarico in se tudi udeležil upora v Boki Kotorski. Bil je celo eden izmed organizatorjev, zaradi česar je bil obsojen. Po I. svetovni vojni je bil prepričan antifašist in tak ostal do konca svojega življenja. Med II. svetovno vojno pa se je ostro boril proti nasilju nad Slovenci in bil neumoren aktivist v svojem okraju pri Sv. Ani. Pri njem so se zbirali znani antifašisti, ki so pod njegovo streho imeli sestanke. Večkrat je sam organiziral razne seje, saj je bil znan kot odličen organizator. Po znanih stavkah v letu 1947 se je moral zateči v Jugoslavijo. Za nekaj let se je nastanil v Kopru v kmetijski šoli, kjer je še izpopolnil svoje kmetijske veščine. Končno se je vrnil v domači rajon na svojo majhno kmetijo. imel. Žena mu je umrla pred peti* | skem duhu. Kljub trdemu kmečkemu mi leti in tako je ostal zadnja leta popolnoma sam. Imel je le brata, ki ima kmetijo v Miljskih hribih. Zadnje čase se mu je zdravje poslabšalo, tako da se je zatekel v zavetišče za onemogle. Bolezni in starosti se izmučeni Nini ni mogel več upirati in se je tiho poslovil s tega sveta. Naj mu bo lahka domača zemlja. življenju je namreč Pepka našla čas za udejstvovanje pri domačem pevskem zboru «Hajdrih». Po očetovi smrti je morala skrbeti za sedem bratov in sester. Leta 1914 se je v Pulju poročila z domačinom Andrejem Štoko, ki je tam služil vojaški rok. Tudi Andrej ie bil znan kulturni delavec, saj je dolgo vrsto let igral pri proseški V sredo popoldne smo v Zabrež-cu spremili k zadnjemu počitku našega vaščana Ludvika Bažca. Imel je 68 let in živel v svojem stanovanju v hiši št. 26 V času narodnoosvobodilne borbe je bil antifašist in aktivist. Poročen ni bil, zato je živel bolj samotarsko življenje. Preživljal se je z nizko pokojnino. Naj mu bo lahka domača zemlja! Vaščan Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob Marije Vekjet vd. Skilan darujeta Mila in Slava Nardin 5.000 lir. V spomin padlega borca v NOB Donata Marmellija daruje Marjuča Srebemik 1.500 lir. Bruno Sancin 20.000 lir, Peter Srebernik 3.000 lir, Milena Debe-Ijuh 1.000 lir in Romano Vecchiet 3.000 lir. V počastitev spomina pok. tovariša Ivana Čača (Nineta) daruje družina Kodrič - šiškovič 10.000 lir. V spomin pok. Ivana Čača zvestega in aktivnega elana ter odbornika daruje Kmetijska zadruga v Trstu 20.000 lir. ZA SPOMENIK. PADLIM V NOB IZ MAČKOLJ Edo Grudina 1.000, Anton Parovel 10.000, Silvester Olenik 15.000, Marij Smotlak 15.000, Albin Purger 10.000, Dušan Primožič 5.000, Marij Smotlak (113) 10.000, Danilo Kos 20.000 (vsi iz Mačkolj) * * * Namesto cvetja na prerani grob Ludvika Bažca daruje Viktor Kosmač iz Zabrežca 10.000 lir za komunistični tisk, 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 5000 lir za PD Siovenec. Namesto cvetja na grob Ivanke Guštin (Gava) darujejo Marija, Fani, Ivanka in Josip Bukavec 20.000 lir ter družina Dolenc 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Mosetti roj. Matjašič daruje Majda 5000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. moža Ivana Ze-riala daruje žena Lucija 2.000 lir za PD V. Vodnik. Ob priliki 55-letnice skupnega življenja darujeta Pepka in Pepi Guštin (Prosek 142) 5.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. Ob 30. obletnic* smrti padlega partizana Angela Petarosa iz Boršta se ga spominja sestra Anica ter dai uje 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za PD «Slovenec». Namesto cvetja na grob pok. I-gnacija Kjudra darujejo Viktorija, Ernest in Mario Cok iz Beograda 13.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Ob 6. obletnici smrti nepozabnega očeta Karla Furlana darujeta hči Marija in zet Rihard 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Gabrovcu. Za športno društvo «Kontoveb, darujeta Mario Matijašič, Barkov-Ije, 2.000 lir in Mirko Danev 1.000 lir. Z OPČIN Končana zunanja dela na Prosvetnem domu Dela za popravilo strehe in zunanjih sten Prosvetnega doma so opravljena. Dela so bila nujna in neodložljiva in danes se openska prosvetna dvorana predstavlja z novo obleko, tako da privlači pozornost vsakogar, ki gre mimo. V nadaljnjem načrtu je tudi pleskanje notranjosti dvorane in nujna zamenjava in popravilo gnilega stropa v preddvorani. Društvo so dela veliko stala in ob tej priložnosti je vsak prispevek posebno dobrodošel. Požrtvo valni odborniki se marljivo trudijo, da bi letošnji Kmečki tabor lepo uspel, da bi z izkupičkom vsaj nekaj prispevali v prazno društveno blagajno. Gotovo bodo ob tej priložnosti priskočili na pomoč številni vaščani in vestno opravljali delo po raznih kioskih. Društvu gre priznanje, da je veliko opravilo za ohranitev in obnovitev prosvetne dvorane na Opčinah. Prekop grobov pri Sv. Ani Ani bodo kateri so Na pokopališču pri Sv. prekopali kripto št. II, v desetletni grobori. Tu so zakopani pokojni, ki so bili pokopani med 27. avgustom 1964 in 24. septembrom 1964. Tisti, ki bi radi ohranili posmrtne ostanke svojcev, naj se oglasijo pn vratarju pokopališča, ali pa v uradu pokopališčne sekcije v Pasaži Costanzi 2/IV, soba 427 od 30. septembra do 4. oktobra letos. Grobove bodo prekopali ob delovnikih (razen ob sobotah) od 8. do 10. ure. Po končanem roku bodo posmrtne ostanke spravili v kostnico, medtem ko bodo nagrobni spomeniki ostali v lasti občine. A VDITORIJ PORTOROŽ POLETJE 74 PORTOROŠKA NOČ Z OGNJEMETI Portorož, obala, 11. avgusta ob 21.00 Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) • 73569 FESTIVAL LJUBLJANA 22. MEDNARODNI POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 6. BALETNI BIENALE Jutri, 12. in v torek, 13. avgusta, PANTOMIMA Adams Darius, ZDA V sredo, 14. avgusta, Cocteau: ČLOVEŠKI GLAS Maja Dimitrijevič, Miroslav Be-lovič, BEOGRAD V četrtek, 15. avgusta, torca: ROSITA 0'neill: PRED ZAJTRKOM Maja Dimitrijevič, Miroslav Be-lovič, BEOGRAD V nedeljo, 18. avgusta, ORGELJSKI VEČER Hubert Bergant, LJUBLJANA Vse prireditve bodo v Križankah. Začetek predstav ob 20.30. Informacije In rezervacije po telefonu (061) 21-768 Danes v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu KINO Koper ob 18. in 20.30 ameriški KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO Izola ob 18. ameriški ČUDA CHAR-LIJA CHAPLINA škofije ob 17. in 20.30 ameriški M.A.S.H. Piran ob 18. in 20.30 francoski KIFELJC Portorož ob 20.30 danski REKTOR V POSTELJI TRGOVINE V Piranu bodo dežurne Samopostrežba Nanosa in Trgovina s sadjem na Zelenjavnem trgu ter Mesnica na Kidričevem nabrežju. V Portorožu bosta dežurni Samopostrežba Nanos in mesnica Emona. V Luciji bo dežurala samopostrežba Trgovina KZ. V Izoli bodo dežurale Jestvina na Ljubljanski ulici. Mesnica Agraria v Ulici prekom. brigad in KZ v Smrekarjevi ulici. V Kopru pa bosta dežurali Market Jestvina na Cesti JLA ter Trgovina sadjem Jagoda v Kidričevi ulici. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdraviliška dežurna služba. Tako kot v Izoli in Piranu dobite zdravstveno pomoč v ambulantah od 7. ure v nedeljo do 7. ure v ponedeljek. PRIREDITVE čez nedeljo bodo odprti vsi gostinski objekti na obali, kakor tudi vse športne naprave. Zvečer bodo igrali vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, Centralu, Palacu in Metropolu v Portorožu ter pri Treh papigah v Piranu. Posebej še opozarjamo na veliko ognjemetno prireditev v Portorožu v nedeljo zvečer. V Izoli pa bo v nedeljo ob 20.30 gostoval v parku Arrigoni prištinski ansambel Šota. Mali oglasi AITOAGLN/.IA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giuba 1.3 1974, 1300 Tl 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alletta 1972, 1750 berlina 1971, 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971; 126 1974. 850 special 1970. autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970; kawasaki mach 3/500 1973. OBIŠČITE NAS!!! «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a, TAKOJŠNJA DOBAVA (28. 127: 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 6'8. 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 m Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. PRI TRŽAŠKI poročni agenciji «La vostra stella» odlična in takojšnja ureditev zakona za dekleta vseh starosti. Telefonirati na 763714 ob ponedeljkih, torkih in sredah. SREBRNI PUDEL, star 3 mesece, prodam. Informacije tel. 73-924 — Portorož. AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline - novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih sum DUNLOP. OBIŠČITE NOVO TRGOVINO /^=3cvv ~ ^ POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE Ul. C. Battisti. 14 - tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STANDA » sedaj smo v novem sedežu vulici Caboto 24 (industrijska cona avtobus št. 21) • ' NUOVA CONCESSIONARIA nove telefonske številke: 826.181/213 GORENJSKI SEJEM KRANJ — Obiščite XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU DO 19. AVGUSTA — Izbira najrazličnejšega potrošnega blaga, tehničnih predmetov, kmetijskih strojev in orodja ter motornih vozil. — Vsak dan pester zabavni program, zvečer ples. Igra ansambel «Fantje treh dolin». — 25% popusta na železnici LiouorfTIorket C A S H osut C ARRY INGROSSO UL. DELLA CONCORDIA 6/c Tel. 795252 (Blizu cerkve sv. Jakoba) LIKERJI APERITIVI BRANDY ŠAMPANJCI WHISKY VINA UVOŽENE SPECIALITETE IZREDNA PONUDBA ZA VELIKI ŠMAREN DARILA VSEM ODJEMALCEM Prodaja je namenjena lastnikom BAROV, BIFEJEV, HOTELOV, RESTAVRACIJ, TRGOVIN Z JESTVINAMI, SLAŠČIČARN, NOČNIH LOKALOV in DISKOTEK OBIŠČITE NAS! REZERVIRANO PARKIRIŠČE! DOSTOP Z AVTOMOBILOM GRADBINCI SO ZBOROVALI: NE POZNAJO KOLEKTIVNEGA DOPUSTA Gradbena dejavnost je zašla v krizo tudi zaradi pomanjkanja mladih delavcev Ta sektor, ki je skoraj popolnoma v zasebnih rokah, je premalo prispeval za razvoj družbenih storilnosti (šol, vrtcev, bolnišnic itd.) GORIŠKI DNEVNIK Medtem ko so delavci velikih kovinarskih, tekstilnih, kemičnih in drugih tovarn v tem času na kolektivnih dopustih, se gradbena dejavnost sploh ni ustavila. Poletni čas je bil od nekdaj zanjo najbolj prikladen. Ker pa se je gospodarski položaj v zadnjem letu tako spremenil, da je spremenil nekatere ustaljene norme, je tudi v gradbeni dejavnosti občutiti resno nazadovanje storilnosti. Posebno zaskrbljujoče je pomanjkanje delovne sile. Gradbena podjetja zaposlujejo polovico ali še manj delovne sile kot nekdaj. Mladih zidarjev in navadnih delavcev skorajda ni več na gradbiščih, ker so iaiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiu Iredentistični tisk v strategiji nasilja Sovodenjski župan Jožef Čežčut je pred dnevi prejel po pošti številko «svobodnega glasu Istre, Reke in Dalmacije» «Esule» (enega izmed iredentističnih listov, ki jih določene sile v Italiji, zelo blizu silam črne mreže in podobnih prevratniških skupin, vzdržujejo, da ohranjajo pri življenju protijugoslovansko, protislovensko, protikomunistično in reakcionarno prevratniško politiko), v kateri je pošiljatelj z rdečim uokviril članek nekega Silvia Maurija iz Trsta o odkritju spomenika na Vrhu v občini So-vodnje. Članek ima pripisan komentar, češ da je imelo partizansko gibanje v naših krajih protiitalijanski značaj in da imajo vse sedanje manifestacije, ki se sklicujejo na odporništvo, provokacijski prizvok. «Non abbiamo dimenticato», je neznani avtor pripisal na rob rdečega okvira. Tudi mi nismo in ne bomo pozabili, kolikšno zlo so nam s svojim sovraštvom, nasiljem in uničevanjem povzročili ljudje takšnega kova med vojno in kako tudi danes ne mirujejo ter se združeni v črne mreže in druge prevratniške organizacije poslužujejo vsakovrstnega nasilja, pritiskov in u-strahovanja, da bi izvršili svoj fašistični načrt. Ker smo si dobro zapomnili, kako je potrebno udariti po fašizmu, da se ne bi več povzpel na ramena delovnih ljudi, ne v nekdanji in niti v spremenjeni obliki, bomo še odkrivali spomenike tistim, ki so življenja dali za zmago nad fašizmom in za demokracijo, ter bomo ob vsaki priložnosti priredili «provokacije» kot so obsodba atentata na vlak Italicus, atentat v Brescii, proslavljali bomo goriškp fronto in vse dogodke, ki so v naših krajih postavili odnose med Italijani in Slovenci na protifašistične, se pravi na trajne temelje, iz katerih lahko rastejo nove oblike sodelovanja in utrjevanje sožitja. Samo takšna pot je pravilna in samo takšna politika lahko odvzame manevrski prostor temnim silam, ki se skrivajo v raznih organizacijah, ki jih sedaj odkrivajo, pa tudi pod naslovi raznih iredentističnih provokacijskih listov, ki sejejo razdor in sovraštvo, da bi pomagali uresničevati peklenski napad na sodelovanje, mir in napredek. Ker veje iz listov ESULA tolikšno sovraštvo proti Jugoslaviji, proti naši narodnostni skupnosti in proti naprednim silam doma in v sve tu, ki je sestavni del tiste politike nasilja, pritiskov in ustrahovanja, ki zadobfva v državi vedno bolj izoblikovan obraz, se sprašujemo, kdaj bodo v skladu z deklaracijami dobrososedskimi odnosi, v katerih je manjšina preizkusni kamen, odvzeli svobodo tiska tistim, ki jo izkoriščajo za spodko pavanje naše demokratične ureditve in za miniranje notranjih in zunanjih političnih usmeritev, ki iz te ureditve izhajajo. V nasprotnem primeru bomo i-meli še en dokaz, kako so prevratniškim in reakcionarnim krogom pri izvajanju njihovih načrtov se zatekli v druge proizvodne panoge. Vzrok za ta pojav je iskati v upravičeni skrbi mladih ljudi za svoj jutrišnji dan, v težnji po večji varnosti in boljših pogojih zaposlovanja. V gradbenem sektorju delavci nimajo tiste socialne pomoči kot drugje, ker je zasebna pobuda, ki prevladuje na tem sektorju, težila predvsem k ustvarjanju visokih dobičkov, ki jih je bilo mogoče doseči s povečevanjem delovnega ritma, s špekulacijami in z gradnjo luksusnih stanovanj, ki so jih lahko kupili samo določeni sloji, medtem ko je ta sektor povsem spregledal resnične potrebe naše dežele, zlasti potrebe družbenega značaja, zaradi česar smo danes brez ustreznih družbenih storilnosti in ne razpolagamo z zadostnim številom šol, otroških vrtcev, bolnišnic itd. 0 teh vprašanjih so prejšnji dan razpravljali na seji izvršnega odbora enotne pokrajinske federacije gradbenih delavcev. Proučili so tudi nevarnosti, ki jih sedanji kritičen gospodarski položaj prinaša gradbeništvu, ter so se sporazumeli o sestavi delovnega načrta, ki naj zagotovi ohranitev sedanje stopnje zaposlenosti. Proučili so vladne dekrete finančnega in tarifnega značaja, o katerih je sedaj beseda v parlamentu ter posledice kreditnih omejitev, ki udarjajo posebno po majhnih in srednjevelikih obratih. Nejevoljni so, ker dežela dobesedno prenaša v Rimu sprejete odločitve glede prevozov in stanovanj ter se ne meni za enotna stališča sindikatov, ki jih podpirajo demokratične sile. Sindikat gradbenih delavcev vztraja pri izvajanju zakona 865 (ljudske gradnje) ter predlaga, da bi morali deželna sredstva trošiti preko občinskih uprav, zadrug in ustanove IACP, ki jo je potrebno dati v ljudsko upravo. Sindikalisti so se dogovorili, da bodo nadaljevali z delom za izvedbo organske sindikalne e-notnosti in za sklicanje pokrajinskega shoda vseh sindikalnih aktivistov, na katerem bodo pregledali pogodbeni položaj na vseh sektorjih tako razvejane dejavnosti kot je gradbeniška. V teh dneh so se na sedežu vsedržavne zveze stavbenikov sestali predstavniki posameznih pokrajin (goriško pokrajino je predstavljal gradbenik Caselgrandi) in razpravljali o zastoju gradbene dejavnosti ter o ukrepih, ki jih je dolžna sprejeti osrednja oblast kakor tudi denarni zavodi, da se obnovi delo na gradbiščih. ZA VELIKI ŠMAREN OB DOBERDOBSKEM JEZERU ŠZ «Mladost» priredi športno združenje «Mladost» iz Doberdoba bo priredilo v dneh 15., 16., 17. in 18. avgusta poletno praznovanje ob Doberdobskem jezeru. Glav-__ namen letošnje sagre je, da bi doberdobski športniki nabrali dovolj finančnih sredstev, ki bi jim omogočile nadaljevanje športne dejavnosti. Vedeti je namreč treba, da zahteva nogomet, ki je glavna športna panoga združenja, precejšnje izdatke. Te pa mislijo prizadevni šport-delavci pokriti z izkupičkom, ki ga bodo zaslužili na tem praznovanju. Sagra se bo pričela v četrtek, 15. avgusta. Na sporedu bodo imeli kulturni program. Zvečer bo prosta zabava z domačim ansamblom «Kraški odmevi», ki bo nastopil vse dni praznovanja. V petek in soboto s pričetkom ob 20.30, bo tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami. imajo ob ponedeljkih tedenski počitek, so lahko tudi zaprte. V torek, 14. avgusta: vse trgovine bodo poslovale po običajnem urniku, mesnice bodo odprte tudi popoldne, mlekarne in pekarne pa bodo prodajale blago tudi za naslednji dan. Sreda, 15. avgusta: za veliki šmaren bodo zaprte vse trgovine, izjema bodo samo cvetličarne, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. Petek, 16. avgusta: na področju Gorice, Gradišča in Krmina bodo zaprte'vse trgovine, le pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 12.30. benchwke^^rpalke^^stS^0 v^D Attilio Briško iz štandreža v zadružnem skladišču CO AL GO v Gorici, kjer poleg predsedniških poslov nadzo-skupino. ' ruje tudi razdeljevanju blaga ...................................mil»....................lin.......■■■.•m**...................................................■■..■■».■.....■.■■.■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n.■■■'■» POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZDRUŽENJA MALIH TRGOVCEV ATTILIOM BRISKOM ' V obrambo pred velikimi trgovskimi mrežami so mali trgovci ustanovili zadrugo C0AIG0 Včlanjenih je 53 trgovcev - V načrtih imajo zgradnjo novega skladišča - Možnosti za sklepanje kupčij z inozemskimi partnerji Vzporedno z naglim naraščanjem življenjske ravni, ki je v povojnih letih z večjimi ali manjšimi skoki zajel vse države v razvoju, se je vsulo na svetovna tržišča na stotine novih izdelkov, ki so pritegnili družbo v vrtoglavo potrošniško mrzlico. V večjih in kasneje tudi manjših mestih, so hitro rasile veleblagovnice z ogromnimi izložbami in vsemogočim blagom za vse okuse in potrebe. Taka prodajna središča so kaj kmalu postala trn v peti majhnih in srednjih trgovin, ki so poslovale še na stari način o-skrbe odjemalcev. Mali trgovci so kmalu čutili potrebo po zaščiti lastnih interesov pred močnimi trgovskimi mrežami, ki so malopotroš-nemu tržišču stalno vsiljevale svojo nadmoč. Pred leti so v Italiji mali trgovci, po večini trgovine jestvin, u-stanovili zadružno obliko poslovanja, katere namen je bil ščititi lastne interese. Nastal je tako CONAD (Consorzio nazionale dettaglianti), katerega naloga je sklepati pogodbe po najnižjih cen%h s proizvajalci in jih potem konkurenčne nuditi svojim članom. Temu združenju so se goriški trgovci pridružili leta 1968 z ustanovitvijo podružnice CO ALGO (Cooperativa alimentare goriziana), ki je tako postala reden član vsedržavne CONAD. Prvi predsednik tega zadružnega poslovanja je postal Conti, za njim pa Valen-tinuzzi. Sedaj pa je mesto predsednika sprejel Slovenec iz Štandreža, Attilio Briško. Poleg njega sta v odboru zadruge še dva Slovenca, in sicer Tomšič in Cotič iz Sovodenj. Od 53 trgovcev, ki so v zadrugo včlanjeni je 11 Slovencev iz raznih krajev Gopške in Ronk, niso pa zastopani slovenski trgovci iz Pod-gore in goriških Brd. V zadružnem skladišču v Ulici Terza armata v Gorici je v skladišču precejšnja količina raznega blaga od pralnih praškov do kon-serviranih jedač in pijač, olja, dišav, testenin in drugih izdelkov, katerih se gospodinje vsakodnevno poslužujejo. Briško nam je dejal, da zaradi pomanjkanja hladilnih naprav ne morejo svojim članom zaenkrat še zagotoviti blaga kot so razni mesni in mlečni izdelki, sadje in zelenjava. To pomanjkljivost bo odbor skušal v najkrajšem Času Poslovanj« trgovin ob velikem šmarnu V razdobju velikega šmarna boom pr, ■cvccm.u ...............— — d0 trgovine v goriški pokrajini po- ved drugim tudi tisti, kot ie Esule, I slovale takole: . .. e kako potrebni. ‘ ^ 12. avgusta; trgovine, ki ...................................m..».««»'..................................................... ITALIŠČE KRI GLEDE KRIZE NA OBČINI Milovanu Lutmanu iz štandreža je žena Adrijana povila dru-gorojenčka BORISA Srečnima staršema čestita, malemu Borisu pa želi obilo sreče odbor prosvetnega društva «Oton Župančič» v Štan-drežu. PO PROPADU LEVE SREDINE IZBRATI NOV POLITIČNI OKVIR Stranka predlaga nove odnose med demokratičnimi silami 'udi vodstvo mestne sekcije KPI Jorici je poseglo v krizo, ki je >bčini Gorica nastala z izstopom L Stranka sodi, da je izstop PSI, poprejšnji izstop SDZ, dokaz lopravljive krize leve sredine v državnem okviru. Ta kriza je stala zaradi krivd pri odlašanju ■sničitve temeljnih družbenih reni. V Gorici je KD najbolj odroma za mlačnost v protifaši ini akciji, za zavlačevanje pri radnji naprav, ki naj nas pove-o z Vzhodom, za neuspel poskus, bi prosta cona postala sredstvo rokah nekaterih špekulantov, za zadnjaško in zaprto politiko v ihiatriji, za slab posluh pri rezanju manjšinskih vprašanj in počasnost pri ustanavljanju ra-iskih svetov. Sprejem nekaterih dobrih ukrepov socialnega značaja, je bil mogoč zaradi prisotnosti PSI v odboru, vendar stranka v svojem delovanju v odboru od leta 1965 dalje ni izvajala svoje teže za dejansko spremembo občinske politike in je sodelovala pri dvoumnih in protislovnih izbirah, kot se je to pokazalo pri ustanavljanju zdravstvenega konzorcija. Izstop SDZ iz odbora se povezuje s pomanjkljivostmi splošnega značaja znotraj večine ter kaže protislovja med sedanjimi dema-goškimi dokazovanji SDZ in njenim preteklim sodelovanjem s KD, glede katerega ni bila izrečena nobena samokritika, čeprav je to sodelovanje pomenilo podporo odločno krivični politiki KD do vprašanj slovenske skupnosti. Sedanja kriza ima globoke /ore nine v sodelovanju med odprtimi silami v občinskem svetu na podlagi važnih političnih tem ter pri osamljenosti fašistov. To sodelovanje se je izvršilo med levičarskimi silami, vštevši levico KD, kar je ustvarilo v KD huda protistov-ja Levosredinska fodmula je toliko bolj neprimerna, kolikor bolj se v deželi slabša splošni položaj ter postaja še bolj dramatičen zaradi sence črne mreže in zaradi odlašanj ter deviacij odgovornih teles. Zato se tudi v Gorici obsodba sedanje krize pojavlja skupno z resnim predlogom za izbiro novega političnega okvira in novega odnosa med demokratičnimi silami, da se .sprejmejo dosledni sklepi glede vsebine programov in osnovnih usmeritev. premostiti z namestitvijo hladilnikov. Zanimalo nas je, kako odbor u-reja, oziroma usklajuje upravno bilanco s poslovno dejavnostjo. Kot v vsaki drugi zadrugi so tudi člani goriške COALGO morali začeti z zbiranjem ustreznega kapitala za začetek poslovanja. Vsak član je ob pristopu v zadrugo moral plačati poleg vpisnine, ki znaša 25.000, še po 100.000 lir letno. S časom, ko so se proizvajalne cene višale in je tržišče nudilo vedno nove izdelke, je bilo treba zaloge večati, zato so člani začeli plačevati po 30.000 lir mesečno. Celoten znesek vloženega denarja, ki ga je vsak član prispeval, ima po statutu pravico ponovno vnovčiti v svojo korist, razen vpisne vsote. Za kritje režijskih stroškov, kot so plače za osebje, prevozi, najemnina in uprava, pa zadruga črpa denar, tako da na kupno ceno blaga pribije še 4 od sto marže. Vsak trgovec, ki bi rad nanovo stopil v zadrugo, mora plačati celoten znesek, ki ga je od ustanovitve do danes plačal vsak drugi član. V statutu je še rečeno, da se zadružne zaloge poslužujejo samo člani. Do sedaj so bili člani samo trgovci, z zadnjim sklepom upravnega sveta pa bodo v zadrugo lahko pristopili še gostinski obrati, zavodi in zavetišča, ki bodo potrošili večje količine blaga. Zanimiva je tudi razsežnost okolja, na katerem zadruga posluje. Složno z ostalimi prodajnimi centri v državi goriška podružnica lahko krije potrebe celotne pokrajine razen Krmina in Gradeža. ki pripadata poslovni enoti spodnjega furlanskega območja. Blago iz svojih zalog dostavljajo vsak teden na dom in to le po naročilu lastnika trgovine, ker nimajo potujočega potnika. Razširjenost delovanja zadruge je tudi razvidna iz števila živilskih nakaznic sladkorja proste cerne: vsega skupaj ima 18.272 nakaznic (20 odstotkov). Težkoče, s katerimi se upravni svet zadruge ubada, so velike Predvsem manjka pohtična naklonjenost odgovornih ljudi pri trgovinski zbornici. Za primer nam je Briško povedal, da je lansko zimo, ko je prehrambno omrežje bilo v težavah zaradi pomanjkanja sladkorja, bil razdeljen kontingent sladkorja proste cone samo med štiri grosiste. šele po ostrem protestu je predsedniku Brisku uspelo doseči svoj delež sladkorja. Druga skrb, ki bremeni odbor, je iskanje novih članov. Večina tistih trgovcev, ki še niso pristopili k zadružnemu upravljanju goriške podružnice COAL GO, spremlja bojazen pred stečajem in drugi podobni neutemeljeni pomisleki. Glavna in najtežja ovira, ki jo bo odbor skušal v prihodnjih letih premostiti, je ureditev lastnega sedeža s skladiščem, samopostrežne veleblagovnice in poslovnih uradov. Malokdo naših potrošnikov se zaveda važnosti te zadružne enote na jestvinskem tržišču. Predvsem ji gre zasluga, ker je pravočasno zaustavila monopol vsedržavnih privatnih družb na tem sektorju. Kar je za naše gospodinje najbolj važno pa je to, da so skozi vsa ta leta uravnovešali in pogojevali cene široke potrošnje. Poslovanje, ki je v neka; letih preseglo milijardo lir prometa letno, je vsekakor zavidljivo. Treba pa je še upoštevati, da ima za druga še lasten uvozni urad, katerega se bo' čedalje bolj posluževala za boljšo postrežbo svojih odjemalcev. Za ploden razvoj in izvedbo začrtanih želja upravnega sveta CO ALGO bo treba še veliko truda in novih pobud. Ena takih pobud je navezovanje tesnejših stikov s podobnimi zadružnimi enotami doma in v inozemstvu. Ob tem bi prav gotovo kazalo preučiti možnosti za navezovanje poslovnih stikov s sorodnimi podjetji v sosednji republiki. Približno ob 20. uri se je Pacella v precejšnjem vinjenem stanju mudil v baru «De Rocco» na Verdijevem korzu in je motil goste. Lastnik lokala ga je pozval naj odide. Ta pa se mu je postavil po robu in vzganjal še večji hrup. Ko je De Rocco uvidel, da ga ne bo prepričal z lepimi besedami, je poklical agente kvesture. Ob njihovem prihodu jih je Pacella ozmerjal, a-gneta Tullia Briganteja pa je celo brcnil. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Roselli, tel. 723-40. Aretacija v Gorici Agenti letečega oddelka goriške kvesture so v petek zvečer aretirali in priprli v goriških zaporih 35-let-nega mehanika Andrea Pacello iz Gorice, Ulica Don Bosco 1. Slovenska prosvetna društva na Goriškem, včlanjena v SPZ, čestitajo odborniku dr. LEOPOLDU DEVETAKU in soprogi dr. NEVENKI BRIC ob vstopu na novo življenjsko pot. Prosvetno društvo «Danica» in sekcija Zveze borcev z Vrha želita dr. NEVENKI BRIC in dr. LEOPOLDU DEVETAKU obilo sreče na novi življenjski poti. Prosvetno društvo Oton Župančič iz štandreža, ki prireja vsakoletna srečanja s prosvetnim društvom na Vrhu, vošči vse dobro prof. LEOPOLDU DEVETAKU predsedniku PD Danica ob včerajšnjem vstopu v zakon z dr. NEVENKO BRIC ZADNJA ŠTEVILKA «INIZIATIVA ISONTINA» Prizadetost Gorice zaradi rimske naklonjenosti Trstu Sprejeli elastičen zakon o prosti coni, ki bo kos spreminjajočim se obmejnim gospodarskim razmeram «Skoraj trideset let po končani vojni so nerešeni mejni problemi še vedno nerešeni. Diplomatska počasnost je v sorazmerju z dejanskim pomanjkanjem dobre volje. Dovolj bi bilo, če bi rekli, da je tisti del meje, kjer bosta nastali novi postaji štandrež in Vrtojba, na cestni povezavi Vileš - Gorica -Ljubljana, stalen in nesporen in da sta Italija in Jugoslavija pripravljeni podpisati sporazum, pa bi bilo vprašanje zaprto. Zaprto v obojestransko korist, koristno za izboljšanje odnosov med dvema državama, neobhodno potrebno za odstranitev osamljenosti dveh obmejnih področij, ki bi ob bolj odprtih odnosih lahko delovali s perspektivo velikega napredovanja. Vendar se zdi ta logika preveč enostavna? Zato so rešitve še vedno oddaljene. Ali morda niti ne.» Tako obravnava avtor (morda Pasquale De Simone) italijansko - jugoslovanske odnose z goriškega zornega kota v zadnji številki revije «Iniziativa Isontina» ter ugotavlja, da na jugoslovanski strani nadaljujejo s pripravami za gradnjo, vendar pa pričakujejo konkretnih korakov z italijanske strani. Na naši strani teče razprava o prehodu pri Fernetičih in v Gorici, vendar iz celotnega dogajanja izhajajo «simpatije zunanjega ministrstva za tržaške teze». Tržaška konkurenca se kaže tudi glede usposobitve goriškega železniškega mejnega prehoda za tretje države. Člankar poziva mešano komisijo, ki obravnava vprašanja Femetičev, naj preuči tudi probleme v zvezi z novim mejnim prehodom v Gorici, da vse dosedanje načrtovanje in delo ne bo popolnoma bankrotiralo. V zvezi z Gorico bi bilo potrebno — pravi dalje — da bi mešana italijansko - jugoslovanska komisija pokazala prav takšno hitrico, kot jo je pokazala pri odstranjevanju težav okoli gradnje prehoda pri Fernetičih. Potem ko je člankar opravil z nekaterimi ekološkimi vprašanji, ki so dokaj sitni in ki zadevajo skupni obmejni prostor, se je spoprijel še z gospodarskimi posledicami, ki jih je napetost med Italijo in Jugoslavijo zaradi vprašanja meje prinesla obmejnemu gospodarstvu in ki jih v notranjosti države sploh niso občutili. Gorica, ki je tudi na robu Evropske gospodarske skupnosti, potrebuje izredne vladne u-krepe, kakršen je zakon o prosti coni. Predvsem mora zakon časovno dalj časa trajati, vsaj 15 let. Ustvariti mora javni sklad za gradnjo infrastruktur cestnega značaja, za mejne objekte, avtoport in za industrijsko cono. Zakon mora biti tako sestavljen, da se bo prilagajal spremenljivim okoliščinam. «Skušnje so pokazale — ugotavlja članek — da samo elastični ukrepi omogočijo učinkovito vključevanje v stvarnost, ki jo čas oblikuje.» A« JVUDCIH, I.CA. «4.VJ—XV. j » _______ | r - “ Prizora s taborjenja zamejskih tabornikov RMV letos v Bohinju ___ - - -------te ^ r - • '■ "■ ,-?7 • . • , ; . £ 1 sr. mm m m. Včeraj sta se poročila dr. NEVENKA BRIC in dr. LEOPOLD DEVETAK Slovenska prosvetna zveza -Gorica čestita članu predsedstva in njegovi nevesti. Včeraj sta se poročila dr. NEVENKA BRIC in dr. LEOPOLD DEVETAK Prijatelji želijo novoporočen-cema obilo sreče v življenju. Kino Gorica VERDI 15.30—22.00 «H girotondo dell’amore». M. Schneider in H. Berger. Barvni film. Prepovedano mia-dini pod 18. letom. CORSO 15.30—22.00 «La gang dei doberman colpisce ancora». D. Moses. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Amore e ginnastica», igrata Senta Berger in Lino Capolicchio, barvni film. VITTORIA 15.30—22.00 «Sterminate gruppo zero». F. Testi. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.30—21.30 «Dove o-sano le aQuile». R. Burton in K. Eastwood. Barvni film. Tržič AZZURRO 16.00—22.00 «...Che forte ragazzi». Barvni film. EXCELSIOR 14.00—22.00 «Di tresette c’è ne uno, tutti gli altri son nessuno». Barvni film. PRINCIPE 16.00—22.00 «L'uccello dalle piume di cristallo». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Dekle z otrokom», angleški barvni film ob 17.00. 19.00, 21.00 SVOBODA «Rimska pošast» italijanski barvni film ob 17.00, 19.00, 21.00. DESKLE «Lopov, ki je prišel na večerjo», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. RENČE «V času Charlestona», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. PRVAČINA «Svetlolasi agent z enim črnim čevljem, francoski barvni film ob 17.00 in 20.00. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Gianni Marega, Clelia Postir, Patrick Šanson, Tamara Fedel, Paolo Furlan. SMRTI: 50-letni Ignazio Leban, 93-letna upok. Maria Perozzi vd. Miscione, 73-letni upok. Jožef Cej, 68-letna gospodinja Giuseppina Antiči por. Plotegher, 85-letna upok. Marija Miklavčič, 68-letni upok. Gabriele Toscan, 58-letna gospodinja Dana Lozar por. Conti. OKLICI: uradnica Clara Durisot-ti in bolničar Guido Crepaldi, prodajalka Fulvia Ronconi in podčastnik vojske Paolo Migliore, uradnica Loredana Marangoni in geometer Gerardo Spasaro, gospodinja Rosa di Natale in karabinjer Michele Montemurro, uradnica Mirella Hervato in trgovec Giovanni De Feo, prodajalka Daria Bernardot-to in avtoklepar Martin Korečic, univ. študentka Veliana Maria Rivolt in inženir Bruno Crocetti, uči; teljica Clara Zencovich in učitelj Vittorio Frasca, uradnica Adriana Ussai in študent Franco Pian, u-radnica Marina Sutner in uradnik Erasmo D’Amato, prodajalka Giovanna Oddo in elektromehanik Claudio Marega, uradnica Liliana Lan-di in uradnik Salvatore Feliciano, uradnica Sandra Furlani in postajni načelnik Gianfranco Manzato, uradnica Lorenza Martinuzzi in železničar Fulvio Bisiach. POROKE: uradnica Lidia Sre-bemič in trgovec Mario Pecorari, uradnica Lidia Revini in obrtnik Paolo Bossi, uradnica Ada Mučič in elektrikar Marjo Ferletič, učiteljica Liliana Bopbardi in častnik vojske Giovanni Mosucci. Med taborniki Rodu modrega vala v Gorici in na Goriškem je še živ spomin na letošnje taborjenje v senci košatih dreves v bližini Bohinjskega jeeera. Vreme jim je bilo še kolikor toliko naklonjeno in tako so lahko opravili tudi več vi’ ikogorskih tur na Triglav, Črno prst, Rodico, na Komno, do sedmerih triglavskih jezer itd. Kot novost pa so letos odstopili svoje šotore za zadnje tri dni tudi staršem in prijateljem, ki so hoteli preživeti nekaj dni v prosti naravi. Prav na zadnjo nedeljo so jim pripravili tudi taborniški večer ob visoko plapolajočem ognju, z igrami in petjem taborniških pesmi. Kdor od staršev je ostal, jim je ta večer gotovo ostal v lepem spominu. Pa še dva prizora iz tabora. Na prvem je skupina mlajših tabornikov med gozdno šolo, ko jim njihov starosta Skala - Rupel govori o ži, vljenju v naravi in o njenem spoznavanju. Na drugi sliki pa je prizor iz taborniške kuhinje, kjer načelnik tabora daje zadnja navodila dežurnim. Prispevki Ob prihodu na letni dopust je Herman Hattendarf, ki je poročen z Vido Peric iz štandreža, daroval 10.000 Ur za Kulturni dom v Štandrežu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dezuma lekarna «Villa San Giusto», Korzo Italija 244, telefon 835-38. PROSVETNO DRUŠTVO «FRANC B. SEDEJ» V STEVERJANU priredi drevi ob 21. uri «med borovci» v Števerjanu GLASBENO KARA VANO POLETJE 74 7 ANTENO Sodelujejo: Mija Alekšič, Marjan Kralj, Tone Fornezzi - Tof, Eu-gen Jurič, Tatjana Gros, Simeon Gogulovski. Ultra 4, VokaU. Toplo vabljenH KULTURA NEKAJ PRIPOm K IIK OS URI «OD FAŠISTIČNE VOJNE DO UNIČEVALNEGA TABORIŠČA V RIŽARNI» V nedeljo, 28. julija je bila na Wrtizanskem taboru v Nabrežini ana v prodajo brošura z gornjim naslovom. Knjižica je prevod dru-sega zvezka «Quaderni della resisten-za». ki izhajajo na pobudo Deželnega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Itali je - Furlanije -Julijske krajine. dela ni naveden. Iz pri-pombe na prvi strani pa je raz-dno, da je bila študija priprav-J^ua s sodelovanjem z Deželnim statutom za zgodovino osvobodil-ega gibanja v Furlaniji - J uijski rajini. Vendar ne moremo spisa eti med znanstvene zgodovinske zprave. Na 65 straneh — italijanski original jih šteje 60 — gotovo , *0S°Č2 zajeti zgodovine šestih « (1940 - 1945), v katerih je bilo ^av. naše ozemlje prizorišče tako azgibanih in krvavih dogodkov. J?60 (ali pisci) sam pravi, da je itatelj našel kako indikacijo (!) tern spisu in tudi nekaj kratkih namigov o oboroženem uporu» (stran 54). Očitno je, da je delo nastalo iz Povsem drugih namenov. Že sam slov brošure daje slutiti vodilno 'sel njenih pobudnikov, ki se ončno pokaže v zaključnem po-§ avju Rižarna, ki se vrača. Knji-»u Se 'ključuje v danes žal tako aktualen boj proti fašizmu in se s svojo dokumentirano vsebino vi-oko dviga nad običajna gesla, ki Fn slišimo na naših antifašističnih oorovanjih in jih beremo v ne-etih protestnih resulucijah Razsoden italijanski mladenič se bo °o branju poglavij «Nikoli ni pre-P°zno, da vas pokončamo» !m-Panalistična strategija. Kvizlinštvo gospodarske dennce. Fašistična krvoločnost, zlasti pa Adriatische Kustenland (stran 20) dokopal do globokega spoznanja, da so simboli od misovskih plamenov do kljukastih križev v bistvu antiitalijan-®ki. Brošura, ki ji dviga vrednost udi bogata bibliografija, bi mo-rpla prodreti v vs» italijanske srednje šole. Menim, da moramo šteti za spodrsljaj, če v brošuri piše o katastrofi 8. septembra. 8. september je bil zares katastrofa, teda le za fašizem, za fašistično v°jno in za vse one, ki so nadaljevali fašistično, reakcionarno po-htiko po odhodu Mussolinija. Za telijansko ljudstvo pa je 8. september pomenil olajšanje, ustya-: njanje pogojev za oborožen odpor, je edini mogel v svetovni javnosti oprati po fašizmu omadeževano čast Italije. Saj pravi že brošura sama. da je bila ustano-v'tey odreda Garibaldi v marcu -aprilu 1943 šele prvi zametek oboroženega odpora v Italiji (stran Tu omenja tudi, da se je ta Prva formacija pridružila slovenskim enotam v boju proti nacifa-sizmu. Slovenskim in hrvaškim Partizanom, priznava, da so bili 1943 gonilna sila (stran 8). Slo-vonski partizani bodo z zadovoljstvom brali na 20. strani priznanje, pa so brigade IX. korpusa in hrvaške brigade v Istri prekašale vse druge zaradi svoje številčne te vojaške moči, vendar se bodo 'spraševali, zakaj se poleg italijan- Stillini,l|ll||||||||||||m||,|||||||l|l|||||l||l||||ll|lllllll Mest r o vic -Njegošu Ljubomir Nenadovič, Njegošev Pfijatelj, je zapisal, da si je velite črnogorski pesnik sam izbral ^rh Lovčena za svoje poslednje domovanje. Tik pod Jezerskim vrhom je danes kraj, kjer obiskovalci puščajo svoje avtomobile, (že Pfva dva dni jih je bilo 6000) da b' se nato povzpeli do veličastnega mavzoleja. Pred kratkim je tel prvič odprt za goste. Prečudovite delo zdaj tudi že pokojnega teparskega velikana Meštroviča. To-rej na kraju, ki obvladuje do-teala vsak kotiček črne gore, od koder človek uživa enega najveličastnejših razgledov, počiva vladika in pesnik Njegoš, tisti, ki je s p voj im Gorskim vencem stkal gotovo najlepše delo črnogorske knji-tevnosti in s tem postavil tudi bajlepši spomenik svojemu črnogorskemu ljudstvu. Zamisel o Mavzoleju na Lovče-bb je stara nad petdeset let. Me atrovič je že takrat delal osnutke, Potem pa je zadeva padla v vodo. Govor je bil, da se je nekaterim krogom zdela ideja prema-10 Pravoslavna. Sete po drugi svetovni vojni je sPot vzniknila misel o izgradnji teavzoleja, ki je bil vreden velikega pesnika in voditelja črnogorskega ljudstva. In ko je črnogorska vlada zaprosila Ivana Meštroviča, te je takrat živel v Ameriki, naj bi napravil osnutek za mavzolej, je odgovoril, da take prošnje ne more Zavrniti, če gre za Njegoša. Meštro-Viž je figuro v mavcu izdelal v A-teeriki, doma pa je spomenik Njegošu, ki zdaj stoji v mavzoleju, izklesal kipar Adrija Krstulovič iz temnozelenega jablaniškega mar-teorja; pesnik sedi v narodni nosi z odprto knjigo, nad njim se Vzpenja orel, simbol svobode. Iz Splita so spomenik prepeljali ha Cetinje že 1957, kjer je čakal vse do 1. 1969, ko se je ustanovil odbor za izgradnjo mavzoleja na Lovčenu. Z združenimi močmi so ?redstva zbrali po vsej Jugoslaviji te mavzolej letos dokončali. Nanj So ponosni ne samo črnogorski, tearvai vsi jugoslovanski narodi. za neodvisnost in združitev slovenskega naroda. Prvo zasedanje Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte 15. junija 1941 je med svoja gesla uvrstilo poleg načela pravice do samoodločbe kot cilj borbe: osvoboditev in združitev razkosanega naroda, vštevši koroške in primorske Slovence. Prav tako nedvomno je to isto misel izpovedal proglas CK KPS na sam dan napada Nemčije (in Italije) na Sovjetsko zvezo 22. junija. Tudi zgodovinar Apih, ki je citiran v brošuri (stran 8) pravi, da postane vprašanje Julijske krajine tudi dejansko eno od vprašanj, ki jih je nova vojna morala rešiti.» Torej je slovensko narodno vprašanje obstojalo mnogo, mnogo prej. le osvobodilna borba ga je vključila v fazo reševanja. Ponavljam, ker se zdi, da tudi nekateri napredni zgodovinarji in politiki valijo krivdo na fašizem, ker je manjšino s preganjanjem «odločno usmeril k odcepitvi od vladajoče države ter jo vključil v boj in zahteve jugoslovanskega osvobodilnega gibanja» (stran 17). Ta isti očitek smo brali v pariškem antifašističnem tisku že davno, ob prvem tržaškem procesu, ob bazoviški tragediji. No, fašizem zares ni kriv, da se je tudi med slovenskim narodom norodila ideja enotnosti, ki je dobila v daljnem revolucionarnem letu 1848 tudi formuliran program v Združeni Slovenili. Nasproti vsem nenačelnim stališčem v odnosu do slovenskega vprašanja stoji moskovska izjava treh komunističnih partij o tem vprašanju. Aprila 1943 je bila v Moskvi pod vodstvom Dimitrova, sekretarja Kominterne konferenca delegatov KP Jugoslavije, Italije in Avstrije. Vse tri stranke so se brez pridržka izrekle za pravico samoodločbe slovenskega naroda do odcepitve od imperialističnih držav Jugoslavije, Italije in Avstrije. H koncu še pripombo o jeziku. Prevod je zelo slab. Površen. Če je že v naslovu brošure beseda D. P. Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora (Nadaljevana na 6. strani) ŠE NEKAJ MISLI O PULJSKEM FESTIVALU — t» V (Naš dopisnik poroča) PULJ, avgusta — Po mnenju večine marksistične kritike, ki je sledila letošnjemu festivalu v Cannesu, je bil letos najboljši film jugoslovanskih režiserjev delo Dušana Makavejeva «Sweet Movie». Toda ta film je nastal kot francosko - kanadska proizvodnja, tako da ni bil prikazan na letošnjem puljskem festivalu. Med filmi, ki so letos nastopali v Pulju, bomo nekaj več povedali o tistih štirih, ki so se nam zde li najbolj uspeli: oba filma ljub Ijanskega Viba - film (Srba Pa vloviča ..Let mrtve ptice» in veterana Štiglica «Pastirci»), film novosadske Neoplante (Vičkov «Parlog») in zagrebškega Jadrana (Vrdoljakov «Deps»), To je morda prvič od časa Babičeve «Veselice». Štigliceve «Balade o trobenti in oblaku* teh Hladnikovih «Ples v dežju» in «Peščeni grad» (torej od obdobja 1960 62, ko je bila slovenska proizvodnja v jugoslovanskem filmu avantgardna), ko je slovenska proizvodnja očitno najboljša. Upamo, da se bo stanje ohranilo: za prihodnjo sezono se nam obetata filma Matjaža Klopčiča «Strah» in Štiglica «Zgodba o dobrih ljudeh», poleg Ljubičevega celovečernega prvenca «Čudoviti prah», Ranflovega «Pomladnega vetra» in «Smrti Dju-ra Djakoviča» v režiji Srba Miroslava Jokida. Morda bo kak bralec presenečen, ker smo o Pavlovičevem filmu že pisali in ne prav pozitivno. To se pač od časa do časa zgodi vsakemu kritiku, da s ponovnim gledanjem filma odkrije ne le nove prvine, ampak tudi drugačne odnose med prvinami, tako da se nekatere stvari prikažejo v drugačni luči Nekaj misli, ki smo jih tedaj izrazili, je bilo točnih, nismo pa doumeli svojevrstne dinamike filma, nismo se dovolj zavedali, da je njegov pesimizem brez vsake «predfilmske» nostalgije, da je, obratno, točno povzet iz dogajanja. To. kar se imenuje «človeška narava», predvsem v njenem odnosu s smrtjo, je v filmu lepo povezano z razkrojem patriarhalne družbe, ki jo poseg «modemih» elementov (kako zanimivo izpadeio televizor, avto itd. v izrazito kmečkem okolju) še ne spreminja; zaključni beg v industrijsko nemško mesto pahne protagonista le v njegovo notranjost, ki jo lepo ponazarja podoba leteče štorklje v televizorjih. A tudi povratek brata iz tujine še ni pomenil nič novega, kajti sprememba, ki jo zahteva film, sega v človeške globine. Tudi prizor, ki nas je prvič motil, tisti, v katerem mladinci zasledujejo gola dekleta, se nam prikaže v drugi luči, kot edini poskus igrive erotike v realnosti, ki jo povezuje s smrtjo in ki to smrt sprejema s tisto «naravno» hladnostjo, s katero mladenič zapre oči komaj umrlemu starcu. Čeprav na drugem področju, je prav tako dvoumen drug slovenski film. Franceta Štiglica «Pastirci», po povesti Franceta Bevka. Na prvi pogled čisti mladinski film v naravnem miljeju, ki nas spominja na razglednice. A s tem je Štiglic še poudaril drugo plat prikazane realnosti, dramo (ako ne tragedijo, ki se razvija v notranjosti treh otrok, dveh fantov in dekleta. Ko je šlo za odrasle, smo imeli tak trikotnik že v mnogih filmih. Toda tu so protagonisti otroci, tako da ostane e-rotični aspekt potencialen; a njihovo doživetje ostane na koncu nerešeno, pustilo bo sledi ne le v «abstraktni» prihodnosti protagonistov, ampak predvsem v gledalcu samem: to, kar gledamo na platnu, je otroštvo nas samih. Vojvodinsko podjetje Neoplanta-film je prikazalo prvenec že u-veljavljenega dokumentarista Karol ja Vička. Film je govorjen pol v srbohrvaščini pol v madžarščini; že predlanskim smo gledali v Pulju film o madžarski manjšini Vuka Babiča «Breme (Treher)», v celoti madžarsko govorjen film. toda tokrat je avtor som pripadnik narodne manjšine, tako da je film že zaradi tega pomemben. Po našem mnenju gre za delo. ki se bolj približuje madžarski kot jugoslovanski kinematografiji glede atmosfere same Ta prikaz zapuščanja zemlje odkriva mladega avtorja, ki precej obeta. Med najzanimivejše filme bomo nazadnje pr.^vili še Antona Vrdoljaka «Detts», prikaz mladeniča, ki je izločen iz družbe kot kriminalec in ki se mu v navidezno optimističnem koncu predlaga izboljšanje, a ne kakršnega bi sam hotel. Vrdoljak, bivši igralec, ki deluje kot režiser zelo instinktivno, je ustvaril že nekaj zanimivih filmov, njegovo prejšnje delo je USPEŠNA POT TRŽAŠKEGA PAM1ZANSKEGA PEVSKIGA ZBORA Zahtevna in slavna naloga: s pesmijo varovati in razvijati tradicije NOB Pevski zbor delavcev - bivših partizanov je že znan ne samo doma, temveč tudi v Italiji in Jugoslaviji posredovala, da bi se zadeva čim-prej rešila. Ta skrb odbora je vsekakor hvalevredna, saj bi z rešitvijo tega vprašanja bilo članom zbora — bivšim partizanom v marsičem pomagano. Govor je, da bo zbor tudi prejel določeno gmotno podporo, ki jo vsekakor potrebuje za svoje u-spešno nadaljnje delovanje. Obenem pa naj bi to bila tudi nekakšna nagrada za nesebično delo vseh, od predsednika do najmlajšega pevca. Ob tej priložnosti se spominjamo vseh naših simpatizerjev, ki ob žalostnih in veselih trenutkih tako darežljivo poklanjajo večje in manjše vsote denarja v prid partizanskega zbora in tako podpirajo njegovo delovanje. Hvala, dragi darovalci, in nam še naprej stojte ob strani! Zavedamo se, da so naši ljudje steber, na katerega lahko vedno računamo, se nanj opremo. A tudi mimo njih nikakor ne moremo, saj smo vsi eno, delamo vsi za eno in isto stvar. Res je, partizanska pesem ne bo nikdar zamrla! Še vedno je sveža in sočna, ker je bila porojena v dehtečih gozdih, pisana na svežem mahu, na zeleni pod borovci. Povsod je pesnik ovekovečil za vse čase našo veliko e-popejo. Torej naj se ta pesem razvija, prav zato je naš zbor tu, da jo goji. da se ne odoove svoji dediščini iz velike domovinske vojne. Delovanje zbora že prehaja v tretjo delovno dobo. Zbor že pripravlja nov program pesmi iz naše in tuje pevske zakladnice. Pesmi bodo tudi nekako opremljene oziroma dopolnjene z recitacijami, diapozitivi in filmi. Celo solistko bomo dobili med nas in močno bo okrepljen orkester Partizanska pesem bo tako postavljena v nove okvire, in to tako slovenska, italijanska, ruska, bolgarska, čilska in španska pesem, na koncu pa bo vedno naš «Na juriš», ki bo zaključil vsak naš koncert. Duša in motor vsega tega je naš vrli zborovodja, prof. Oskar Kjuder, ki neumorno in zvesto služi naši stvari, ustvarja, piše, govori in uči. Želimo ti, dragi Oskar, da bi še naprej ostal naš učitelj in mentor, osrednja, žariščna točka med nami. da bi nas vodil in učil, prenašal na naše ljudi lepoto in plemenitost partizanske pesmi. Ti, ki si okusil lepe in težke ure borbenih dni! (v Drvarju). Z nedeljskim nastopom v Beneški Sloveniji smo zaključili naša gostovanja v tej sezoni. V nedeljo smo peli v Subidu, v čedadskem okraju, v gorski vasici 730 m nad dolinami. Pred tridesetimi leti se je pognala nacifašistična zver proti mali vasici Subidu v občini Ah-ten. Požar je uničil vso vas. Vendar s tem niso mogli upogniti prebivalstva, ki je nadaljevalo z borbo in še naprej podpiralo odporniško gibanje (tako piše Novi Matajur v zadnji številki). V avtobusih je bilo vroče, živo-srebrni stolpec na termometru ie kazal 36 stopinj. Pa smo le vzdržali, čeprav je zadnji del poti bil zelo mučen. Vzpenjali smo se visoko po ozki cesti z nevarnimi serpentinami. Subid je kakor lastovičje gnezdo pripet na visokem pobočju. Peli smo v prijetni senci vaškega trga pred tisočglavo množico, zraven cerkve, na katere pročelju so vaščani vzidali marmornato ploščo, posvečeno 14 padhm partizanom. Ob vrnitvi smo se u-stavili v Briščikih, kjer smo zapeli na prazniku tiska pred večtisočglavo množico, da bi tako izrazili svoj protest zaradi krvavega atentata na vlak na progi Rim -Firence. Vseh naših nastopov se tudi redno udeležuje odlični igralec in recitator Julij Guštin, ki na začetku vsakega programa nastopa s prilo- M. P. skih brigad, bataljonov in manjših borbenih edinic ne naštajejo poimensko tudi slovenske brigade. Če smo v borbi skovah bratsko enotnost, zakaj se sedaj nekatera imena zamolčijo. Celo ob bataljonih Delavske enotnosti, za katere vemo vsi, da jih je vojaško organizirala in vodila Komanda mesta Trst. In ker smo že pri teh opustih, naj povem, da sem v bogati bibliografiji zastonj iskal knjigo «Trieste nella lotta per la democrazia», ki je izšla že septembra 1945. Poleg naštetih in nekaterih drugih opustov pa je v brošuri prav kar zadeva slovensko osvobodilno gibanje nekaj netočnosti. Korekture je potreben naslednji stavek na 6. strani: «Konec leta 1941 so začele delovati v goriški in tržaški pokrajini prve skupine slovenskih partizanov, ki so se v naslednjih mesecih povezale z jugoslovanskim osvobodilnim gibanjem...» Prva skupina slovenskih partizanov je prišla na Primorsko že v avgustu 1941 in je operirala pod imenom «Pivška četa» od Pivke vse do gornje Vipavske doline fBranica). Poveljeval ji je Pivčan Ervin Dolgan in je štela sedem članov, ki so bili vsi Primorci in med njimi Milko Puntar s Proseka in Ivan Sancin iz Doline. Prav tako je prišel že avgusta v Trst Oskar Kovačič, še prej pa v Gorico Anton Velušček z nalogo, da postavita temelje osvobodilnemu gibanju. Zato ni bil pojav partizanskega gibanja na Primorskem le posledica «širjenja in krepitve po vsej Jugoslaviji» (stran 8), temveč je bil že ob spočetju Osvobodilne fronte namerno, načelno postavljen v program osvobodilne borbe. Šaj je bila za poseg na Primorsko osnovana posebna komisija sestavljena iz samih Primorcev, ki jim je predsedoval Rojančan heroj Tone Tomšič. Program združitve vseh Slovencev na narodnostnem ozemlju je bil poudarjen že v proglasu centralnega komiteja KP Slovenije konec aprila, ko je partija prvič pozvala slovenski narod v borbo ........ Tržaški partizanski pevski zbor je avgusta zaključil svojo bogato pevsko sezono. Morda je zdaj, kot še nikoli poprej, prav ta zbor-najbolj živo spregovoril med našimi ljudmi, a tudi vsem drugim, o partizanskih borbah in zmagah. Znova je v njih vžigal visoko zavest borbenosti in narodnega ponosa, zavest o vrednosti svobode in enakopravnosti ljudi. In tako je prav, zakaj morda bo spet potrebno, da bomo skupaj z vsemi demokratičnimi ljudmi spet stopili na branik teh največjih človekovih dobrin. V tej svoji drugi delovni dobi je zbor gostoval v raznih, krajih našega ozemlja in v sosedni matični domovini Jugoslaviji nič manj kot sedemnajstkrat. Mnogo vaj, sej in pogovorov je bilo v tem času, nič manj dopisovanja in uradovanja, da ne ome- njamo in ne začnemo preštevati telefonskih pogovorov. Tu je mesto. da se s pohvalo oddolžimo tudi članom glavnega odbora, ki s tolikšno požrtvovalnostjo usmerjajo vse delovanje zbora in jim ni žal neštetih ur, ki jih dnevno posvetijo, da bi zbor čim boljše deloval in se razvijal. To delo zahteva mnogo telesnega truda, a tudi razgledanosti, zlasti danes, ko je treba budno paziti, da bi ne zabredli, tudi nehote, na napačna in brezidejna nota. Ta naš zbor, katerega pomen je tako v pevskem kot narodnoobrambnem pogledu izredno velik, je tukaj, na tem ozemlju izpostavljen dokajšnjemu prepihu, ki veje od vseh strani. Samo z zavestjo, ki nas je vodila v času našega boja za svobodo, bomo lahko zdržali. To moramo imeti vedno pred očmi, po tem se moramo ravnati, po tej poti, ki smo si jo že enkrat začrtali, imamo naprej hoditi. Ker je to edina pot, po kateri lahko stopamo naprej in nas bo tudi pripeljala do cilja. Za dosego tega cilja se mora zbor krepiti in v tem smislu je treba zbor voditi. Poleg tega, da ima članom zbora ustvariti vse pogoje, da bi najuspešneje deloval, se odbor tudi trudi, da bi njegovim članom, ki so pretežno vsi bivši partizanski borci, bil končno vendar že enkrat priznan status partizanskega borca, kar je bila vlada dolžna že prej storiti, pa je to kdo ve iz kakšnih razlogov ves čas zavlačevala. S tem v zvezi vrhu drugega pomaga odbor borcem pri zbiranju dokumentov, ki so za to potrebni. V jeseni bo odšla delegacija ANPI, s katero ima zbor stike, na ustrezno mesto, kjer bo To pot je spel bila najboljša slovenska filmska proizvodnja Vrsta filmskih stvaritev iz vseh jugoslovanskih republik, razen makedonske - Poleg slovenskih filmov, zanimiva tudi «Parlog» in «Deps» - V pripravi je že nekaj novih filmov bil manj konvencionalen partizanski film «U gori raste zelen bor». V «Depsu» sta odlična protagonista Bekim Fehmiu in Milena Dra-vič. Vrednost tega filma cenimo Uidi v primerjavi z drugim filmom, ki prikazuje «izločence»: Dragoslava Laziča «Kosava» (proizvodnja FRZ Beograd). Avtor znanega «Tople godine» je tu prepovršen; kljub kaki lepi sekvenci (npr. ko se v ozadju protagonistov na barki vrača kamion delavcev z zastavo) je film vezan na način pripovedi klišejskega «neorealizma»; z razliko od levega konca v «Depsu» je tu najbolj reven prav konec, ko protagonista pri povratku z avtom vozita mimo hiš v gradnji, ki označujejo «boljšo prihodnost». Le nekaj besed o neuradnih manifestacijah: poleg akademije, posvečene dokumentar.stu Žiki Rističu, so bili na sporedu izbori pionirskih in amaterskih filmov ter srečanje z akademijami za gledališče, film in televizijo. Nazadnje bi še radi na kratko pregledali letošnjo proizvodnjo po remblikah in podjetjih. Srbska proizvodnja, ki je bila leta nazaj najbogatejša, je bila letos najbolj okrnjena in najbolj pogojena od «črnobelega vala». Bolj znani režiserji niso delovali: Pavlovič je sremol v Sloveniji, Makavejev v Franciji. Petrovič. Diordjevič in drugi pa so bili neaktivni. Za prihodnjo sezono nam podjetje FRZ obečn nov film Puriše Djordjevi-ča, Dunav - film pa (poleg običajno dobrih kratkih filmov) končno spet celovečerni proizvod, ki je prvenec odličnega dokumentarista Vlatka Giliča. Pričakuiemo dobre filme tudi od Avale - filma in od novega podjetja Telefilm. Avtonomna republika Vojvodina s podjetjem Neoplanta film ohranja dober nivo in nam obeta zanimiv srednjemetražni film Prvosla-va Mariča. Želimo si, da bi to podjetje ne prelomilo s preteklostjo in da bo spet ustvarilo nekatera dela kot prejšnja leta. Pričakujemo tudi povratek k režiji Zelimira Žilnika in Miroslava Antiča. Avtonomna republika Kosmet ie letos prikazal film Predraga Goluboviča «Crveni udar». Makedonska hiša Vardar - fil™ letos ni bila zastopana, za prihodnjo sezono 'a napoveduje nov film Kirila Cenevskega. Bosna - Hercegovina se je letos pojavila le z dvema komedijama podjetja Bosna - film: Nikole Stojanoviča «Polenov prah» nas preveč spominja na kak italijanski Samperijev film (zabaven je le kak prizor, npr. tisti, v katerem se mladi «filmski ustvarjalec» i-gračka z montažo, kar nas spominja na resnične dogodke), Mirze Idrizoviča «Pjegava djevojka» pa temelji le na čudoviti igri Milene Dravič. Studio - film iz Sarajeva ni prikazal filmov. Režiserja Bata čengič in Bora Draškovič sta bila neaktivna. Črna gora je po letu premora zopet nastopila s koprodukcijo s So- vjetsko zvezo, Šaranovičevo «Svat- I nega. kratkometražno proizvodnjo Zagreb - filma) je še vedno na dobrem nivoju: dober Vrdoljakov «Deps», spreten mladinski Glušče-vičev film «Kapetan Mikula mali» in «avantgardni» prvenec Rajka Grliča «Kud puklo da puklo», ki nas je le ponekod prepričal (zagrebški proizvodnji je vendar treba priznati razumevanje do ekspe-r mentiranja režiserjev, kot so Za-franovič, Radič, Karanovič, Baba-ja, čeprav nas njihovi rezultati vedno ne prepričajo). Prihodnje leto bomo videli filma Mimice ir Bu-lajiča. Najboljši hrvaški avtor Krsto Papič pa pripravlja kratke filme in dolgoročno tudi celovečer- Hrvaška proizvodnja (ki vsebuje tudi odlično animirano in sploh O slovenski proizvodnji pa smo že pisali zgoraj. Sergij Grmek (Nadaljevanje na 6. strani) Rebula in Pahor v madžarskem prevodu A SZLOVÉN IRODALOM KI-STVKRE je naslov bogate in obsežne antologije slovenskega slovstva, ki je izšla v začetku letošnjega leta (z letnico 1973) v Budimpešti. Knjigo je uredil in spremne besede k vsakemu predstavljenemu avtorju napisal literarni zgodovinar Stanko Janež. Knjiga predstavlja slovensko slovstvo v vsem svojem časovnem in' žanrskem razponu: od ljudske poezije in proze do Brižinskih spomenikov, od Trubarja do prve povojne ge- Naslovna stran na ovitku knjige «A szlovén irodalom kistukre» neracije slovenskih literarnih u-stvarjalcev. Poseben poudarek je na liriki, prozi in dramatiki tega stoletja, saj so gotovo ta dela poprečnemu tujemu bralcu bližja in lažje doumljiva. V antologiji, ki prinaša tudi številne graf.čne portrete in slikovni material o naši literaturi in njenih ustvarjalcih, sta predstavljena tudi tržaška pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula: prvi s prevodom Pepelnate kupole, drugi pa z lirično prozo Sreča. Prevedel ju je Ferenc Toth. Madžarska antologija, ki bo gotovo prispevala k boljšemu poznavanju med obema narodoma in bo. upamo, tudi spodbudila še bol' temeljito prevodno dejavnost Madžarov, ima skuv-no s slikovnimi prilogami 820 strani, izdala pa jo je založba Europa Kbnyvkiadó v nakladi 3000 izvodov. Pisateljsko srečanje v Piranu Tradicionalno Mednarodno pi sateljsko srečanje v Piranu Portorožu, ki ga letos že sed mič zapovrstjo z uspehom pri rejata Društvo slovenskih piša teljev in Slovenski center PEN bo letos od 1. do 5. oktobra. Ugledni literarni ustvarjalci, ki se vsako leto radi odzovejo na vabilo svojih slovenskih kolegov, bodo letos razpravljali o treh zanimivih in aktualnih temah: Pisatelj v protislovjih sodobne civilizacije, Teorija humanizma in praksa terorja v sodobnem svetu in Mladi med apatijo in revoltom. Poleg o-kroglih miz predvideva letošnje srečanje tudi že običajne literarne nastope po šolah in v gledališču Tartini v Piranu, sestanek z založniki in ogled zanimivosti Slovenskega primorja. Štatenberško srečanje Vsakoletno srečanje slovenskih pisateljev in pesnikov v gradu Štatenberg pri Makolah na Štajerskem bo letos od 5. do 8. septembra. Organizira ga pododbor Društva slovenskih pisateljev v Mariboru. Letošnje razprave v razkošnem zelenilu štajerskega gričevja in med mogočnimi zidovi starega gradu se bodo osredotočile na temo Humor in satira v slovenski književnosti. Tema je posrečeno izbrana, saj bi bilo prepotrebno, da bi ta literarni žanr, oziroma ta slovstveni prijem med Slovenci bolj poudarili in mu pomagal do veljave: tudi z odkrivanjem starega Ijudske-ka in umetnega humorja in satire med Slovenci, ki glede tega le nismo tako gluhi. O-bičajno se štatemberškega srečanja udeležijo tudi slovenski literati iz Italije in Avstrije. Nagrada F. Vecchietu Prizor iz slovenskega celovečernega filma «Pastirci» za grafiko Prejšnjo nedeljo so v furlanskem mestecu Maiano, kjer so vsako poletje večje kulturne prireditve, podelili nagrade za u-deležence likovnega natečaja Premio Maiano 74. Z zadovoljstvom beležimo, da je prvo nagrado za grafiko prejel mladi tržaški slikar Franc Vecchiet, ki je med številnimi udeleženci natečaja, samo za grafiko jih je bilo preko dvesto, potrdil visoko raven slovenske likoime ustvarjalnosti v Trstu. Likovni anale v Poreču V Poreču so odprli tradicionalni 14. likovni anale, na katerem letos razstavlja 30 u-metnikov iz Jugoslavije in 21 iz Brazilije. Doslej so na tej razstavi sodelovali umetniki iz Francije, Španije, Italije, Madžarske, Poljske in Avstrije. letos pa prvikrat nastopajo južnoameriški umetniki. horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Potem ko si boste dobro izprašali vest, se bo vse rešilo na najboljši način. Skušajte živeti zmer-neje: vaše ekonomsko stanje je namreč precej šibko. Izpolnite vse tiste obljube, ki ste jih bili pred kratkim dali, v nasprotnem primeru se stvari ne bodo dobro razvijale za vas. Zdravje odlično. BIK (od 21. 4. do 20. f 'N 5.) V svojem nasto-f panju bodite bolj do- 1 I sledni in odločni, če \i J se hočete dobro uve-1 javiti v okolju, ki ste se v njem znašli. Bodite bolj previdni v izražanju svojih mnenj, še bolj pa, ko imate kaj napisati. Potrebna bo precejšnja previdnost, da bi se spet ne znašli v zagati. Ne pijte mrzlih pijač. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Uporabili boste vse svoje energije za dosego cilja, vendar se bo to iz- plačalo, ker bo žetev bogata. Odločitev, ki jo hočete sprejeti, je zelo dobra, so pa nekatere druge, ki so še boljše. Posvetujte se z osebami, ki imajo več izkušenj od vas. Kar se pa zdravja tiče, bodite brez skrbi. Veljaven od 11. do 17. avgusta 1974 RAK (od 23. 6. do 22. ,r f fl 7.) Oprite se na svoj [ razum in nemudoma [ / prekinite vse zveze z nekom, ki je pokazal, da ni vreden vašega zaupanja. S pogumom, ki ga kažete v svoji dejavnosti, ste na najboljši poti, da dosežete odlične uspehe. Udeležili se boste družabne prireditve, ki vam bo ostala v prijetnem spominu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) še dokaj spret-7 \ no boste krmarili in ^ J si tudi z zvijačnostjo pomagali, tako da se boste ognili vsem nevarnostim, ki vam bodo grozile. Skušajte si pomagati tudi s pomočjo drugih in vaša igra bo dobljena. Zavedajte se, da je trenutno za va diplomatičnost naj-zaneslivejša in najkoristenjša pot. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Polni boste pobud in delovne prizadevnosti, dnevi vam bodo potekali naglo in z dokajšnjimi uspehi, zahvaljujoč vašemu pogumu in požrtvovalnosti. Podali se boste na neko potovanje, vendar bodite na njem previdni, da bi se preveč ne utrudili. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Skušajte ohraniti svoje navdušenje znotraj razumnih meja, ker bi sicer to skušal kdo sebično izkoristiti. Tudi v pogledu svoje širokosrčnosti bodite bolj previdni, ne obljubljajte tega, česar ne morete izpolniti. Obnovljeno zdravje vam bo povrnilo vse, kar ste doslej v teku bolezni izgubili. ŠKORPIJON (od 24. 10' tl°22- u-) Vseka-kor posvetite večjo pozornost svojemu telesnemu blagostanju, zato bodite zmerni tako v pogledu jedače kot pijače. Teden bo zelo primeren za sklepanje novih poznanstev in prijateljstev. Seznanili se boste z neko izredno simpatično osebo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Brzdajte nekoliko svojo ljubosumnost, obenem bodite zmernejši v pogledu svoje odkritosrčnosti, če vam je kaj do miru in osebnega zadovoljstva. Poslovne zadeve se bodo nadvse ugodno razvijale, tako da boste spričo tega lahko dosegli vse koristi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V pogledu neke poslovne zadeve bo potrebno uporabiti določeno diplomatičnost, če hočete, da bi se kdo grdo ne poigral z vami. Ni malo ljudi v vašem okolju, ki vas ogrožajo s svojo nevoščljivostjo. Srečanje s starim prijateljem, ki ga že vrsto let niste videli. S svojim zdravjem boste prav zadovoljni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zelo hvaležni boste prijatelju, ki vam je pred časom dal odličen nasvet. S posrečenim ukrepom boste opravili z nekaterimi svojimi poslovnimi nasprotniki. Nove pobude na finančnem področju. Našli boste pot do rešitve delikatnega vprašanja, ki vas že nekaj časa muči. RIBI (od 20. 2. — 20. 3.) Bodite strpni I in potrpežljivi do neke • plašne osebe, ki ne zna z besedami izraziti tega, kar ima v srcu. Prejeli boste neko važno sporočilo. Nenadoma boste odkrili, da nekdo do vas ni, kot bi moral biti. Denar, ki ste ga nekomu posodili, vam bo sedaj dvakrat povrnjen. piav ^ciuuv Uspešna pot Tržaškega partizanskega pevskega zbora K brošuri o Rižarni (Nadaljevanje s 5. strani) taborišče, zakaj se v besedilu piše le o lagerjih. Represijo bi bilo treba nadomestiti z besedo preganjanje. Na osvobojenih področjih se niso osnovali vladni temveč oblastveni ali upravni odbori čudi me, da ni našel prevajalec za slovensko vas Bregogna (stran 31) izvirno ime Breginj. Najhuje pa je, da je ostal prevajalec ves čas vklenjen v italijansko sintakso, prevajal skoro besedo za besedo in tako napravil tekst težko razumljiv. Mestoma sem se moral zateči k italijanskemu originalu, če sem hotel razumeti smisel dolgih stavkov. Omenim naj še v slovenščini napačno uporabljen prihodnji čas. ki naravnost odbija. Primer: Po letu 1943 bo Curie osnoval «Mladinsko fronto». Padel bo v Milanu pod streli fašistične policije (stran 4); Josip Verginella, ki bo postal partizanski poveljnik v Lombardiji in ga bodo ubili fašisti (stran 6). Gueliju «bo Badogliova vlada... izročila v varstvo Mussolinija... (stran 15) Gaetano Collotti» se bo po 8. septembru prikliučil nacistični SS (stran 16). «Odporniško gibanje se bo razširilo do take mere...» (stran 20) itd., itd. Neobhodno bo potrebno, da se v bodoče pobudniki prevovod raznih razprav zatečejo po pomoč k lektorjem, ki bodo dali prevodom slovensko jezikovno obliko. (Nadaljevanje s 5. strani) žnostmi pesmimi ter tako ustvarja pri poslušalcih ustrezno razpoloženje, jih pripravlja na to, da še lepše doživljajo partizansko pesem. Tudi vnaprej bo recitator Guštin otvarjal naše koncerte. Pred nami je cela vrsta gostovanj. Septembra bo naš zbor gost občine Firence. Peli bomo na velikem slavju ob 30. obletnici osvoboditve mesta. Na tak praznik so povabljene številne delegacije iz inozemstva. Vabilo, ki smo ga prejeli, je potemtakem laskavo in priznanje za naš zbor. saj bomo peli v velikem mestu pred predstavniki iz mnogih dežel. 8. septembra bomo nastopili v Brkinih, in sicer na Tatrah ob 30. obletnici Brkinskega odreda. Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo hrabrih ljudi tega kraja, ki so se takrat postavili po robu našemu najbolj zakletemu sovražniku. Nato borficr' Ž&pfeli na važnem, zgodovinskem mestu pri Sv. Ivanu, tam, kjer je počila fašistična bomba pred slovensko šolo. Pokazati je treba, da smo tu! Tudi v Sovodnjah pri Gorici bomo imeli koncert, in sicer ob priložnosti 50. obletnice športnih društev v zamejstvu. In, končno, bomo 23. in 24. novembra nasto- pili s popolnoma novim programom moderne koncepcije prikazovanja odporniškega gibanja v Kulturnem domu. Ob tej priložnosti bo izšla brošura, ki bo prikazala naše delovanje. Ne smemo pozabiti, da imamo medtem v spisku nastope po tovarnah, da ne bi zanemarili naših delavcev. Vabil za gostovanja je mnogo, a, žal, povsod ne moremo, ker moramo imeti tudi čas za vaje. Gostovanja sp naporna in naš zbor je zbor delavcev, ki morajo skrbeti, da se v ponedeljek na delu, tudi če imamo v nedeljo gostovanje. Marsikatera izgubljena ura pri gostovanju, se v ponedeljek pri delu maščuje. Naš zbor je poslušalo nad 700 tisoč poslušalcev, in to na neposrednih nastopih na RTV oddaji za Jugoslavijo in TV oddaji na omrežju Koper. Menim, da je partizanska pesem bila z našim zborom zelo popularizirana. Pevci delavbl' so zelo navezani na zbor in na dogajanja v njem. Zvesto sledijo navodilom vodstva in so predani partizanskim idealom. Poleg starejših pevcev so tudi mladi fantje, ki naj bi nadaljevali naše partizanske tradicije in skrbeli da ne u-gasne spomin te svetle dobe v zgodovini slovenskega naroda. Razvoj zadrskega turizma Vse do pred kakimi 15 leti je Zadar razpolagal samo z nekaj starejšimi hoteli, pravzaprav dvema, hoteloma «Zagreb» in «Beograd», ki sta bila zgrajena 1. 1900 in 1937 Danes je v Zadru okrog dvajset novozgrajenih hotelov, tako da na področju med Starigradom in Bio-gradom, če vzamemo v poštev še ležišča v kampih, okrevališčih in privatnih stanovanjih, lahko letuje okrog 30.000 gostov. Zadar ima še velike možnosti glede turističnega razvoja, doslej namreč v tem smislu še ni bil dovolj razvit. Izredne so njegove naravne lepote (arhipelag s tristo otoki, nacionalni park Paklenica), tudi gostinskih kadrov mu ne manjka, a vendar doslej ni šlo, kot bi bilo treba. Vzrok tega so bile pomanjkljive zveze z zaledjem. Hrvaško primorje ima v svojem zaledju Zagreb z njegovimi 600.000 prebivalci, Makarska, Sarajevo, vtem ko sta v zaledju Zadra le siromašni Lika in Dalmatinska zagora. Razvoj turizma nekega kraja ni odvisen samo od nočitev v mesecih glavne sezone, marveč od števila gostov v vsem Precej bo v tem pogledu spremenila nova ca .a' Udbina - Gračac, ki bo pot od Zagreba do Zadra skrajšala od prejšnjih šest..i na tri ure in pol vožnje. Cesta bo znatno število Zagrebčanov, a tudi Mariborčanov in gostov iz Avstrije u-smerila proti Zadru. Upoštevajoč t' bodo v Zadru morali tudi svoj turizem reorganizirati. 11.00 18.15 19.00 19.15 19.35 20.00 20.30 21.35 22.35 23.00 20.30 21.00 22.00 22.45 10.20 12.05 13.00 16.15 17.15 17.45 19.05 19.10 21.00 21.20 21.30 22.25 23.00 23.35 20.45 22.15 21.30 23.00 NEDELJA, 11. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Maša PROGRAM ZA MLADINO UFO Četrta epizoda Profesor Boltežar Risanka Napoved programa za prihodnje dni ŠPORTNI DNEVNIK DNEVNIK LUCIEN LEUWEN Športna nedelja Shadokove dogodivščine — Risanka Jacquesa Rouxela DNEVNIK DRUGI KANAL DNEVNIK Glasbena oddaja: tUna voce» CLAUDIO VILLA Kulturne aktualnosti NAPOVED PROGRAMA ZA PRIHODNJE DNI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA W. S. Reymont: KMETJE Poljska TV nadaljevanka Otroška matineja DNEVNIK Naši zbori Pred začetkom nogometnega prvenstva Mednarodni rokometni turnir DNEVNIK RUMENO NEBO Celovečerni film, ki ga je režiral William A. Wellman 1949. DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar Znamenite pustolovščine RAKOCZI Četrta zgodba TV nadaljevanke Rodila se je država GVINEJA - BISSAO — Dokumentarna oddaja Športni pregled DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček — Risanke KANAL 27 Pregled tedenskega programa NEVARNO PREČKANJE Film, ki ga je režiral Joseph Newman Mednarodni festival jazza «Ljubljana 74» TRST A II. PROGRAM 8,15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30, 8.30, Ì3.30. 17.25, 19.30 Po-8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetij- ročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; ska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Ludwig 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; van Beethoven; 11.15 Mladinski o- 11.00 «II giocone» - zabavna od-der; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 daja; 12.00 Program z A. Giuffrè- Staro m novo v zabavni glasbi; jem; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 13.00 Karakteristični ansambli; 13.30 «Alto gradimento»; 14.00 Govor bo Glasba po željah; 14.45 «Mrtvi ne o klavirju; 14.30 Plošče; 15.00 plačujejo davkov»; 17.45 Plesna Preizkušajo se diletanti, glasba; 18.30 Nedeljski koncert: m PROGRAM 20 0° ^:mÌ0Ì° Sede^ 8.25 Koncert za začetek; 10.00 svetu; 22.00 Nedelja v športu, 22.20 ^ konceH. 1130 Glasba za Pesmi za vse' ___ orgle; 12.10 Scenska glasba; 13.00 KOPER Wagner, Rachmaninov in Roussel; 7.30, 8.30, 12 30, 14.30, 19.30, 21.30 ]4 Q{) Folklora; 14.30 Operne sklad- Poročila; 7.40 Glasba za dobro be; 1530 Radij^a ^priredba; 17.00 jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Komorni koncert; ' 17.30 Skladbe Program s Gisello Pagano; 10.30 resne giasbe; 18.00 Literarna od-Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba daja. 19.15 Večerni . koncert; 20.15 in nasveti; 12.00 Pogovor s poslu- , preteklost in sedanjost; 20.45 Poe-šalci: 12.10 Glasba po željah; 15.00 zjja v svetu; 21.30 Klub poslušav-Valčki, polke in mazurke; 17.30 cev. 22.40 Glasba izven programa. Popevke; 18.00 Mali koncert: 18.20 .« Zabavna glasba; 18.30 Program ^ tedna; 18.35 Glasba po željah; 8-0®' 19-90, 1-.00, 15.00, 19.45 Juke box; 20.00 Domače 16-00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutra-viže in napevi; 20.00 Večer v nia kronika; 7.50 Danes za vas, glasbi; 21.45 Rock party. 8-:!0 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Igra za otroke; 10.05 še pom-NACIONALNI PROGRAM nite tovariši: 11.05 Koncert: 12.20 8.30, 13.30, 19.30. 23.00 Poročila; Naši poslušalci čestitajo; 14.15-14.30 6.30 Jutranja glasba: 8.30 Kmetij- Zabavna glasba; 15.05 Humoreska ska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; tedna: 16.10 Nedeljska reportaža; 9.30 Maša: 10.50 Orkestri; 11.30 16.30 Operne melodije; 17.00 Ra- Glasbeno-govomi spored; 12.00 Pio- dijska igra; 18.05 športno popol-šče; 13.20 Zabavna oddaja; 14.00 dne 20.00 Lahko noč. otroci!; Plošča za poletje; 15.00 Hit para- 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 de; 15.20 Program z Milvo; 17.10 V nedeljo zvečer; 23.20 Jazz; 00.05 Program z G. Bramierijem. Literarni nokturno. P0NELELJEK, 12. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 PROGRAM ZA MLADINO Igra stvari Oddajo vodita Marco Danè in Simona Gusberti 18.45 Robin Hoodove dogodivščine Gostišče plavega merjasca 19.15 ŠPORTNI DNEVNIK Italrianske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska shka 20.00 DNEVNIK 20.40 L’AMANTE DEL TORERO Film, ki ga je režiral Budd Beotticher in v katerem igrajo: Robert Stack, Joy Page, Gilbert Roland, Virginia Grey, Katy Jurado, John Hubbard itd. 22.10 FARSE Srečanje z narečnim gledališčem Oddajo vodi Francesco Savio 23.00 DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 Posebne reportaže «Premio Italia» Velika Britanija: SOBOTNA OHCET 22.00 Vokalno - instrumentalni koncert Dirigira Giulio Bertela. Na sporedu G. Bizeta, G. Verdija 22.50 Sedem dni v parlamentu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.15 Obzornik 19.30 Po neznani delti Serijski film 19.55 Mozaik 20.00 Mladi za mlade 20.30 BREME 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.30 K. L. Zachar: PASTIRJEVA ŽENA Slovaška TV drama 22.55 Puljski razgovori o festivalu in filmu 23.20 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVI7' 21.00 Otroški kotiček Risanke 21.15 DNEVNIK 21.30 VELIKE ANTILOPE 22.00 Od Homolja do Donave 22.30 V gosteh pri orkestru Zabavno - glasbena oddaja so skladbe; V. Bellinija, TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila, 7.05 Jutranja glasba; 11.15 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Album Čajkovskega; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 21.00 Slovenski ansambli in zbori; 22.15 Lahka glasba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.30 20.000 za vaš program: 10.15 Orkester; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Glasbena oddaja, 12.00 Glasba po željah; 15.00 Klavirske skladbe; 15.55 Plošče; 17.45 Sledijo si pevci; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.45 športni pregled; 19.50 Zabavna glasba; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Večer v glasbi; 22.15 Operne skladbe; 23.00 Glasbena oddaja; 23.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Program z Lino Volonghi; 13.30 Hit parade; 14.05 Glasbena oddaja; 14.40 Radijska priredba; 15.00 Glasbeni program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Simfonična glasba; 17.40 Glasbeni program; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Antologija neapeljske popevke. 20.00 Varietejski program; 21.00 Nove ital. popevke; 21.15 Igrata pianist Bruno Canino in klarinetist Giuseppe Garbarino; 21.55 XX. stoletje; 22.20 Ponovno na sporedu z Omello Vanoni. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 18.30, 19.30. 22.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako 'i zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.30 Radijska priredba; 9.45 Plošča za poletje; 10.35 Program z Mikom Bongiornom; 12.40 «Alto gradimento»; 13.35 Co-chi in Renato; 13.50 Kako in za kaj?; 14.00 Sledijo si plošče; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.40 Opravljivci; 18.35 Zgodovina italijanske popevke; 19.55 Andrea Chenier - opera; 21.50 Program lahke glasbe; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 8.00, 10.00. 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 23.09 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet; 10.40 Zabavni orkestri; 12.20 Doma in na poti; 13.20 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Arna terski zbori; 15.30 Poslušalci česti tajo; 16.40 Orkester; 18.10 Kon cert: 19.45 Poletni kulturni vodnik: 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 An sambel D. škobemeta; 21.00 Operni koncert: 22.30 Zvočne kaskade; 23.15 Popevke; 24.00 Vremenska napoved in poročila. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 13. DO 17. AVGUSTA 1974 TOREK, 13. avgusta 19.10 Obzornik; 19.25 Pet pedi: Škofja loka: 19.45 Risanka; 19.55 Mozaik; 20.00 Za boljše zdravje; 20.20 Igre - baletna oddaja, 20.45 Risanke: 20.50 Cikcak; 21.00 Dnevnik; 21.25 Propagandna oddaja: 21.35 Mi brigadirji dokumentarna oddaja; 22.05 M. de la Rosh: Whiteoaki z Jalne; 22.55 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček Risanke; 21.25 Dnevnik; 21.30 Dogodivščine Takla Makana; 23.00 Sahara - dokumentarna oddaja. SREDA, 14. avgusta 19.10 Obzornik; 19.25 Družina Smola, serijski film; 20 00 Glasbe- ne minute; 20.20 Graničarji: reportaža; 20.45 Barvna risanka; 20.50 Cikcak; 21.35 Lažnivec Bil-ly - film; 23.10 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček • risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Let snežne gosi - film; 22.20 Gostje slovenske popevke. ČETRTEK, 15. avgusta 19 15 Obzornik; 19.30 Svet v voj ni - serijski film; 20.20 Billy Cray - glasbena oddaja; 20.45 Cikcak; 21.00 Dnevnik; 21.30 Kam in kako na oddih; 21.40 J. Mach: Mavrica; 22.20 Odiseja miru: Še ni tako dolgo; 21.50 Glasbeni nokturno; 23.05 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 «Tolpa poštenjakov» - film; 23.00 Likovni u-metniki. PETEK, 16. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Kitara -glasbena oddaja; 20.00 Jugoslovanska folklora; 20.25 TV kažipot; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Tedenski gospodarski komentar: 21.30 Propagandna reportaža; 21.35 Kako zelena je bila moja dolina - film; 23.30 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik: 21.30 Registrski urad - dra- matiziran roman; 22.35 Naši zbori; 23.10 Zabavna oddaja. SOBOTA, 17. avgusta 17.15 Legenda o divjem lovcu; 18.15 Obzornik; 18.25 Nogomet: Vojvodina - Hajduk: 20.15 Kaj počnemo ob nedeljah; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Tedenski notranjepolitični komentar; 21.40 Zabava vas Julie Andrews; 22.35 Columbo - serijski film; 23.45 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 18.00 Nogometna tekma: Vojvodina - Hajduk; 20.45 Mirna noč -film; 21.30 Ubijalec - film; 22.20 Zabavno - glasbena oddaja; 23.30 Nastopa Ridolini. Emil Frelih: V TAJGI SIBIRSKIH BRF.Z POTOPIS Preveč nenavadne lepote smo se naužili, da bi mogle na-> zbrano podoživitev motiti prozaične besede. Tudi beseda zhičenja nad lepoto tajge je bila v tistem trenutku presiro-lašna za bogato doživetje, ki smo ga še toplega nosili v sebi. ČUDOVITOST POLETA V BRATSK Neizbrisna mi bo ostala doživljena lepota tajge, kot mi o za vedno ostal v spominu polet v Bratsk. Komaj smo se malim «komarjem» dvignili z Irkutskega letališča in zakrožili nad mestom v severozahodno smer, smo se, po pre-jtu nekaj njiv in polj, znašli v neizogibnih koprenah obla-ov Izpod njih je še nekajkrat preblisnila svetlikajoča se ečaa gladina Angare, dokler niso tudi nje popolnoma za-mili nenadoma nagrmadeni podeči se oblaki. A ne za dol- 0 Popoldansko sonce je kmalu razpršilo njih sivo gmoto in svojo slepljivo bliščavo preplavilo notranji trup letala. Janina je nenadoma zaobjela tudi zemljo pod nami. Nizki let shkega malega jeklenega ptiča nam je radodarno omogočil igled Šime tajge s ptičje perspekUve. Pogled na temne go dove in mogočno reko Angaro z njenimi razvejanimi roka- 1 je zares čudovit iz zračnih višav; kot bi leteli nad šir-io zeleno preprogo, ki jo plastično tko goste krošnje dreves med katerimi se v okras vije široki zlati trak neštetih bleščečih se pentelj. Človek obnemi nad prostrano mogočno divjino. Nehote ga prisili k razmišljanju lastne ničevosti. Še bolj je hvaležen soncu, ki sicer v tem času poredko trosi s tolikšno radodarnostjo svojo zlato luč nad širno tajgo. Ogromno, od sonca obsijano divje prostranstvo leži pod nami kot na razprti dlani. Nikjer ni sledu o vaseh in naseljih, nikjeh ni videti cest ali železniške proge, kot bi bila tajga izumrla. In vendar se skriva pod zelenimi krošnjami črnih borovcev, brez, jelk, ceder in drugega drevja pragozdno življenje, ki ga po pradavnih zakonih narave živijo gozd in divjad. Neprehodnim delom tajge pravijo Sibirci — urman. Kdor ni bil v urmanu, ta ne ve, kaj je strah, mi je pravil neki izkušeni lovec v Irkutsku. So primeri, da se je marsikateri lovec, gnan od lovske strasti za vedno izgubili v strašni samoti tajge. Angare ne izgubimo iz vida. Letimo menjaje se ob rečnem toku ali nad njo. Tu in tam se zaleskečejo vodne površine močvirij. Bregovi so vse bolj hriboviti. Vedno več je posutih manjših otočičev na vse bolj širni reki. Ponekod štrlijo iz vode skupine dreves ali posamične njihove krošnje. Ob bregovih so nakopičeni hlodi. Iz višine se zde kot raztresene vžigalice ali zobotrebci. Velikanski splavi debel so usmerjeni k lesno - industrijskim kombinatom Irkutske oblasti. Posekali so jih v severnosibirskih pragozdovih. Milijone in milijone debel plava dan za dnem, podnevi in ponoči, tudi po tisoč petsto kilometrov daleč Strokovnjaki so ugotovili, da je Sibirija mimo tropske džungle največje območje na svetu. Kako neizčrpno je lesno bogastvo tajge, priča trditev, da bi se dvajset let ne bilo treba človeku dotakniti nobenega gozda na svetu, če bi uporabili samo tisti sibirski les, ki je na tem, da zgnije. Cim bolj se bližamo Bratsku, več hlodov je na vodi. Včasih so zazdi da bodo zajezili reko, tako na gosto so stisnjeni kot pregrada med bregovoma. Kadar pa plovejo posamič, dajejo videz množične povorke majhnih kanujev. Vzhičeni strmimo na slikovito podobo pod seboj kot otroci, ko občudujemo premikajoče se igračke. Na vse to pa sipa izpod razpotegnjenih nizkih oblakov pozno popoldansko sonce nekakšen žvepleno rumeni sijaj, katerega odblesk na rečni gladini ostreje začrta temne hlode, ki se ostro silhuetno odražajo na vodi. Odkod le se je nenadoma prikradlo toliko modre in vijoličaste barve, v kateri je polagoma tonila petrolejsko zelena tajga, iz katere so se kot svinčniki ravna debla zamolklo svetlikala tanka debla brez? Prelestna lepota! Čarobna igra narave .. Letalo se je počasi nagibalo vstran in poleteli smo niže. V hribovitem področju so se pojavile izsekane zelene jase in poti. Prekrižamo železniško progo, ki se od čezsibirske železnice na jugu odcepi proti severu. Ob strani zagledamo del enoličnih večnadstropnih zidanih blokov Bratska. Vendar se nam zdi celota, ki jo vidimo, premajhna, da bi bilo lahko mesto z dvesto tisoč prebivalci. Nenadoma spet letimo nad vodo zajezene Angare, široko razlite v Bratsko morje. Pogled na mogočni jez največje elektrarne na svetu, ko nizko zaokrožimo nad njim, nas osupne. Enkratno! Hip zatem preletimo razpotegnjeno naselbino enakomerno razvrščenih lesenih hiš in že letimo, nad krošnjami dreves. Lahkotno pristane letalo na betonski stezi, ki jo obdaja tajga. Na majhni, nizki letališki stavbi, edini v tem gozdu, nas pozdravi napis: Bratsk. Občutno mrzlo in vetrovno je. Skozi nizko razpotegnjene nevihtne oblake še naprej prodira medla rumena svetloba, ki bledo obarva mokro letališko ploščad. Ozračje, kot sem si ga bil v domišljiji približno predstavljal za poletje v bolj severnih predelih Sibirije, kjer vlada poprečna poletna temperatura med 10 in 20 stop. Celzija. Tokrat, konec avgusta, pa se poletje tod sprevrže že v jesen. To občutimo na lastni koži. Veter vse kar dobro prepiha, ko se bližamo pritlični letalski zgradbi. Skodelica vročega ruskega čaja, bi se nam še kaKO prilegla. Nekateri se navdušujejo bolj za vodko. Vendar moramo pohiteti. Pred letališčem je že pripravljen avtobus, ki nas bo odpeljal v mesto. Nedaleč od avtobusa pritegne našo pozornost provizorično zbit slavolok iz surovo obtesanih desk različnega taj-ginega lesa v čast pionirjem bratske zemlje s ponosnim napisom: Mi premagujemo Sibirijo. Od letališča do mesta je nekaj več kot štirideset kilometrov po asfaltirani cesti skozi tajgo visokih tankih brez. Prvikrat v Sibiriji vidim na gosto skupaj gozdove smrek. Debla raznovrstnih dreves so izredno visoka. Zdi se mi, da je podrast ob poseki za široko cesto zračneje zadihala in se mogla pri prodoru sonca v široki čistini mnogo više vzpeti proti nebu kot na cesto stisnjena v neprehodni temni tajgi. Kot smo še pred uro občudovali nepretrgane goste krošnje tajge iz zračne višave, tako jo opazujemo zdaj ob deblih dreves in njihovih koreninah iz asfaltne ceste. Robova ceste prerašča visoka porjavela praprot z redkimi bilkami cvetic. Nekaj korakov vstran, spet zagrinja gozd nedotaknjena zračna notranjost. Nenadoma smo obstali ob spuščenih zapornicah ob samotni železniški progi. Sivina se je spustila na zemljo, ko čakamo na vlak. Na stekla avtobusnih oken so spolzele kaplje dežja, znamenje sevemosibirskega «poletja». Modema električna lokomotiva z značilnimi vagoni, kakršne smo videli že na glavni čezsibirski progi, švigne mimo nas v smeri Irkutska. Garnitura vlaka z nekaj vagoni je lepa, čista in elegantna, kot nova. Na oknih so zavese, vsak vagon je salon. Dež se je sprevrgel v ploho, ko smo nadaljevali pot. Na našo prošnjo je šofer zaustavil ob razmočeni kolovozni poti, po kateri so tekli proti nam v dežju moški in dvoje deklet. Premočeni in zadihani so se nam zahvaljevali, ljubeznivi fant pa je med naše sopotnice s hvaležnim nasmehom razdelil svoj šopek pisanih gerber. (Nadaljevanje sledi) Pnmór?ki"dnevìiìfc SPORT SPORT SPORT « 11. avgusta 1974 PLAVANJE 6. BALKANSKE IGRE Odličen startlugoslovanov «Plavi» vodijo s 103 točkami Osvojili so kar osem kolajn: 4 zlate, 2 srebrni in 2 bronasti . ^goslavija je odlično startala na sestih balkanskih igrah v plavanju ln v skokih v vodo. Jugoslovani so namreč že v prvem dnevu zbrali osem kolajn, od katerih kar štiri zlate. «Plavi» vodijo tudi v skupni lest-saj imajo 103 točke in so Bolgarijo, ki jih ima 95. Naj •i® Jugoslavija na teh grah osvojila že eno zlato kolaj-V° "a turnirju v vaterpolu, ki se le zaključil tri dni pred plavalnim Prvenstvom. Največje presenečenje je v jugo-ovanskem taboru pripravil mladi splitski plavalec Miljenko Lolič, ki J® na 100 m delfin premagal vse asprotnike in je razen tega dosegel dober čas 1’10”6, ki je le a sekundo in šest desetink slabši "d norm© za nastop na EP. ,. maga Jasminke Efendičeve je n,a Pričakovana. Jugoslovanska Pavaika pa ni dosegla dobrega re-fuitata na 100 m prosto, čas 1'05”0 e®!® štiri sekunde slabši od pf^f..za EP. Sicer pa bo imela endičeva prav kmalu priložnost, rv,»Z kateri drugi disciplini izpolni S10 za .nastoP na EP. rrepnčljivejša je bila zmaga Eve fajnančeve na 200 m delfin, saj ^ 211138113 pred Romun- ^ eno zlato kolajno je Jugoslavia osvojila z Divjakom na 200 V-PrSr’S' v tej disciplini je bil dS', Petkovič tretji, s čimer je kolajno Jugoslaviji še eno bronasto T„! ekipnih tekmovanjih so bili goslovani nekoliko slabši in so sr-ok*^1 ^rab zadovoljiti z dvema «rebrnima kolajnama. IZIDI 1. DNE: MOŠKI . 100 m prosto Georgijev (B) 53”8 (izenačen natkanski rekord), 2. Stojev (B) “ 4, 3. Lustig (J) 55”7, 4. Mi-Waus (R) 56”4t 5. Rudan (J) 1 m Prsno (J) 2’35"4, 2. Aidea (R) 4 4' 4- 3- Dankakov (B) 2’38”7, 4- Pontalejer (B) 2’39”0, 5. Radovanovič (J) 2’40”1 100 m delfin ro°”6. 2- Dobroslav- V?1”3' 3‘ V0*™’ ® jfvki- N- M110® 1’01”6 N 200 m prosto a ?plg3rija 8'10”°. 2. Jugoslavija ! (Rudan, Edišič, P. Milol; Linhart) 8’18”0, 3. Romunija 8’25”0, 4. Turčija 9’13”3 ŽENSKE 200 m prsno 1. Hostescu (R) 2’52”3, 2. George-scu (R) 2’54”8, 3. Petkovič (J) 2’57”2 100 m delfin 1. Majnarič (J) 1’08”5 2. Groza (R) IW’O. 3. Bijelič’ (J) 1’10”1 4 X 100 m prosto 1. Romunija 4’25”4, 2. Jugoslavija (Alekšič, Karadžiči Bjelajac, E-fendič) 4’26”2, 3. Bolgarija 4’32”3, 4. Turčija 4’59”4 KOLAJNE Jugoslavija Bolgarija Romunija Turčija LESTVICA B 3 4 1 0 1. Jugoslavija 2. Bolgarija 3. Romunija 4. Turčija 103 95 92 39 Ford ne samo politik, tudi aktiven športnik WASHINGTON, 10. — Gerald Ford, ki je kot predsednik zamenjal v ZDA Richarda Nixona, ni samo priznan politik. Aktivno goji tudi šport: plavanje, golf in smučanje. Ko je bil Ford mlad je bil priznan igralec a-meriškega «footballa» in bi lahko prestopil v profesionalne vrste. Raje pa je izbral študijsko kariero. V ZDA, kjer je šport bistvena družbena komponenta, ugodno gledajo na Fordovo «športno aktivnost» in na njegovo športno bogato kariero. Ford namreč temeljito sledi trem najvažnejšim športnim ameriškim panogam: bezbolu, footballu in košarki. Tudi zaradi tega, pravijo v ZDA, se bo Ford priljubil ameriškemu državljanu in predvsem mlademu Američanu. Danilo Popivoda, član NK Olimpija je bil v minuli sezoni najboljši strelec prve JNL. Ljubljanski navijači si seveda obetajo, da bi Povivoda tudi letos ponovil uspeh Z OBISKA PRI NASIN NOGOMETAŠIH V VSEH OSMIH DRUŠTVIH PRIPRAVE V POLNEM TEKU Tri ekipe bodo nastopale v 2. AL, pet pa v tretji ligi Tudi za amaterske nogometaše se doba počitnic končuje. Nekatere ekipe so že začele s skupnimi pripravami, druge pa bodo začele v prihodnjih dneh. Medtem voditelji raznih klubov skrbijo za ojačenje svojih moštev. Vsi hočejo popraviti storjene napake, oziroma pomanjkljivosti, ki so prišle na dan v teku lanskega prvenstva. Od tod nogometni trg, kjer imajo voditelji možnost kupiti ali prodajati nogometaše. Letos je bila ta «kupoprodaja» amaterskih nogometašev nekoliko zavrta. Cene nogometašev so izredno visoke. Govori se, da stane poprečni igralec 2. amaterske lige za eno leto posojila 100.000 lir. Ob koncu sezone pa seveda klub, ki je plačal nogometaša, mora tega vrniti matičnemu društvu. Za dobrega nogometaša 2. amaterske lige pa zahtevajo 1.000.000 lir in morda še več. Zato je povsem razumljivo, da morajo vsi voditelji trezno premisliti, preden naredijo kakršenkoli korak. No, kaj pa se dogaja v naših no- PO USPEHU V KANADI, KJER JE BIL DRUGI ZA KINSELLO Veljko Rogošk, plavalni maratonec čedalje preseneča, kljub 33 letom V načrtu ima «maratonumir» v Suezu in Hvar-Split Pred dnevi je Veljko Rogošič na doma pa je iz Kaštela. Po poklicu polnoma okreval. Tako je Rogošič avalnpm na ìovorMl Qf in intoni»» in n/4n V«-,« nvnč-nl xr rxnl AT _ 1_ , 100 m prosto Efendič (J) r05”0, 2. Georgescu 1’05”2, 3. Slavčeva (B) 10^'8, 4. Alekšič (J) 1’06”3 plavalnem maratonu na jezeru St. John v Kanadi osvojil drugo mesto za ameriškim plavalcem Johnom Kinsello. Proga je bila dolga 25 milj in profesionalec Kinsella je izboljšal tudi rekord proge s časom 7 ur 54 minut in 17 sekund. Spličan Rogošič pa je zaostal za zmagovalcem nekaj vac kot 12 minut. Pred tem nastopom so Spličani priredili navdušen sprejem svetovnemu prvaku v plavalnem maratonu Veljku Rogošiču, ko se je vrnil s četrto zaporedno zma-a syetovno prvenstvo, v [ilaval-maratonu na 32 km dolgi progi od Cgprija do Neaplja. .Trgputno se neumorni Spličan ; mudi v . Kanadi s svojim trenerjem Nikso Tudorjem, ki ga bo spremljal še na treh maratonih po Kanadi in ZDA. Na teh tekmovanjih velja, kljub zadnjemu porazu, za prvega favorita. Kdo je pravzaprav Veljko Rogošič? Trenutno je najbolj znan maratonec na svetu. Živi v Splitu, «Veterani» Adrie nas čedalje presenečajo je inženir in oče dveh otrok. Ker je telesno precej masiven, je vsak njegov zaveslaj «težak» najmanj 20 kilogramov. V eni minuti pre-vrže preko sebe tovor, težak tisoč kilogramov. Če pa plava po sedem in več ur, pravi njegov trener Nikša Tudor, opravi tako delo, kot če bi premaknil kompozicijo 86 vagonov. Ko se je Rogošič pogovarjal z novinarjem «Politike» in mu pripovedoval o svoji težki športni panogi, mu je med drugim povedal naslednje: «Naporno je, toda jaz sem Jugoslovan in od veselja jokam, ko ŠČ oglasijo fanfare, ko zadoni naša himna in za-vihra naša zastavama osrednjem drogu.» laoinub In čemu vse to? Več kot petdesetkrat ste postavili državne rekorde in pri nas ni blio še nikogar, ki bi bil hitrejši v plavanju na 200 m v delfinovem slogu ter na 800, 1000 in 1500 m in 400 metrov mešano. Nabrali ste si toliko trofej, kot še nihče pri nas. «To vsekakor drži, toda ne bodite smešni, ali ne razumete, jaz živim z morjem...» je odvrnil 33 letni Veljko. Italijani mu pravijo, po štirih zaporednih zmagah na progi od Caprija do Neaplja, «plavajoči stroj». Ko je tretjič zaporedoma zmagal na tej progi, je prvič doslej dobil v trajno last 6 kilogramov težak srebrni pokal. Neapelj-čanom ni bilo žal, kajti lovorika je prišla v prave roke. Plavalec pri treh letih Star je bil komaj tri leta, ko je padel v morje in je pihala le-denomrzla burja. Ni znal plavati, toda vseeno se je rešil in prišel do obale. Ko mu je bilo komaj deset let, je preplaval progo od Lukšiča do Čoiva. Ko je njegov oče zvedel za ta podvig, ni bil preveč vesel. Zaprl ga je namreč v hišo. Prisebnega Veljka ni zaustavil niti hišni zapor. Od nekod je privlekel vrv in se spustil skozi okno v morje. To se je ponavljalo še in še. Minevala so leta. Nekoč se mu je zahotelo, da bi z jambora skočil v morje. Ta podvig bi ga lahko stal življenje, saj je pri skoku udaril v neki čoln. Po dolgotrajnem zdravljenju mu je dr. Čukelj svetoval, naj se vpiše v plavalni klub in naj tam redno trenira, da bo po- prišel v splitski Jadran. Najprej so ga zavrnili, ker je bil z osemnajstimi leti za plavanje občutno prestar. Kljub temu so poskusili, ker se je dobro brestovalo. Takoj so spoznali, da se v njem skriva nekaj izjemnega, pravi trener Tudor. Veljko Rogošič je postal najboljši jugoslovanski plavalec. Sodeloval je na dveh olimpijskih igrah. V Rimu in v Tokiu. Pred rimskimi olimpijskimi igrami je zablestel na progi 1500 m, kot meteor. Po dolgih letih je: napočil čas, da je moral mesto prepustiti mlajšim plavalcem. Pri plavalni zvezi pa so ga nekoliko prezgodaj odpisali glede na njegovo starost. On pa se s tem ni mogel sprijazniti. Tako se je leta 1969 odločil, da nastopi na plavalnem maratonu od Caprija do Neaplja. Po vsakem plavalnem maratonu zgubi na teži po pet in več kilogramov. Lahko je, pravi Rogošič, dokler plavaš v skupini. Toda potem, ko plavaš kilometre in kilometre sam na valovih, takrat je povsem drugače. Razen čolna s sodniki ni nikjer nikogar. Pojavlja se strah, krči. Zazdi se ti, kot da bi te nekdo rezal z nožem. Otrpne mi roka in plavam samo z eno. Pokajo mi kapilare in zaradi silnega napora tudi krvavim. Po sedem ur sem v vodi in o čem naj bi človek premišljeval, s kom se pogovarjal in spogledoval. Ne plavaš, ampak plu-ješ, tja daleč, kjer se v komaj opaznih obrisih pojavlja Neapelj. In če nimaš najboljše volje, potem je najbolje, da greš lovit rake. Kdo pa plačuje njegova potovanja? Povsem sam. če zmaga, lahko krije stroške z nagradami. Če je premagan, pa je na izgubi. Tveganje je , recejšnje, toda po zadnjih uspehih se ne boji. Letos bo plaval še na «maratonumiru» v Suezu, konec avgusta bo skušal plavati od Hvara do Splita. To bo v počastitev 30-obletnice bivanja predsednika Tita na Visu in 30-letnice, odkar je Hajduk postal partizansko nogometno moštvo. Če mu bo poskus na tej progi uspel, bo dosegel tudi nov svetovni rekord v dolžini plavanja (36 kilometrov). Prihodnje leto pa bo skušal preplavati Ro-kavski preliv v enem dnevu v obeh smereh. Ta podvig ni zaenkrat še uspel nobenemu maratoncu. Splitski inženir je torej poln načrtov. , a"‘iiiiMiiiil|l|IIIIImlll)..................................................mm........................................................................................................................................................."» Mavretanija Islamska republika Mavretanija postala samostojna država šele eta I960. Do tega datuma je bila *^ancoska kolonija in njena poštna “Prava je uporabljala posebne samostojne znamke. Prva znamka Mavretanije je izšla leta 1906. Šport P3 je dejansko — in to še posebno v deželah tretjega sveta — 9°aaj nova pridobitev: zaradi tega Je tudi športna filatelija te države sorazmerno mlada in skromna. Do danes so izšle le tri fran-aovne serije z vsega skupaj 11 REPUBLIQUE ISUMIQUE DE MAURITAN1E ISfkjm Leto 1964: prva športna znamka Mavretanije — olimpijske igre v (starogrška vaza a športnimi motivi) znamkami. Štiri znamke so izšle leta 1967 pod imenom: Uvod v o-limpijske igre v Grenoblu in Mehiki. Prikazani sta mesti prirediteljici iger, stadion v Mehiki ter drsališče v francoskem mestu. Drugo serijo so izdali leta 1968. Na treh znamkah so prikazani razni trenutki jadranja na vodi ter jadrnice med tekmovanjem. Zadnja serija pa je izšla leta 1970 (4 znamke) v čast nogometnega prvenstva Rimet v Mehiki. Naslikani so trenutki nogometnih tekem. Bogatejša je zbirka letalskih znamk To dejstvo dokazuje, da so bile mnoge serije izdane le iz dobičkarskih namenov, saj je znano, da imajo po navadi letalske znamke višjo nominalno vrednost in zaradi tega tudi višjo tržno vrednost, kljub temu, da se jih le malo uporablja. Prva letalska serija (in prva športna serija sploh) je izšla leta 1964 v čast olimpijskih iger v Tokiu. Na štirih znamkah za 15. 50, 85 in 100 Fr. so natisnjene starogrške amfore s športnimi motivi. Olimpiada je ponovno na vrsti leta 1968. Na štirih znamkah so prikazani moški slalom in smučarski skoki (za Grenoble) ter vaja na konju z ročaji in tek čez ovire (za Mehiko). Leto kasneje je izšla nova serija treh znamk v čast treh zmagovalcev v Mehiki in sicer: Wolde (maratonski tek - 30 Fr.), Beamon (atletika - 70 Fr.) in Vera časlav-ska (telovadba 150 Fr.). Leta 1972 imamo kar dve seriji za Miinchen. Najprej so izdali tri znamke in blok, na katerih so prikazani trenutki atletskih tekmovanj. Po zaključku iger pa so serijo pretiskali v čast treh zmagovalcev. Tudi avtomobilski športi so pritegnili pozornost poštnih upraviteljev. Vsem je znano, da je eden od najzahtevnejših, a čisto gotovo najdaljši avtomobilski rally London -Sydney. Leta 1969 je Mavretanija izdala zelo lepo serijo štirih znpik. Na njih so stilizirano prikazani odseki proge in sicer: London - Istanbul, Ankara - Teheran, Kandahar -Bombay in končno Perth - Sydney v Avstraliji. Ta je po našem mne- nju najlepša serija, ki jo je do danes izdala poštna uprava. Skladnost barv in motivov je prav zares zanimiva in omembe vredna. Februarja letos je izšla nova serija (3 znamke) in blok v čast svetovnega nogometnega prvenstva v zahodni Nemčiji. Motivi so običajni: znak iger, nogometaši v akciji. Vtis imamo, da so bile v glavnem vse znamke izdane le za tuje filateliste in da nimajo nobenega detjanskega stika s športom ali življenjem v Mavretaniji, saj ni bila izdana serija v čast ene ali druge afriške športne prireditve. To so pa storile praktično vse druge samostojne afriške države. Poleg tega pa je zbirka dokaj nezanimiva, saj so motivi precej slabo izbrani, tudi če sta tisk in papir dobra, ker so motivi slabo obdelani, razen v že omenjeni seriji iz leta 69. Zaradi tega pri nas težko dobimo v prodaji znamke te države. Tudi njihova komercialna vrednost je nizka in to kljub visoki nominalni vrednosti. KOŠARKA NA TURNEJ! PO ZDA V DRUGI TEKMI BOLJE, A PORAZ Long Island■ Evropa 96:93, po podaljšku V drugem srečanju mladinske evropske košarkarske reprezentance na turneji po ZDA so se Novo-selovi varovanci spoprijeli z mladinsko selekcijo Long Islanda. Evropejci so v tej tekmi nedvomno bolje zaigrali in so se tako, vsaj zaradi prikazane igre, delno oddolžili za pekoč poraz proti New Yorku. Evropski košarkarji so slabo začeli, saj so domačini po prvem polčasu vodili za 18 točk razlike. Obetala se je druga katastrofa na tej turneji. Tudi v tem srečanju so namreč Američani izkoristili svojo premoč v skokih pri lovljenju odbitih žog. Zaman so bila Novo-selova navodila, da bi Evropejci skrbneje zapirali prostor pod košem. V drugem polčasu pa so se Evropejci le zdramili. Zaigrali so zagrizeno in borbeno. V nekaj minutah so nadoknadili zamujeno. V ogromni hali je občinstvo ostalo brez besed. Domačini so namreč izgubili kar 18 točk prednosti. Zadnje minute igre so bile skoraj dramatične. Evropejci so namreč dohiteli Američane in tekma se je končala po dveh regularnih časih pri neodločenem stanju 86:86. V podaljšku so bili domačini le zanesljivejši in so tako zmagali s tremi t ikami razlike. Kljub porazu, pa gre tokrat pohvaliti celotno vrsto Evrope, ki je dala vse od sebe, da bi že v drugi tekmi osvojila svojo prvo zmago. Moštvo se je torej uigralo in trener Novosel upa, da bo v naslednjih petih tekmah Evropa le zabeležila kak spcdhuJljiv uspeh. Evropejci bodo naslednje srečanje igrali v Washingtonu proti domači mladinski reprezentanci. IZID Long Island — Evropa 96:93 (86:86, 53:35) LONG ISLAND: Debonis 5, Murray 14, Jar.._s 10, Morrison 7, Willett 15, Uzzi 14, Palma 12, Ivoro-ni 16, Cesare 3. EVROPA: žižič 15, Kropilak 10, Filba 4. S»kellariou 12, Nakič 2, Bosch 16, Knego 6, Rizzi 18, Ki-jewski 10. POLETNI TURNIR Igni 8 brez težav PORTO S. GIORGIO, 10. — V prvem dnevu mednarodnega košarkarskega poletnega turnirja v Portu S. Giorgiu je Ignis brez težav odpravil poljsko reprezentanco z 78:58. Ignis je v tem srečanju igral z «drugim tujcem» Američanom Yelvertonom, ki je bil tudi najboljši košarkar na igrišču. V drugam srečanju je ameriška ekipa Nassau iz New Yorka visoko premagala Maxmobili iz Pesara (123:85). Po vsej verjetnosti bo za prvo mesto odločalo srečanje med Ignisom in Nassauom, ki sta na tem turnirju pokazala izredno igro. KOLESARSTVO MONTERONI. 10. — Po zadnjem tieningu na dirkališču v Monteroniju je italijanska kolesarska zveza objavila seznam kolesarjev amaterjev, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu. Reprezentanti so: Rossi, Marino, Fiorentini (hitrostna vožnja), Ferro (vožnja na 1 km). Ferro in Bagarcllo (tandem), Pizzoferrato in Masi (zasledovalna vožnja posameznikov), Pizzoferrato, Barone, Bisac-chi, Porini in Candido (ekipna zasledovalna vožnja), Grifoni (vožnja za motorji), Fratarcangeli (rezerva). Reprezentanca bo odpotovala v Kanado jutri. Z amaterji bodo odpotovali tudi profesionalci, ki so se v zadnjih dneh pripravljali tudi na dirkališču v Monteroniju. Profesional- ci, ki bodo branili italijanske barve so: Turrini, Cardi in Borghetti (hitrostna vožnja), Fraccaro in Bazzan (■ asledovalna vožnja) in Benfatto (vožnja za motorji). Svetovno prvenstvo v dirkališčnih disciplinah bo v Montrealu od 16. do 20. avgusta. NOGOMET NA TURNIRJU BH Borac prvi gometnih klubih? Zbrali smo nekaj novic in seveda tudi govoric. BREG Brežani bodo letos igrali v 3. A L in zato si ne delajo preglavic za ojačenje moštva. Program društva je, da letos valorizira mlade sile. Brežani so začeli s pripravami 5. avgusta pod vodstvom novega trenerja Monda, ki je igral v raznih večjih klubih. , GAJA Gaja se je letos prvič vpisala v prvenstvo 3. lige in si takoj zagotovila požrtvovalnega trenerja Severina Kozino, ki je več let vodil Breg. Poleg mladih, ki bodo iz mladinskega moštva prestopili v člansko ekipo, bo Gaja dobila od Zarje Branka Grgiča, Rismonda, Veršo in verjetno Kalca. Od Primorca pa bodo prišli Sosič, Križmančič in Gojča. Kozina bo začel s pripravami 19. avgusta na igrišču na Padričah. Prvo prijateljsko tekmo bo Gaja igrala 25. avgusta proti Muggesani. OLIMPIJA Do sedaj je bila Olimpija najbolj aktivna. Od Primorja je dobila kar 5 nogometašev in sicer Bezina. V. Bukavca, žužica, Pertota in Miliča. Po vsej verjetnosti pa bosta prestopila k Olimpiji še vratar Darjo Kante in rezervni vratar Primorja Bukavec. Zagotovljeno je tudi, da bo za Olimpijo igral Del Bene, nekdanji igralec Primorja, ki je lansko leto igral pri Baxterju. Najboljšo potezo pa je Olimpija naredila, ko je poverila nalogo trenerja Silviju Verginelli, bivšemu igralcu Primorja in nato Vesne. Verginella se je lotil s pripravami 5. avgusta. PRIMOREC Bistvenih sprememb letos verjetno ne bo v treUenskem moštvu. V Trebčah seveda upajo, da jih bodo \vljučili v 2. A L, kot se te dni širijo govorice. V tem primeru bi seveda treba pomisliti na okrepitev moštva, kjer bo po končani vojaški službi nastopil Mauro Kralj. Trener ekipe bo vedno Leonard Kralj, ki je zač-l s pripravami 4. avgusta. , PRIMORJE Prosečani bodo popolnoma preuredili svoje vrste. Govori se o zvezi Batichu (Inter S S), branilcu Slugi (De Macori), Racetu (Breg), Del Biancu (Cremcaffè) in Nanutu (Olimpija). Poleg tega pa je Primorje oddalo Gabrija Husuja Pon-ziani. Bolcih pa se je po enoletnem posojilu vrnil k Libertasu Prosek. Za trenerja je bil potrjen Vatla, ki bo začel s pripravami 12. avgusta na proseškem igrišču. UNION Nič novega še pri Podlonjercih, ki bodo začeli s pripravami 20. avgusta na stadionu 1. maj. Trener Ancona ne bo verjetno več treniral ekipe, katere vodstvo bo sprejela skupina nogometašev. VESNA Precej govoric, vendar še nobene novosti. Vesna mora odkupiti od Aurisine Bortolotija, ki je bil lani v Križu na posodo. Vesna je dobila tudi nekaj ponudb za Caharijo, vendar bo Livij ostal v Križu. S skupnimi pripravami se bo Vesna pod potrjenim trenerjem Renatom Košuto lotila 18. avgusta na domačem igrišču. ZARJA V bazovskih vrstah je precej skrbi zaradi prestopa treh, morda štirih igralcev h Gaji. Treba jih bo nadomestiti, trenutno pa ni na seznamu voditeljev Zarje še nobenega imena. Bazovci bodo pričeli s pripravami po 15. avgustu na domačem igrišču. Trener bo verjetno Scavuzzo, pomagal pa mu bo Turco, ki je iani že treniral Zarjo. B. R. BANJALUKA, 10. — Borac je zmagal na nogometnem- turnirju bosan sko - hercegovskih prvoligašev. V finalu je po streljanju enajstmetrovk premagal ekippn.Velgža , z 8:7,., Ob regularnem zaključku je bil rezultat neodločen, 3:3. Za Borac sta bila uspešna Jurkovič (2) in Jantoljak, za Velež pa Topič in reprezentanta Vladič in Bajevič. V borbi za tretje mesto je Slobo-da neričakovano v Zenici premagala domači Čelik z 1:0. Edini zadetek je dosegel Hatunič. Kaj. ko bi se navijačice sprehajale po hoKometneni igrišču... li mimi miii .....in.............ni" n m imun 11.1111111111111111111111111111111111111111111111111111,1 mn mn....................................... V AMSTERDAMU IVKOV Na velikem IBM turnirju v Amsterdamu je ponovno na prvem mestu Jugoslovan. Velemojster Ivkov je zmagal skupaj s sovjetskim velemojstrom Vladimirom Tukmakovom in čehoslovaškim velemojstrom Vla-stimirom Janšo. Tako je po lanskoletnem velikem uspehu slovenskega velemojstra Albina Planinca, ki je na tem turnirju zmagal v izrednem slogu, iugoslovanski šah letos ponovno zablestel. Do razpleta je prišlo v zadnjem kolu, ko je prekaljeni Geler premagal sonarodnjaka Tukmakova. Z remijem proti Kaplanu, zadnjem na lestvici, si je Ivkov pravzaprav zapravil možnost, da bi sam ostal na vrhu Itestvice. Ivkov je ta remi sklenil že pred koncem turnirja, ker je moral odpotovati v Manilo na svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo v svojstvu sekundanta jugoslovanskega mojstra Slavoljuba Marjanoviča. Ivkov je bil prepričan, da ne bo zmagal na tem turnirju, zato se je tudi že vnaprej zadovoljil s remijem, ki mu je zagotavljal mesto med tremi vodečimi. V svoji knjigi spominov «Kroz šahovski svet» je Ivkov med drugim zapisal: «V resnici bi bilo treba vzeti kot motto genialni parakdos bistrega Tartakowerja, ki pravi, da je v šahu najtežje zmagati dobljeno partijo . . » V zvezi s tem je za Ivkova poučen tudi amsterdamski turnir! Velimirovič je svoj plasman bistveno popravil v zadnjih partijah: skupaj z Gelerjem je zaostal za poldrugo točko za vodečimi. Velimirovič je z zmago nad domačinom Reeom prikrajšal nizozemskega mednarodnega mojstra za osvojitev velemojstrskega naslova. Planinc je zaostal za prvimi za cele tri točke. « * « MONTREAL — Na odprtem prvenstvu Kanade je jugoslovanski velemojster Ljubomir Ljubojevič zanesljivo zmagal. V 12 partijah je osvojil 1C točk. « » * CHICAGO — Na prvenstvu ZDA je zmagal velemojster Walter Browne, ki je zaključil turnir brez poraza. V šestih srečanjih je zmagal, sedemkrat pa je podpisal remi. Turnirju je sodelovalo 14 najmočnejših šahi-stov ZDA. Fischer seveda ni sodeloval, saj po osvojitvi naslova svetovnega šahovskega prvaka še ni javno nastopil na nobenem turnirju. * » * MANILA - Tu se že od začetka tega meseca odvija svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo. Na tem prvenstvu so Jugoslovani bili že dvakrat prvi z Borislavom Ivkovom in Brunom Parmo. Letos se že drugič bori za najvišji mladinski šahovski nasjov jugoslovanski predstavnik Slavomir Marjanovič. Na prejšnjem prvenstvu je Marjanovič vodil skoraj do konca, vendar je v finišu popustil in pristal na tretjem mestu. Marjanovič se je uveljavil in si priboril mojstrski naslov. Letos je za mladinca Marjanoviča zadnja prilika, da si pribori laskavi naslov. Sodeč po njegovih nastopih Jugoslovanski velemojster Bruno Parma v predtekmovanju, ki se je že skoraj zaključil, saj manjkata do konca samo še dve koli, igra Marjanovič preveč oprezno. V predtekmovanju mu sicer zadošča, da se uvrsti med prvih 10. Ti se bodo potem v finalu spoprijeli po Bergerjevem sistemu vsak z vsakim. Najbolj solidno igra trenutno angleški predstavnik Miles, ki je v šestem kolu podpisal remi s sovjetskim predstavnikom Kočijevom po sedmih potezah! » » « POREČ — V Poreču je v teku mladinsko prvenstvo Jugoslavije. Mladi jugoslovanski šahisti so se spoprijeli v znamenju velike borbenosti. Skoraj vsa srečanja se zaključujejo z zmago belega ali črnega. Po 7. kolu vodita mladinski prvak Srbije Barlov in predstavnik Hrvatske Boras. Slovenski zastopnik, Mariborčan Kirbiš, se je v zadnjih dveh srečanjih znatno popravil in se odlepil z zadnjega mesta. Sik OLIMPIADA V NICI 1974 Velimirovič (Jug.) — Kazas (Irak) Sicilijanska obramba 1. e4, c5; 2. S/3, dS; 3. d4, cd; 4. S:d4, SJ6; 5. Sc3, a6; 6. Lg5, e6; 7. /4, Le7; 8. Df3, Det ; 9. o-o-o, Sbd7; 10. Ld3, še pred par leti je bilo na tem mestu priporočljivo nadaljevanje za belega 10. g4, vendar pa je šahovska moda zamenjala to potezo z 10. Ld3, kar se je pokazalo za zelo uspešno. 10----b5; 11. The)., Lb7; 12. Dg3. Na šampionatu Jugoslavije v Umagu 1972 je Velimirovič v partiji z Ljubojevičem presenetil šahovski svet s potezo 12. Sd5?.. čeprav je dosegel efektno zmago, pa so kasnejše analize pokazale, da je nastala pozicija dokaj nejasna. Potezo 12. Dg3!, je prvič uporabil Spaski v 15. partiji dvoboja s Fischerjem. 12 ___o-o-o; 13. L:bl5H To je bleščeča Velimirovičeva teoretska novost, ki ovrže varianto, katero zelo rad igra svetovni prvak Fischer. Spaski je nadaljeval 13. Lf6:Sf6: ; 14. Dg7 13 --- ab; 14. Sd:b5, Db6; 15. e5. d5; Na 15-----de; 16. fe. Sd5; sledi 17. L:e7, S:e7; 18. Sd6 + , Kb8: 19. S:f7 z materialno in pozicijsko prednostjo belega. 16. f5H Velimirovič zelo natančno vodi napad. Grozi: 17. fe fe; 18. ef, gf; 19. T:e6, D:e6; 20. Dc7 mat. 16----Sh5; 17. Dh4. L:g5 + ; 18. D:g5, S:e5; 19. D.a,V d4; 20. T:e5, dc; 21. Sc3:, Tdl: + . 22. D:dl. Td8; 23. Del, ef; Črni hoče vzpostaviti ravnotežje na kraljevem krilu, vendar je napad belega na osamljenega črnega kralja hitrejši. 24. T/5+ + , Dh6+ ; 25. Kbl, Dh2:; 26. Tf7:, Dg2:; 27. De6+, Kb8; 28. De5 in črni se vda komentar: prvokategornik SILVC KOVAČ TEČAJ V ROVINJU Tajništvo ZSŠDI obvešča (tante druge skupine odbojkarjev in odbojkaric, ki so na izpopolnjevalnem tečaju v Rovinju, da se bodo tečajniki vrnili v Trst danes, 11. t.m., ob 21. uri z motorno ladjo Ed ra, U bo Ristala na pomorski postaji. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podruinica GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 Mr, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacija in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din PoStni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 11. avgusta 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pt oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.l. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst TEŽAVEN POTEK ŽENEVSKIH POGAJANJ Ciprska država med federacijo in centralistično ureditvijo Celodnevni zastoj zaradi proceduralnih vprašanj - Osvoboditev ujetnikov državljanske vojne v Grčiji ŽENEVA, 10. — Drugo zasedanje tristranske konference o Cipru je bilo davi začasno odloženo, ker se stranke niso mogle sporazumeti o zasedbi sedežev pri mizah ter o raznih drugih proceduralnih problemih. Da bi rešili zadevo, so se šefi delegacij Velike Britanije, Grčije in Turčije sestali pozneje na privatni seji, na katero so povabili tudi predstavnike dveh ciprskih skupnosti. Seja se je začela ob 18. uri. Ministri za zunanje zadeve držav, ki jamčijo ciprski statut so se sešli v neki sobi, ki je blizu sejne dvorane. Njihova mesta niso bila označena z nobenim listkom, ki bi navajal njihove funkcije, oziroma državo, kateri pripadajo. Tako so rešili proceduralne težave, ki so se pojavile davi in ki so praktično blokirale delo konference za ves dan. Rešitev teh proceduralnih težav je obstajala v tem, da so namestili mize v polkrogu. Zakaj je prišlo do teh proceduralnih težav? V bistvu ni šlo toliko ia neki postopek formalnega značaja, kolikor za uveljavitev določenih načelnih stališč Turčije, oziroma Grčije. Turki so se uprli in njihovo tezo je zastopal tudi predstav- 0DSK0DNINA VDOVAM Novozelandska vlada je sklenila, da bo dala posebno odškodnino tistim vdovam, katerih možje bodo umrli kot žrtve zločina. Sklep so utemeljili z dejstvom, da ima vsak novozelandski davkoplačevalec pravico zahtevati, da ga oblasti n-strezno zaščitijo, če tega ne storijo — in v primeru umora res ni mogoče trditi, da so to naredile — ima pravico zahtevati posebno odškodnino. JUTRANJA TELOVADBA Razvajene goste v treh razkošnih hotelih v Monte Carlu je čakala nenavadna jutranja telovadba: sami so si morali postlali, sami poskrbeti za zajtrk in za kosilo. Osebje hotelov je namreč s stavko podkrepilo svojo zahtevo po trinajsti plači in drugih ugodnostih. POGOJ PA TAK Spoznala sta se na pariškem plesišču. Ko jo je pozno ponoči pospremil domov, jo je pred vežnimi vrati vprašal: «Ali bi lahko pri tebi popil skodelico kave?» «Prav — mu je odgovorila — vendar pod enim pogojem: v postelji ni dovoljeno kaditi.» nife ciprskih Turkov Denktaš (podpredsednik ciprskega parlamenta), da bi predstavniki turške narodne skupine na Cipru sedeli skupaj s predstavniki ciprskih Grkov. To zahtevo je treba povedati z zahtevo Turčije, da bi prišlo do ločene uprave na ozemljih, kjer prebivajo ciprski Turki od tistih, ki so naseljena s ciprskimi Grki. To pomeni, da bi moralo priti do federalne u-reditve ciprske države. Tej turški zahtevi se upirajo predstavniki ciprskih Grkov in seveda tudi aten-•ka vlada. Na neuradni seji ciprske konference so razpravljali izključno o ustavnih vprašanjih otoka. Zunanji ministri Velike Britanije, Grčije in Turčije ter predstavniki obeh ciprskih skupnosti so sklenili, da bodo odložili na eno od prihodnjih sej obravnavo drugih problemov, kot so določitev črte o prenehanju sovražnosti, turški «otočki» ter vojni ujetniki. Na tej seji je prišlo spet do izraza nasprotstvo med tezami Turkov in Grkov. Turški zunanji minister Gunes, ki ga je podpiral predstavnik ciprskih Turkov, je še enkrat poudaril tezo svoje vlade, po kateri bi bilo treba popolnoma obnoviti ciprsko u-stavo, upoštevajoč dejstvo, da je tista iz leta 1969 popolnoma propadla. Grški zunanj; minister Mavros in skupaj z njim grško-ciprski predstavnik Clerides pa sta trdila, da se morejo pogajanja o ciprski listavi omejiti le na določeno revizijo že obstoječe ustave. Privatna seja konference se je zaključila po treh urah zasedanja. Nadaljnja seja se bo začela jutri ob 11.30 po italijanskem legalnem času. Angleški zunanji minister Cal-laghan je izjavil, da se bodo ju trišnja srečanja razvijala po dveh tirih: zunanji ministri Velike Britanije, Grčije in Turčije bodo razpravljali o vprašanjih vojnih ujetnikov ter turških «otočkov», medtem ko se bodo predstavniki obeh ciprskih skupnosti pogovarjali o ustavnih in političnih vprašanjih otoka. Calla-ghan je dejal, da je vzdušje na konferenci, kljub trenjem, vendarle precej dobro. Iz Nikozije sporočajo, da v zadnjih urah ni prišlo na Cipru do ponovnih spopadov. Obstajajo določene težave za dobavo živil in drugega materiala turškim ciprskim e-notam, ki so se zabarikadirale v Famagusti. Ciprski Grki so namreč prepovedali dovoz blaga v turško utrjeno postojanko. Zdi pa se, da bo to vprašanje kmalu rešeno. Te vesti je posredoval glasnik OZN Rudolf Stajduhar. Glasnik OZN je še poudaril, da oborožene sile OZN zasedajo nove položaje ter krepijo patruljne enote posebno na področju turških oboroženih sil. Stajduhar je dejal, da je sedaj na Cipru 4.269 častnikov in vojakov, ki pripadajo najrazličnejšim narodnostim. Med njimi so tudi trije Irci, ki jih uporabljajo le pri upravnih poslih v Nikoziji. Širijo se vesti, da je angleško ministrstvo za obrambo prekinilo odpoklic svojih vojakov s Cipra. Govori se celo, da bo Anglija poslala na ta otok nove enote. Politično stanje v Grčiji se čedalje bolj normalizira. Predvsem ie treba omeniti, da je grška vlada amnestirala vse obsojence zaradi vohunstva, komunistične dejavnosti, ali političnih umorov iz let grške državljanske vojne (1945 - 1949). Ukrep zadeva 11 oseb, ki so bile priprte v Grčiji ter obsojence, ki so v inozemstvu. Nadalje je grška vlada ponovno sprejela v vojno mornarico 79 častnikov in mornarjev vojne ladje «Ve-los». ki so se lani uprli grški vojaški vladi. Grška vlada je medtem sklicala za jutri vojaško in politično vrhunsko srečanje na katerem bodo obravnavali sedanji vojaški položaj. Seji bo predsedoval gen. Gizikih, a udeležili se je bodo predsednik Karamanlis, minister za obrambo Averof in načelniki glavnih stanov oboroženih sil. ZRV obtožuje Washington da neposredno podpira Thieujevo vojsko SAIGON, 10. — Predstavnik začasne revolucionarne vlade v Sai-gonu polkovnik Vo Dong Giang je danes na tiskovni konferenci obtožil ameriško vlado, da je 7. in 9. avgusta poslala v južnovietnamske teritorialne vode letalonosilko «Ranger» v pomoč Thieujevim četam, ki se bojujejo v pokrajini Binh Dinh. Giang je tudi poudaril, da ne more biti točnejši ter da ne zna, če je z ladje vzletelo kakšno letalo. Na vprašanja časnikarjev ameriški veleposlanik v Saigonu ni hotel ne potrditi ne demantirati vesti. Dejal je le, da so sporočila o premikih vojnih ladij v izključni pristojnosti Pentagona. Dodal pa je vsekakor, da ZDA ne dajejo sai-gonskim četam neposredne vojaške pomoči. Aretacije v Čilu SANTIAGO DE CHILE, 10. — čilska tiskovna agencija «Orbe» je sporočila, da je policija v zadnjih 24 urah aretirala 1.688 ljudi. Aretacije gre, po poročanju časopisne a-gencije uokviriti v načrt za «boj proti kriminalu», ki ga je čilska policija pripravila v zadnjih tednih in začela izvajati danes. vozil zdomec Ante Suton se je zaletel v avto z mariborsko evidenčno tablico, ki ga je vozil Ivo Erce-govič. V tem primeru je bilo osem ljudi hudo ranjenih. V obeh primerih sta nesrečo zakrivila šoferja (Avstrijec in Mariborčan), ki sta privozila s stranske ceste na glavno, ne da bi dala prednosti voziloma, ki sta jim pravkar pripeljala naproti. V Indiji jugoslovanska alpinistična odprava NOVI DELHI, 10. - Danes je dopotovala v Indijo ekipa najbolj izkušenih jugoslovanskih alpinistov, ki bo v kratkem naskakovala 7.902 metra visok himalajski vrh Kang-bačen. Alpinisti bodo že danes odpotovali v Nepal, da že drugič naskočijo »*o po spodletelem poskusu iz leta 1965. V odpravi je 17 gornikov, vodi pa jih izkušeni alpinist Anton Škarja. Z odpravo sta odpotovala tudi posebni poročevalec ljubljanskega «Dela» Zoran Jerin in snemalec ljubljanske televizije. Včeraj zjutraj je šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice «Galeb» po dvodnevnem obisku v Tunisu nadaljevala svoje križarjenje po Sredozemskem morju. «Galeb* je z novim razredom bodočih oficirjev JVM na tem križarjenju preplul 1.100 morskih milj. Ladja je na vseh dosedanjih križarjenjih preplula 50.320 milj in pristala v 41 tujih pristaniščih. Na sliki: jugoslovanski kadeti v Alžiru, ki so ga obiskali pred prihodom v Tunis PO VRNITVI PORTUGALSKEGA ZIMJIGA MINISTRA SOARISA IZ AtZIRA Priznanje Gvineje Bisau bližnja stvarnost Rastoča napetost med beici in črnci v Angoli Pričakujejo v kratkem proglas o neodvisnosti - Angolsko osvobodilno gibanje (MPLA) proti vključitvi plemenskih skupin v bodočo vlado Hudi prometni nesreči pri Zagrebu: 3 mrtvi, 11 ranjenih ZAGREB, 10. — Trije mrtvi in enajst ranjenih so obračun dveh hudih prometnih nesreč, ki sta se pripetili pri Zagrebu na cesti bratstva in enotnosti pri križišču za Podsused. V strahovitem trčenju med avstrijskim avtomobilom in terenskim vozilom z evidenčno tablico z Kranja so izgubili življenje Radivoje Vranješ, njegova žena Rada in njun sin Savo, hudo pa sta bila ranjena Gorica Vranjaš in Dušan Lazič, lažje ranjen pa je bil šofer tovornjaka Danilo Polanšek. Komaj so odstranili popolnoma u-ničeni vozili, se je pripetila na i-stem mestu druga nesreča. Avtomobil nemške registracije, ki ga je ...................umi.................•■■•■mn.............mm......................mn..... VISOKE CENE VZROK SLABEGA OBISKA V ITALIJANSKIH LETOVIŠKIH KRAJIH Romaj poprečen promet na italijanskih cestah zadnjo soboto pred velikim šmarnom RIM, 10. — Dokaj intenziven promet brez zastojev dopoldne, komaj poprečen promet popoldne. To je slika skoraj vseh italijanskih avtocest. Edina izjema je bil ponekod krajevni promet iz mesta proti plažam in obratno. Če je zaradi podražitve bencina znatno upadel avtomobilski promet, kaže, da se še kar dobro drži železniški. Danes je iz Milana odpotovalo proti jugu in proti letoviški: | krajem 40 izrednih vlakov. Inkaso blagajne na osrednji železniški postaji za 13 milijonov lir presega lanskega, če pa upoštevamo, da so se vozovnice poprečno podražile za 30 odstotkov, je število potnikov praktično enako lanskemu. Zelo živahno je tudi na osrednji rimski železniški postaji Termini, od koler je odpotovalo proti letoviškim krajem veliko izrednih vlakov, ki prihajajo s severa so namenjeni proti jugu, na postajo Roma — Ostiense. Spričo atentata na brzec Rim — Brenner so agenti prometne policije poostrili nadzorstvo na vseh vlakih. še posebej pa so okrepili varnostno službo na vlakih proge Milan — Bari, kjer je «ordine nero» napovedal za danes vrsto krvavih atentatov na to progo. Iz razumljivih razlogov varnostni organi molčijo o izrednih u-krepih, ki so jih sprejeli. Kot v prejšnjih letih so se tudi letos na osrednji rimski postaji pojavili žeparji v velikem številu, saj imajo v tem času največje možnosti «zaslužka». Zanimivo je, da je poleg italijanskih tud: veliko tujih tatičev. Samo včeraj so jih agenti aretirali štiri na postaji Termini. V nekaterih letoviških krajih so hoteli polnozasedem, skoraj povsod drugod pa imajo na razpolago še precej sob Turistični delavci se letos pritožujejo nad obiskom tujih in domačih gostov, ki jih je bilo v primerjavi z lanski mletom za petnajst odstotkov manj. Prvi vzrok manjšega obiska je znatna podražitev (od 20 do 30 od sto) in dejstvo, da je vlada izdala bencinske bone za turiste z veliko zamudo. V največji meri so bile prizadete Benetke, kjer so letos izostali predvsem Nemci in Američani. Zaključen seminar za socialistične mladince na Pohorju POHORJE, 10. — Danes se je zaključil politični seminar Zveze socialistične mladine Italije na Pohorju. Dopoldne je tov. Tilka Bla-ha, sekretar za kulturo, izobrazbo in znanost pri republiškem sindikatu Slovenije govorila o ustroju šolstva v Sloveniji. Izčrpno je prikazala sedanji slovenski šolski sistem in ga primerjala z novim, ki so ga v Sloveniji začeli uvajati šele letos. Novi revolucionarni sistem ki je osnovan na permanentnem študiju, je bil tema obširne in zanimive diskusije. Včeraj so imeli mladi socialisti prost dan in so si zato ogledali Maribor in njegovo okolico. Jutri pa se bodo vrnili v Trst. LIZBONA, 10. — Portugalski zunanji minister Mario Soares ter minister za medozemeljsko koordinacijo Almeida Santos sta se sinoči vrnila iz Alžira v Lizbono. Ministra sta odpotovala v alžirsko glavno mesto preko Pariza predvčerajšnjim. V Lizbono sta se vrnila z letalom alžirskega vojaškega letalstva v spremstvu treh alžirskih o-sebnosti. V dobro obveščenih krogih trdijo, da bodo še tekom današnjega dne prispele v Lizbono osebe s katerimi sta se portugalska ministra pogovarjala v Alžiru. V omenjenih krogih trdijo, da bi utegnilo priti že danes do izjave portugalske vlade o neodvisnosti Gvineje Bisau. Nekateri celo domnevajo, da bi utegnil predsednik Spinola odpotovati v Gvineo Bisau, kjer bi bil navzoč na slovesnostih ob predaji oblasti predstavnikom osvobodilnega gibanja. Na vsak način pa je gotovo, da je predsednik Spinola odpotoval danes v zdravilišče Busaco, kjer se bo zadržal nekaj dni na zdravljenju. Iz predsedniške palače je odpotoval davi ob treh, potem ko se je razgovarjal z majorjema Mongejem in Etos Santosom, ki sta odpotovala v Alžir skupaj z že omenjenima ministroma, a od koder sta se vrnila pred njima. Še prej je prišlo do seje državnega sveta, na kateri se je po izjavah uradnih glasnikov govorilo o vprašanju Gvineje Bisau. Zato v dobro obveščenih krogih v Lizboni domnevajo, da sta se Soarez in Santos razgovarjala v Alžiru s predstavniki osvobodilnega gibanja v Gvineji Bisau. Od tu tudi vest, da bi utegnilo priti v kratkem do proglasitve neodvisnosti te že skoraj bivše portugalske posesti v zahodni Afriki. Sicer pa vprašanje Gvineje Bisau v zadnjem času ni predstavljalo nekega posebnega problema. Portugalske oblasti so bile že pripravljene na priznanje suverenosti te a-friške države, z izjemo, morda, pomislekov glede usode Kapverdskih otokov. Hud problem pa predstavlja za Portugalsko rešitev dekolonizacije v Mozambiku ter v Angoli. V zadnjih dneh se je mnogo govorilo o Mozambiku, toda sedaj izstopa v ospredje posebno vprašanje Angole, ker je zlasti v glavnem mestu, oziroma njegovi okolici, prišlo do hudih spopadov med belci in črnci. Po nekem vojakšem sporočilu sta dve osebi izgubili življenje, 19 drugih pa je bilo ranjenih med neredi, do katerih je prišlo včeraj v predmestju Luande. Po krajevnem časopisju so vojaki, ki so prišli na področja spopadov, vzpostavili javni red ter so aretirali 143 ljudi. Med temi sta samo dva belca, o-stali pa so črnci. Vojaki so zaplenili večje količine orožja. Prejšnji četrtek so pri raznih spopadih v predmestjih glavnega mesta Angole izgubile življenje 4 osebe, 180 pa so jih aretirali. Vse osebe, ki jih aretirajo v teh dneh, jih prepeljejo v koncentracijsko taborišče Sao Nicolau, ki je nekdaj služilo posebni portugalski policiji «DGS». Danes je portugalski odbor za nacionalno rešitev (vojaška junta) izdal poročilo, v katerem pravi, da bodo ustanovili takoj po prenehanju sovražnosti v Angoli začasno koalicijsko vlado, ki bo štela v svoji sredi predstavnike osvobodilnih gibanj in evropskega prebivalstva. Tej vladi bo poverjena naloga, da pripravi volilni zakon. V sporočilu je še rečeno, da bo imela začasna angolska vlada časa dve leti, da pripravi volitve na pod- vtoii iz òiuvtNàfttuA mnfiuKJH Otroci iz San Vendemiana na počitnicah v Strunjanu Na počitnice na slovensko obalo so prišli v okviru izmenjav med pobratenima mestoma San Vendemiano in Nova Gorica STRUNJAN, 10. — V Pacug pri Strunjanu je prispela večja skupina otrok iz italijanskega mesta San Vendemiano. Kakor je znano, je to mesto pobrateno z Novo Gorico. Italijanski otroci se odlično počutijo, saj je dobro preskrbljeno za hrano in zabavo. Skupini je dodeljen tudi plavalni učitelj, tako da se bodo otroci lahko naučili plavanja. Zanimivo je, da so se posamezniki že kar dobro naučili našega jezika, saj imajo pogoste stike s tukajšnjimi otroki, v San Vende-mianu pa imajo tudi tečaje slovenskega jezika. Vodja skupine F icesco Delmas je izjavil, da odnos, med pobratenima mestoma odlično napredujejo. Te dni gostujejo tudi novogoriški otroci v okolici San Vendemiana, bilo je že več medsebojnih obiskov občinskih vodstev, tesno sodelujejo vinogradniki in gostinci, bilo pa je tudi že več športnih srečanj. NA PRIMORSKEM 25 TISOČ TURISTOV PIRAN, 10. — že četrti teden smo na Primorskem v konici glavne turistične sezone. Na slovenski o-bali so zasedene vse hotelske zmogljivosti; nekaj prostora je le v hotelih Piran in Punta. Podoben položaj je tudi v Izoli in Ankaranu, medtem ko je v Lipici, Postojni in v turističnih središčih Zgornjega Posočja še dovolj prostora. Turistične agencije priporočajo mostom rezervacije, ker se položaj hitro spreminja. Trenutno so povsem zasedene Lokve, Črni vrh nad Idrijo in Bovec. BENEŠKI SLOVENCI NA LETOVANJU V IZOLI IZOLA, 10. — Skupina štiridesetih beneških Slovencev, ki so na deJu v raznih krajih Evrope, se že nekaj dni mudi na letovanju v Izoli. Počutijo se prijetno, zlasti pa so zadovoljni z gostoljubnostjo tukajšnjega prebivalstva. Svoj odmor so tudi izrabili za ogled raznih kulturnih ip zgodovinskih posebnosti na dbalf, obiskali pa so tudi koprsko radijsko postajo. Letovanje v Izoli sta organizirala društvo I-van Trinko in Združenje beneških emigrantov. SPORT SPORT SPORT KOLESARSTVO lagi splošne volilne pravice in na katerih bo izvoljena ustavodajna skupščina, kateri bo poverjena naloga, da izdela ustavo nove države ter sklepa o odnosih med to državo in Portugalsko. Ko bo odobrena ustanovitev nove države, bo ustavodajna skupščina prenehala delovati in takoj nato bo prišlo do volitev zakonodajne skupščine ter do imenovanja nove vlade, ki bo «zakonito predstavljala suvereno voljo angolskega ljudstva». Angolska vlada nima nobenega pomisleka, da bi prizadeti organi OZN poslali v Angolo svoje delegate, ki naj bi nadzorovali potek vseh volitev. Na koncu sporočila odbora je še rečeno, da bo Portugalska zagotovila vsemu prebivalstvu Angole ne moteno uživanje vseh demokratičnih pravic in da bo branila življenje in imetje vseh, ki bivajo na tistem ozemlju, neodvisno od rasne ali verske pripadnosti. Zdi se, da jamstva, ki prihajajo iz Lizbone, ne ustrezajo zahtevam Angolske narodne osvobodilne fronte (FT4LA). Voditelji te fronte so v sporočilu, ki je bilo objavljeno danes v Kinšasi, odbili kategorično portugalski sklep, da se prizna plemenskim skupinam kakršnosibodi politično predstavništvo. Kazno je, da se isvobodilno gibanje FNLA otepa, da bi dobile pri novi politični ureditvi v Angoli pomembno vlogo razne plemenske skupine, ki so več ali manj vedno sodelovale s staro kolonialno oblastjo. To odločno stališče velja za sedaj samo za FNLA, toda v Angoli sta še dve drugi osvobodilni gibanji, ki predstavljata pomembno politično težo. Vključitev v angolsko politično življenje plemenskih interesov bi verjetno pomenilo prispevek h krepitvi bolj konservativnih teženj v tej deželi. aiiiiiiiiHiininiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiimiiiiuinniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiii Ameriški križ RAZSTAVA MARJANA TRŠARJA V PIRANU PIRAN, 10. — Sinoči so v piranski mestni galeriji odprli raz-stavo znanega ljubljanskega slikar-ja Marjana Tršarja. To je že e-najsta letošnja umetniška razstava, ki so jo orginazirali agilni piransK Kulturni delavci. Tršar razstavlja 19 slik, ki so tematsko predvsem pokrajinske, pogosto pa je prisoten tudi človek. Otvoritve se je udeležilo večje število ljubiteljev umetnosti. Tršarja in njegovo delo je predstavil u-metnostni kritik iz Ljubljane A-leksander Bassin. z recitalom Shakespearovih del pa sta vala člana slovenskega stalnega gledališča iz Trsta r;ra Sardoč m Jožko Lukeš. KRATKA PREKINiTEV DELA V KOPRSKI LUKI KOPER, 10. - Včeraj je prišlo v koprski luki do krajše prekinitve dela. Okrog 300 delavcev je zahtevalo pojasnitev, zakaj so se P0* dražile razne storitve v luškem domu. Na sestanku z upravnim vodstvom luke ter z organi samoupravljanja in predstavniki družbeno političnih organizacij so ugotovili, da gre pravzaprav za nesporazum. Do podražitve bo namreč moralo priti glede na zadnje ukrepe zveznega izvršnega sveta, vendar b°do delavci dobili nadomestilo pri sebnem dohodku. Do takrat pa morajo cene obdržati prejšnjo raven-Hkrati so na zborovanju opozorili na več perečih problemov glede notranjih odnosov in nagrajevanja. Več pripomb je bilo tudi glede raz; «ih družbenih obveznosti, ki bi iih morali omiliti. Luka namreč vlaga ogromna sredstva v nadalj; nji razvoj in je zato težko dobiti sredstva za družbeno infrastrukturo. ... Po sestanku so s sklepi seznanili kolektiv. Delavci so se vrnili na delo ob trinajstih. Posebna komisija političnega aktiva pristanišča bo ufeotdvila vzroke, zakaj je pravza; prav prišlo do prekinitve dela, saj je vse polno drugih možnosti za reševanje problemov. L. O- mininiwmnn.mmiiimHimn.niiiiiiHiiiiiiwimwniTnnmw.iMiitniiiiniiiiiiiiiiimiiHi.tHiHMW111111* V dirki «Tre Valli Varesine» C. Conti zmagal Gimondi odstopil Vsi reprezentanti so zadovoljili VARESE, 10. — Costantino Conti je zmagal na kolesarski dirki «Tre Valli Varesine». Na drugo mesto se je uvrstil Santambrogio z zaostankom 44 sekund, tretji pa je bil Paolini. Na dirki so nastopili vsi najboljši italijanski kolesarji z izjemo Mo-serja in Poggialija. Kolesarji so vozili složno vse do 25 km pred ciljem. Takrat je ostro napadel Conti, ki si je nabral precejšnjo prednost. Njemu je kmalu nato sledil Santambrogio, kateremu pa ni u-spelo dohiteti vodečega. Conti je prispel tako sam do cilja in je zasluženo zmagal. To je bila nje- (Po «Delu») gova tretja zmaga, odkar je leta 1969 prestopil med profesionalce. Italijanski reprezentanti, ki bodo tekmovali na svetovnem prvenstvu v Montrealu, so se vsi izkazali z izjemo Gimondija in Bergama, I11 sta odstopila. Vrstni red: 1. Conti, ki je prevozil 243 km v 6.9’21” s poprečno hitrostjo 39,5 km na uro „ 2. Santambrogio zaost. t4,, 3. Paolini 1’59 4. Houbrechts 5. Panizza 6. Riccomi 7. Mugnaini 8. Borgognoni 9. Salm 10. Rota PLAVANJE Po drugem dnevu balkanskih iger Jugoslavija vodi pred Bolgarijo IZMIR, 10. — V nadaljevanju članka na 7. strani, po drugem dnevu balkanskih iger v plavanju vodi še vedno Jugoslavija preu Bolgarijo in Romunijo. Jugoslovani so osvojili danes še 4 zlate, 4 srebrne in eno bronasto kolajno. Jugoslovanska moška štafeta 4 X100 m mešano je zmagala V času novega državnega in balkanskega rekorda. «Plavi» so preplavili progo v 4'4''4. Nenad Miloš je zmagal na progi 100 m hrbtno. V ženski konkurenci je Kranjčanka Porenta osvojila prvo mesto na 100 m hrbtno s časom ri2”8, kar je nov slovenski rekord. Efendičeva je zasedla prvo mesto na 200 m mešano. F*rogo je preplavila v 2’33’L Skupna lestvica: 1. Jugoslavija 194 točk, 2. Bolgarija 176, 3. Romunija 163. NAPOLI, 10. — V predzadnji regati svetovnega jadralnega prvenstva v razredu 470 je zmagal A-meričan Diaz. Tržačan Vencatto in Sponza sta se dobro odrezala in sta se uvrstila na odlično tretje mesto.