Bpedfcrione tn abbonamento postale ^ Leto XXIII., št. I94 Ljubljana, sobota 28. avgusta 1943 Cena cent. SO (Jpravnitevo: L)ut>i|an.be centramlo un mercantile di me-dio tonnellaggio. I.ungo le eoste sicule un nostro sommcrgibile ha colpito con siluro due siluranti nemiche. La citta di Taranto e localita della pro- vincia di Napoli sono state attaccate da formazioni aeree. In corso di accertamento le vittime e i danni. Durante tali azioni nove velivoli avversari venivano abbattuti dalla caccia italo-tedesea e dalle batterie della difesa; due altri apparecchi risultano distrutti nel Tir-reno da una nostra corvetta. Generale AMBROSIO. Dve sovražni torpedovki torpedirani od italijanske podmornice Enajst naspratniških letal sestreljenih Vrhovno poveljništvo. — Vojno poročilo St. 1189. Na luko v Catttniji so nemška vojna letala vrgla mnogo bomb ter zadela trgovsko ladjo srednje tonaže. Vzdolž sicilske ohale je, naša podmornica s torpedom zade. Hi dve sovražni torpedovki. Mesto Taranto in kraje v napoljski po- krajini so napadli sovražni letalski oddelki. Ugotavljanje žrtev in škode je še v teku. Pri teh akcijah so italijansko-nemški lovci in obrambne baterije sestrelile 9 nasprotnikovih letal. Dve nadaljnji letali je v Tirenskem morju uničila naiVi korveta. General Ambrosio. Komunistična ideologija onemogoča sporazum med Rusi in Ani Vefea mtšasjši vtis političnega neuspeha na quebeški konferenci — „Eusija vedi svojo vojno" Rim. 27. avg. s. -»Popolo di Roma« razprav-1,a v uvodniku o cjuebeški konferenci ter razglablja, kakšni b; bili pravi razlogi, da se Stalin tudi sedaj ni udeležil sestanka z anglosaškima voditeljema. IJst pravi, da se ne sme pozabiti obstoj komunizma, ki svojim poglavarjem od Stalina d Molotova in Litvinova predpisuje izvestno politično linijo. Sovjetska diplomacija mora stati na realnih tleh, t. j. mora skrbno pretehtavati možnosti, ki jih ji nudi kapitalistični svet. Komunistična stranka se ne sme nikoli dokončno odreči dogmam in zlasti rusk' komunizem mora biti skrben čuvar komunistične ideologije. O priliki podpisa sporazuma o nenapadanju med Rus: in Nemci v avgustu mesecu 1939 so vsi demokrati sveta zagnali silovit vrišč o boljševiškem izdajstvu Takrat pa ni šlo za izdajstvo, marveč za opcrtunističiv politični prijem komunizma. Rusija vedno misli na svoje narodne in strateške koristi kakor tudi na ra:>irjenje komunistične ideje ter skuša s tem doseči svoj glavni cilj: svetovno revolucijo. Zato vod: tako politiko, ki je na videz polna na.sprotstev. Kakšen smisel bi imelo za Rusi jo, ako bi se bila udeležila sestanka v Casablanci ali v Que-becu, na katerih so so razpravljale poleg vojaških tudi gospodarske zadeve, zlasti razdelitev kolonij ter ureditev pomorskega in letalskega prometa po vojni? Stalin, zaključuje list, mora biti vedno odsoten pri podobnih konferencah, kajti Rusija vodi svojo vojno, saj je bilo v začetku sedanje vojne prav nedvoumno izpo-vedano. da je proletariatu tuja sedania vojna in da nima n:č posla z njenimi cilji. Rim, 26. avg. s. »Messaggero« piše: Ob za-k'jučku konference v Ouebecu so možne različne pripombe in ugibanja o predmetih tamkajšnjih posvetov ter o zaključkih, kj so j h dosegli Roosevelt. Churchill in vojaški glavni stani. Zaključna izjava je zelo splošna in zastopniki obeh narodov so izraz.li potrebo po novih pogostejših stikih. Da se sklepati, da političen sporazum, ki je v zvezi z vojaškim >porazumom. ni bil popoln. Izražena je bila potreba po sestanku treh, kadar bi Rusija na to pristala in za tem se skriva strah, da Rusija z dosedanjim potekom dogookov ni zadovoljna. Stalin je imel boje v Sredozemlju vedno za odvajalni napad, ne pa za začetek pravega napada na evropsko trdnjavo. To utegne b'ti vzrok za angleško-ameriško zaskrbljenost, tembolj, ker so se zmotili v svojih računih o popolnem uspehu ruske ofenzive ter o hitrem zavzetju Italije. Hitro zavzetje Italije bi moralo omogočiti pomoč Rusom ker bi zavezniki lahko napadi-' tudi na drugih evropsk:h odsekih, toda ta načrt je izpodletel in Rusi sami utegnejo zabresti v kratkem v težave, ker se ne da izključiti možnost nemške ofenzive. Upravičeno lahko rečemo — zaključuje list — da konferenca v Quebccu ni bila konferenca ljudi, ki obvladajo položaj, ampak konferenca veščakov, ki naj pregledajo ves kompleks okoliščin, ki se niso razvijale po preuranjenem optimističnem pričakovanju. Buencs Aires, 26. avg. s. Po vesteh iz Nevv Yorka Churchillova in Roseveltova izjava nista odstranili težke megle tajnosti in negotovosti- ki je obdajala konferenco v Quebecu. V severnoameriških krogih poudarjajo, da je edina jasna teč k a in ed'na stvarnost, ki izhaja iz sestanka, v tem, da razgovori niso mogli zadovoljiti Sovjetske Rusije, kar se je pokazalo z demonstrativnim odpoklicem Litvinova. Napore anglosaške propagande, ki zatrjuje, da ni nobene zveze med moskovskim ukrepom in konferenco in da se je konferenca bavila predvsem z vojno na Pacifiku, so brez vrednosti. Zlasti nevtralni opazovalci se strinjajo v mnenju, da je hotela Moskva s svojim ukrepom javno izraziti svojo obsodbo glede angleško-ameriškega vojevanja ter da je v ta namen 'zbrala najugodnejši trenutek. Stalin zahteva glavno beseda po vojni Ženeva, 27. avg. s. »Courrier de Geneve« piše, da se sovjetsko podtalno rovarjenje po vsem svetu nadaljuje ne glede na navidezni razpust kominterne. List se sklicuje pri tem na navedbe švedskega dnevnika »Aften-Posten«. ki pravi, da bi bile evropske države prepuščene strahoviti usodi, ako bi zmagal boljševizem. Države pluto-Irratov bi imele pri tem samo vlogo brezdelnih gledalcev. Bnenos Aires, 26. avg. s. Tedenski vest-nik sovjetskega veleposlaništva v Washing-tonu ponati skuje uvodnik moskovske re- vije »Vojna in delavski razred«, v kaie-rem pisec trdi, da si hoče SSSR prihraniti pomembno nalogo povojne organizacije sveta. Rusiji bi ne bila všeč niti ustanovitev zveze evropskih držav, kakor tudi ne porazdelitev evropske celine v po-amezne bloke držav. Uvodnik nadalje takole ugotavlja: Protidemokratski elementi se trudijo, da bi preprečili sodelovanje SSSR pri povojni organizaciji sveta. Izdelani so bilj že načrti, ki so očitno sovražni SSSR. Pisec izraža svoje nasprotovanje zlasti glede zamisli zveze držav v Vzhodni Evropi, ki na.i bi povezale približno 125 milijonov ljudi. Turška ssffea o posvetih v ^ebecu Carigrad, 27. avgusta, s. Turški tisk se bavi z quebeško konferenco, zdi .se pa, da si ni na jasnem glede odločitev, k; izhajajo iz nedoločenih Rooseveltovih in Churchill o-vih izjav. Nekateri listi m'slijo, da ;>e ta nejasnost namerna. di bi se sovražniku ne odkrili načrti »zaveznikov«. Vendar pa na. glasa »Tasvir-Efkar«, da načrti, kj so bdi sprejeti v Quebecu, ne pričajo o popolnem sporazumu med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo, kajti Churchill se je moral v vsem podvreči ameriškemu nazoru giede prihodnjih bojišč zaveznikov. I/sti tudi sklepajo, da bodo poslej Rusi in Anglosasi ločeno ubirali svoja pota in da bo vsaka cbeh strank imela svojo strategijo. To dokazuje dejstvo, da sibirska leta.ska oporišča niso bila odstopljena Amerik1, dokler se Angleži in Američani obotavljajo pomagati Stalinu pri njegovem b:ju zoper Nemčijo. Ustanovitev narodnega odbora za Sicilijo Rim. 26. avg. s. Danes so sc zbrali pod predsedstvom državnega podtajnika v ministrskem predsedstvu Baratona sicilski senatorji, da ustanove narodni odbor za Sicilijo. Podtajnik Baratona je predsedstvu odbora takoj dal na razpolago znatne vsote, ki so že prispele v korist sicilskim beguncem. Med drugim je predsedmk vlade maršal Badcglio nakazal milijon lir kot dar vladarske dvojice, nadalje 100.000 lir kot dar princa in princese Piemont-ske, 100.000 lir zadružne banke v Novari ter 100.000 lir g. Parodija Bcltino. Sicilski narodni odbor bo imel svoj sedež v palači Braschi. Vodstvo narodnega sindikata novinarjev Rim, 26. avg. s. Narodno konfederacijo svobodnih pcklicov in umetnikov se že od več strani naprosili, naj bi določila za narodni sindikat novinarjev namesto komisarja izredno komisijo, katere član naj bi bil tudi Leonardo Azzariti, katerega ime je bilo napačno objavljeno. Ker pa po določbah statuta ni megeča navedena rešitev, je bil za nac. komisarja z ukrepern, ki je v teku izvršitve, imenovan dr. Mario Vin-ciguerra, ki mu bosta pomagala dva pod-komisarja, in sicer Leonardo Azzariti in Olindo Bernocehi. Nenadomestljiva kulturna škoda v Pompejih Napoli. 26. avg. s. V letalskem napadu z dne 24. t. m., naperjenem na Pompeje. je utrpelo izkopano mesti, veliko.škodo zlasti zaradi uničenja izkopanih arheoloških spomenkov. kj imajo tudi izredno umetniško vrednost. Prva bomba je padla pred tako zvani Daizov slavolok poleg Jupitrovega svetišča ter je popolnoma razrušila sloviti stebrenik. Druga bomba je padla na hišo Tr ptolema ter na hišo. zvano Romul in Rem. Un'čila je eno kr:lo stehrenika. Tretja bomba je zadela v polno pompejski muzej. Ta jc povzročila največje uničenje, ker je pokončala p& velikem delu arheološki ma-teral. ki je bil neprecenljive vrednosti za stu-dij arheologije. Uničeno je vse pch:?tvo starih pnmpc'sk h hiš. tako patrici jskih kakor pripro-stilv Razbiti so tudi sadreni odI:tki žrtev ve-zrvskega izbruha. Nadzornik izkopann prof. Mc-iuri je o opustošenju poslal obširno poročilo min strstvu narodne vzgoje ter jc ukrenil vse potrebno, da se chrani vsaj tisto, kar je še ostalo po napadu. Sovjetski napadi povsod Nemški uspehi v bojih ob M!aisu, pri Izjusnts, Harkovu in Orlu — Rdeča vojska izgubila 218 tankov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. avg. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na fronti «b Miusu so nemške čotc dosegle nov obrambni uspeh. Močna ner.ska bojna skupina je udarila v bok napadajo-c"pga sovražnika, ga \rgla s hudimi izgubami nazaj ter pripeljala ujetnike in plen. Pri Izjumu so bili v več odsekih odbiti sovjetski napadi, sovražnikovi vdori pa v p r ot! s> m k i h odst ranjen:. Na bojnem področju pri Harkovu so boljševiki po močni topniški pr'pravi in s podporo številnih oklopnih vozil in bajnih letal prešli južno in zapadno oi mesta v napad. V uspešnih obrambn-h borbah st bili ti napadi zavrnjeni s hudimi izgubami za sovražnika. Pri tem so Sovjeti izgubili nad 100 oklopnih voz. Na področju jugozapadno in zapadno od Orla so Sovjeti znova pričeli že pričakovani napad. Kljub izdatni podpori iz zraka niso mogli doseči novega pomembnejšega uspeha, pri tem pa so im?lj hude izgube v ljudeh in materialu. Včeraj so Sovjeti na v/Jiodni fronti izgubili 218 oklopnih voz. Na visokem severu so naša torpedna letala prestregla letalski napad, ki je bil izveden r?a nemški konvoj, in uničila pr? tem brez. lastnih izgub 28 letal izmed 50, ki so napadla. Pri tej akciji in pri zava- rovanju dovoza v smer« h Ledenega morja so sc posebno uveljavili letalski oddelki pod poveljstvom generalnega majorja Rotha. Tudi enote vojne mornarice so v zaščitni službi na morju sestrelile večje število boljševiških bombnikov. V Finskem zalivu sr> manjše edinice vojne mornarice pri zašč tni in stružni s'uTbi sestrelile tri letala iz skupine sovjetskih bombnikov. Nemška bojna letala so včeraj uspešno bombardirala prevoze in izkreevaJne enote sovražnika ob vzhodni o^.nli Sicilije. V jaž-ni Italiji so nemškj letalski obrambni rd-drlki včeraj sestrelili šest sovražnih let21. Pri hudih bojih <:!:rc-j Harkova s*» je ovenčala s po cbno slavo v napadu in obrambi SS grenailirska divizija »Das Reich«. Ta divizija je sestrelil samo v zadnjih 35 dnoh bo.j:>\an;ii 1030 sovražnih oklopnih voz. X istem odseku se je posebno odlikoval tudi protitankovski oddelek št. 336 . Finski porsč.lo Helsinki, 26. avg. s. Finsko vc-jno poročilo se glasi: V zadnjih 24 urah so finski oddelki na srednjem odseku bojišča na ožini Aunus odbili napade majhnih oddelkov sovjetske pehote. Na srednjem in severnem odseku bojišča v Vzhodni Kareliji je b:lo zabeležiti delcvr.nje patrol. Opomne izgube sovjetske v®pki Zasedba erc trldesetine ukrajinskega czeirelfa m> Sovjeti p&£ali z izgubo 31.6 mlJijoua &i3Ž ia zaztzzlzia za 27© cklcpnlh brigad Težkoče južnoafriške vlasSe Lizbona. 26. avg s. List »Scotsman« v Kdin-burgu objavlja dopis o položaju v Južni Afriki. Dasi se novi parlament ne bo sešel pred januarjem 1944 je gen. Smuts sklica! poslance svoje stranke na sestanek, ki se bo vršil v Pretcriji 30. t. m. S tem hoče Smuts obdržati oblast v svojih rokah. Predsednik vlade bi hotel čim prej izvršiti svoje načrte, boji pa se opozicije, ki bi mu znala prekrižati njegove politične račune. Er cr, nevarno . Sofija. 27. avg. s. Kralj Boris je hudo obolel. Prvo uradno poročilo o vladarjevi bolezni je bik. objavljeno snoči in je jav lo. da je kralj že tri dni v postelji in da so k bolniku bili poklicani najboljši spcc;aiisti. Dav jc bilo izdano novo poročilo, ki pravi, da vzbuja vladarjevo stanje šc vedno veliko vznemirjenje. Vest o kraljevi bolezni je pc- vsej državi vzbudila globoko žalost. Cerkve so polne vernikov. k molijo za vladarjevo zdravje. Minulo noč se je scatal m nistrski s\ct in .ie seja trajala tri ure. Davi je predsednik vlade l'ilov sprejel bivše predsednike vlade ter sc z njimi dalj časa posvetoval. Minister Hsnmiler prevzel posle Berlin. 26. avg. s. Novi nemški notranji minister Himmler je danes nastopil svojo uradno funkcijo. Sprejel ga je državni podtajnik Stuckert. ki mu je predstavil uradniško osebje. Minister Himmler ie svojim novim sodelavcem razjasnil odgovornost in posebne nalose. k; jih čakajo. Obenem se je novi protektor Češke in Moravske dr. Fricu- poslovil 0d uradnikov ter jim izrazil svojo gotovost, da bodo nadaljevali svoje delo z neumorno vestnostjo do končne zmage. 2 Izkrcanje, v sapa&ni za nedoločen čas Moskva Sicilije ne priznava Ea Srsists", temvež zahteva pos!tus včsra it s sspatfa Stockholm, 26. avg. s. Londonski dopisniki švedskih listov poročajo: V dobro poučenih krogih pravijo, da se bodo »zavezniki« za sedaj pri svojih npadalnih načrtih omejili le na ojačeno letalsko vojno proti Nemčiji. Kar pa se tiče pravega in resničnega vdora na evropsko celino, ki ga zahteva Rusija, se zdi, da hočejo zavezniki stvar še zavlačevati, da bi pridobili na času. S tem hočejo razbiti utrjeno mnenje, ki se je pojavilo zadnje dni tudi med prebivalstvom Velike Britanije in Zedinjenih držav o nekem izkrcanju v velikem obsegu na francoski ali belgijski obali. V resnici je tako izkrcanje odloženo za nedoločen čas. Berlin, 27. avgusta. Zdaj nima nobenega pomena več razpravljati o tem, alj so operacije na Siciliji pomenile otvoritev toliko obetane druge fronte ali ne. Anglosasi so si edini v tem, da je treba bitko za Sicilijo smatrati za drugo fronto. Kar Moskva še vedno tako nujno zahteva, in na kar se »zavezniki« tako mrzlično pripravljajo. je treba smatrati že za tretjo fronto. Zdaj gre za to, ali in kje bodo zavezniki poskušali nov vdor. da bi pomirili vedno večjo nejevoljo Sovjetske zveze. Pred nekoliko dnevi je »Pravda« objavila članek, ki so ga posneli drugi sovjetski listi in v katerem odločno zahteva otvoritev nove fronte. Obenem je bilo v članku vse polno očitkov zaradi angleškega oklevanja. Znano je, da za »Pravdo« stoji sovjetska vlada, ki je to svojo željo na ta način naznanila vsemu svetu. V izrednem poročilu o zavzetju Harkova stoji naslednji zaključek: »Rdeča vojska je ustvarila vse predpogoje za nadaljnji razvoj zavezniške ofenzive na evropski celini.« Pod vtisom sovjetskih faktov govore in pijejo v Angliji spet jako mnogo o »drugi«, ali kakor sedaj pravijo, o ^tretji fronti« na zapadu. Listi namigujejo, da je vdor že pripravljen do vseh podrobnosti in da je treba le pritisniti na gumb. da se sprožijo izkrcevalne operacije na kateri kolj točki zapadne ali severne Evrope. Listi ne skrivajo niti tega. da je bilo v Angliji zgrajenih mnogo novih ameriških letališč. Tudi nedavni poset ameriškega vojnega ministra Stimsona in načelnika propagandnega urada Elmerja Davisa v Londonu spravljajo v zvezo s pripravami za ugoditev sovjetskim željam. Nemci vse te napovedi zasledujejo seveda z veliko pozornostjo in je gotovo, da se ne bodo dali presenetiti. Pri tem nič ne dvomijo, da se za to anglosaško gostobe-. sednostjo skriva poizkus zakrinkanja. zlasti glede neposrednih strateških ciljev. Močno je mnenje, da ima ves ta krik namen. da bi nemško vrhovno poveljstvo odtegnilo z vzhodne fronte nekoliko divizij, s čimer bi bilo Rusom stanje olajšano brez vsakih žrtev z anglosaške strani že z golim besedičenjem. Izkrcanje na severni ali zapadni obali Evrope bi bilo spričo silnih utrdb, ki so jih napravili Nemci v zadnjih letih, povsod silno tvegano podjetje, združeno z velikimi nevarnostmi in neizbežnimi ogromnimi izgubami. Za*o je razumljivo anglosaško oklevanje spričo takih izgledov. Naj je tedaj be?edičenio Anglosasov o vdoru resnično ali ne. Nemci se ne bodo dali presenetiti. (Ultime Notizie.) _____ Berlin. 26. avg. s. Vojaški sotrudnik DNB javlja, da berlinski vojaški krogi presojajo splošni položaj na vzhodni fronti z velikim zaupanjem in s hladno mirnostjo. D:'s: je nemška obrambna črta morala biti nekoliko skrajšana. ni nikakega dvoma, da bo nova obrambna črta za sovražnika nepredoren jez. Bitka, ki sedaj divja na glavnih treh točkah, omenjenih v zadnjem vojnem poročilu, to je na odsekih ob Miusu. pr Izjumu in pri Harkovu, jasno kaže, da siccr sovražnikovi poizkusi za prodor fronte ne pojemajo in ne pešajo, da pa je obenem nemška obramba neomajna 'n | da skrajšanje fronte že kaže svoje ugodne posledice za nemške čete. V Berlinu tudi omenjajo poročila iz britanskih v:rc/v. ki vedno bolj naglašajo silne sovjetske izgube, s čimer hočejo pripraviti angleško javno mnenje na neuspeh Stalinove ofenzive ter na postopno upadanje ruske vojaške sile. V*e to potrjuje nemško tezo. da se na vzhodu bije bitka obrabe in iztrošenja v ogromnem obsegu. Rusi so v resnici rab li skoro dva mescca. da so prodrli kakih 50 km preko obrambne črte v področju pii Orlu n pri Harkovu ter na severnem odseku fronte. Ta csvoj tev ozemlja je bila dosežena s 100 divizijami, v ostalem pa sc splošni položaj v stateškem pogledu ni prav n:č izpremenil Ugotovljeno je. da skušali škod i omejiti, toda silovito.st, s katero se je katastrofa sprožila, jim je delo onemogočila. Po zadnijh poročilih so poolavljeni kraji ogroženi še po drugi katastrofi. Med Hau. seiesom in Arollo so začeli goreti veliki predeli gozdov in ognja nikakor ni mogoče pogasiti'. Gasilci, poslani v tc kraje na pomoč- so morali zaradi poplavne nesreče opustiti delo ter se vrniti domov. Poiožaj se od ure do ure slabša. Podc-la je, da bo treba prizadete kraje popolnoma izprazniti, kajti poslopjem, katerim je prizanesla poplava, grozi sedaj propast zaradi ognja. * Centrala R:lečega križa v ženevi je od pričetka vojne do srede avgusta letos prejela in odposlala 52 milijonov pisem. Medtem ko je v prvem letu sedanje vojne šlo skozi to človekoljubno ustanovo dnevno 17.000 pisem, znaša današnji povpreček 60 tisoč. V letu 1940. je bilo vsega 6 milijonov pisem, sedaj pa jih je na leto povprečno 20 milijonov. Vsi jeziki sveta so zastopani v najrazličnejših poročilih, ki jih je treba dnevno prevajati in dalje posredovati. Vse to pa z naglico, ki je le možna. * Guido Slataper je prevzel služb°. Iz Triesta poročajo, da je novi komisar občine Trieste Guido Slataper prevzel županske posle na magistratu v Triestu. * Raziskovanje ledenikov v območju Nemškega planinskega društva se načrtno nadaljuje tu ii v čet. tem letu vc-jne. Poleg ledenikov raziskujejo vremenske prilike v alpskih krajih. * Oblina iefna riža v Italiji. Iz Rima poročajo, da je letošnja riževa letina presegla do sedaj največji pridelek za 200.000 stotov. * Na dunajskem šahovskem turnirju za nemško mojstrstvo vodi po osmi tekmi Lok vene, sledijo Schmidt, Domer. Mecking itd. * Škoda v založništvu Ricordi« v Milanu. Pri bombardiranju M.lana 12. t. m. je bila hudo poškodovana tudi hiša znane glasbene založbe »R i c o r d i«, kjer so hranili nad 300.000 glasbenih dei, katera so bila ob tej priliki uničena. Med izgubljenimi skladbami so originalni rokopisi Rossi-nija, Donizettija, Bellmija, Verdija, Puce'-nija in drugih glasbenih tvorcev z vseh delov sveta, škoda se ne da več popraviti. GOSTILNA KREGAR v štepanji vasi je od 27. t. m. do sobote 4. septembra ZARADI PRENOVITVE ZAPETA! IZ LJUBLJANE Žrtev smrtne nesreče V četrtek popoldne se je zgodila na Blei-vveisovi cesti, kjer se ožina razširi v ploščad pred banko Slavijo in kjer je zlasti v večernih urah velik promet, usodna nesreča, katere žrtev je postal g. Franjo Arko, podinspekter finančne kontrole v pokoju. G. Franjo Arko je štel 74 let. bil pa je še vedno zelo čil in prožen ter je dnevno prihajal izza Bežigrada v mesto. Tako je prišel po opravkih tudi v četrtek proti večeru. Ko pa je prečkal tramvajsko progo, ga je nenadno zadel tramvaj. Franjo Arko je padel in je bil nezavesten prepelian v splošno bolnišnico. Tu so ga operirali 'in se je kmalu spet Z3vedel. Imel je poškodbe na glavi in bolečine v kolku. Po treh urah pa se je njegovo stanje nenadno poslabšalo in je izdihnil menda za notranjo krvavitvijo. Njegova nenadna smrt je močno oriza-dela družino- ki je za Bežigradom -splošno znana m spostovana. Ob krsti žalujeta vdova ga. Lina in sin Cii'U, profesor ter širok krog sorodnikov in prijateljev. Ugled ni pokojnik bo da.r.es v soboto, ob 17 nastopil zadnjo pot iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Naj mu bo ohranjen lep sponrn, žalujočim naše odkritosrčno sožalje: u— Priroda, se polagoma oblači v čudovito pestro jesenslio obleko Listje rumeni, roze odevitajo in zdi se. da letos vse dozoreva prej kakor druga leta. Po njivah m vrLovih pa po javnih nasadih so začeli spravljati prdeike ne samo zaradi tatov marveč, ker so dozoreli. V Zvezd' so včerai izorali krompir. Pridelek je droben, vendar zadovoljiv. Spravilo letine po Ljubljani in okolici se najbolje opaža tudi na živilskem trgu, ki je zda i dobro založen Vreme imamo se nadalje sončno in prijetno V četrtek čez dan je živo srebro doseglo 27 4 stop. C, proti večeru pa se je nebo nenadno močno pooblačilo in nastala je kratko trajna nevihta. Ponoči se je nebo spet zjasnilo m iz megle se je včeraj izvil nrija-zen sončen dan. Preti opoldnevu pa se ie nebo pooblačilo in dobili smo doigozaželie-™J,a.hl° Padajoč dež. ki se ga bosta razveselila zlasti kmet in vrtnar. Jutrania temperatura je bila 15 stop. C, barometer pa je več ali manj ustaljen na 762 mm. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr Mi s Franta. Ljubljana, Poljanska cesta 15 Telefon 32-84. u— Namesto cvetja na grob pokojnega g Prana Majcena, višjega kontrolorja v pokoju daruje 50 lir Domu slepili družina Gaspari. ' , P?uk v Reklamaciji je posebna panoga šole Glasbene Matice, ki jo poučuje prof Osip sest. Ta oddelek ima vrsto zelo ambicioznih in nadarjenih gojencev, ki so med šolskim letom na nekaterih produkcijah pokazali sadove pouka Samostojno produkcijo pa bo napravil ta oddelek v četrtek, 2. septembra, v frančiškanski dvorani ter izvajal poleg nekaterih deklamacij tudi posamezne prizore iz pomembnih dramskih del. Opozarjamo prijatelje dramske igre na to produkcijo, za katero se dobe vstopnice v Knjigarni Glasbeie Matice. u— Na javni produkciji počitniškega tečaja šole Glasbene Matice, ki bo v torek 31. t. m. ob 19. uri v mali filharmonični dvorani, bo nastopilo 17 gojencev iz oddelka za klavir, katere poučujejo strokovne učne moči: Bra.iač Zorka, černiveč Boža, Eolarič Olga in Lipovšek Pia. Iz violinskega oddelka nastopijo 4 gojenci iz šole: Jurija Gregorca in Karla Sancina ter iz oddelka za vaje v ansamblu, godalni kvartet, ki ga poučuje Karel Sancin. Spored prinaša dela domače in tujih literatur. Dobi se v Knjigarni Glasbene Matice in velja kot vstopnica. Vabljeni starši in prijatelji mladine? u— Glasba je ona umetnost, ki je najbližja človeku ln tudi najblažilneje vpliva na njega. Da moremo glasbo prav uživati, je neobhodno potrebno, da se v njej izobražujemo že v mladih letih. Najtemeljitejšo izobrazbo nudi šola Koncert vejaške godbe Godba Armadnega zbora bo priredila v nedeljo, 29. t. m., ob 18.30 v tivolskem parku koncert z naslednjim sporedom; Beliini: Norma (simfonija); Belimi: Norma (simfonija); Boito: Mefistolel (uvertura in finale); Preite: Casaram (slovesna koračnica). Giasbene Matice. Vpisovanje za novo šolsko leto, ki bo začelo že z rednim poukom 7. septembra, bo od 1. do 4. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice, Vegova ul. 7. Vse podr 'one informacije daje ravnateljstvo šole in osobje pisarne. Starši, pohitite z vpisom, da omogočite redni začetek pouka! u— Opozorilo! Sporočamo vsem cenjenim interesentom, da od danes naprej izposojamo tudi nove moderne gramofonske plošče proti ugodni odškodnini. EViSREST, Prešernova 44. Is H&vega fstes&a n— Legar. Zadnje uneve se je po Novem mestu in okolici razširil tifus ter sta obe novomeški bolnišnici že tako polni, da novih bolnikov ne moreta sprejemau. Oblastva so izdaia vse potrebne ukrepe, oa se šu-jenje obolenj čim bolj omeji. Predvsem je nujno potrebno, da prebivalstvo vsa;:o obolenje takoj prijavi in poskrbi za čim popolnejšo izolacijo doma. Vse prebivalstvo se mora dati cepiti. Uživa naj samo prekuhano vodo in omeji čim bolj uživanje presnega sočivja. Tudi sadje naj se vedno umije ali olupi. Obenem je oblastvo strogo prepovedalo kopanje v Krki od železniškega. mosta navzdol. Upati je, da se bodo cb upoštevanju oblastvenih navodil omejila naualjnja obolenja. n_ Boni za nakup Mik.mca. Krojači, šivilje, čevljarji in sedla-ji naj čimprej dvigne > pri novomeškem obrtniškem združenju bone za nakup sukanca. Sukanec morajo obrtniki takoj kupiti, ker so stari boni neveljavni. Obrtniki navedenih strok iz Velike Loke, Trebnjega z okolico, Mirne z okolico, Dobrnič z okolico. Gabrovke in Sv. Križa pri Litiji pa dobe bone in sukanec v trgovini Ivana Groseka v Trebnjem. Z Gorenjskega Gorenjski obrtniki, ki še niso predložili dv. sin. hči): za otroke so potreb, rd t idi . .dni podati:; in navedbe o more-;-•".-■; si tvi ai. se šola.o. Kdor ne priloži stare železniške legitimacije, ker jo .&:• morda lato s še potreboval, naj navede V eno zaporedno številk©. Za vsako zahte-\ i; Iv -'ti...Pri :o r.? . ora priložit: doprsna ln: : ic:: t i \v 4 cm široka in 5 cm , . Id .. "iaj bo razločno na- ši nn »•■• ,' d o i p. rvis.no ime osebe ua :-i; rdd.\ Id 'i ■ :i;ojem ne ustre- zale. upoli u amz d a ima ) av.co do veznih olrj-šav, n j pre- ;v. riž. pctrdllo občine, da I žena ni a go, ae -di obrti, za otroke pa j poti d o; i d", ■■■x žive s pvesdcem v dru- i dinsk • i • ;; ii i . ijo lasi..ih dohodkov, k: b i: ?.:•; .'.Ii .,00 l.r na mesec m da hčere n.so poročene, ce so otroci zovaro. vani pri Zavodu za socialno zavarovance, Pokojninskem zavodu za nameščence ali Bolniški blagajni trgovskega podpornega društva, je treba dokazati z delodajalčevim potrdilom, da zavarovan* zaslužek ne presega 500 lir na mesec. Nobeno potrdilo ne sme biti starejše kako: en mesec. Hkrati, ko odda prošnjo za r.cve tegit -macije s priključenim cdrczkon» (kuponom) čekovne nakaznice, po kateri je pie-jel pekojn no za pretekli ali tekoči mesec, m z drugimi prilogami, naj naročnik pošlje po poštni nakaznici finančni direkciji v Ljubljani po 7.60 lir za vsako naročeno , legitimacijo, ali pa plača ustrezni znesek v poslopju finančne direkcije v sobi .št. 3. Na kuponu nakaznice naj razločno zapiše svoj priimek, ime, zvanje in navede število naročenih legitimacij. Vse dosedanje železniške legitimacije bo treba vrniti fir ančm direkciji do konca decembra 1943 Nove legitimacije ne dobi noben upokoienec niti zase niti za rodbinske člane, dokler ne vrne starih. Nove železniške leg;timacije bo fir.ančna direkcija razpošiljala oo posti naročnikom 'zven Ljubljane, v Ljubljani bivajoč' naročniki Pa jih bodo dobili pri finančni direkciji. Kdaj se bodo izdajale, bo objavljeno. čeprav je treba tudi vino prištevati med življenjske potrebščine, ne spada med neobhodno potrebna živila; živilski kemiki so ugotovili, da ima tudi alkohol precej veliko hranilno vrednost — kot telesno gorivo —, vendar se ljudem dandanes ne zdi tako pomembno, ali bo vinska letina dobra ali slaba. Zdaj se zanimamo predvsem, kako bodo obrodila polja in sadno drevje. Vendar se smemo vesriiti tudi dobre vinske letine, čeprav ne spaliamo med vinogradnike ali goreče prijatelje vinske kapljice. Meščan je lahko zadovoljen, če je trta dobro obrodila, že zato. da bo naprodaj po zmernih cenah grozdje, ki ga je treba prištevati med pomembna živila; ima mnogo večjo hranilno vrednost kakor drugo sadje, ker vsebuje več sladkorja, pa tudi boljše je. čudno naključje je, ki si ga ne znamo pojasniti, da je leto 1917 dalo izredno dobro vino. in prav tako lansko: dve leti med velikima vojnama sta dali najboljše vino v tem stoletju, kakor pravijo strokovnjaki. Lani smo čitali razlago v našem kmetijskem listu, zakaj je bilo lansko vino tali o dobro in letina obilna. Baje je lansko vino res dobro, kakor pravijo tisti, ki so ga pokusili pristnega. Pripominjajo tudi, da bi se vino letos mnogo bolj podražilo ter da bi ga najbrž primanjkovalo, če bi lanska letina ne bila tako dobra. še bolj presenetljivo naključje bo, če bo res tudi letošnja vinska letina tako dobra kakor kažejo nekateri znaki. Poznavalci razmer napovedujejo, da bo tudi letošnja kapljica zelo dobra, kei je bilo v tem mesecu lepo vreme. Vendar bi moralo biti vreme sončno tudi še septembra, da bi se grozdje še bolje osladilo. Lanj je bilo septembra izredno lepo vreme in v začetku meseca je celo vladala huda vročina, saj ie bil 4 september najbolj vroči dan leta. Vendar lan: niso biii povsod tako zadovoljni z vinsko let no kak«->r pri ras. V nekaterih drugih deželah je bil- letina slabša kakor se obeta letos. Dobra vinska letina se obeta v Nemčiji, čeprav je ohladitev, ko je trta cvetela, napravila precej škode. Toda letos niso napravili tako velike škode škodljivci. Predvsem so letos lahko zadovoljni, da ni bilo percnospore, ki je lani napravila v Nemčiji veliko škodo. Dcbra vinska letina se obeta v Porenju ob M:zli in na Podonavju. Dobro kažejo vinogradi tudi v Franciji. Medtem ko so lani pridelali 34 milijonov hektolitrov vina, računajo, aa bo letos 50 milijonov hektolitrov pridelka. Prav tako se obeta dobra letina v Španiji in zato so se že začela pccenjevati stara vina. Sodijo, da bo letošnja vinska letina v Italiji boljša od lanske. Tudi na Madžarskem si obetajo dober pridelek, čeprav je zima napravila precej škode. — V splošnem bo torej letošnji vinski pridelek v Evropi še celo boljši kakor lanski. Švica se fe iznebila zloglasnega pEisfskvca in sleparja Končno se je Švica iznebila zloglasnega pustolovca in tihotapca. Dolgo vrsto let je lahko opravljal mednarodni finančni slepar Camiilo Castiglioni svoje temne kupčije v Švici. To je bilo mogoče le zaradi tega, ker je bil pod zaščito vplivne švicarske osebnosti, ki je igrala v švicarskem javnem življenju veliko vlogo. Ta osebnost je sodelovala pri raznih Casti-glionijevih finančnih operacijah. Posledice so bile neogibne. Ta osebnost je izgubila zaradi teh temnih poslov svoj poslanski mandat in tudi svoj vplivni položaj v stranki. 30 let je Castiglione lahko ribaril v kalnih vodah švicarskega podzemlja, že leta 1917 je vzbudil veliko pozornost na dražbi Kaufmannovih umetnin v Beilinu. Popri umetnin je vseboval najbogatejše mednarodne umetnostne zbirke. Sami vojni bogataši in verižniki so se lahko potegovali zanje. Kupec je bil Castiglione. Za sliko nekega francoskega mojstra jc plačal »samo« 230.000 mark. Nekaj let pozneje se je zloglasni Castiglione zopet pojavil na dražbi. Toda to pot ne kot kupec. Zaradi dolgov so bile prodane na tej dražbi številne njegove dragocenosti za zneske, ki so bili globoko pod vrednostjo njegoveh dragocenosti. Cenili so njihovo vrednost na 3 milijone an-g'eških funtov, izdražbane pa so bile za skromen odstotek cenjenega iznosa. Castiglione se je pač, kakor mnogi njegove vrste in temnih nagibov znašel v hudih denarnih stiskah. Upniki so ga prisilili, da je moral prodati svoje stvari. Vrednost stvari, ki jih je imel. je bila prav pravljična. Zanimalo vas bo: Kdo je ta človek? Rodil se je v Triestu kot sin rabina. Moral bi postati njegov naslednik. Toda Ca-stiglionu ni bil všeč očetov poklic. Začel se je pečati s trgovinskimi in tihotapskimi zadevami. Med prejšnjo svetovno vojno si je pridobil veljavno, besedo v vodstvu tvornic Austro-Daimler, ki so dobavljale za vojsko. Sklenil je precej sijajnih kupčij. S pomočjo dunajskega aerokluba se je vrinil v ospredje avstrijske letalske industrije. Prevzel je ogromne dobave in stlačil v svoj žep ogromne zneske. S papirnimi kronami si je privoščil najbolj drzne prevare. Zaradi prevar in temnih poslov je moral Castiglione končno pred sodišče. Toda časniki niso črhnili in niso napisali niti ene vrstice o tei aferi. Ca-stglione je imel še zmerom dovolj denarja, da je vodstva posameznih listov lahko podkupil, saj si je pn polomu Depozitne banke prislužil 40 milijonov čeških kron. Castiglione se ni poboljšal. V Švici je nadaljeval s svojimi posli. Oškodoval je za visoke zneske števdlne švicarske nod jetnike in državljane. Končno se je spustil tudi nad njegovo glavo Damokiejev meč. Izgnali so ga iz Švice, ki se je sedaj lahko globoko oddahnila. SLABO STA SE RAZUMELA »Kaj vzdihuješ. Jože?« »O. zdravnik mi je dal vsega samo še mesec dni.« ® »Bog ne daj. da bi tako hitro umrl!« »Ne. ne! Tedai mu moram plačati račun.« Umrla nam je po večletnem trpljenju naša srčnoljubljena mama in stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa MARIJA MILOST roj. STEGU vdova po višjem revidentu bivše Južne železnice ko je dopolnila 89 let. Blagopokojna leži na svojem domu v Jesenkovi ul. 9 (šiška), pogreb bo v nedeljo, dne 29. t. m., ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, k Sv. Križu. Ljubljana, >iisslitz, dne 27. avgusta 1943. GJoboko žalujoči: JANKO, mag. uradnik; .MIRKO, inšpektor drž. žel., sinova z rodbinama in sorodniki. Vsem ljubim prijateljem in znancem sporočamo bolno vest, rzr-da nas je nepričakovano v 74. letu svojega življenja zapustil nepozabni soprog, požrtvovalni očka, brat, svak, stric, stari stric, gospod NJO ARKO PODINSPEKTOR FINANČNE KOTROLE V POKOJU Poslovili se somo od njegovih zemskih ohstankov v soboto, dne 28. avgusta 1943 ob 5. uri popoldne v kapelici sv. Jožefa na žalali, odkoder ga spremimo k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 3. septembra 1943 ob i28. uri v župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 27. avgusta 1943. LINA, soproga; prof. CIRIL, sin; rodbine TURSIČ, KOCJAN, PLANK, dr. ARKO, PUNTAR »i _ > — uertr.r:-rr.TJ■ 'v«.v r.r-- Feren« Kormendi: 43 ryr p *i rn n »Seveda, seveda,« jo je prekinil Janko. Naj se le nikar ne opravičuje. Raje naj pomisli, kako bi se najbolje izviekii iz te zadrege. Najprej mora vedeti, kako je zdaj pri njih doma z denarjem. Irma je začela razlagati, da je vsa nesreča v tem, da je Kata izgubila službo, ker je morala tovarna za polovico znižati proizvodnjo. Zdaj pa jim manjka denar, ki ga je Kata prinašala domov. Hm tako je to, je razmišljal Janko. No, recimo, da bo pisal očetu, a da to ne prinese nobenega zaželjenega uspeha ? Kaj potem ? Potem, je potrto dejala Irma, bo vse ! tako kakor prej, le še nekoliko aiabše, ker od gladu umrle ravno ne bodo, ako pa to ne bi zadostovalo niti za hrano ... v skrajnem slučaju . .. »Kaj v skrajnem slučaju?« je vprašal Janko, ko je dekle nenadoma umolknilo. No, tega še ne ve, mati bo spet morala nekaj prodati, Kata pa bo morala gledati, da se v najslabšem primeru nekam stisne, odnosno nekje nekaj najde ... »Da,« je odvrnil Janko, »razumem. Ako je tako..., poglejte, gospodična Irma. Tale položaj se mora prej ali kasneje nekako urediti. Med tem pa morava misliti na nekakšno prehodno rešitev.« Utihnil ie in trenutek razmišljal. »Do tistega časa pa, ko se bo to uredilo, vam prav rad pomagam.« »Da, prosim,« je dejala Irma in ga pogledala. »Vedela sem, da bo gospod doktor . ..« zajecljala je in obraz ji" je zalila rdečica. »G .spod doktor je rekel, da bi nam poma- J gal ?« »Da. že mislim na to..., poskusil bom j seveda kaj doseči pri očetu, dotlej pa bi vam jako rad pomagal z vsoto, ki vam zdaj primanjkuje.« Dekletov obraz je postal temno rdeč. Po-bešenih oči je začela jecljati. »Gospod doktor..., kaj mislite, da sem zafo prišla k vam . ..?« Janko se je zdrznil. »Poglejte, gospodična . -., dobro se ra-zumiva! Rad bi vam posodil ta denar, in ko boste kdaj imeli dovolj denarja, mi ga boste spet lepo vrnili, kaj ne?« Naglo: »Saj tega ni treba nikomur vedeti.« »Prišla sem, prosit gospoda doktorja, da bi nam pomagal na ta način, da bi pregovoril očeta in... gospod doktor zdaj misli...« »Nič s: ne mislim!« ji je Janko nekam nestrpno segel v besedo. »Prosite me pomoči, gospodična Borbelvjeva, jaz pa vam pravim, da je to v r-du, a do takrat, ko so bo videlo,, ali boni lahko kaj dosegel, vam ponujam tako pomoč, ki je v vašem primeru praktičnega pomena!« »Ko bi... bJla mislila na take vrste pomoč . .., bi prosila zanjo svojega zaročenca, kajti nqemu ... bi se že kako izkazala hvaležno, a —« »Zakaj ga potem ne prosite, naj vam posodi denar?« «Ker tudi njemu nočem ničesar dolgovati, dovolj je že to, da je žrtvoval tistih devetdeset pengov.« Janko je trenutek razmišljal. »Draga gospodična, ako se človek nahaja v tako mučnem položaju, v kakršnem ste vi., ne ravna prav, ako ima take nepotreb- ne predsodke. Zaman si belite glavo s tale'mi rečmi. Ako vam kdo ponuja pomoč, celo človek, kakršen sem jaz, ki pozna vaš položaj in vam iskreno ponuja pomoč, potem morate odložiti ves ponos!« Janko je utihnil. Dekle ga je trenutek gledalo; njen pogled je bil tako čuden, tako neobičajen, da je Janko nenadoma zmedel. Zakaj me tahko gleda? mu je prišlo na misel. Kako zelo je podobna Agici, ko me tako gleda. > Kratko malo mislim, da mirne duše lahko vzamete od, mene to pomoč, ki vam jo ponuiam.« je potem nadaljeval. »Ne,« je odvrnila Irma Borbelvjeva. Iskreno se vam zahvaljujem, gospod doktor. a tega ne morem storiti. Ako pa gospod doktor misli, da bi lahko pisal očetu ali se poi azgovoril z njim ...« .rDobro. Prosim, ako želite, v redu.« Dekle ga je prestrašeno pogledalo. Saj se menda ne jezite name zaradi 16 ? C "Zakaj naj bi se jezil? A ni mi prav, da ne sprejmete rnoje pomoči. Seveda vas ne morem prisiliti, da bi jo vzeli.« »Gospod drktor. nikar me ne razumite napačno, zakaj nisem —« »Saj vas dobro razumem.« »Prosim,« je potiho dejala Irma. »Hvala vam, gospod doktor. Sama ne vem, kako se vam bom oddolžila za vso vašo dobroto.« »Prenehajte že s tem vašim oddolževa-njem, saj vendar tega ne delam zato, da bi se mi oddolževali.« »Ampak?« Janko bi se najraje zasmejal nad tem oriprostim vprašanjem, za katerim se je čutila njena zadrega. Ampak? Nenadoma pa mu je ta beseda težko in s čudnim pri- zvokom zazvenela v ušesu. Na mah je začutil nevarnost v tem nagonskem, skoraj otroškem vprašanju. >Ampak zato,« je dejal počasi, s povdar-kom, »ker tudi jaz vem, kaj je siromaštvo.« »Da,« je odvrnila Irma Borbelyjeva in njen glas in njen pogled je izražal vdanost. Janko je opazil ta pogled in postal je nemiren. Ampak? je znova v duhu slišal dekletovo vprašanje. Ali bo razumela, kaj ji je odvrnil? Ali bo razumela iz njegovih besed, da bi pomagal vsakomur, kdor bi imel do njega podobno prošnjo? In ali razume, da velja njegova pomoč stvari sami, principu, ne pa osebi? Se mar ni zgodilo nekaj, kar bi bila velika napaka? Naglo je vstal, stopil k vratom in zaklical: »Prosim vas, Ilona!« Ilona Szabova je obstala na pragu, z be-ležnico za stenografiranje v rokah. »želite, gospod doktor?« »Napisala bova Kolomanu Borbelyju, naj se čimprej zglasi pri dr. Szekerju.« In okrenivši se k Irmi: »Dr. Szeker je moj prijatelj in moj zastopnik v mnogih rečeh. Poslej vas bo on zastopal, jaz mu bom že vse pojasnil. Zapisal je nekaj besed na listič, ki ga je izročil Irmi Borblyjevi. »Tule je naslov dr. Szekerja. Ako potrebujete kakršnekoli pomoči ali nasveta, tudi če bi šlo za ločitev zakona, se kar mirno obrnite do njega, gospodična Irma. Gospod advokat bo obveščen o vsem, mirne duše lahko govorite z njim tako kakor z menoj. Razume se, da ne bo zahteval nobenega honorarja.« Dekle je trenutek zrlo na listič, a ni mog-la razpoznati, kaj je napisano na njem.