POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VEČED
W E	Hm
Stev. 201. Leto XII.
Maribor, ponedeljek 5. septembra 1958
Cena 1 din
Sudetfki Nemci brezkompromimi
Včeraj so na zborovanjih razglasili, da zahtevajo popolno izvršitev vseh njihovih zahtev — Avtonomna sudetsko-nemSka pokrajina bi se kmalu združila z Nemčijo — Položaj brez izhoda
NEMCI BREZKOMPROMISNI.
PRAGA, 5. septembra. V vseh večjih središčih sudetsko-nemškega ozemlja je Priredila včeraj sudetsko-nemška stranka velike parade in zborovanja. Prire-®‘tve so se vršile pod firmo zahvalnega Baznika žetve. Prireditev v Ašu se je Udeležil tudi Konrad Henlein, ki pa ni na-?J0Pil kot govornik. Na zborovanju je bl-10 zbranih okoli 10.000 Nemcev, glavni S°vornik je pa bil poslanec Georg Wall-Ber» ki je dejal med drugim: »Poravnava Čehi in sudetskimi Nemci je mogo-a sploh samo na podlagi osmih karlovških točk. Prvi pogoj pa je, da zapu-sudetsko-nemško ozemlje vsi Cehi, se priselili sem po letu 1918. Mi se Jovemo boriti z legalnimi sredstvi. Cehi ”ai ne pošiljajo v naše kraje vojaštva, JjJJPak naj se poslužljo rajši pravičnosti, vrt 0r ne moren,° razumeti, zakaj se J*6 tudi sedaj take vojaške priprave, tem ko so v Pragi pogajanja In je lord Runciman, da daje dobre in mikrobne nasvete. Nas to ne bo spravilo ?Ravnotežja. Za nasilno razračunavanje > * Potrebna dva, drugega pa tu ni. Nem-n°če vojne; njen vodja pa hoče, da t,®®1 3 in pol milijona sudetskim Nemcev VJ® Pravice, ki jim pripadajo kot delu *e8a nemškega naroda.«
SANDNERJEV GOVOR.
jMor v drugih središčih ta v Ašu, je Oj0 včeraj veliko nemško zborovanje tu-Hečinu, katerega se je udeležilo 45 dJ Hudi. Glavni govornik je bil tam rjnec Rudolf Sandner, ki je dejal: t^'*6 nas vedno, da sabotiramo mir, t6ya ®1 brusimo svoje kose samo za želi Trdn0 sem prepričan, da se še niko-evropskl zgodovini ni boril noben ' tako zavedajoč se svoje odgovor d g kakor se borimo ml sudetski Nem'
^tako zavedajoč se svoje odgovor-
"tooli nismo hoteli od češke dr-il^ali Čehov česa izsiliti. Pri svojih zahtevah pa vztrajamo brez-romisno. Osem točk Konrada Hen« p0'? v Karlovih varih in naša zahteva nos« ^upravi je le izraz politične zmer-ŽQVorti ®nako ostro ta nepopustljivo so vjJ?« .tudi govorniki na vseh drugih lofcjj ‘“niih nemških zborovanjih. Za po-Pa značilno tudi to, da so vsi liH Upan* v Hberškem okraju odklo-^**ilo okrajne politične oblasti, naj line i raz*!as o predvojaškl vzgoji mla-s,°er z utemeljitvijo, da je na ,®*sUkan vojak s puško ta bajone-^ Povzročil med nemškim pre-S\ ,V(>ln razburjenje«. Pritožili so se . emu tudi pri lordu Runcimann.
^°VOR PREDSEDNIKA SENATA.
5- septembra. Avala. CTK tovn0 : Včeraj je bilo v Plznju veliko % 0£?,0rovanje, katerega se je udele-Nov 50*000 Cehov In Slovakov. Na <lr *nju 80 govorili predsednik sena-Nin 0Ukup 1,1 dru8l politiki, ki so vsi \ da želi Češkoslovaška sporami.	svojimi	narodnimi	manjšina-
k taifVl^ena i® na V8e koncesije, to-Nrneak,° daleč, dokler ne bi postale ^ enotnost države.
Aqa°NkCNI C,LJ NEMCEV.
Ii^ni „ ’ 5- septembra. Včerajšnji šotoV so nni°r* nen,šklh sudetskih vodite-ia^kjo	da	sudetski	Nemci od-
prj P*®*1 vsak kompromis in vstra-ePoEoi^ evl- da mora praska vlada u v c«, ^treči vsem njihovim zah V^Ho	z*hteve	pa za češko
1)1 jih p 0,utno nl»o sprejemljive, raga sprejela, bi to pomenilo
razbitje republike, kajti tu nihče več ne dvomi, da bi se teritorialno avtonomni in združeni sudetski Nemci ob prvi priliki odcepili od češkoslovaške in poklicali s sklepom svojega avtonomnega zbora v svoje ozemlje nemške čete. Praška vlada je 2e doslej pupustila toliko, kolikor ni niti več v interesu države in tudi ne v skladu z njeno suvereniteto. Dalje ne more iti. Stem pa je vsak izgled na sporazum vsak trenutek manjši.
NIHČE NE POZNA NADALJEVANJA.
PRAGA, 5. septembra. Glavni Runci-manov sodelavec Ashton Gwatkin se je včeraj ob 10. uri dopoldne pripeljal v Aš in setakoj sešel s Konradom Henleinom, s katerim je razpravljal dve uri. Takoj po tem sestanku se je vrnil v Prago, da poroča lordu Runcimanu. Kakor se izve, je Henlein tudi pri tem razgovoru vztrajal pri nemških zahtevah in predložil svoj načrt proti načrtu vlade. Ta načrt je zasnovan na znanih karlovarskih točkah. Ashton Gwatkin je že popoldne obiskal lorda Runcimana na posestvu praškega nadškofa Kašparja. Istočasno je bil dok-
tor Hodža v avdienci pri presidentu Be-nešu. Kakor se zatrjuje, je položaj posta! tako zapleten, da trenutno ni mogoče reči, kako se bodo dogodki dalje razvijali. Zdi se, da bodo o tem vprašanju ugotovljene nadalnje smernice šele jutri. Vsa pozornost se pa obrača obenem v Niimberg, kjer bo jutri govoril Hitler. Splošno se pričakuje, da bo že v tem govoru zavzel tudi stališče do vprašanja češkoslovaške.
RUNCIMAN NE POJDE K HITLERJU.
PRAGA, 5. septembra. Po svoji vrnitvi iz Aša se je podal Ashton Gvvatkin razen k lordu Runcimanu tudi k angleškemu poslaniku Newtonu, s katerim je več časa konferiral. Po razgovoru z Gwatkinom pa je lord Runciman govoril več časa tele-fonlčno z Londonom. Iz lordove pisarne je bil obenem izdan demanti glede vesti, ki so jih objavili londonski listi, v katerih so trdili, da namerava lord Runciman obiskati Hitlerja. Lord Runciman ne namerava še tako kmalu odpotovati iz Prage.
Diplomatske in voiaške priprave
RESNO PRESOJANJE V LONDONU. — POLJSKO IN AMERIKO. — SPORAZUM
LONDON, 5. septembra. Poročila o najnovejšem razvoju dogodkov na češkoslovaškem so vzbudili tu novo vznemirjenje. Nekateri listi pišejo, da je sedaj jasno dokazano, da Nemci sploh nočejo sporazuma in da je vse le manevriranje, s katerim hoče Nemčija pridobiti dovolj časa za utrditev svojih mej in pripravo svoje vojske. Da je položaj znova napet, dokazuje tudi bivanje zunanjega ministra Ha-Hfaxa v Londonu in njegove konference s politiki in diplomati. Pred vsem se posveča posebna pozornost razgovoru med Anglijo in Francijo radi francoskih vojaških odredb in pogajanjem s Poljsko zaradi njenega stališča v primeru vojne.
POGAJANJA MED ANGLIJO, FRANCIJO, MED RUSIJO IN ROMUNIJO DOSEŽEN.
Francija bo obdržala zaradi nemških opoklicev rezervistov še dalje svoje redne vojake, ki bi morali biti septembra odpuščeni. Pri Poljski se pa trudita tako Anglija kakor Francija, da bi jo pridobili za to, da bi v primeru vojne dovolila, ruskim letalom, da bi smela čez njeno ozemlje v češkoslovaško, kakor tudi transporte orožja in drugega vojnega materiala. Romunija je na te zahteve že pristala. Zdi se, da se bo pod določenimi pogoji in garancijami vdala tudi Poljska. Razen tega je angleško zunanje ministrstvo stalno tudi v stiku z Washingtonom zaradi zadržanja Združenih držav za pri mer vojne.
Pričetek kongresa v Nurnbergu
HITLER BO GOVORIL JUTRI. — OGROMNO ZANIMANJE ZA KONGRES V LONDONU IN MED DIPLOMATI.
NORNBERG, 5. septembra. Hitlerjev namestnik HeB je prispel včeraj sem, da otvori kongres nacionalno-socialistične stranke. Slanovstim bo prisostvoval tudi Hitler. Pričetek kongresa bo danes sprejem zastopnikov tiska. Od 15.30 do 16. ure bodo v znak pričetka kongresa zvonili vsi cerkveni zvonovi, nato pa bo slavnostni sprejem Hitlerja. Ob 17.30 bo v gledališču slavnostna predstava Wagner-jeve opere »Die Melstersinger von Nilrn-berg«. Vse prireditve bo oddajal tudi radio.
LONDON, 5. septembra. Angleški tisk vidi v nilrnberškem kongresu več kot samo notranjepolitično nemško zadevo. To je prvi kongres po priključitvi Avstrije. V ospredju zanimanja pa je češkoslovaška, o kateri bo gotovo govoril tudi Hitler svojem velikem'govoru. Kakšen pomen se pripisuje temu kongres, dokazuje tudi to, da je zbranih v NUrnbergu 11 veleposlanikov, 22 poslanikov in 13 odpravnikov poslov, ki so prišli tja kot opazovalci. Svoj govor bo imel Hitler jutri.
Atentat na eglptskega kralja
LONDON, 5. septembra. Po Iz Kaire sem prispeli vesti je bil Izvršen sinoči na eglptskega kralja Faruka v Aleksandriji atentat, ki pa ni uspel. Ko je kralj Faruk zapuščal svojo ložo po nekem plavalnem tekmovanju, je neki moški, ki je stal na strehi tribune za gledalce, ustrelil proti njemu. Ker je atentatorjevo namero še pravočasno opazil neki policist in se zagnal vanj, je strel zgrešil svoj cilj in zadel le nekega gledalca, ki pa je tudi le lažje ranjen. Atentator je bil takoj prijet. Kakšno je ozadje tega neuspelega atentata, doslej še ni bilo mogoče izvedeti.
ITALIJA PRIZNALA BOLGARIJI ENAKOPRAVNOST.
SOFIJA, 5. septembra. Italijanski poslanik je sporočil včeraj bolgarski vladi, da je Italija odobrila ukinitev določb mirovne pogodbe o prepovedi oborožitve Bolgarije.
Borza. Gurili, 5. septembra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.9350, London 21.2850, Newyork 43.950, Milano 23.1250. Praga 15.13.
Vremenska napoved. Hladno, večinoma oblačno, pričakovati je nadaljnjih pa davin.
Nj. Veličanstvo kralj Peter Sl.
Češka odločnost
»Tempsov« zunanjepolitični člankar Pierre Berland je bil na Češkoslovaškem in piše, da ni niti najmanjšega dvoma, da bi se vojaškemu napadu Čehi z vsemi silami ne postavili po robu. Prav med sloji češkega prebivalstva je slišal isto odločnost: naj bo zadržanje velesil kakršno hoče, Čehoslovaki se bodo rajši pustili pobiti do zadnjega, kakor pa da bi ponovno postali sužnji. Konflikt z Nemčijo pa ni samo narodnostnega značaja, marveč prav tako tudi* socialnega. Bivši veleposestniki, ki so bili glavni stebri germanizacije, in ki jih je agrarna reforma spravila ob ogromna veleposestva na Češkoslovaškem, podpirajo danes z vsemi močmi sudetske Nemce.
Kdo je kriv?
»Slovenec« piše o »Slovenskem dnevu«, ki je bil včeraj v Kočevju: »Da pravi kočevski Nemci ne bodo sodelovali pri »Slovenskem dnevu”, je bilo umljivo. Da narodni odpadniki, Slovenci, ki so svoj materni jezik zatajili in se svojega slovenskega rodu in jugoslovanske države sramujejo, ne bodo sodelovali, je bilo v naprej gotovo, ker njihovega sodelovanja nikdo ne bi sprejel na praznik nacionalne samozavesti in domovinske zvestobe. Da pe bodo vsaj vnanje sodelovali pristaši politične stranke, ki danes ni na vladi, tega pa ni pričakoval nikdo in je bilo grenko občutje, ko smo gledali na nekatere hiše, ki so last tako imenovanih »nacionalistov”, ki na »Slovenski dan” v Kočevju, na tako izrazito narodni praznik, ter na praznik obletnice ustanovitve naše države niso smatrali potrebno, da vsaj na zunaj, če že ne v sprevodu in na manifestaciji sami, izpovedo, da so današnjega dne, morda največjega v zgodovini Kočevja, veseli. Tudi vnanja slika Kočevja v ranih urah ni kazala nobenega izrednega prazniškega sijaja. Državne zastave so visele le na redkih poslopjih, ker jih niso razobesile nemške hiše, hiše slovenskih narodnih odpadnikov in tudi ne mnoge hiše gotovih političnih pristašev, da ne omenimo poslopja državne gimnazije, ki je prazno in puščobno zrlo na vrvenje tisočih.«
Vlada Ima volivni mandat
Sarajevska »Muslimanska svijest« piše, da se v zadnji rekonstrukciji vlade g. dr. Stojadinovida mora videti pojača-nje jugoslovansko-unitarističnega kurza. Nekateri krogi zatrjujejo, da ima vlada volivni mandat, kar se lahko zaključi tudi iz enega govora dr. Korošca.
Maribor, 5. septembra.
Povojna Evropa, kot tudi druge celine, kjer je direktno ali indirektno pustilo štiriletno klanje strahotne posledice, ni bila mirna, kakor bi bilo pričakovati po silni vihri. Stopili so na plan novi pojmi revolucij, prevratov, etatizma, avtoritarizma, avtarkije itd., ki so splošne, dotedaj neizpodbitne zakone gospodarske, socialne in kulturne politike postavili na glavo ter poizkusili uveljaviti nove pojme brez trdnih temeljev osnovnih zakonov, ki so se smatrali dotedaj kot nujna osnova vsake ostvaritve. Vprav zaradi tega povojnega prcsnovljanja se zlasti nekatere družbene formacije iz predvojne dobe niso znašle, se prekasno zavedle raznih nevarnosti, ki jim prete ter sploh izgle-dale kot da so takorekoč nesposobne za borbo z raznimi podtalnimi silami, katerih se poslužujejo njim nasprotni elementi. Metode in načini borbe teh družabnih formacij iz polpretekle dobe so postali zastareli v primeri z novimi taktikami, katerih so se posluževali novi razdiralni elementi dotedanje družbene organizacije. — V prvi vrsti mislimo pri tem na politično delo in neuspeh številnih demokratskih organizacij ter na novo se for-mirajoči fašizem pod načelom skrožnega nacionalizma.
Razne skrajnejše demokratske skupine so se po vojni vedno vdajale teoretičnemu naziranju o končni popolni dozoritvi kapitalizma, ki bo nato padel kot zrela jabolka radi svojega notranjega razkroja sam. Razvoj pa je pokazal, da so se veliki teoretiki, sociologi in socialni delavci ušteli, kajti kapitalizem je po vojni iznašel novo obleko, ki so jo je nadel — fašizem, kot novo fazo v razvoju kapita-'izma. — Demokratična sredstva za borbo proti le-temu so bila nemočna in nedovršena. Pokazalo se je namreč, da je fašizem kot popolno zanikanje vsakih človečanskih pravic, pridobljenih z velikimi žrtvami v francoski revoluciji pred 150 leti, v prvi dobi povojne demokracije rasel in se razvijal ter da je prav demokratični zrak često ugoden za njegov razvoj. Preden se je demokracija nekaterih evropskih narodov zavedla nevarnosti, ki ji preti, ji je pa že stal nasproti fašizem, brutalen po svojih metodah in brezobziren na sv6jem potu do oblasti.
Na srečo so sef' zapadne demokratične velesile, zlasti na pobudo silnih žrtev v Španiji in krvavih dunajskih dni v februarju 1934. zavedle, še preden je udarila 12. ura, organizirale svoje vrste in stopile v bran že davno pridobljenih človečanskih pravic. Seveda je bila pot preizkušnje, pot do zavesti težavna in dolga. Demokratske skupine ne temeljijo na za-Slcpljivih pojmih »vodstva«, ampak predvsem na pravicah celokupnega naroda. V demokraciji sodeluje ves narod pri vladnih poslih, ker sc tudi v celoti njega tičejo. Da bi se tako združile vse narodne množice, ko so bile razcepljene dotlej v več nasprotujočih si skupin, je morala nastopiti pred njimi nevarnost fašizma, ki ;c zgolj poosebljenost modernega kapitalističnega sistema. Ta način organizacije demokratskih narodnih skupin je tudi edini način organizacije demokratične obrambe proti fašizmu.
Narodna demokratska organizacija za-oadnih velesil je povzročila vprav radi cnodušnega pristanka ljudskih množic med povojnimi rušilci mednarodne sloge 'n mirnega razvoja narodov, strah in tre-oet. Ustvarjati so se pričele ideološke fronte. Govorilo in predpostavljalo se je v nevarnih napetostih mednarodne poli-ike o skorajšnjih oboroženih nastopih Iveh front. Mnogo je bilo mišljenj za in oroti temu gledanju mednarodnega poli-ičnega vrenja. Vsekakor do popolnosti nikdar ni bilo izvedeno to, zlasti ne s strani demokratskih velesil. Morda je vprav ta previdnost zapadne demokracije obvarovala v kritičnih trenutkih Evropo ored splošnim požarom, saj so se pač v povojnem času zaradi brezobzirne agresivnosti fašističnih držav globoko spremenili pojmi mednarodne politike. Državam so radi tako nastalih nevarnosti omajane meje, zlasti odkar so se fašizmi pričeli vtikati celo v notranje zadeve drugih držav. Rušitev mednarodnih zakonov in mednarodnih obveznosti pa je dala pobudo, da je obramba demokracije silno napredovala, tako v demokratičnih državah samih z močnimi bloki demokratskih skupin .kakor tudi z vplivi, ki
Velike besede Budita in Bonnete
AMERIŠKE ZDRUŽENE DRŽAVE SO NA STRANI VSEH, KI DELAJO ZA MIR IN SPOŠTOVANJE POGODB. — FRANCIJA BO VEDNO IZPOLNILA
SVOJE OBVEZNOSTI.
PARIZ, 5. septembra. Včeraj je bil v Pointe Grave pri Bordeauxu odkrit spomenik v spomin na izkrcanje ameriških čet v Franciji za časa svetovne vojne. Ob tej priliki sta govorila tudi ameriški poslanik \VilIiams Bullit in francoski zunanji minister George Bonnet. Bullit je dejal v svojem govoru med drugim: »Mi se danes klanjamo Francozom, ki so nam pomagali ustvariti svojo svobodo, kakor smo mi Američani pomagali Franciji ohraniti njeno svobodo. Med Združenimi državami in Francijo obstoja danes razmerje globokega prijateljstva, slonečega na skupnih idealih svobode in miru. Sedaj, ko se oglašajo z vseh strani sveta klici fanatizma, predstavlja idejna zajed-nica, ki omogoča tesno sodelovanje USA s Francijo, pomemben faktor v svetu. Znano nam je, da je bolj modro vzdržati se, kakor uporabiti silo kot orodje zunanje politike in vtikati se v notranje zadeve drugih držav. Noben narod ne stoji nad drugim. Naša modrost je potrjena s stoletji, zato moremo hladnokrvno poslušati nasprotne dogme. Univerzalni mir je za nas prvobitnega pomena, ker vemo, da bi svetovna vojna pomenila rušenje dobrin civilizacije za dolgo dobo. Ameriško in francosko ljudstvo si glo-
boko želi mir, toda kakor sem dejal že 22. februarja 1937: ako bi nastala v Evropi še enkrat vojna, ne more nihče reči, ali bodo Zedinjene države pritegnjene vanjo ali ne. Zaenkrat pa bodo storile vse, da se mir ohrani.«
Za njim je govoril Bonnet, ki je naglasil med drugim, da se mora Francija za svojo svobodo v veliki meri zahvaliti Ameriki. Nedavni govori Hulla in Roo-vevelta so vzbudili po vsem svetu najgloblji in najkoristnejši odmev. Nikdar ne bi niti državniki Amerike niti Francije mogli ostati mirni v primeru spopada, ki bi grozil, da zruši civilizacijo. Francja ne dvomi v ameriško prijateljstvo. Francija je dokazala in dokazuje svojo voljo za mir. Ne moremo si pa prikrivati nevarnosti češoslovaškega problema. Toda upajmo, da bo po zaslugi visoke zavesti vlade v Pragi in vfade v Berlinu, ki se zavedati mednarodne odgovornosti, in po zaslugi tesnega sodelovanja Anglije in Francije mogoče odstraniti nevarne grožnje, ki vise nad Evropo. Francija bo v vsakem primeru ostala zvesta paktom in pogodbam, ki jih je sklenila. Naša želja pa ni, da.se nam pomaga v vojni, ampak da se ohrani mir.
Drobne vesi«
Štiri sto tisoč Nemcev sradi utrdbe
NEMČIJA HOČE POSTAVITI NASPROTI FRANCOSKI MAGINOTOVI ČRTI SVOJE UTRDBE.
PARIZ, 5. septembra. Informacije o utrjevanju nemške meje proti Franciji se zasledujejo tu z največjim zanimanjem. Po zanesljivih poročilih je zaposlenih pri teh nemških delih 400.000 ljudi. To število je ogromno, ako se pomisli, da je gradilo Maginotovo črto dosti manj delavcev. Vse kaže, da se Nemcem mrzlično mudi dovršiti čimprej ta silna utrjevalna dela. Med delavci je največ mobiliziran-
cev. Tu se. naglaša, da je to nemško utrjevanje sumljiv dokaz za nemške namene. Francija Nemčije ne misli nikoli napasti in je zgradila svojo Maginotovo črto le v obrambne, ne napadalne namene. Morala pa bo izpolniti svojo obveznost do češkoslovaške, ako bo ta napadena, toda to ne bo napad, ampak le obramba.
Govor dr. Korošca v Kočevju
KOČEVJE, 5. sept. Na včerajšnjem »Slo venskem dnevu« v Kočevji, katerega so priredi pristaši JRZ in katerega se je udeležilo veliko število Slovencev, je poleg duugih voditeljev JRZ govoril tudi no tranji minister g. dr. Korošec. Najprej sc je dotaknil narodnostnega problema. »Samo narod, ki je prosvetljen in moralen, je jak narod. Ne število, nego prosvetlje-nost dajeta narodu moč osvajanja in odpora. Mi Slovenci hočemo biti odporni, močni, nezlomljivi. Zato pa moramo biti prosvetljeni in moralni. Samo hiše, ki so polne knjig in časopisja in ki so polne dece, so v življenski borbi odporne in zrna govite«. O zunanji politiki govoriti je notra
nji minister dejal, da ni poklican. Vendar pa nas mora voditi princip: »Z vsemi prijatelji, z nikomur neprijatelji«. Notranji minister je mnenja, da bi ne bilo samo nespametno, ampak tudi zločinsko, če bi kdo tako zunanjo politiko napadal ali celo obsojal. V notranji politiki je dr. Korošec dejal, da mesec september ne bo interesanten, zato pa bo oktober toliko bolj, ker se takrat sestane narodna skupščina — vendar je o tem še čas, da se pomenijo.
»Slovenski dan« v Kočevju je bil ja ključen z velikim sprevodom po mestu, v katerem je korakal tudi notranji minister g. dr. Korošec.
Angleške in Nemške pomorske vaje
LONDON, 5. septembra. Velike nemške pomorske vaje bodo v glavnem nedaleč od norveške in danske obale in vse do Holandije. Istočasno se pa pripravljajo velike angleške pomorske vaje ob vzhodni obali škotske vse do Orknejskih otokov. Angleške bojne ladje so za vaje že pripravljene in čakajo v pristaniščih v
jih demokracija izvaja v mednarodni politiki radi svoje socialne, gospodarske, politične in kulturne urejenosti, kakor končno tudi radi svoje silne militaristične pripravljenosti. Vprav ta notranja konsolidacija in vojaška pripravljenost demokratskih velesil je zavrla v marsičem prvotni brezobzirni nalet fašizmov.
Demokracije sc počasi prebujajo in organizirajo, nevarnosti se nizajo druga za drugo, tako, da lahko vsak hip nepričakovano vdarijo v vsej nebrzdani sili na dan. Kadar se bo plamen dvignil, je vprašanje, če bodo posamezni narodi lahko postavili dovolj gasilcev v obrambo, da ne bi zajel tudi lastne hiše. Danes se govori o totalitarnih diktaturah in o totalitarnih vojnah. Le tisti narodi, ki ob danem trenutku nastopili kot eden, brat ob bratu, bodo dovolj močni, da bodo lahko pogasili plamen, ki bo nastal in obvarovali lastni dom.	mr.
Porthmouthu, Devenportu, Sheemesu itd. Na vaje odplujejo jutri, v torek. Tako bodo torej istočasno na dveh koncih istega morja, in v dneh velike srednjeevropske napetosti, velike pomorske vaje Nemčije in Anglije, očiten znak vsestranske delavnosti.
KRALJEVA PROSLAVA V BEOGRADU.
BEOGRAD, 5. septembra. Za jutrišnjo proslavo kraljevega rojstnega dneva so v teku velike priprave. Mesto je že okrašeno z zastavami. Drevi bo velika bakljada, ki jo priredi mestna občina beograjska z narodnimi, dobrodelnimi in drugimi društvi. Jutri ob 6. uri zjutraj bo na Banjici velik pregled čet. Poskusni pregled je bil že včeraj dopoldne ob navzočnosti vojnega ministra generala Nediča.
ITALIJANSKA ŽETEV.
RIM, 5. septembra. Po uradnih podatkih znaša letošnji celokupni pridelek žita v Italiji 80 milijonov metrskih stotov. Ta pridelek je zelo velik, vendar pa še ne krije vseh italijanskih potreb. Kljub temu Italija ne bo kupavala žita drugod in se ne bo ponižala pred lažnimi demokracijami, ker bi bil kruh, ki bi ga od njih dobila, začinjen za vsakega Italijana z grenkobo.«
FAŠISTIČNA MILICA.
RIM, 5. septembra. Po uradnih podatkih štejejo sedaj formacije fašistične milice 763.904 mož.
Zaradi jutrišnjega praznika bo izs prihodnja številka »Večernika« v sredo.
Vabilo na gledališki abonma. 1 prava Narodnega gledališča vabi vse P1 lelje gledališke umelnosli na abonma. Tudi le los je v svrho lažjega odplačevanja določenih osem zaporedni1 mesečnih obrokov, (lene so lanske.
Odraslih moških statistov za predstavo ,,Hudičev učenec" potrebuje Na; rodno gledališče. Priglasi osebno Prl dnevni blagajni.
O gospodarskem položaju kmeta “j delavca v današnji Nemčiji bo predava' v priredbi agilnega Društva jugoslovanskih akademikov advokatski pripravni dr. Jule Gabrovšek. Predavanje bo v če-| trtek, dne 8. t. m. v mali dvorani Narod-1 nega doma. K zanimivemu predavani1^ vabi mariborsko javnost društveni od-f| bor.	Jm
* Društvo kmetskih fantov in deklet Pn Sv. Marjeti ob Pesnici obhaja na praZ' nik, 8. septembra 15-letnico svojega^ o*3' stoja. Pri tej priliki priredi meddruštveno tekmo koscev in sicer popoldne o®
3. uri. Po tekmi bo kmetska veselica. Mariborčani, udeležite se te kmetske Prl" reditve! Imate zelo ugodno avtobusu® zvezo. Torej na svidenje!
Tujci v našem mestu. Pretekli mesec je obiskalo naše mesto 2294 tujcev. ki so imeli 6545 nočnin. Najvf
je bilo seveda naših državljanov
in
sicer 1295, dalje 589 Nemcev s
1260
nočninami, 185 Cehoslovakov s
420
27
nočninami .prišlo je 61 Italijanov, -Madžarov in ravno toliko Poljak0'’ nekaj Švicarjev, Švedov, Grkov, l'ra® ; cozov, Belgijcev, Bolgarov in Dance'f' Obiskalo nas je pa tudi 9 Američan0 • Hčerka je ušla. Posestnica J. iz Ormoža je prijavila policiji; 0 je odšla od doma njena 23-letna h Klara. Sumi, da jo je odpeljal ne mesarski pomočnik.
Kolesarska nesreča. Po Aleksandf vi cesti sta iz mesta proti Krčevini velikansko brzino vozila s koles0 Ivan Gasner in Ivan Duh. Zaradi ve ke hitrosti je Gasner zavozil v des robnik in nato zadel v hidrant. Arg ga je dva metra s kolesa ob °8r3, Rakuševega skladišča, kjer je neza sten obležal.	a
Kolo so ukradli iz veže Grajski kina uradnici Katarini Vesligoj s - ^ nega. Kolo je bilo znamke „Perfekt ima evid. štev. 127501. Vredno je 0 li 600 dinarjev.	yff
Celo kape kradejo. Poštnemu llS j..,, bencu Jakobu Pintarju je v neki ^ varni v Tattenbachovi ulici ukra neznanec službeno kapo.	. su
Tatvina. Delavcu Konradu Mal a je ukradla iz jedilne shrambe H°d'
K. 300 dinarjev, katere je imel na r lici.
VELIKA PRISTANIŠKA DELA
ROMUNIJI.	f)
BUKAREŠTA, 5. septembra. (R^g, Romunska industrija je dobila n
• x	•	•	obse***	i
naj začne s pripravami za
gradbe in urejevanje nove luke
ki-
lometrov severno od Konstance
No-
va luka bo veliko večja kot k°n^V',
ška in bo stala 3 do 5 milijard V glavnem gre za luške naprave ' * livu Tassul, kjer bodo lahko P jale tudi največje ladje. Delo sc 0, pospešiti, da bo pravočasno 8°
ODKRITJE ŽELEZNE Rltf>E
ISTRI.	0d«
TRST, 5. septembra. V Istri*3 je krili velika ležišča limonita. '	,	se
že izdala najditeljem, ki lrdij°: jgjjii raztezajo plasti železne rude y o ^ prek o80 km severno od	j)i	*
jugoslovanske meje. Nova te*lSC v0jjt' veliki meri pripomogla k osan®0^ ^0-italijanske težke industrije, ki J ,cZii, rala lani uvozili še 800.000 ton \ ker ji domača produkcija —j P*,gomili j on ton z otoka Elbe — ni z-vala.	v
VELIKI FAŠISTIČNI sVET;sjStiC(li RIM, 5. septembra. Veliki	f$.
svet je sklican na sejo za ' • 0 fejitcv Glavni namen seje bo dokončna židovskega vprašanja.	aRT^*
KONEC KONGRESA V STUTTOA ^ STUTTGART. S. septembra. * ]ju{eH Nemcev iz tujine je bil včeraj z z Gocbbclsoviin govorom.
Socialna politika
Stran 3.
Zaščita otroka iti mladine
Kot vsaka misel, ki je presojevana od goraj navzdol, rabi. za svojo popularizacijo gotov čas in gotovo propagando, n* *Uck m'sel zaščiti otroka in mladine se prijela trdnih tal v naši domovini in
uu 1° uPeficmo v zavest naših širo Kih slojev.
Odkod je vzklila ta misel in kakšne Potrebe so ji narekovali? Kaj hoče? Za-aJI danes ne uspeva kot bi mi to hoteli? aksne so perspektive za njeno uresni-enje in kakšne so naše naloge, da k temu Pomoremo?
Novice
ODKOD je vzklila misel zaščite OTROKA IN MLADINE?
Misel zaščite otroka in mladine je že *>ara. Vedno v drugi obliki, zakrito pod opico drugih vprašanj, jo zasledimo že Ph Izraelcih, pri Grkih, ki so postavljali Slo vprašanje kot ml danes in so ga Ijh prevzeli Rimljani ter ga zbu ‘J z novo etiko kristjanstva, ki ga je jjojil i več ali manj humanosti ves sred-Pl1 in novi vek.
Na novo sta jo vzbudili pred veliko plovno vojno dve veliki sili, ki Imata Joje Izhodišče v enem dejstvu, v indu-dalizaciji jn iz nje izhajajoči obuboža-r°sti oziroma blagostanju različnih sta-,0v- Obubožanje je prineslo s sabo veli-T* Umrljivost novorojenčkov In otrok,> jrljivost, ki je dosegela v posameznih ^ Krajinah celo do 96% vseh novorojenč-VsVn Je P°vPrečna umrljivost bila 60% otrok, starih do tretjega leta. Krivda nit i vUmrliivost je ležala v preobremeni''1 žena z delom, ki so garale do nekaj
j..1, Pred porodom; v slabotni prehrani, J° ie že mati uživala, tako da so otroci Ijiv 1 ?a sve* s^ab>otni in sprejem-
1| za različne bolezenl; prehrana otro-slak ni užival dovolj materinega mleka;
Slab
~a stanovanja brez zraka in najosnov
'Nlih
higienskih potreb; podedovane
Prvini in tak°išnia infekcija po porodu - 0 glede spolnih bolezni, drugo pa
Hi ,e. ietike; končno tudi otroške bolez
1 Ki litn elohAtnJ ha
0|'r 1 i‘m slabotni, ne dovolj hranjeni -,°cl niso mogli kljubovati. Ta morija
ni bila tako očitna pri nas, ki še
‘lan
Wh8i l>iniamo natančnih podatkov iz kuj* kljaiev- se je pokazalo daleko bolj v
iz
kulti
Anftvrnih in bogatih deželah v Nemčiji, n§Vin Franciji.
obN'a drugi plati je ta ista beda razpasla penjenih masovnih bolezni jetike in
"«Ui«Q v	"	"----•--- *
Pos “ se prostitucija, ki je seveda ne-, edni vir vseh spolnih bolezni in ki 2a težko posledico nerodovitnogt za
vx,<vu puaicuitu iicrquuvnna{§i za-
tj>r *v* Tesno je s tem povezano tudi Ha Sanje alkohola, ki Ima močan vpliv
kogeneracijo naroda. Naj s tem za-imen'm lla§tevanje teh najtežjih, tako
iln6nn,	IV,*	ionu
H j Van<h socialnih bolezni. Posledice tlajf k|nalu začutil ves evropski zapad, Iti p 8o. bile prizadete Nemčija, Anglija nqjja. Ta poslednja je občutila na-ob?nje r°lslev ln umrljivost otrok ta-!Voicf>CUtno’ ie Postavila vprašanje k bj nar°dnega. obstoja in prestiža, enak; p<Wa.cija še naprej nazadovala v
hiL niprl m« i« — „i :i_ i ,
'ih v?r'?ri' Tq i° e(*en glavnih predvoj-
ni V7r 1	J	M »HU«« HfCUVOJ-
')'rhka •' zaka]' ie vprašanje zaščite ,n matere postalo tako važno,
C*#« ie t0 vprašanje ostalo na W. Dprišla šla pa še dva nova yvi politično popularen zlasti v ^ oia?'lih državah: otrok je potreben, h eks r°d, da mu da moč in polet Jtlkih Pai,Z4j°, ki se ne bo strašilo fijo-Vn- 2rt^v- Drugi je zgolj etičen in du-ebie?V^na moriia> milijoni trupel, ki itbudin na vojnih poljanah, so nam h°*i knt 8po^dvanJc da življenja, veliko n Prejšnje dobe, kjer je smrt bila ■hi, fc,	komaj nejasna, daljnja prlka-
a ZaslJ iQ *nvaHdov in število sirot, ki Kflleefin * * braneč domovino, vse kaj l»i’ kas i"1 bQliše8a kot majhno miloščini ^ nis naredilo bolj občutljive za bo-ift Pazliif8a ^bžnjega in danes z veliko \\ ^vščino°St' 'n sbrbi °Pa?ujenio bedo
ki v§Činn	“MUI opctzmciiio uc«u
P0£rif,K,naŠC okoIice- To so dejstva, (UV sistem Jena v luči vede napovedala m hQ i,.., morale, ki naj pripravi teren, lahko izšlo iz nevarne so-
ize.
lir* •»
Je v praktičnem življenju
h 'v‘a Drva V . T	življenju
’ eP ra v & k otr°ku in mladini, ki Ponavljam že obrabljeno fra-
Šestnajsti rojstni dan Nj. Vel, kralja Petra II.
Jutri bo slavila vsa naša kraljevina Jugoslavija 16. rojstni dan Nj. Vel. kralja -Petra II., v katerem se po tako tragičnil smrti njegovega velikega očeta združujejo vsi upi Slovencev, Hrvatov in Srbov.; Ta proslava nam vsem napoveduje, da smo se že znatno približali dnevu, ko bo tudi dejansko zasedel prestol svojih prednikov in vzel v svoje lastne roke krmilo naše domovine. Do tistega dneva nas ločijo sedaj samo še tri kratka leta.
Veliki vodja, knjez Karadjordje, ki je iz krvi jn duha zdrave slovanske šuma-, dije, in vsi njegovi veliki in slavni potomci, Jti jso vodili Jugoslovane iz temnih dni suženjstva in nas nazadnje pripeljalk do uresničenja najvišjih sanj v popolnem osvobojenju in združenju, so najboljša in najlepša zagotovila, da nam raste tudi V Nj. Vel. kralju Petru II, velik mož in voditelj. Njihova oporoka pa nam izpričuje, da bo nadaljeval po njih započeto* delo in opremljal svojo državo in njene državljane v še lepšo, še večjo in Slavnejšo bodočnost.
Kakor Srbi in Hrvati, se klanjamo ob tem velikem in pomembnem prazniku Nj, Vel. kralju Petru II. tudi vsi Slovenci brez izjeme, izražajoč in zagotavljajoč mu svojo neomajno ljubezen in zvestobo. Z njim bodo jutri in do konca, naj se zgodi karkoli, vsa naša srca. V njem bomo ljubili vsi svojega voditelja, krmarja; državne in narodne usode in vzvišeno zagotovilo sončne svobode. Klanjajoč se mu in čestatijoč mu k pomembnemu dnevu, kličemo iz globine duš; Naj živi N j. •Vel. kral Peter II.!«
Nj. Vel. kral Peter II. je pokazal že doslej, da ima vse velike sposobnosti in odlične vrline svojih slavnih prednikov.
Prilagodena zavesti nalog, ki ga čakajo, ko bo prevzel v svoje roke vodstvo Jugo-< slavije, je pa tudi vsa njegova skrbna vzgoja, že od vsega začetka je pokazal izredno nadarjenost in dosegel do sedaj nenavadno velik napredek, živo se pa zanima tudi za resno znanost, umetnost, šport in vse drugo, kar ustvarja popolno in vsestransko izobraženost moža tako velikih nalog.
intenzivno gojenje vseh športnih panog je povzročilo, da je Nj. Vel. kralj Peter II. telesno močno razvit in kaže na vseh športnih področij presenetljive uspehe. Ni ga pa skoraj športa, katerega ne bi gojil. Uveljavlja se z uspehom v nogometu, tenisu, golfu, atletiki, jahanju, kolesarstvu, avtomobilizmu, ribolovu itd.
Nj, Vel. kralj Peter živi navadno na Dedinju v Beogradu, kjer je vsak njegov dan točno razdeljen v ure učenja, športa in razvedrila. Zajtrkuje že ob 7,45, nakar gre na sprehod. Potem slede 3 ure pouka, jahanje ali telovadba, kosilo v družbi Nj. Vel. kraljice matere Marije in bratov kneževičev, razvedrilo, zopet pouk do 17. ure, čaj, razvedrilo ali šport, večerja z učiteljem, filmske predstave ali koncert. Spat hodi ob 21. uri.
Posebno se zanima Nj. Vel. kralj Peter II. za zemljepis, glasbo, kulturne filme .katere izdeluje često tudi sam in kakor omenjeno, vse vrste športa. Izredno ljubi morje, in njegovo bivanje v Milo-čeru je posvečeno zlasti plavanju, veslanju in ribolovu. Z enako ljubeznijo hodi na počitnice na naš prekrasni Bled in tritedensko taborenje na otočku sredi Save.
Njegove izredne duševne in telesne sposobnosti vzbujajo občudovanje pri vseh, ki jih poznajo. Zato moramo biti nanj upravičeno in odkrito ponosni.
Troini praznik v Slovenski Bistrici
slovensko pevsko društvo v Kamniku „Lirac' pa je zapelo pesem .,Slovenski* zemlja". Nato je imel kamniški odvetnik g„ dr. Žvokelj slavnostni govor, v katerem je orisal živijer.sk>> pot pok. Maistra ter proslavljal njegove nevenljivo zasluge za narod 'in državo. Na koncu je dejal:
„Že v življenju je naše mesto počastilo generala Maistra ob njegovi •lO-letnici • ko ga je imenovalo zn svojega častnega meščana. Danes mil pa odkrivamo na lej hiši, v kateri se je rodil, spominsko ploščo, hoteč dali počastitev temu velikemu možu, ki je bil naš kamniški rojak. S tem aktom spoštovanja in hvaležnosti, dajemo izraza svojim čustvom tudi do vseh drugih voditeljev ob času prevrata preti 20 leti. Izpričati hočemo, da naše ljudstvo nikdar ne pozabi mož, ki so stali na braniku njegovih pravic in ga srečno vodili v svobodno državo Jugoslavijo."
Po odkritju spominske ploščo je množica vzklikala „Slava!i: Nato so spregovorili zastopniki raznih organizacij Med govorom zastopnika Maistrovih borcev g. podpolkovnika Cvirna so vsi prisotni z enominutnim molkom počastili spomin pok. generala in vseh borcev, ki so padli za našo svobodo. Organizacije so tudi položile krasne vence. V imenu pokojnikove rodbine se je zahvalil sin g. Ilr-voj Maister, poudarjajoč, da je bil pokojni general vodno najbolj vesel priznanja svojega rojstnega mesta.
Spominska plošča je vzidana v prvem nadstropju rojslno hiše na Sušni hi je krasno delo, izgotovljeno po načrtih g. Sadnikarja, znanega ljubitelja starin. Pod ploščo je narejen pozlačen grb kamniškega mesta. Odkritje spominske plošče je prenašal tudi ljubljanski radio.
Včeraj je Slovenska Bistrica slavila velik sokolski praznik.* 25-lelnico tamkajšnjega Sokola, razvitje prapora, ki mu je kumoval Nj. Vol. kralj Peter II. in 20-letnico svobodne Jugoslavije.
Že v jutranjih urah je bilo mesto okrašeno s cvetjem in državnimi zastavami. Zbirale sa se sokolske vrste od blizu in daleč, da dostojno proslave a trojni praznik. Prišli so Sokoli iz iližnje in daljše okolice, zastopana je »ila tudi Ljubljana.
Dopoldne je bila skozi mesto štafeta. Glavni del tega pomembnega slovenjc-listriškega praznika pa je bilo razvitje prapora. Na telovadišču pri Posojilnici se je popoldne zbralo veliko Sokolov in narodne množice. Čakali so prihoda kraljevega zastopnika g. majorja Dragotina Cubeliča. Priso-en je bil tudi ustanovitolj slovenjebistriškega Sokola g. dr. Ravnik. Ob prihodu kraljevega odposlanca je so-volska godba zaigrala državno himno in pozdrav praporu, Svečanost je otvo-ril starosta Sokola v Slovenski Bistrici g. Vigele, ki je pozdravil Nj. Vol. kralja, ki je kumoval praporu in zastopnika Saveza SKJ in mariborske sokolsko župe g, Ludvika Krajnca ter orisal pomen včerajšnjega velikega slovenjebistriškega sokolskega dne. Sledil jo govor g. Lepši n e, ki je v imenu darovateljev prapora pozdravil
množico na telovadišču. Po svečanem govoru je kraljevi zastopnik major g. Cubeliča razvil prapor in nanj pripel krasen moder trak, dar visokega ku-ma. Godba je zaigrala „Hej Slovani" in prapor je prevzel domači starosta Vi gele, ki ga je izročil praporščaku Poljšaku. Ta se je v izbranih besedah zahvalil kumu Nj. Vel. kralju in darovatelju prapora g. dr. Pučniku. Po govoru in čestitkah g. Krajnca se je po slovenjebistriških ulicah razvila impozantna povorka. Sokoli v krojih in z znaki so navdušeno manifestirali za kralja in domovino, z oken pa so jih pozdravljali meščani ter jih obsipavali s cvetjem. Dve godbi, s Pragerskega in Središča, sta neutrudljivo igrali sokolske koračnice in pesmi.
Po povorki je bil na letnem telovadišču strumen nastop vseh sokolskih vrst. Posebej je na drogu nastopila vrsta Sokola Maribor-Matiea, ki je bila deležna viharnega odobravanja. Posebno razveseljiv pa je bil nastop 2 kmetskih sokolskih čet.
Narodno rajanje jc bilo v dvorani Posojilnice. Ob odhodu so množice vos čas vzklikale kralju, kot prvemu Sokolu in manifestacije so se celo v Mariboru po prihodu vlaka nadaljevale. Bil je to nepozabni sokolski praznik.
Odkritje spominske oloSče generalu
Maistru
V Kamniku so večeraj ob veliki ude-,ežbi uaroda pa slovesen način od-vritt spominsko ploščo pok. generalu Maistru. Slavnosti sta med drugimi prisostvovala zastopnik Nj. Vel. kralja major g. ArandjcJovič in ban (Ir. Mai--ko Natlačen. Zastopana je bila Zveza Maistrovih^ borcev iz Maribora, klub koroških Slovencev, Legija koroških
zo, bodočnost naroda in človeštva, ki so najbolj nebogljeni in rabijo najbolj našo pomoč, ki so še nepokvarjeni in jih najlažje vzgojimo.	Zp.
borcev, Zveza borcev in veliko število drugih narodnih organizacij. Med gosti je bil lord Lauskury, angleški narodni poslanec in bivši minister ter gospodarski strokovnjak in ekspert angleškega zunanjega ministrstva za vzhodnoevropska vprašanja. Prisotna sta bila tudi sinova pok. generala gg. Hrvoj in Borut.
Odkritje spominske plošče je bilo 'izvršeno ob 20-letnici Jugoslavije na pobudo kamniškega dijaštvva. Slavje je otvoril kamniški župan g. Novak s pozdravnim nagovorom, najsUtrejše
Ptuj bo vendarle prebavil 20 Isinleo Jugoslavije
Cela vrsta posebno v teh mesecih važnih obletnic se je nabralo; 20-lefnica Jugoslavije in 301etnica ptujskih dogodkov, 301etnica ustanovitve ženske CMD in 75. obletnica ustanovitve narodne čitalnice. Sami dogodki, ki bi jih moral proslaviti Ptuj složno in strnjeno v manifestacijah za našo narodno svobodo in za Jugoslavijo. V ta namen so sestavila društva vseh smeri in naslovov odbor za organiziranje teh proslav. Toda delo tega narodnega svetft je po odpovedi mariborskega tabora zastalo in so se sestanki pričeli zopet še-le na posredovanje narodnih in delavskih društev. Neki član odbora pa je na sestanku predložil, da se udeležba pri proslavah omeji in da se prav tako omeji tudi število govornikov, na kar so zastopniki delavskih in nar°dnik organizacij izjavili, da v takih okoliščinah pač ne morejo sodelovati in tako se proslave ne bodo vršile, kakor je bilo najprej zamišljeno. Kakor smo že poročali, pripravlja CMD sama proslavo svoje ustanovitve in Ptujčani bodo manifestacije CMD enotno podprli. Tudi »Vzajemnost« namerava proslaviti 20-letnico obstoja naše države in obenem 2Q-letnico smrti Ivana Cankarja s ciklusom prireditev, ki se bodo pričele z uprizoritvijo »Hlapca Jerneja« v prireditvi g. Ferda Delaka.
Tako bo zavedni in državotvorni Ptuj
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Osemnajsti dan žrebanja 36. kola so bile izžrebane sledečo številke:
30.000 Din 1439
23.000 Din 868, 4S764
15.000 Din 50890, 73743, 95018
12.000 Din	72150
10.000 Din	7495,	45817,	55269,	68878,
86698, 88641
8000 Din	3758,	10478,	10988,	12202,
72574, 81478, 99529 6000 Din	6541,	7315,	16508,	24804,
30158, 432T8, 43995, 48143, 51926, 93018
S000 Din	2892,	18056,	24451,	26918,
44181, 50684, 55203, 58978, 73720, 77134, 94441, 99370 3000 Din 14503, 15586, 26754, 33377, 34382, 39953, 50280, 54760 63451, 75214, 78279, 82587
85799,
35276,
25332,
76457
29101,
75743
33474,
70997
Pooblaščena slavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Ma* ribor, Gosposka ulica 25.
Ob grobu radgonskih žrtev in Maistrovih borcev
Prihodnjo nedeljo, dne 11. septembra bodo pohitele čete Sokolov in Sokolic ter množice sokolstvu naklonjenega občinstva v obmejno Gornjo Radgono, kjer bodo skupno z obmejnim čuvarjem na slovesen način' proslavile dvajseto obletnico Osvobojenja. Pohitele bodo tja na skrajno severno državno jezikovno mejo, kjer so pred 20 leti padli uporniki — Radgonske žrtve Melihen, Ukovič in dr. ter Maistrovi borci, katerih posmrtni ostanki počivajo v materi zemlji na pokopališču Sv. Petra v Gornji Radgoni. Vsi so pomagali ustvarjati našo severno državno mejo, saj so šli hrabro v smrt s klicem:	»živela Jugoslavija! Živela
svoboda!«
Ob letošnji obletnici se hoče obmejno Sokolstvo obdolžiti njihovemu spominu na ta način, da se bo poklonilo ob njihovem grobu ter položilo venec. Proslavilo bo 20-letnico osvobojenja tam, kjer so trajni spomeniki prvih oznanjevalcev naše lepe Jugoslavije. Ravno na tem mestu bo obmejno Sokolstvo ponovno po-vdarilo, da bo ostalo zvesto vzvišeni sokolski ideji ter služiti svojemu prvemu
starosti Nj. Vel. kralju Petru II. Dolžnost vseh Sokolov in narodno usmerjenega občinstva je, da ta dan nikakor ne manjka v Obmejni Gornji Radgoni, ker le složno z ramo ob rami bomo zamogli izpolniti testament blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra 'ter očuvati mogočno in nedeljivo Jugoslavijo!
Priprave za to veliko sokolsko slavje so v teku. Isti dan po končani proslavi Osvobojenja, ki bo pričela ob 10. uri, m sicer s pričetkom ob 15. uri bo v obmejni Gornji Radgoni XII. zlet Mursko-Sokol-skega okrožja ob sodelovanju jedinic ostalih sosednih okrožij. Gornjeradgon-sko Sokolsko društvo je zaprosilo za udeležbo pri proslavi tudi Zvezo Maistrovih borcev ter pevski društvi »Nanos« in »Jadran« iz Maribora, od vseh strani pa prihajajo številne prijave k udeležbi. Ravno tu na meji si bode prihodnjo nedeljo zamogel marsikdo živo pobuditi v spomin one čase, ko so bile hude borbe za uresničenje naše lepe Jugoslavije, katero hočemo čuvati v smislu oporoke blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra!
Koridor bratstva m zvestobe
VELIKE JUGOSLOVANSKO-ČEŠKOSLOVAŠKE MANIFESTACIJE KLJUČKU JUBILEJA NSZ V LJUBLJANI.
OB ZA-
Konjske dirke v Ljutomeru
Zanimanje za letošnje dirke v Ljutomeru je bilo izredno in je privabilo nad 3000 gledalcev na dirkališče pri Cvenu, predvsem domačega občinstva, pa tudi iz drugih krajev. Med gosti je vzbudila pozornost ga. Mila Stojadinovič, mati ministrskega predsednika in njegova sestra Radmila, odlični dami, ki sta ves čas z največjim zanimanjem sledili dirkam, je na predsedniški tribuni prav iskreno pozdravil odbor domačega društva.
Dirke je vodil s priznano spretnostjo g. Šumak Mirko, ki je imel v ostalih društvenih funkcionarjih krepko podporo. Tako so se dirke vrstile hitro ena za drugo in izvršile v popolnem redu.
REZULTATI POSAMEZNIH DIRK:
I. Dirka »Dravske banovine«.
1. Krka, Zitek Franc, Bučečovci, 1600 m 1.37r; 2. Nervus vitae, Slavič Alojzij, Banovci, 1620 m 1.41; 3. Nikita, Galunder Franc, Veržej, 1560 m 1.49’; 4. Palestra, Slavič Janko, Vučja vas, 1560 m 1.49*.
Sledijo Princesa, Slavič Ludvik, Grabe, 1600 m 1.49; Pera, Rajh Jakob, Ljutomer, 1620 m; Perun, Slavič Joško, Bunčani, 1680 m 1.377, je bil radi galopa čez cilj kot drugi diskvalificiran.
Krka kmalu prehiti svoja prednika in vodi Sigurno do cilja. Opasna ji nista bila niti Nervus vitae in tudi ne letošnji derby zmagovalec, Perun, ki tokrat ni bil disponiran iti je s premnogim galopom zaigral zmago.
II.	Dirka »Baka«.
1. Dorica, II., Kranjc Anton, Babinci, 1380 m 2.05; 2. Draga, Slavič Franc, Cven. 1380 m 2.09; 3. Primas, Rantaša Cini, Bunčani, 1390 m 2.12; 4. Lada, Koš-nik Franc, Pristava, 1400 m 2.11.
Sledijo Marjan, Berden Geza, Babinci, J 390 m 2.14; Oranja, Razlag Radoslav, Sitarovci; 1400 m 2.16; Janči, Babič Fr., Kr*pje, 1410 m 2.20; Lazar, Magdič Ivan, Ključarovci, 1380 m 2.24; Princ, Rajh Jakob, Ljutomer, 1410 m je pred ciljem zapustil progo.
Dorica II (Plunger jun.—Draga) je hitro na čelu in vozi brez konkurence v cilj;
Za 10 dirko je vladalo med strokov-nj&ki največje zanimanje, saj je nastopil naraščaj, samo dveletni konji. Vpreženih je bilo 9 dveletnikov, torej lepo število, in sicer 4 potomci Plunger jun., 3 od Makfifka in 2 od Baka. Naraščaj je napravil v vsakem oziru najboljši vtis in je zlasti ugajal eksterijer vseh dveletnikov, lepe, korektne in močne živali. Hitrost ni sicer posebna, vpoštevati pa je treba, da so vsi dvoletni že vse leto opravljali domača dela ni za trening ni bilo ugodno vrernc in tudi ne dovolj časa. Na tem naraščaju je treba ljutomerskim konjerejcem samo čestitati.
slavil te važne dneve naše zgodovine — čeprav majo ožje, strnjeno in iskreno — s sponini na naše osvobojevalne boje in z vero v zdrav razvoj našega narodnega
občestva. .
III. Dirka »Dravske banovine«. 2. heat.
1. Krka, 1.377; 2. Nervus vitae 1.39'; 3. Perun, 1.36; 4. Princesa 1.52;-5. Nikita.
Kr<ka (Peter Mozart—Dvorna) zopet sigunlo zmaga in je končni rezultat v tej dirki sledeči: 1. Krka, 2. Nervus vitae, 3. Nikita in 4. Perun.
IV. Dirka »Zagreb«. Za 3 letne konje. 1; Salta, Šumak Mirko, Ljutomer, 2180
metrov 1.377; 2. Nelson Viktor, Slavič Alojzij, 2020 m 1.47; 3. Firlica, Žitefc Fr., Bučečovci, 1980 m 1.52; 4. Parafin, Slavič Ludvik, Grabe, 1960 m 2.02.
Sledijo Danica, Heric Franc, Boreči, 1960 m; Dorica, Skuhala Jože, Iljaševci, 1960 m; Sida, Vreg Rihard, Ljutomer, 1980 nr, Orkester, Razlag Vekoslav, Sitarovci, 1980 m.
Salta, čeprav zadnja na startu in navzlic napaki s starta, prevozi hitro svoje konkurente in je že v prvem krogu na čelu, ki ga s precejšnjo prednostjo obdrži do cilja. Njena zmaga ni bila niti trenutka v nevarnosti. Pričakovali smo sicer od Salte, zmagovalke v Beogradu in Zagrebu, večje hitrosti, pa je imela svojo motnjo in ji tudi za zmago ni bilo treba večje hitrosti. Za drugo mesto se je bil boj med Nelson Viktorjem in Fir-lico, ki je prav prijetno iznenadila, drugi konkurenti niso prihajali v poštev.
VI. Dirka »Centrale dunavskega kola ja-
hačev Knez Mihajlo«.
Ravna galopska dirka za vse konje brez izenačenja teže.
1. Slavka, Jureš Franc, Bunčani, 1600 m 1.35; 2. Juriš, Osterc Anton, Bunčani, 1600 m 1.36; 3. Lona, Jureš Franc, Bunčani, 1600 m; 4. Fuksa, Košnik Franc, Pristava, 1600 m.
Ta dirka pač ni mogla zadovoljiti. V galopsko dirko ne spadajo jahači, ki so nevešči jahanju in nimajo jahaške opreme. Društvo je mnogo tvegalo s to dirko, ker ob takih jahačih in opremi nezgode niso izključene. In vendar bi se bilo dalo prirediti z malim trudom pošteno dirko domačih fantov, ki so odslužili vojaški kadrski rok pri konjenici. Jahanju je treba posvetiti na Murskem polju več paž-nje.
VII. Dirka »Centrale jugosl. kasaških
društev«.
Dvovprežna dirka za 3 do 12 letne konje.
1.	Princesa—Krka, Slavič Ludvik, 2630 m 1.57; 2. Nervus vitae—Nelson Viktor, Slavič Alojzij, 1660 m 1.57; 3. Penin—Palestra, Slavič Joško, 2840 m 1.59.
Ta dirka je bila zanimiva v borbi med prvim in drugim parom, zadnji vsled velikega dodatka 210 m ni mogel poseči v boj. Zal, da so bile samo tri dvovprege na startu, navajeni smo njih več na cven-skem dirkališču. Zakaj g. Bunderl Ivan iz Veržeja ne zaprega več na dirkah, ko je vendar posestnik dobre konjereje in drugi, saj so dirke tam zanimivejše, čim več je vpreg na startu.
Posel startarja je opravljal vestno "pravitelj g. Baukart.
1 V ponedeljek odidejo iz Ljutomera fia
Ljubljana,5. septembra.
Obširno proslavo tridesetletnice svoje ustanovitve je Narodno strokovna zveza zaključila včeraj z manifestacij skini zborovanjem v Delavski zbornici. Zborovanja, so se poleg, številnih delegatov NSZ udeležili nekateri predstavniki oblasti, med njimi zastopnik bana banski svetnik Zorn, zastopnik komandanta divizije podpolkovnik D. Radojkovie, podpredsednik mestne občine dr. Ravnikar, narodni poslanec Milan Mralje. zastopniki CMI). Zveze kulturnih društev, vojnih dobrovolj-cev, železničarjev, Zveze kmetskih fantov in deklet, Vodnikove družbe in drugih. Zborovanja se je udeležilo tudi celokupno zastopstvo delegatov Ceske obce delnicke s tajnikom Volickvm na čelu. Zelo številna pa je bila tudi udeležba delegatov in članstva iz Maribora.
Manifestacijsko zborovanje je vodil predsednik NSZ g. Rudolf juvan, ki je v svojem otvoritvenem govoru prikazal v poglavitnih obrisih zgodovino NSZ od ustanovitve naprej, borbo in vsa prizadevanja organiziranega delavstva za izboljšanje položaja, prav posebno pa še podčrtal narodnostno stremljenje, ki ga. je ves čas gojila NSZ. S pozdravom zastopnikov češkoslovaškega narodnega delavstva pa je dobilo zborovanje še prav poseben
povdarek v. manifestaciji za bratstvo i zvestobo med češkoslovaškim in .fl ^ šim delavstvom. Z velikim navdu® njem je bil sprejel govor zastopni ' Ceske obece delnicke g. Karla Ser#, ki je povdar.il,. da sicer Cehoslovak'l>J Jugoslovani nimamo skupnih ^cril° jahiih meja, niti malega leritorjalnefr koridorja ne. spaja pa nas ncl koridor ljubezni in bralstva ter
najtežjih časU'
zve-
stobe, ki bo tudi v ,	„
mogla uspešno prestali svojo jpreizK šnjo. V podobnem smislu je govor tudi tajnik COD g. Votckv. Govor* obeh predstavnikov češkoslov; delavstva sla bila sprejeta z dolgotrfJ] nimi manifestacijami za JugoSlavi] in Češkoslovaško. Pravtake pozornpsj pa, je bil deležen idejni referat ra' natclja OUZD dr. Jože Bohinjca. je v izčrpanih potezah prikazal poj0^ žaj delavstva v naši državi ter nak*1; zal idejne temelje, na katerih sl0l!_ NSZ: demokratična in narodnostnan11 sel.	jf
Po zaključenem zborovanju se. J formiral lep sprevod, ki je kreu*‘ pred mestni magistrat, kjer so de gatj. NSZ in COD položili vencc pr£ spomenik kralja Petra I. Osvobaja telja. Nato je bilo v hotelu BelevU skupno kosilo, ki se ga je udeležil * di češkoslovaški konzul inž. Stamsl Minovskv.	Vsi
VPISOVANJE V PTUJSKE ŠOLE.
V I. razred realne gimnazije se je vpisalo letos 50 dečkov in 30 deklic, med temi sta pa le dva učenca »nemške na-ciodnosti«. Lani se je vpisalo 33 učencev in učenk, Nemci so bili 4, Rus 1 in Žid 1. Vpisovanje v ostale razrede še ni zaključeno. — V mestni dekliški osnovi šoli je letos vpisanih 221 učenk, v prvi razred 37. Lani jih je bilo 218, v prvi razred 42. Izmed 221 je 5 Nemk in 1 Judinja. O mestni deški osnovni šoli še niso zaključen podatki. V okoliški dekliški šoli je vpisanih 308 učenk, v I. razred 59, lani 284, v 1. razred 50. V deško okoliško šolo pa se je vpisalo 306 učencev, v I. razred 63, lani 295, v 1. raz'fed.68. Na meščanski šoli še trajajo izpiti.
GODCA SO ZAKLALI.
V Novi vasi pri Slovenski Bistrici se je dogodil v sobotni noči krvav zločin, čigar žrlcv je postal 26-lelni godec Alojz Jereb. Po izplačilu so odšli delavci lesne, industrije „Pohgorje“ iz Slovenske Bistrice v Novo vas na domačo veselico. S seboj so vzeli tudi harmonikarja Alojza Jereba. V znani Verhovnikovi gostilni so delavci plesali in se veselili. To razpoloženje je trajalo pozno v noč, dokler ga ni prekinil krvav zločin. Brez vsakega povoda in prepira je okoli 2. ure zjutraj potegnil 36-lelni hlapec Franc Dupko, ki je nedavno prišel iz Slavonije, nož in zamahnil proli godcu Jerebu, ki jc igral na harmoniko, da so drugi plesali. Krik in iz prs sc je Jerebu vlila kri. Bil je zaboden v srce. še predno so se ljudje zavedli, kaj se je zgodilo, je godec izkrvavel. Poklicani zdravnik dr. Jagodič je ugotovil smrt in izjavil, da bi nesrečnežu tudi takojšnja zdravniška pomoč ne mogla rešiti življenje. Morilca Franca Dupla so orožniki takoj prijeli. Zagovarja se s silobranom, kar pa. mu ni nič pomagalo, ker jc že prejšnji dan z odprlim nožem izzival Slovenjcbistričanc in orožnike.
vel. Jerala se je s tovornim vlak*3 vrnil z dela domov v Zg. Besmc.. Ker je bilo naslednji dan v doit^ vasi žegnanje, se jc sestal s svoj11 prijatelji, ki so ga poslali v blizI1L gostilno Papler po vino. Čakali Jerala precej časa, ko ga le ni vso sc odpravili proti gostilni niis1-j da se je Jerala tam zadržal. Na s voj, presenečenje so pred gostilno na c® našli mladeniča oblitega s krvjo, rala je že umiral. Povedal je K’ da ga je nekdo zabodel, ki ga pa <g, pozna. Orožniki so takoj uvedli Pj iskavo. Ugotovili so, da ga je 11101 j zabodel v desno stran vratu in\® presekal žilo odvodnico. 0*'oži?iki pod sumom umora aretirali 23-lctn^S ključavničarja Vinka K., pri kater*’ so našli okrvavljeno obleko in govega prijatelja Miho D.
Cenjene naročnike, ki ne bi prejeli r>^ šega lista v. redu, prosimo, da na1,11 s0 sporoee, da moremo zasledovati, kje. jj|, nastale eventualne napake. Le tako, moremo takoj odpraviti.
o. Slavnost kraljevega rojstnega d°e
Ptuju. Županstvo občine v Ptuju Je
ZAGONETEN UMOR V ZG. BESNICI
V Zgornji Besnici pri Kranju je bil v noči na nedeljo umorjen 24-Ictni železniški delavec Ivan Jerala. Našli so ga blizu goslilne Papler na cesti že napol mrtvega in predno so ga odpeljali v bolnišnico, jc Jerala izkrva-
zagrebški kasaški miting, ki se vrši S.,
11.	in 18. t. m., konji Perun, Nervus vitae, Nelson Viktor, Salta in Krka in jim želimo najlepših uspehov.
Kolu jahačev in vozačev v Ljutomeru čestitamo na izrednem uspehu jesenske prireditve, ki je znova posvedočila visoko stopnjo priznane ljutomerske kasaške reje.
dalo navodila za proslavo rojstnega y Nj. Vel. kralja Petra II. 6. septembra- .p smislu sklepa zastopnikov narodni^ kulturnih društev bo občina, na r0j_ y dan Nj. Vel. kralja, v torek 6. t. m* '{S, nizirala sprevod po mestnih ulicah. | vod se začne ob 19. uri.	_ ;||j
o. Proslava 6. septembra v Soboti' ^ predvečer kraljevega rojstnega dne ej po soboških ulicah od pol 8. ure povorka z godbo. Soboška uprava je poslala vsem trgovcem* rji*. nikom in hišnim posestnikom tishesi' okrožnice, kjer jih naproša, naj razO ^ jo zastave in okrase ter razsvetlijo gg
na.
/** r j{>
o. Odlikovanja na ptujski pošti. u.
spektor Čus je izročil podeljena ,0<y,vo' vanja višjemu poštnemu kontrolorji rak Josipu red sv. Save V. stopm^, poštnemu zvanieniku Novak Francij brno kolajno za vestno službovanje : ^ plim nagovorom pred vsemi poštnin meščenci. Podal je zasluge teh dve ^ ličnih nameščencev in jih PostaVJijK0' vzor ostalemu osebju. V imenu o vancev se je zahvalil višji kontrolo’ fak s prošnjo, da se udana zahvala roči na najvišjem mestu. S tri K' «, »Živijo«-klicem Nj. Vel. kralju ie la ta lepa svečanost.	„	j(1jee
o. Jubilejna proslava Narodne e a v Šiški. Včeraj so Šiškarji na	d'
svečan način proslavili 60-letnieo	^1-
ne čitalnice, ki je v Šiški rtajstarej—^j, turno društvo. Šišenska Naradnn ^ ca ie bila od svoje ustanovitve ■'	•
skozi vsa leta do danes kulturno
-V.. M a.r i h o.r 11. drip J*. IX. 1938.
»V e č e r n ik«
Stran 5.
TISKOVNE ZADRUGE
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
kupite najceneje in najbolje v knjigarni in papirnici
115 nekakšna matica, iz katere so tekom tet Prihajali preizkušeni narodni delavci, ^ so še na drugih popriščih javnega .udejstvovanja ustanovili razna narodna ■n humanitarna društva. Za jubilejno proslavo, ki se je vršila pred šišenskim ga-. sijskim domom, je Narodna čitalnica razila svoj nov prapor, ki mu je kumoval ljubljanski veletrgovec Zdenko Knez, ne-cak Antona Kneza, ustanovitelja šišenske Narodne čitalnice. Proslave so se udeležili poleg velikega števila Šiškar-Jev. še mnogi zastopniki raznih kulturnih i 0rSanizacij, ki tesno sodelujejo s čitalni-
' Ci).
/ Napredovanja. V 6. položajno skupno so napredovali učitelji in učiteljice Amalija Kavčič v Tulincih pri Murski v°bot, Franjo Sancin v Ptuju, Zora Mle-pri Sv. Vidu v ptujskem srezu, Jo-Korpar od Sv. Lenarta pri Ptuju, ^agica Damjanič v Celju, Ivan Pavlič v gornjem Petrovcu pri Murski Soboti, Berta Žejn v Pečarovcih, Amalija Uršič ^ Grižah, Albina Lovrenčič v Kuzmi pri ‘Urški Soboti in Marjeta Čepič v Kam-®Ici pri Mariboru.
Diplomati pri predsedniku vlade na ’eflu, Predsednik vlade g. dr. Stojadi-n°vič je na Bledu sprejel ameriškega po-sjarjika Artura Brice-Laina, jugoslovanska poslanika v Londonu Dragomirja "^sidolca in našega stalnega delegata pri N dr. Ivana Subotiča. v o. Zadoščenje bivšemu grosupeljskemu *uPanu. Pred dvema letoma je banska “tirava razrešila takratnega grosupeljska župana g. Alojzija Žitnika in vlo-?. 5 Proti njemu kazensko ovadbo pri pijanskem okrožnem sodišču. To.se je ^Pričalo o županovi nedolžnosti in ga gostilo. Sedaj pa je še upravno sodišče -Celju ugodilo Žitnikovi pritožbi in raz-e‘iavilo odločbo banske uprave. .
°- Letalska razstava, ki se je začela Cefaj na velesejmu, je doslej največja in i^boij ilustrativna. Razstavljena niso le -pralna letala, temveč tudi najmodernej-.•notorno letalo domače konsturkcije >zdelave. To je športno letalo, izdela-
110 Po načrtu dr. inž. Alojzija Kuhelja.
Y °- Letalski miting v Celju preložen.
°istvo letalskega mitinga v Celju je j racii slabih vremenskih prilik preložilo ,j3lski miting nepreklicno na nedeljo,
'18,
t- m.
Ijj0, Predavanje o Nemčiji v Soboti, ki
Dr moral° vršiti preteklo soboto, je Roženo na naslednjo soboto ob 8. uri 5^er v Sokolskem domu.
^Avt° je povozil blizu Slovenske Bi-jjJ.Cc kolesarja Ivana Žajdelo, ki se je sl !aJ v Slovensko Bistrico na sokolsko ro,Vje- Žajdela je dobil poškodbe na obeh j., 1 in so mu črešnjevski Sokoli nudili v° Pomoč.
i§a'i ^vto,nobiIska nesreča v Soboti.
Pod-,ar-’ va-'encc Pr' ključavničarskem Preiet‘iu K. Kučana, je preizkušal avto fliak e^ui*4a okrajnega sodišča g. Šume« T^a: ki je bil pri podjetju v popravilu.
St0 0:|' je privozil na tnartjansko ce-jar’,na ovinku pri garaži, je zavozil v 5fe,K- Avto je zadel tu ob drevo in se :a Du.Cn'l na levo ter razbil. Vajenec si W°J°tnil rebra in se zdravi v soboški 'iisnicj,
V Stari soboški kino je začel v nede-m. zopet z rednimi predstava-
mi.
va ,;H^ct^k zvočnega tednika: »Prosil % k' 0V(?£ rodjendana«. — Pravijo, B^iii	kmalu s predstavami tudi
'i;. J. kino v preurejeni grajski dvora-^rat*3 JSna ]e nova modema zvočna “epr.rt'"'u- Splošna želja je, da bi imel •iiftt ki bi odgovarjal tudi malo viš-sH!o. a! ' ?'ni 'H zahtevam. Prepričani
•'kr'
%
rtlcr! da bo'
za
to.
občinska uprava poskrbela da bo odgovarjal narodno-
o. Nogo si je zlomil Grajfoner Jože iz Zgornjega Brega, ki postavlja drogove na progi Ptuj—Sv. Urban—Sv. Bolfenk v Slov. goricah, ko je hotel z župnikovega skednja ,kjer je prenočeval.
o. Z motorja je pa! Skrbinšek Stefan iz Spodnje Hajdine. Obležal je nezavesten in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico.
o. Vračajo se na Ptujsko polje kmetice in dekleta, ki so obirale v Savinjski dolini hmelj. Na Pragerskem, kjer prestopajo in po postajah, kjer izstopajo, kar vrvi pisanih predpasnikov in belih rut. Smejijo se, rade se vračajo, pa vendar bi rade tudi kar tam ostale. V desetih dneh so zaslužile razen hrane 200 do 300 dinarjev, kolikor meric je pač katera obrala.
o. 120 !et staro hišo podirajo v Kaniži pri Št. liju. Na tem mestu bodo zgradili enonadstropno hišo, kjer bo velika trgovina za izvoz slovenjegoriških jabolk.
o. Tezenski otroci igrajo. Prav edinstven in posnemanja vreden primer so v nedeljo opazovali Tezenčani. Prepričali so se, da tezenski otroci nimajo smisla le za nogomet in pobalinstvo, kakor se to rado zatrjuje, marveč, da znajo svoj prosti čas koristneje uporabiti. Zbrala se je skupina fantov od 8 do 15 let in so pod »vodstvom« tretješolca Simona Jelenka pripravila igro »Trije mušketirji«. Igro so v nedeljo popoldne izvajali na lastnem odru na dvorišču Ptujske cesta 55 v zadovoljstvo vseh tezenskih otrok, pa tudi odraslih.
o 44. razstavna prireditev Ljubljanskega velesejma bo letošnji jesenski velese jm od 1. do 12. septembra. Jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni« so redno dopolnilo spomladanskemu velesejmu, ki ima predvsem industrijski in obrtni zna*-čaj. Na odhodni postajni blagajni je treba kupiti celo vozno karto do Ljubljane in še rumeno železniško izkaznico za din 2.—. Na velesejmu se dobi velesejmsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek.
o, (v,1,1 2ali»eVain.
kobila ga je pobila. Ko jc
f‘i Whm' ranc Podplatnik iz Sejancev i^i. j^l1 ,fas(el kobilo, jo je napadla bož-’n lun	^odniatnika vrgla na tla
V	rc^ra' Njegovo življenje je
antosii.
n. Pokojninsko zavarovanje duhovništva. V Biogradu se je vršila skupščina duhovništva, na kateri se je med drugim sklenilo, da se začne z akcijo za pokojninsko zavarovanje duhovništva.
n. Podban rešil ponesrečenca. Blizu Han-Dervente je pri miniranju v nekem kamnolomu plaz kamenja zasul delavca Hadžiča, ki je dobil težke poškodbe po glavi in celem telesu. V tem času se je pripeljal z avtomobilom podban Krečko-vič, ki je bil na inšpekcijskem potovanju. Ko je videl nesrečo in s krvjo oblitega delavca, jc ustavil avtomobil, naložil ranjenca in ga nemudoma prepeljal v bolnišnico ter mu tako rešil življenje.
n. Skoraj dva meseca so splitski zidarji stavkali. 14. julija so pričeli zidarski delavci v Splitu stavkati in je bila stavka šele v četrtek končana. Zidarji so dosegli kolektivno pogodbo.
n. Berač, ki že deset let joče. Ker jc berač Suljan Begič iz Zenice uvidel, da molitev in prošnja pri ljudeh nič ne zaležeta, se je domislil originalnega načina beračenja. On ne prosi in tudi ne moli, marveč pred ljudmi neprestano joče. Begič že deset let joče in ljudje se ne spomnijo dneva, ko bi berača videli nasmejanega. Zato pa je tudi prvi zeniški berač z zelo dobrimi »dohodki«. Sam pravi, da se mu jokanje zelo izplača.
n. Pobegli zločinec sodna priča. Nedavno je uspelo zloglasnemu zločincu Lajču Neinetu pobegniti iz zaporov v Subotici, Ko so ga ujeli, bi bil moral povedati, kdo mu je dal ključ od celice. Nemet je zato nastopil pred sodiščem kot j priča, vendar pa ni hotel povedati, kdo I mu je pomagal pobegniti.
!	11. Potres v Rudniku. V petek zjutraj
| so prebivalci Rudnika občutili zelo moč-! ne ootresne sunke. Potres sc je opoldne ponovil. Med prebivalci je nastala prava I panika, vendar hujšega ni bilo.
n. Cigan se vedno znajde. Tovorni avto nekega iudustrijca je v Križevcih zadel pri izvozu iz veže v voz cigana Toma Gjrugjeviča. Voz, ki je bil naložen s senom, se je prevrnil. A cigan, ki je zletel z voza, se je hitro znašel. Začel je vpiti na ves glas, da je žena pod vozom. Takoj je prihitelo kakih 20 ljudi, ki so pomagali ciganu dvigniti prevrnjeni voz. Ko so postavili voz, pa ni bilo nikjer ciganove žene. Cigan jih je potegnil, da bi mu ne bilo treba dvigati samemu voza.
n. V vlaku okradena artistinja. Te dni se je peljala artistinja Anita Bel z vlakom v Sarajevo, da tam nastopi novi angaž-man. Med vožnjo je Anita zadremala, kar je izrabil neki dolgoprstnež in ukradel kovčeg z vso njeno garderobo ter vložno knjižico na 90.000 dinarjev. Tat se je odpeljal v Ljubljanp, kjer ga je policija prijela.
Od 1. do 12.
septembra
JUD
Polovična voznina na železnici, parobrodlk,
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2'—.
Mednarodna razstava fotografije in filma. Umetnostna razstava. Gospodinjska razstava. Vzoren sadni vrt. Obrt, industrija, pohištvo, aeroplani, avtomobili. Plemenski psi 1. in 2. IX. Tekma harmonikarjev 11. IX.
Lepo zabavišče,1 velikomesten variete.
Nagradno žrebanje. Darila za obiskovalce velesejma: motorno kolo, radio-aparat, šivalni stroj, 30 koles.
Maribor
Mariborski politični tisk po osvobojen ju
S priključitvijo Maribora k Jugoslaviji 1. novembra 1. 1918. so se v Podravju temeljito spremenile politične razmere, in ta sprememba je vplivala seveda tudi na mariborski politični tisk. Prevrat je našel v Mariboru nemški dnevnik »Mar-burger Zeitung« in dva nemška politična tednika, na slovenski strani pa že leta 1867. ustanovljeni konservativni tednik »Slovenski gospodar« in enako usmerjeni trotednik »Stražo«, izhajajočo od 1. 1909. v Cirilovi tiskarni. Dne 9. novembra 1. 1918. se je pridružil omenjenima dvema konservativnima listoma še novi trotednik »Male novice«, ki je tvoril s »Stražo« nekak kombiniran dnevnik. Že dne 23. novembra 1918 je pa izšla tudi prva številka prvega slovenskega dnevnika progresivne orientacije. ^ Ta dnevnik je bil »Mariborski delavec«.
Leto 1919. je prineslo Mariboru nemški socialistični tednik »Volksstimme« in v slovenskem duhu urejevani trotednik »Draupost«. »Draupost«, namenjena pred vsem Koroški, je prenehala izhajati takoj po koroškem plebiscitu v jeseni 1. 1920, socialistična »Volksstimme« je pa izhajala še vse do leta 1937, ko je prenehala zaradi prepičlega števila nemških socialistično usmerjenih delavcev v Jugoslaviji. Leta 1920. je bil ustanovljen slovenski socialistični tednik »Enakost«, ki se je pozneje spremenil v »Delavca«, nazadnje pa v »Delavsko politiko«, ki izhaja od letos kot trotednik. Istega leta so pričeli izdajati narodni -socialisti tednik »Nova pravda«, ki se je pa kmalu preselil v Ljubljano, kjer je pozneje usahnil. Ob istem času se je ponesrečil poizkus samostojne kmetske stranke s tednikom »Kmetska moč«, kakor se tudi ni gbdržal njen drugi, 1. 1924. ustanovljeni tednik »Severna straža«.
Enako kratko je bilo tudi življenje vseh pozneje zasnovanih političnih tednikov, glasila JDS »Narodni list« (1922), narodnoradikalnih tednikov »Naše vasi« 1. 1923 in »Narodnega gospodarja« leta 1924—25, nemškega, a strankarsko neopredeljeno pisanega lista »Montags-Presse« (1928), v letih 1933—1935 izha-
jajoče Tumpejeve »Borbe«, 1. 1933—4934 izhajajočega gospodarskopolitičnega tednika »Razgled«, 1. 1930—1937 izdajanega konservativnega delavskega tednika »Delavska fronta« ter končno 1. 1936, osnovanega in 1. 1937 ustanovljenega kmečko-delavskega tednika »Neodvisnost«. Med tem sta pa prenehala, tudi oba konservativna trotednika »Male novice« »1. 1919) in »Straža« (1. 1927). Po-slednqa je prenehala zato, da bi se tudi v Podravju bolje razširil ljubljanski dnevnik »Slovenec«. Razen omenjenih je bilo seveda še nekaj poizkusov, ki pa ne za-, služijo omembe, ker so ti listi prenehali večinoma že po prvi ali drugi številki, ali pa so služili le volilni agitaciji.
Najtežji problem je tvoril v povojnem Mariboru vedno slovenski dnevnik. Leta 1918.'ustanovljeni »Mariborski delavec«, ki je bil po obsegu premajhen iti po naslovu neprimeren za svoje namene, se- je že avgusta 1. 1920. spremenil v večji dnevnik »Tabor«, ki je postal glasilo JDS. L. 1928. je »Tabor« prevzel konzorcij »Jutra« v Ljubljani in ga spremenil v »Mariborski večemik Jutra«. Kot tak in kot glasilo SDS ter pozneje JNS, je izhajal do letošnjega 1. avgusta, ko je postal pod vodstvom g. Adolfa Ribnikarja neodvisno napredno glasilo »Ve-černlk«. Dnevnik je izhajal tako pod trikrat spremenjenim naslovom nepretrgoma 20 let, toda mariborskih potreb po sodobnem slovenskem dnevniku zadostnega obsega ni nikoli zadovoljil. Tem po« treham bo ustrezal šele novi »Večemik« v novi redakciji in postopoma povečanem obsegu. Tako je bil problem slovenskega dnevnika v Mariboru dokončno rešen šele v letošnjem jubilejnem letu.
Ako pregledamo sedanji položaj mariborskega političnega tiska, vidimo, da izhajajo še vedno samo: slovenski dnevnik »Večerni k«, socialistični trotednik »Delavska politika«, konservativni tednik »S 1 o v e n s k i g o s p o dar« in neutralni tednik »Edinost«, od nemških pa samo dnevnik »Mariborer Zeitung«.
—r.
Poglavje o divjih motornih vozačih
Zemljan, ki mu ni dano, da bi se prevažal z avtomobilom, prenaša v sebi skozi vse življenje tih, skoraj nagonski odpor do vseh teh dvo-, tri- in štirikolesnih motornih vozil. Časi so bili, ko se ljudem ni nikamor tako mudilo, da bi si morali glave razbijati, pa se je le dalo živeti. Zadnja desetletja pa so motorna vozila obrnila vse to idilično življenje na glavo. No,.zaradi letal bi se §e dalo živeti, ne gredo na živce. Drugače pa je z avtomobili in z vsemi takimi motor-
nimi vozili. Z avtomobili je kakor z vojno nevarnostjo; treba bi jih bilo vplesti v litanije, kakor so v srednjem veku vpletali v molitve potrese in kugo.
Dobro je nekaj, vsaj za brezobzirne vozače, da so pešci čudovito potrpežljivi in da se počasi vsemu privadijo, kakor je zapisal že Dostojevski. Ne bi se zlepa pritoževali nad motornimi vozili, saj poznajo predobro vse njihove nevšečnosti, ki so v prvi vrsti kokoši, krave in stare ženice. Zadnje se vedno prestrašijo, če
privozi avto, .u uuCvjv ce$u>, da bi se mu Ognile. Nimajo pač živcev 20. stoletja, niso v njem rojen« ter se bodo sfia« soma umaknile pred avtomobili v hladni grob. Kokoši so kokoši, krave pa krave. Ko zatrobi avto, se krava lepo obrne na sredi ceste in gleda proti avto, kot pač gleda krava v nova vrata. AH še te krave so med kravami samo nekake izjeme.
Hujše pa je, če postajajo avtomobilisti po naših cestah agresivni in brezobzirni. Zjezi mirnega meščana, če gre lepo po pločniku kakor so predpisi, pa mu zne» nada pljuskne v obraz iz drvečega avtomobila še topel čik. Človek Je prvi hip zaprepaden nad tem, saj bi lahko bila tudi samo nesreča, če se ne bi tako pogosto pojavljalo kaj takega. Kaj naj napravi? AH naj pogleda aa avtom in sl zapomni številko? Poče mu? Zadeva ni kazenski delikt, ne da se je zasledovati, Treba je požreti nejevoljo vse po gnanih Freudovih teorijah o podzavesti.
Isto je s križišči. Greš lepo po trotoar-ju in napraviS celo ovinek, da bi lahko na križišču prešel cesto. Tam se ustaviš na pločniku in potrpežljivo počakaš, da zdrvijo mimo tebe vsi neSteti kolesarji ter osebni in tovorni avtomobili. Potlej se zaženeš čez cesto, kar drugače ni tvoja navada v življenju, A Se nisi povsem pretekel ceste, Že od nekod pri. vozi avto — in toliko, da te dne povozi! Nič ne bi rekel, saj nisi nriiel pod kolesja, ali, ko se še niti nisi prav zavedel po prestani nevarnosti, te že iz avta zasiplje prelepa ploha hrvatskih, nemških in slovenskih izrasov, kj jih toliko poznajo šoferji. Zgodilo se Je 9e, da je Se kak pljunek priletel za človekom, ki je bil bolj socialno oblečen, kakor sa govori.
Kmalu bo jesen, jesenske deievje nas že pere in naše ceste bodo postale kakor one v Blatni vasi z vsemi tistimi »nasilnimi mlakami — avtomobili pa bodo drveli preko njih z nekim notranjim veseljem, kakor da sploh ni pešcev in kolesarjev na cestah, Seveda, kaj je avtu luža! Napelje se v pralnico, kjer ga operejo, pa je takšen, kakor je bil popreje. Tvoja oblekg pa ni več ista, če je bila nekajkrat noSteno ©Škropljena, ne morei ie dati prelakirati.
Ali kakor je že povedano, Je zemljan« ki hodi po svojih dveh nogah po oprav* kih, navajen marsikaj prenesti. Kupi novo obleko, ko Je stara za olč 1« zamiii ponoči, če ga reflektorji preveč sbodeio v oči w nikakor pa ne raore prenesti in požreti duSevnega ponižanja in zasmehovanja. Kajti, ko si U oškropljen do vratu ali oprhan, da tl ni treba več pod prho, ali ko si sit prahu, da ti sploh ni več za kosilo in ko je spustil avtomobilski vozač Izpuh prav pod tvoj nos itd., ko se je torej vse tole zgodilo in ko ti
pogledaš za avtomobilom z nejevero, da je kaj takega sploh mogoče, prečestokrat vidiš, kako se ti iz avtomobila kdo prav škodoželjno in zmagoslavno smehlja. To zažge Človeka, Da, kaj moreš njemu, ki se zdi ko Jupiter, četudi se prevaža v kaki stari Fordovi škatli!
POLJSKI ZDRAVNIKI IN INŽENERJI V MARIBORU.
Včeraj opoldne se je v velikem avto-karu pripeljala v Maribor skupina poljskih inženjerjev in zdravniko- iz Varšave, Namenjeni so na Sicilijo. Potovanje, ki je poljske turiste vodijo preko Budimpešte, vodi potovalna pisarna »Ar-gos« v Varšavi. Poljaki so jožlrali v hotelu »Orel«, Ogledali so sl mesto in okolico, Pohorje in Mariborski otok. Danes dopoldne so se Poljaki odpeljali na Bled. Potovali bodo preko Bolonje, Rima in Neapla v Palermo ter v Faormino na Siciliji. Poučna ekskurzija poljskih turistov bo trajala Štiri tedne.
NOVA POSTOJANKA ZVEZE IVfAI-STBOVIH BORCEV.
Včeraj zjutraj je bil v Slomškovem domu pri Sv. Marjeti niže Ptuja ustanovni občni zbor krajevnega odseka Zveze Maistrovih borcev. Udeležilo se ga je okoli 50 borecev, ki so vsi postali elani novega odseka. Na občnem zboru so govorili predsednik pripravljalnega odbora g. Rilner iz Gajeveev, g, dr. Irgolič iz Maribora in tajnik zveze g. Lipuš. Novi odseki se pripravljajo tudi v sosednih občinah.
m. Jutri, na rojstni dan N). Vel. kralja Ptrtr« II., se bodo vršila svečana bogoslužja v tuk. stolni in mestni župnijski eerkvi ob 8. url, v pravoslavni kapeli v meljski vojašnici ob 9. uri, v evangeljski eerkvi ob 10, url In v starokatoliški eerkvi (Narodni dom) ob 8. uri. Po končanih bogoslužjih se bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani sreikega načelstva v sobi št - 3W„ kjer bo razpoložena v ta namen vpisna knjiga. Val gg. šefi in predstavniki državnih uradov, ustanov, zavodov in družtev so vabljeni, da bogoslužjem prisostvujejo,
m. Posiv rezervnim častnikom, Po odredbi poveljstva mesta tukajšnje posadke bodo jutri, 6, t. nv svečani obredi aa dolgo življenje Ni. Vel, kralja Petra H, v sledečih cerkvah; v stolnici ob 8, uri, v pravoslavni kapeli in starokatoliški cerkvi ob 9, uri. Teb obredov se udeleže tudi rezervni častniki in vojaški uradniki v unifefrmi. ali ako je nimajo, v praznični civilni obleki, Po obredih bo na Trgu svobode pred poveljnikom mesta paradni marš, katerega se tudi udeleže gg. reaervni častniki in vojaški uradniki,
m, Zastavice s kraljevo sliko bodo
prodajale danes in jutri sokolske nara-ščajnice po lokalih in hišah. Nadejamo se, da jih nihče ne bo odklonil in da bodo vsi okrasili z njimi svoja okna.
m. Poroka. Včeraj sta se v frančiškanski cerkvi v Mariboru poročila letalski narednik g. Simon Ramšak iz Zemuna in gdč. Vida Zabavnikova, uradnica uprave »Večernika«. Priči sta bili za ženina g. Ferdo Zabavnik, carinski kontrolor iz Zagreba, za nevesto pa g. Anton Kerenčič, trgovec iz Pesnice. Mlademu paru obilo sreče!
m. Ali Je na Kralja Petra trgu predpisana postaja za progo 1? Eden potnikov, ki se vozi z avtobusom na progi 1, nas naproša, da bi ugotovili, da-li je na Kralja Petra trgu predpisano postajališče za progo 1 ali ne. Pretekli torek zjutraj ob 6,35 uri je ta potnik zamanj čakal na določenem mestu. Avtobus je brez ^ostanka odpeljal mimo njega in je moral za njim peš v oddaljeno ulico magdalenske-ga predmestja. — Prizadeti.
m. Poziv Potarežanom! Pobreška občina poziva vse hišne posestnike na svojem področju, da okrase svoje hiše za rojstni dan Nj, Vel. kralja Petra II. z državnimi zastavami.
m. Žrtev noža. V soboto zvečer so se v neki gostilni v Jarenini že nekoliko Okajeni fantje med plesom stepli in obležal je 21-letni viničar Martin Flajs ranjen v pleča. Prepeljali so ga mariborsko bolnišnico.
m. Koncert pevskega zbora »Blnldkl« se bo vršil to sredo. Predprodaja vstopnic pri Putniku.
* Sokol, Maribor II. Pobrežje priredi dne 6. sept, 1938 ob 15. ur) telovadni nastop z razvitjem naraščajniškega prapora Na predvečer (5. IX. t. 1.) proslavi kraljevi rojstni dan. Ob 19. url zbor na letnem telovadiSču za bakljado, po bakljadi istotam proslava. Vabljeno je vse cenj. občinstvo. Za vse članstvo Sokola Pobrežje je udeležba pri prosalvl strogo obvezna. Zdravo.
* Slavnostno zabavo na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v torek 6. septembra priredijo častniki mariborske posadke v prostorih »Uniona”. Začetek ob 21. uri. Obleka za gg. oficirje je svečana, za dame večerna, za gospode temna obleka. Pristop imajo samo povabljeni. Kdor pomotoma ne bi dobil povabila, naj se obrne na g. majorja Cubelič« ali podporočnika Babiča v meljski vojašnici, 45, p. polka.
* Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je ta teden dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne v šolski pisarni, Vragova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek 9- septembra, Državni uslužbenci in manj premožni uživajo daljnosežna znižanje šolnine.
* Starokatoliška cerkev. V torek,
6. t. m. na rojstni dan Nj. Vel. kralja_“° slovesno cerkveno opravilo ob 8. uri in ne kot navadno in tudi sledeče nedelje in praznike ob 9. uri. Vabljeni k najčast-nejšt udeležbi!
* Moderne kuhinjske ure od Din 85.— naprej, tudi na obroke brez povišanja cen. M. Ilger-jev sin, juvelir, Gosposka ui. 15.
* Med. univ. dr. Fran Toplak, specialist za ženske bolezni in porodništvo, Maribor, Glavni trg 18, zopet redno or-dinira od 9.—11. in od 15.30—16.30. ure.
* Šolske knjige ter vse ostale potrebščine kupite najbolje v knjigarni in pa* pirnici Tiskovne zadruge, podružnica, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Kino
Union kino, »Ljubezen mladega po^' čnika izborna veseloigra v Magd0 Sehneider, Lucie Englisch, Pavl KemPonl
Grajski kino. Nemški velefilm »Grofica Waleska«. Greta Garbo igra glavič/ vlogo.
Iz sodišča
OBLJUBIL Ji JE ZAKON IN JI O®* NESEL 15.000 DIN.
Lil e k Hubert je star kakih 28-1®* in je po poklicu pek. V št. liju se
bil“
seznanil z Rilf Greto in ji obljubil,J jo bo poročil. To bi še pa ne
hudo, ali Lilek si je sposodil od. »J 1L februarja lanskega leta 15.000 di®* Poroka bi se morala vršiti dober ®e sec po tem — ali zuenada ni bilo ve za Lilekom ne duha ne sluha. Ona ® je potlej* nameravala poravnali z nJj , preko odvetnika, ali Hubert ni h° ničesar slišati. Nazadnje so ga PrJi® nekje v Domžalah. Lilek jo takrat o ljubil, da ji bo pisal in se z njo P? ravnal. Ona je še ves čas tipala, ‘ jo bo morda le poročil; saj bi mu bi voljna vse odpustiti. Ce bi bila c
TOV uu^uauu.	_	Ig*
krat poročena, bi že kako uredil#- 8 , de tistih j ur jev. Lilek je postal ® . tem pekovski mojster. Danes je st pred sodnikom poedlncem dr. jem i n znova obljubil, da ji bo z#, odplačovati v manjših mesečnih oW kih itd. Glede poroke ni izjavil nl^ sar konkretnega. Nazadnje je sod11» izreklo obsodbo. Obsodilo je Lilek3 ‘ S mosecev strogega zapora ter na ito bo častnih pravic za dobo treh * ‘ Plačati mora 400 in povprečnine, pa pogojno za dobo dveh let, če V? v teku šestih mesecev Rifl Greti denar. Lahko se seveda tudi kako V ravnala, kar je pa samo njuna deva.
Kultur*
Shakespearjev oder
Pran ftiek.
Shakesmearejeve drame so danes pre« šle v repertoar vseh oticlelnib scen na »iveta. 7, njimi začenjajo In končavajo sezone, z njimi polnijo blagajne in tapjejo »kulturne uspehe«. Toda kljub temu se nrav za prav Shakespeare jev aenli pripeli na sramotilni kol. Hamleta «o reli” serji zmodamizirall; oblekli so ga v frak in ga postavili v sredo ostudno poslikanih kulis. In h koncu naplieJo Se kritiki nekaj žurnallstičnih fraz, kot? giedallSče N. N. je izčrpalo duh Shake»pearejeY0ga dela — hi angleSki genij lahko živi mir* no daije v današnji dobi.,,
Prav zaradi ta Shakespeare j« ve popu-lariziranostl se moramo pa vpralail, da li »ni nekaj gnilega v deželi danski«? Alt ne bi Shakespeare, če bi živel, danes najodločneje protestiral proti uprizoritvam svojih dramskih stvoritev? Odgovor nam da lahko teater njegove dobe, Fevdalni sistem v Angliji je ustvaril tip cehovne-ga gledališča, kj je bilo Uudska tribuna, s katere je grmel ljudski dnh proti svojim tlačiteljem. Zaradi tega je bilo gledališče preganjano kot »zakristija jiudi-čeva in semenišče greha«, Posebno ostro so proti njemu nastopali puritanci, verska sekta, k| je l. 1567. ustanovila lastno cerkev. Kmalu sq puritanci zasedli vsa varnejša upravna mesta In pričeli pre-
ganjati gledallžča s prav drakonskimi omejitvami. V London« se Je smela odigrati gledališka predstava le tedaj, Če v treh dneh ni umrlo v mest« več kot 3Q ljudi In ako ni bila nedelja ali prašnik; tekst Je moral biti poprej odobren po cenzuri in na vsako predstavo so bili naloženi visoki davki, Puritanci so res skoraj uspeli — v Londonu so uničili poslednji teater, Toda teater, kot izraz človeškega pregon«, ni hotel umreti.
L. 1576. je komedijant James Purberg zgradil za londonskim obzidjem na nevtralnih tleh lesen teater, M je postal prototip za vse poznejše odre. ki jih dandanes na kratko označujemo shakespeare-jeve. BWo je to prav za prav veliko, nepokrito dvorjlče, na treh straneh obdano z nekajnadstropnimi lesenimi galerijami. V »jami« (parterju) je bilo preprosto občinstvo — melčanl In kmetje —, dočlm se je po galerijah, ki so bile deloma zakrite — ugneadila gospoda. Na eni stran! dvorišča je bil postavljen oder — gol PodHtm brea vsakega portala ali zastora, V ozadivi odra je bil dohod za Igravce, nad odrom pa zopet lože, Te so bile reprezentančne.
Oder ni poznal kulis — ni hotel iluzionistično predstavljati livade in kraljevske sobane; sploh ni hotel vplivati vi-
zuelno, temveč zgolj z dramatikovo mislijo, * njegovo pesniško besedo, predvsem pa z Igro velikega, svobodnega igravca-umetnika. Dandanes, ko prav za prav ne poznamo več pravih gledaliških igraveev, sl sugestivnost nekdanjega igravca, ki je premostila odersko krajev-nost, težko predstavljamo, Zato je vzniknila tudi laž kulturnih zgodovinarjev, češ, da sl je shakespearejev Pder pomagal a napisi, ki so ponazorjevali publiki kraj In čas.	(Dalje.)
40 LETNICA »HUDOŽEN8TVENEGA GLEDALIŠČA«.
Moskovsko Umetniško gledališče, po svetu bolj znano pod imenom »Hudože-stvepi teater«, vstopa letošnjo jesen v Jubilejno sezono, kajti dovršuje se 40 letnica njegovega umetniškega delovanja. Slavnostna akademija, s katero bodo proslavili ta jubilej, bo koncem septembra. do takrat bo pa odprta v gledališču velika razstava, ki bo prikazovala ne-Stete dokumente, fotografije in druge zanimivosti iz zgodovine »hudožestvenl-kov«. Gledališče bo izdalo tudi obsežno knjigo o razvoju delovanja, ki bo obsegala nad 700 strani In okoli 480 fotografij, Knjiga bo prinesla tudi seznam vseh del. ki jih j« gledališče uprizorilo v teh 40, letih, imena igralcev, ki so v gledališču delovali, in režiserjev,
k Nova Raabergerjev« opereta. Mariborski igralec in režiser g. Pavel Ras-berger, je pridružil sedaj svojima prvima
ele
dvema operetama še tretjo, ki jo Jc s'v6 nedavno dovršil. Libreto njegove operete, ki se imenuje »Zaroka na J ranu«, je napisala njegova hčerka Milena Rasberger-Fischerjeva. Oper f ima tri slike. Odigrava se na parIlI1j-»Jadran«, v Dubrovniku in na Gore..
skem. Napisana in uglasbena je P° nu klasičnih operet, glasbeno pa je
nači'
nT
nu Kiasicnui operet, giasDeno dernejša kakor sta bili prvi dve. ^erLo no je, da bo novo domače operetno j uprizorjeno že v sezoni 1938-39.	-e
k »Pregled«, ki izhaja v Sarajeva;, posvetil poletno dvojno številko P,oSti slovaški, njenemu razvoju v pretep _ . in prilikam danes. Poleg kratkih	.
kov so tudi prevodi čeških pesmi m
povedk.
orle«'
k. Dvajseti mednarodni kongres — ^ talistov v Bruslju se bo vršil od - •	g
10, septembra. Udeležilo se ga bo o 500 orientalistov z vsega sveta.
k, Osmi kongres historikov v	j,
Vsakih pet let se vrši v raznih drz mednarodni kongres za zgodovinske	g.
nosti, ki se ga udeležijo najznarpe”	je
zgodovinarji. Letošnjemu v Ziinc11	• f
predsedoval znani angleški ZS° rtoSt-prof. Harold Temperley, ki je v slaVbfani nem govoru dejal, da so na njem z a reprezentanti najrazličnejših narod0 njihova rivaliteta je mirnega i.n "eDefih nega značaja. Za dobo nadaljuj''1 let je izvoljen za predsednika dr. u‘sta iz Washingtona, podpredsednika P^ jz
prof. Jorga (Romunija) in prof. N3 (Švica).
Šport
i-JUBLJANA—ŽELEZNIČAR 4 : «.
V Ljubljano je šel po štiri gole Želez-nicar, ki pa jih gotovo ni zaslužil. Nastopil je z več mlajšimi igralci. Začeli so zel° dobro., vendar so počasi klonili pred nasProtnikovo tehniko. Sodnik g. Maco-fatti ni ime! posebnega dela. Občinstva Je' bilo izredno malo.
Gospodarstvo
t	•	-	»
Kako izboljšati naše sadjarstvo
ČSK—MURA 3 : 1.
| V Čakovcu je gostovala soboška Mura ln Pustila tam obe točki. Rezultat .realen.
je
RAPID—SLA VIJ A 7 : 3.
I Včeraj se je pričelo prvenstveno tekmovanje LNP. V mariborski skupini smo *eli dve tekmi. Na Železničarjevem sta-!°nu sta se spoprijela Rapid in Slavija. ^akor je bilo pričakovati, je zmagal Ra-*■“ 'n si kar s štirimi goli razlike pribo-11 Prvi dve točki. Rapidovci so dobro aSraIi, posebno napad, dočim so bra-Hci v najodločilnejših trenutkih zatajili. .avija je pomanjkanje tehničnega zna-nadomestila s silnim elanom in ni za-• 'Užila takega poraza.
KOLESARSKO PRVENSTVO.
K Včeraj so kolesarji tekmovali na 150 °metrov dolgi progi Ljubljana—Za-l“eb za državno prvenstvo. Startalo je j* dirkačev in so pripeljali na cilj po nagnjeni vrstnem redu: 1. Pokupec (zaloški Sokol) 4:34.10;.2. Abuluar (Her-jjea); 3. Lavrih (Fortuna, Beograd); 4. ,.r°senik (Gradjanski, Zagreb); 5. Pavji (Novi Sad); 6. Žerjal (Edinstvo) itd. ,rrv'h deset tekmovalcev je prejelo napade.
irh ce*J"s*<’ skupini je Celje premagalo ooveljskega Amaterja s 5 : 1. Na igri-SK 01ympa so se pa pomerili Atle-1 z Jugoslavijo in zmagali z 2 : 1.
^ui: Gradjanski Čakovec)—SK Dra-Va (Ptuj) 3:1.
Hašk—Trlestina
Mo-
«al.
0. V Trstu je go-!val zagrebški Hašk in zasluženo zma-
^ raga: Slavija—Ferenczvarocz 2 : 2. Va tekma med finalistoma za srednje-v*>Pski pokal.
finalu za Davisov pokal med Arne-
Tj)
jl in Avstralijo vodi po prvem dnevu n’erika z 2 : 0.
'3* veslaških tekmah za svetovno pr-liij Vo v Milanu je prišla v filiale tudi to j°slaviia 'n zavzela po eno četrto, pe-Hjp11 ^esto mesto, kar je za nas prav lep
Mal*
položi dar domu na oltar
Ugodno podnebje in kakovost zemlje sta poljcdelce v severni Sloveniji že zdav naj privedla do *ega, da so se specializirali za gojenje posebnih vrst zemeljskih plodov. Tekom let se je iz splošnega poljedelstva pri nas razvilo dvoje panog, ki donašata kmetu večje dobičke kot žito, krompir in dr. To sta trta in sadno drevje. Vinarstvo in sadjarstvo sta v naših krajih ob normalnih razmerah najbolj donosni panogi poljedelstva in v teh strokah je naš kmet tudi dosegel .zavidljive uspehe.
Štajersko vino in štajerska jabolka so bila že pred vojno daleč naokoli zelo v čislih in kmetovalcu donašala lepe dohodke. Vino se je v velikih množinah izvažalo na sever in ljutomerčana . so v Avstriji popili veliko več kot smo ga pridelali. Po vojni je izvoz vina ponehal, zato pa je njegovo mesto zavzelo sadje, v prvi vrsti jabolka, ki se v veliki množini izvažajo na češkoslovaško, v Nemčijo in Francijo. Tej panogi našega poljedelstva je treba posvetiti največjo pažnjo, saj tvori močno postavko v naši zunanji trgovini. • Merodajna mesta se morajo z raznimi ukrepi pobrigati za izboljšanje kakovosti sadja, predvsem pa za lažje plasiranje v inozemstvu.
Če hočemo, da bo inozemstvo pridno segalo po našem sadju, moramo prilagoditi kakovost in okus zahtevam potrošnikov v drugih državah. Vrste, ki slabše rode, se morajo iztrebiti in sadovnjaki zasaditi s sortami, ki dajejo prvovrstno sadje. Država in banovina morata pri-
skočiti na pomoč, da si sadjar nabavi žlahtne sadike in sploh obnovi sadonos-nike. Treba je nabaviti sredstva za po-končavanje škodljivcev in rastlinskih bolezni. Kjer se sadje sliši, je treba nabaviti moderne sušilnice. V prvi vrsti so nam potrebna velika sadna skladišča s hladilnicami, kjer bi jabolka lahko čakala na boljšo priliko za vnovčevanje. »S tem bi se tudi podaljšala sadna sezona za več tednov in blago bi se moglo oddati po mnogo boljši ceni, saj je znano, da so jabolka draže, čim gre izvozna sezona h kraju. Tu ima pred kratkim ustanovljena Družba za silose hvaležno polje in bo lahko marsikaj ustvarila, kar bo našim sadjarjem zelo v prid.
Prilagoditi se moramo okusu inozemskih konzumentov in kolikor mogoče gojiti ono sadje, ki ga uvozniki najbolj iščejo in plačujejo tudi najboljše cene. Res je, da imajo naši mošanclji izvrsten okus, v Nemčiji pa jih posebno ne čislajo, ker predvsem segajo po velikih jabolkih lepe zunanjosti. V tem pogledu bo treba gojenje jablan marsikje preusmeriti, da bodo donašale več dobička.
Te dni vidimo, da na nekaterih nakladalnih postajah ni dovolj vagonov na razpolago, tako trpita izvoznik in sadjar precejšnjo škodo. Manjka nam dovolj specialnih vagonov za prevoz sadja, opremljenih s hladilnicami. Železniška uprava naj zatorej preuredi zadostno število vagonov. Pametna tarifna politika bo pa tudi mnogo pripomogla pri pospeševanju sadjarstva.	D.
g. V trgovinski register so bile vpisane naslednje tvrdke: Tehniška poslovalnica inž. Oman Pero v Mariboru (trgovina s tehničnimi izdelki na drobno), »Ovitekt«, družba z o. z. za izkoriščanje ovitekt-patentov v Mariboru (za embalažo jajc in lahko pokvarljivega blaga). Valeskini Ivan, trgovina in izvoz sadja v Mariboru. — Iz trgovinskega registra je bila izbrisana podružnica Zadružne gospodarske banke v Kočevju.
g. Nemški gospodarski minister bo obiskal Balkan. Prihodnje dni bo obiskal nemški gospodarski minister W. Funk balkanske države. Razpravljal bo z vladami in gospodarskimi predstavniki teh držav o važnih gospodarskih vprašanjih.
g. Izvoz strojev iz Nemčije na Balkan. Lani je Nemčija izvozila strojev za 634.9 milijonov mark, od tega v balkanske države za 67.1 milijonov mark ali 10.7 odstotkov skupnega izvoza.
g. 40 vagonov sliv za Nemčijo. V Brčkem se je že pričel izvoz sliv. Že prvi dan
so odpremili 40 vanogov sliv za Nemčijo, Češkoslovaško in Holandsko. Slive, ki jih izvažajo, so z Majevice planine, kjer so letos zelo dobro obrodile.
g. Dvakrat več nafte kakor lani. V
prvi polovici leta je letošnja proizvodnja surove nafte znašala v Jugoslaviji 508 ton, lani pa v istem času samo 240 ton. Proizvodnja se je povečala za 107.3 odstotke.
g. Kvaliteta semena lucerne in rdeče detelje. Te dni bo prispela v Jugoslavijo posebna strokovna komisija, ki bo proučila kakovost semena naše lucerne in rdeče detelje.
g. Švicarski kapital se zanima za Jugoslavijo. Po vesteh iz Ženeve se švicarski kapital zelo zanima za Jugoslavijo. Najbolj ste Švica zanima za uaše rudarstvo, lesno in elektriško industrijo. Švicarski magnati so odkupili večino dunajskih akcij.
g. Francoski narodni dohodek. Po službenih podatkih je v preteklem letu zna-
mili-
šal narodni dohodek Francije 215 jard frankov, lani pa 189 milijard.
g. V borskih rudnikih je pričelo veliko mezdo gibanje tamošnjega delavstva. Rudarji so pričeli voditi obširno akcijo za kolektivno pogodbo. Javnost spremlja to akcijo z velikim zanimanjem, saj je splošno znano, kako visoke dobičke vie-če iz borskih rudnikov francoska družba, ki ima koncesijo za izkoriščanje rudnikov.
g. Za odpravo trošarine na sladkor. Industrija konzerv, zlasti sadnih, je pričela akcijo za oprostitev plačevanja trošarine na sladkor.
g. Naš izvoz aluminija je večji. Statistika kaže letos izreden porast v izvozit našega aluminija. V prvi polovici leta smo izvozili 628 ton aluminija za 11.1 milijonov dinarjev, med tem po lani celo leto samo 211 ton. Največ aluminija izvažamo v Belgijo, Češkoslovaško, Japonsko in nekaj tudi v Italijo in Romunijo.
g. Izvoz koruze. Koruze je Jugoslavija izvozila ta mesec 987 vagonov v vrednosti 11.3 milijonov dinarjev, večinoma v Anglijo.
g. Nobene devizne kontrole v FrancijL
Z ozirom na vesti, da namerava Francija uvesti devizno kontrolo, izjavljajo vladni krogi, da Francija na to niti ne misli. Finančni položaj države je ugoden in Francija ostane zvesta valutnemu sporazumu, ki ga je pred dvema letoma sklenila z Anglijo in Zedinjenimi državami.
g. Za domače zastopstvo inozemskih tvrdk so se jeli zavzemali zagrebški že-lezninarjf in trgovci s podobnimi predmeti. Njihove strnjene vrste so poslale inozemskim tvrdkam zahtevo, da smejo njihova podjetža v Jugoslaviji odslej zastopati le Jugoslovani. Tudi odsek agentur in komisionalnih trgovin zagrebškega Združenja trgovcev se je zavzel za slične zahteve.
g Rekordna produkcija zlata v Kanadi.
Šele zadnje čase javljajo iz Montreala, da je proizvodnja zlata v kanadskih rudnikih dosegla v minulem juniju rekordno višino; izkopali so 390.693 unč zlata v primeri s 344.895 unčami, ki so jih izkopali v lanskem juniju. Pričakujejo, da se bo celoletna proizvodnja zlata povečala v Kanadi za 5 milijonov funtov šterkn-gov.
g. Nova topilnica antimona, prva ta vrste v Jugoslaviji, bo v Zajači pri Krup-nju v Bosni. Zgradila jo je delniška družba »Montania« v Beogradu in je pri gradbi precej zainteresiran nemški kapital. Antimon se bo večinoma izvažal v Nemčijo. Jugoslavija je postala eden največjih producentov antimona v Evropi.
-J1CA MARIJA ROMUNSKA:
Hto^a iiv&p.uia
UjgJ^av nič ni potem tudi čudnega, ako je vzbujala ^ližina v nas otrokih strah; da je pa tudi odrasle 4lj .kovalo enako občutje, se mi zdi že nenavadno. rttl]Je ustvarjal to čas, v katerem je vladala? Ne mo-žiCo s* Prisvajati sposobnosti odgovoriti na vso mno-^gn vpra^anj ali vsaJ nakazati pot do pravilnega jL Vora, kajti v času ko sem se gibala v senci te |ti0J^bne žene, sem bila še premlada, da bi jo bila in s a kritično opazovati; ko sem pa postala starejša Hd ^ 'mela te sposobnosti, sem bila le prav ma-.a| v njeni neposredni bližini. Nobenega dvoma ni, ako že ne druge nadkriljujoča osebnost, t)a|avneilavadna, svojo okolico oblikujoča vpditeljica. fVeti** V katerih je živela, je obdajalo kadilo kakor liivu," ’ 'ti približati sc jim je bilo mogoče le s spoštuj strahom.
°Sebno in svojevrstno občutje je bilo gledati jez-^iala ° lllame’ t>rez katerega se ni nikdar nikamor • 'n je zato vedno brzel pred njenim vozom.
SnS.*"081110: v črno livrejo oblečen in vedno v ‘btih,Sanein >edu, je sedel na svojem Šarcu, vzoru aHp]'^iS'<rcne^e vzgojenih konj, ki jili morejo dati rec t,,®. c koniarne. Trot. trot. trot,
trot.
že uda-
L .
^nanjDlt te iezdne živali, ki je nosila slavnostnega •)r^ako .a kraljičinega bližanja, je povzročal, da so v‘lnte Polna srca hitreje bila. Ta črno oblečeni *°tn, U s svojim negibnim, nikoli se smejočim obra-N0čnnere8a Poteze niso izdajale nič drugega kakor t ‘t in £'an.es'iivost, je bil bolj edinstven, bolj učin-tQttijja, kraljevski kakor cela bleščeča gardna Trotz S'asnimi zvoki trompet.
Ka VelN ;	in	že je bila tu tudi kočija nje-
°anstva. Vlekla sta jo dva Šarca. Bila sta prav
tako rejena, divno gladka in blesteča kakor konj sprednjega jezdeca. V odprti »baruši« je sedela nizko razraščena stara dama s čednim staromodnim klobukom na glavi in v predpotopnem, poševnoramem plašču. Le kje pa kje je sekala kaka belina splošno črnino njene obleke. Nobenega kita ni imela na sebi vozeča se stara ženska, nič na njej in nič na njeni okolici tudi ni izdajalo niti najmanjše zahteve po učinkovitosti, vse je bilo ne-okrašeno, preprosto in skromno... in vendar, kakšno srčno vznemirjenje je povzročala potnica tega puritanskega voza! Trot, trot, trot, trot... globoki pokloni, dviganje rok, zamahovanje z rutami, in na vsakem obrazu prijazno, hvaležno smehljanje. Smehljajoče odzdravljanje male dame v vozu... vse le odlomek minute ali še manj... trot... trot... toda kako dragocen je ostal spomin na ta dogodek... trot... trot... in kako nepozaben... trot, trot. Gledali smo za vozom in za jezdecem, peke tanje kopit je postajalo tiše in tiše, oddaljenejše in oddaljenejše, in je končno zamrlo v ne-doglednem...
Stara mama kraljica!
V tistih škotskih dneh niso imeli dosti priložnosti priti ji pred oči. Le enkrat se spominjam, da smo se peljali z njo na izprehod. Vožnje stare mame so bile del njenega skrbno urejenega življenja. Teh njenih voženj niso mogle preprečiti niti nevihte niti ostre zime in celo ne katastrofe. Vsak dan se je odpeljala ob določenem času in tako neizogibno, kakor neizogibno sledi noči dan in dnevu noč. Te njene vožnje so bile dolge in često mrzle, kajti kraljica Viktorija se je vozila navadno v odprtem vozu.
V okolici Balmorala je zgradila na mestih, katera je najrajši obiskovala, male kamenite hiše, v katerih je pila čaj in se vrnila nato navadno po drugi poti, kakor je prišla.
Vožnja, katere sem se udeležila, je vodila v Due-Loch, k nekemu med črnimi in golimi griči ležečemu temnemu in nenavadno mračnemu jezeru. Pravljica
pravi, da je postalo to jezero zato tako žalostno in temačno kakor obraz, na katerem zamre vsak smeh, ker topli in božanski pogled sonca nikoli ne seže do njega. Stala sem na njegovem pustem obrežju in strmela prevzeta in z nekakšnim strahom v mrzlo h* turobno globino. Slutila sem, da je brezmejna brezupnost Due-Locha, slovenski žalostnega jezera, središče skrivnostnih zgodb in pravljic. Toda tedaj mi ni nihče pripovedoval o njih.
Odrasli gotovo niti opazili niso, kako zelo me je morila radovednost, da bi izvedela, zakaj sonce nikoli ne posije na to Žalostno jezero. Ali sem to vprašala ali ne, se sedaj več ne spominjam. Najbrže ne. Kajti bila sem često čudno vase pogreznjena, molčeča irt taka, da nisem prosila pojasnil niti o stvareh, ki so me najbolj zanimale. In kakor večina otrok, sem tudi jaz molčala v takih primerih, ko so mojo radovednost vzbudili odlomki pogovorov, ki sem jih ujela, še bolj vztrajno in vase zaprto. Ob takih prilikah se otroci boje, da se ne bi osmešili in ne vedo, ali bi bili sploh smeli poslušati ali ne.
Rusija.
Preden se dokončno odločim zapeljati ladjo mojih spominov na Malto, prekrasni otok mojih najsrečnejših let, hočempo vrstnem redu življenjskih potovanj obiskati se Kusiio: veliko, strahotno in mistično carstvo Romanovih, Rusijo mame, katere združitev in padec v preteklosti se zdi kakor ena največjih katastrof svetovne zgodovine.
Bila sem‘ tam kot otrok, in vse, kar bom tu povedala, bo samo prikaz carskega veličastja, kakor so ga videle moje otroške oči, prikaz sijajnega, od moči iii razkošja, dostojanstva in togosti obdanega okolja carske ruske domačnosti. Nekaj podobnega more obstojati morda samo še na Daljnem vzhodu, tam pa še nisem bila.
(Dalje.)
Zanimvosti
Nekaj besed o staranju
Veliko je resnice v izreku, da je človek toliko star, kolikor se starega počuti. So stari ljudje, ki se počutijo mlade, In mladi ljudje, ki se počutijo stare. Toda kakšno starost dočakamo in kako se v starosti počutimo, to je silno odvisno od načina našega Življenja.
Splošno je mnenje* da se človek z leti obrabi in da iz te obrabljenosti nastajajo bolezni, katerim je star človek na milost in nemilost izročen. Za tako bolezen smatrajo ljudje tudi takozvano ?o-apnjenje žil, ki povzroča povišanje krvnega pritiska — pojav, pred katerim imajo starajoči se ljudje največ strahu. Stvar pa ni tako huda. To, da se žile polagoma strdijo, je samo naravna zaščitna procedura našega telesa proti prepuščanju žil — enako, kakor če stara vodna cev propušča vodo, pa jo je treba znova impregnirati.
Tu pa je seveda prizadeto srce in njegova zmogljivost. Zato nam je treba samo paziti — in to velja ne samo za
stara, ampak tudi za mlada leta — da ne stavljamo na srce prevelikih zahtev. Bolj ko se človek stara, bolj mora varovati srce naporov in s tem se lahko izogne marsikateri nevarnosti, ki mu preti v visoki starosti. Praktično se pravi to, da se moramo v višji starosti varovati preobilne hrane in pijače, težjega dela, napornih Izletov v hribe, hitrega tekanja, sploh vsega, kar pomeni večji napor za srce. če smo gojili v mlajSih letih ta ali oni šport, nikakor ni prav to v starosti opustiti. Športno življenje, zdravo življenje, toda koristna je samo zmernost, pretiravanje pa škodljivo. Za stare ljudi je vsekakor najboljši šport: veliko hoditi in gibati se na svežem zraku. Za pešhojo ni nihče prestar. In samo delovni organi ostanejo zdravi.
Telesna lenoba je največja pospeše-valka staranja. Dokler le moreš gibati, se gibaj in ne vdajaj se mislim, da si star, marveč zaživi se v zavest, da si še mlad, pa boi ostal mladosten do smrti.
Novo iivljonjo
On je kašljal.
»Spet preveč kadiš!« ga opominja ona.
»Saj je vseeno, ali pokadim par cigaret več ali manj. Od prvega dalje se hočem sploh odvaditi kajenja.«
»Aha!« se posmehne ona. »Torej začenjaš spet enkrat novo življenje!«
»Pusti ironijo, draga. Delam si resne očitke, da preveč kadim — *
»— in te očitke hočeš udušiti s tem, da skleneš prihodnjič enkrat prenehati s kajenjem. Med tem pa mirno pokadiš deset cigaret na dan več, češ, zdaj je itak že vseeno.«
»To je prava ženska logika,« odvrne on. »Najprej mi očitaš, da preveč kadim, in ko ti potem govorim o svojem trdnem sklepu, da bom pustil kajenje, me pa zasmehuješ.«
»Ker sam tega resno ne misliš! Če bi res hotel pustiti kajenje, ne bi tega odlašal, ampak bi se od tega trenutka ne dotaknil nobene cigarete več.« Iztegnila je roko po cigaretni dozi na mizi, a on jo je brž vtaknil v žep.
»Smatram za pravilneje,« pravi zdaj, »da s prvim začnem novo življenje.«
»Da, še na vsakega prvega si začel novo življenje. Glej, jaz ne bi imela prav ničesar proti temu, če le ne bi vselej zahteval od mene, da moral tudi jaz sodelovati. Spomladi sem morala s teboj vsak večer v dežju in viharju hoditi na sprehod, čez nekaj dni sva oba imela hripo. Tedaj je bHo novo življenje pri kraju. Maja si si izmislil surovo in nesoljeno hrano. To je trajalo pet dni. Zato nama je pa pobegnila najboljša kuharica, ki sva jo kdaj imela.«
.»Prav žal mi je, draga, da si imela z menoj tako neprijetne izkušnje. Toda tokrat je to pač izključno. Obema bo le storilo dobro, če prenehava kaditi.«
»Obema?«
»No, da, računam za trdno, da bom tudi tebe spreobrnil v nekadilko.«
»Tu računaš napačno!« pravi ona suho. »Odločila sem se namreč, da tudi jaz pričnem na prvega novo življenje.«
»Ti tudi? In v čem bo to novo življenje?«
»V tem, da pri tvojih poizkusih začeti novo življenje, ne bom več sodelovala.«
V ANGLIJI SO POLJUBI DRAGI.
O tem se je lahko prepričal zdravnik dr. Kelley. Njegova Idletna asistenka ga je obtožila, da jo je ob neki prilik! proti njeni volji poljubil. Pripovedoval je, kako je pod pretvezo, da s mora natančneje ogledati njene mandlje, izrabil to priliko za poljub. To bi pod drugimi okoliščinami zapeljalo vsako mlado deklico v ljubezensko sanjarenje. Nesrečni doktor pa ni računal s tem, da je njegova astistent-ka zaljubljena In to v nekoga drugega. Zahtevala je 2 funta odškodnine, kar ji je sodišče odobrilo. Vse priduševanje ni zdravniku nič pomagalo, In njegove trditve, da si je dekle tisto z mandlji gladko izmislilo, sodniki niso verjeli. Moral je
ure, ko je že prišel bolnik k lekarnarju in mu vrnil strup. K sreči ga še ni zaužil.
X Okostja mamutov v — Sahari. Arabci, ki so pripotovali iz Sahare v Tripolis, so našli med potjo od oaze Sahibi do oaze Kufra ostanke predzgodovinskih živali. Našli so kakih deset okostij mamutov in nekaj okostij slonov. En mamut je dolg 6 metrov, zob sam pa meri dva in pol metra.
X Strojno olje namesto masla. V sofijsko bolnišnico se je prijavilo več kakor 100 bolnikov, ki so se zastrupili s hrano. Policija je napravila temeljito preiskavo in dognala, da je neki pek prodajal ljudem kruh, ki ga je pripravljal s strojnim oljem namesto z maslom.
X Spominske znake za 40-letnico odkritja radija, čisti dobiček dobrodelnih znamk, ki jih je izdalo francosko poštno ministrstvo, bo dobila mednarodna unija za zatiranje raka.
X Prijatelji Staviskega umirajo v norišnici. V Santiagu v Cileju je umrl eden nekdanjih prijateljev Staviskega. Henry Poulner je pobegnil takoj v začetku znane afere iz Francije. V čilski prestolnici je živel v precejšnji siromaščini in pod tujm imenom; umrl je v norišnici.
X Obleke iz aluminija. Mladi angleški arhitekt P. King Morgan, ki je več let delal načrte za gledališča, bare, hotele In restavracije, je končno presedlal h kovinski industriji, ki ga je že od grek|tha| zanimala, in napravil iz aluminija posebne vrste mehko snov. Snov se je dala preoblikovati in se ni lomila. Arhitekt je napravil iz nje obleko, ki se je bleščala kakor srebrna lama. ženske so za novost navdušene, arhitekt pa pravi, da bo imelo v bodočnosti človeštvo vso obleko iz aluminija — od klobuka do čevljev.
X 100-letnico podmorskega kabla so nedavno slavili v Angliji. L. 1838 je neki uradnik v majhni londonski pisarni potegnil po zemljevidu s svinčnikom črto, ki je spajala stari in novi kontinent. Ni beli rob karte je napisal: »Načrt podmorske kablske spojitve v Atlantskem oceanu«. Za besedami pa je sledilo dejanje šele čez 12 let. Takrat je bil položen avgusta 1850 med Francijo in Anglijo prvi podmorski kabel.
X Osem let ni spregovoril ne z ženo ne z otroci. V vzhodni Anatoliji živi ču-Gre za del arhiva BastiUf. Ti dokumenti, dak, ki že od 1930. leta ni spregovoril ki spadajo v francoske narodne arhive, so besede ne z ženo in ne z otroci. Z dru-prlšli v Rusijo na zanimiv način. Priča na-Jgjmi ljudmi je govoril in se šalil, ko je pa pada na Bastillo 14. jul. 1789 je bil ruski-prišel k hiši, se mu je jezik zavozljal. zastopnk na dvoru Ludvika XVI. Dubrov- j žena ga je dolgo prenašala, končno ji je ski. Ko je množica poslopje zažgala,, so j pa le bilo zadosti ter ga je tožila za lo-
vrgli na cesto vso opremo in arhive. Rus; —...................
je prišel na misel, da bi bilo dobro vzeti
plačati. — Za odškodnino se mu zdaj gotovo prijavi mnogo novih asistenk!
KDO BO ZARUBIL PODMORNICO?
Kapetan Christensen je kupil svoječas-no opuščeno podmornico od vojnega ministrstva. Pozneje se je ločil od svoje žene, odtegoval pa se je plačevanju alimentov. Ko je zasidral s svojo podmornico v Montrealu, je njegova žena alarmirala sodišče, da mu zarubi podmornico. Rubež je prišel, ali ko ga je Christensen opazil, je napravil, kar se je pač dalo. Zaprl se je v podmornico in izginil z njo vred v morske gladine. Tam je ostal vse dotlej, dokler se ni odpeljal rubež in organ iz pristanišča.
ARHIV BASTILLE.
Leningradska državna knjižnica bo priredila ob 150-letnici francoske revolucije razstavo, na kateri bodo prvič pristopni dragoceni in zanimivi dokumenti.
čitev zakona. Na sodišču je povedala, da je njen mož premikal ustnice doma samo pri jedi. Sodišče je ugodilo ženini prošnji.
X Oklopni taksiji v Šanghaju, šang-hajski listi prinašajo take oglase: »P°* noči in podnevi priporočamo vsakemu P° zelo zmernih cenah naše oborožene oklopne avtomobile.« Podjetje, ki je pr1' šlo na to idejo, ima polne roke dela ter ne more zadovoljiti vseh priglašenih potnikov.
X Na Pirinejih je že zapadel sneg.
tridnevnem deževju je zapadel na Piri' nejih sneg; tako ranega snega ne pomnijo že več let.	_	.S
X Upor kaznjencev. V Rio de Janieru so se uprli kaznjenci; ubili so paznika m težje ranili preiskovalnega sodnika. P3^' nikom se je posrečilo zadržati v kaznilnici 36 kaznjencev; begunce lovi policija in vojaštvo.	r
X Smrtna obsodba radi vohunstva. ' | Berlinu je bila izvršena smrtna obsodb3« na Ernestom Weiserom, ki ga je sodišče za zaščito države obsodilo na smrt za' radi vohunstva in tatvine.
X Generalna stavka ameriških železničarjev. Vse kaže, da bo začelo v Ameriki stavkati milijon železničarjev. 2elez; niška uprava je predlagala znižanje plaC za 15%, železničarji pa bi pristali saffl® na 5% znižanje. Ker ni prišlo do spora' zuma, so železničarske organizacije P°' zvale vse svoje članstvo, da začne z Se' neralno stavko. Kakor javljajo iz Wa-shingtona, je ameriška vlada takoj in' tervenirala^asena^
Radio
Ponedeljek, 5. septembra. Ljub 1ja' n a : 19 Napovedi, predavanje. 20 Večerna glasba. 20.30 Proslava rojstnega dne kralja Petra. 22 Poročila, nočna glast>a'
— Beograd: 18.20 Koncert. 20 Oper' ni večer. — Praga: 18.20 Koncert-21.20 Večerna prireditev. — V ar s 3' va: 20 Večerni koncert. — DunaJ* Wagnerjeva opera »Mojstrski pevci n°' rimberški«.
Torek, 6. septembra. L j ubijanj 10 Prenos slovenske službe božje. Opoldanski koncert. 20 Večerna glasuj 22 Napovedi, poročila, lahka glasba. ^ Beograd: 9.30 Slavnostna služba boz' ja v saborni cerkvi. 20.30 Slav-nostjr akademija. 22 Napovedi, nočna glas^
— Praga: 19.40 Odrska priredite; 21.10 Koncert. — Sofija: 20 Voka1 koncert.
Aaiiio
si nekatere stvari »za spomin« na ta zgodovinski dogodek. Naročil je svojim spremljevalcem, naj poberejo na ulici vse	DVOKOLESA
kar morejo. Potem je začel svoj »plen«1 motorji šivalni stroii. novi proučevati in ugotovil je, da ima v ro- modeli otroških in igračnib kah tajna poročila, važne dokumente in literrna dela, pisma in rokopise jetnikov.
Poslal je vse stvari v tedanji Petrograd, kjer so papirje dali v carski arhiv.
KATERE MUZEJE LJUDJE NAJBOLJ OBISKUJEJO?
Nedavno je izšla mednarodna statistika, ki prinaša zanimive podatke o pose-čanju najslavnejših muzejev na svetu. Na prvem mestu navaja ta statistika prirodoslovni muzej v Newyorku, ki ga obišče letno 1,800.000 ljudi. Na drugem mestu je švedski muzej »Skansen« v Stockholmu, ki sl ga je ogledalo lani 1,366.000 oseb, na tretjem mestu pa je Britanski muzej v Londonu z 1,195.000 obiskovalcev letno. Potem sledijo: Državni muzej v Berlinu z 1,085.000 poseti, Muzej lepih umetnosti v Chicagu s 793.000, Narodna galerija v Londonu s 530.000 in Nemški muzej v Monakovem s 520.000 obiskovalci. Šele tu pride na vrsto pariški Louvre, ki ga obišče letno okoli 280.000 ljudi.
X Radio rešil človeka zastrupljenja.
NI prvič, da je radio rešil komu življenje. Pred dnevi je neki varšavski lekarnar opazil, da je pomotoma Izročil bolniku strup namesto zdravila. Ker ni vedel za njegov naslov, se je obrnil na varšavsko radiooddajno postajo, ki je potlej četrt ure brez prenehanja obveščala neznanega bolnika o lekarnarjevi zmoti. Radio se je dobro obnesel, ni še minilo četrt
vozičkov ter trlcikliev, pneu-matika v največji izbiri in po najnižjih solidnih cenah pri »Tribuna« P. Batjel. podružnica, Maribor, Aleksandrova c. 26.	291
ŠOLSKE
torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 499
STRIŽENJE 3.-
britje din 2.— v Mlinski 8. 684
Kupim
PARADIŽNIKA
svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič, Ljubljana.	617
Prodam
PRODAM ŽENSKO KOLO
din 450—. Ferk, Hutterjeva kol. 8, Pobrežje.	848
HIDRAVLIČNO STISKALM-CO
ima poceni za oddati Kmetijska družba Meljska c. 12.
856
Sobo odda
. o.ko lepo, separirano OPREMLJENO SOBO eni ali dvema osebama oddam. Trubarjeva 4. pritličje, desno.	850
ODDAM SOBO
s posebnim vhodom dvema gospodoma. Naslov v upravi. 853
Veliko, zelo svetlo, lepo OPREMLJENO SOBO
s toplovodno napeiiavo oddam posamezni osebi. Stross majerjeva 28-11.	854
SOBA
za samske osebe se takoj odda. Betnavska 39.	855
MIZARSKEGA POMOČNIKA
sprejmem. Unterlechner, Ko-pitarejva 6.	799
Stanovanje
SOBO
in kuhinjo oddam. Nasipna ul. 38. Pobrežje.	862
DVE DIJAKINJI
sprejmem na stanovanje. Gla-sovir na razpolago. Istotam prazna soba za gospo ali gospodično. Koroška 17, I. nad-strop e., levo.	735
Stanovanje išče
Tričlanska rodbina išče v bli zini glavnega trga ali v Melju
SOBO IN KUHINJO
eventuelno še kabinet do 15. oktobra. DopisP pod »Pritličje« na upravo.	861
V naiem
HIŠICO Z VRTOM Tat, dam v najem. Vprašati ^ tenbachova 16-11. Ščuka.
Službo dot***
UČENCA	g,
sprejmem. Aleksandrova ____________769	  --
DRUŽABNIKA ALI DR*,2A0 NICO	,nbr0
s din 15.000 iščemo za ^ idočo trgovino. Ponudbe a »Sigurna eksistenca« na §58 vo »Večernika«.
KROJACICO koj.
ali krojača iščemo za $9 Maribor, Cvetlična 24.
Službo »J®*
STAREJŠA OSEBA j,
želi službo, vajena vseh ^ nih in vrtnih del. malo * in dobro šiva. Naslov Sv. Trojica 49. Sl. fi°r- ****
Širite ..Večerni^
FOTOAMATERJI!
Tudi pri slabem vremenu najsigurnej*
»ICHROM m g-#
ISO PAN filmi Povečamo-
4675 Solidno in p o c e n ‘
Fototrgovlna Ivan Pečar, Gosposka^
Mal’ položi dar domu na o'
f
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR ▼ Maribora. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKQ DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob • yfl Velja na mesec prejemati v opravi ali po poSti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in “P
St. 25-67. PoStnl čekovni račun št. 11.409.