stev. Z69.
«LJubimnl, g Četrtek, dne Z3. novembra 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej K 26'— ti pol leta „ „ M'— U ietrt leta „ „ 6 50 ti en mesec „ „ 2"20
V upravniStvu:
u celo leto naprej K 20'— U pol leta „ „ 10=-mm Četrt leta „ „ 5— mm en mesec ^ V70
Za pošllj. na dom 20 h mu mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
LOVEN
(JredniStVO I* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod lez
..._ dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. OrcdnlSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 « za trikrat .... 9 „ za vt? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje ln praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, Inserate ln
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Deželni zbor kranjski.
(Seja dne 22. novembra.)
Ceste.
f Deželni zbor je sklenil:
Prošnja občine Čatež odstopi se dežel, odboru, z naročilom, da zasliši okr. cestni odbor kostanjeviški in potem odredi ogled te cestne proge in svoječasno poroča deželnemu zboru.
Prošnja občine Drašice za preložitev ceste Metlika-Drašice se odstopi dež. odboru v nadaljne poslovanje.
Posl. P f e i t e r :
Posl. Pfeifer pozna iz lastne izkušnje okrajno cesto Metlika-Dražica, kako nevarna vožnja je po tej strmi cesti, marsikateremu popotniku je lahkeje pri srcu, ko se je po tej vratolomni vožnji zopet srečno z zdravimi udi pripeljal nazaj v Metliko.
Posebno strma sta klanca pod „Veselico" in pod .Oskurišem", mnogo ljudi je tu ponesrečilo in prerano izgubilo drago življenje; tudi uboga živina hudo trpi, zato je želja ljudstva opravičena, da se kakor hitro mogoče odstranijo strmine in daljne nesreče preprečijo.
Ker so potrebni načrti in stroškovnik izdelani po privatnem inženirju, naj bi dež. inženir pregledal dotični operat in če treba izpopolnil, da se potem prične delo s pomočjo primernega deželnega prispevka.
Radi prekratkega časa, ki je še odmerjen deželnozborskemu zasedanju skoraj ne bo prilike omenjati še nekaterih vrato lomnih belokranjskih cest. Z ozirom na to, povabi poslanec častite gg. tovariše, ne da ga spremljajo po takih potih, kjer križi in znamenja svarilno pričajo o ponesrečenih popotnikih, ampak da sprejmejo sledečo re solucijo, pri kateri se ne polomi ne vratu ne reber.
Resolucija se glasi:
Deželnemu Gdboru se naroča, da glede uvrstitve občinske ceste Vinica-P r e 1 o k a med okrajne ceste vse potrebno ukrene in da to cesto kakor tudi cestne proge: Ceplje Zagozdac Jelenjavas-Predgrad, Dol Kot, Predgrad-Dol, Staritrg-Luščica, Vimol Kralje, Spodnje Radence do ceste Zgornje Radence, Dol Laze po stavbenem deželnem uradu pregleda ter o tem dež. zboru v prihodnjem zasedanju poroča in primerne naštete stavi.
To resolucijo bo lahko izvršiti, ker se po že vsprejetem predlogu poslanca P o v -š e t a pomnoži število dež. tehnikov.
Končno sklene dež. zbor:
I.	Zgradba nove, 2600 m. dolge, od Kr-melja v Tržišče držeče okrajne ceste po projektu, ki sta ga okrajnocestna odbora ra-deški in mokronoški dala izdelati po civilnem inženerju A. Smrekarju in ki ga je pregledal in izpopolnil deželni stavbni urad, s proračunjeno vsoto 23 300 kron se odobri ter se navedenima okrajnocestnima odboroma po razmerju na nju odpadajočih stavbnih stroškov dovoli iz deželnega zaklada 25% prispevek v skupnem znesku 6075 kron. Deželni prispevek pa se nakaže v izplačilo, ko ta znesek postavi dež. zbor v proračun, oziroma ko bo deželni zbor dal deželnemu odboru pooblastilo v izplačanje te podpore.
II.	Ostali del stavbne potrebščine morata pokriti okrajnocestna odbora v Radečah in Mokronogu.
III.	Priloženi načrt zakona o zgradbi navedene okrajne ceste se odobri.
IV.	Deželnemu odboru se naroča, da se na podlagi § 22. zakona z dne 28. julija 1889, dež zak. št. 17, dogovori o tem z do-tičnimi oblastvi, da predloži načrt zakona v Najvišje potrjenje in končno skrbi za to, da se dovoljena cestna zgradba kakor hitro mogoče izvrši
Poslanec Košak omenja: Ta cesta je važna za izvoz premoga iz št. janškega pre-mogokopa in gozdnih pridelkov in bode imela velik pomen, ko se zgradi nova železnica od Trebnjega. Zato naj deželni zbor dovoli cestnemu odboru nasvetovano pod-
poro v znesku 6075 krop, da se izvrši pre-potrebna cesta.
Seja dne 23. novembra.
Včeraj je bilo prvotno določen«^ 4| se še ostale točke rešijo skupno v zadnjipet-kovi seji, pozneje se je pa določilo, da se gradivo razdeli v dve seji in tako je danes zopet seja dež. zbora.
Zapisnikar čita zapisnik samoslovenski.
Krošnjarji.
Dr. Šusteršič v imenu finančnega odseka poroča:
Finančni cdsek predlaga:
Visoki dež. zbor skleni:
1.	Deželni odbor ne sme odslej več pobirati deželno doklado od krošnjarske pridobnine.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da krošnjarjem vrne deželno doklado, ki so jo vplačali od 1. januarja 1903 dalje od krošnjarske pridobnine.
3.	Deželnemu odboru se nalaga, vse potrebno ukreniti, da se razbremenijo pravi krošnjarji tudi od vseh drugih avtonomnih doklad; v ta namen naj deželni odbor predloži v najkrajšem času zbornici potrebne predloge.
Dr. S c h o e p 1 govori k predlogom priporočilno. Sprejeto.
Učiteljske petletnice.
Dr. Šusteršič poroča v imenu finančnega odseka poročilo o prošnjah upokojenih učiteljev za odpust:
Dež. šolski svet je 15 učiteljem priznal predčasoma 5. petletnice in jih nakazal v plačilo. Dež odbor se je pritožil do upravnega sodišča, ker je smat al, da dež. šolski svet ozirom na tozadevne dež zakone ni bil opravičen, priznati označene petletnice.
Upravno sodišče je ugodilo pritožbi dež. odbora.
Vsled tega so prizadeti učitelji prisiljeni, vračevati deželi nezakonito prejete petletnice.
Te petletnice znašajo skupaj 3 3 9 9 k r o n 9 2 v.
Glede na to, da vsi prizadeti učitelji, kojih je velik del že v pokoju, težko vračajo petletnice, ki so jih sprejeli in porabili v dobri veri, da jim po postavi gredo in na podlagi odločbe dež. šel. sveta, je bil fin. odsek mnenja, da naj se dež. zbor ne omeji samo na rešitev vloženih prošenj, te-muč da se glede vseh prizadetih 15 učite ljev sklene, da se terjatev dežele na nezakonito izplačanih petletnicah v skupnem znesku 3399 K 92 h odpiše
Finančni odsek predlaga : Označeni zneski na preveč sprejetih petletnicah v skupni vsoti 3399 K 92 h se 15 učiteljem: Ger-čarju Andreji, Franke Josipu, Levstiku Vinku, Stojecu Franu, Paplerju Franu, Zibertu Antonu, Požarju Antonu, Adamiču Avgustu, Armiču Leopoldu, Maierju Josipu, Kumerju Valentinu, Eogelmannu Kristjanu Punčahu Simenu, Muhiču Franu, Kavčiču Franu o d-pišejo.
Dr. Krek z veseljem pozdravlja predlog, ker se deloma to izvršuje, kar je že predlagal, vendar predlaga, da se tiste vsote, ki so že vrnjene, izplačajo.
Predlog fin. odseka in dr. Krekov dodatek sta sprejeta.
Draginjske doklade deželnim uslužbencem.
Vsi dež. us užoenci vsled sklepa dežel, zbora dobe draginjske doklade in sicer dobe tisti, ki imajo najmanjše plače večji odstotek. Pazniki in najnižji uradniki s plačo 1 600 K plače dobe 20 odstotne draginjske doklade najvišjih dveh razredih pa dobe draginjske doklade 8 odstotkov.
Posojila vinogradnikom.
Grof M a r g h e r i poroča v imenu fin. odseka o nujnem predlogu posl. P o v š e t a in tovarišev, naj dežela kakor država zopet dovoljuje brezobrestna posojila vinogradnikom, ki obnavljajo po trtni uši uničene vinograde. Por«čevalec predlaga:
1.	Dež. odbor se pooblašča, da za leto
1906.	izplača zopet brezobrestna posojila vinogradnikom do 40000 K.
2.	Dež. adboru se naroča, naj izposluje od države višjo vsoto, kakor pretekla leta.
Deželni uslužbenci.
V	imenu fin. odseka poroča poslanec Hribar e draginjskih prikladah deželnim uslužbencem ter predlaga:
Dež. uradnikom in ostalim uslužbencem dovolijo se do preuredbe službenih plač od
1. dec. t. 1. v mesečnih obrokih draginjske priklade temeljnim plačam in sicer do zneska 1600 K teh plač 20%, od 1600 do 2000 K 16%, od 2000 do 3200 K 10% in čez 3200 kron 8 %. S tem je rešena tudi prošnja paznikov prisilne delavnice. — Obvelja. Cestne priklade.
V	imenu upravnega odseka poroča dr. Ferjančič o prikladah za cestne namene ter predlaga:
Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnocestnim odborom, kateri bodo pravo-redno dokazali, da z 20odstotno priklade ne morejo izhajati, dovoli za leto 1906. tudi višje, vendar pa ne 50 odstotkov presegajoče priklade na vse neposredne davke z dokladami vred, izvzemši osebno dohodnino. — Obvelja.
Vodovod za Radlez.
Poslanec dr. Krek predlaga:
Deželnemu odboru se odstopi prošnja Radlečanov pri Blokah z nalogom, naj izvrši potrebne poizvedbe in priprave in de želnemu zboru stavi primerne predloge.
Poslanec Dr ob n i č priporoča zgradbo vodovoda vasi Radlek v občini Bloke in pojasni stanje ondotnega prebivalstva. Vas Radlek je ena najrevnejših na Blokah, ker nima nikakega gozda. Večinoma se je ljudstvo živelo s prevažanjem kupčijskega blaga, ali ta zaslužek je popolnoma uničen, ker ga je uničila dolenjska železnica. Zatorej prosi zbornico, naj kakor hitro je mogoče stori vse potrebne poizvedbe za zgradbo tega vodovoda.
„Podsebojen laz".
Poslanec dr. Krek poroča o prošnji županstva v Borovnici, da se gozd „Podse-bojen laz" izloči iz davčne občine Bezovljak in priklopi borovniški davčni občini. Predlaga: Prošnja se odstopa dež. odboru, da izvrši potrebne poizvedbe in svojedobno poroča dež. zboru. — Obvelja.
Novomeška bolnica.
V	imenu fin. odseka poroča baron Apfaltrern o prošnji glede dež. prispevka k zgradbi ženske bolnice v Novem mestu ter predlaga:
1.	Za zgradbo ženske bolnice v Novem mestu se dovoli 55 000 kron, ki se izpla čajo po razmerju napredovanja zgradbe, in sicer 25 000 1. 1906 in 30 000 kron leta
1907.
2.	Primariju v tej bolnici se določi letnih 1000 kron iz dež. zaklada. Obvelja.
Ljubljanski vodovod.
Predlog upravnega odseka (por. dr. Tavčar), glede prednostne pravice za vo dovodno naklado ljubljanskega mesta obvelja z dotičnim zakonom.
Cesta Polhov gradec-Skofja Loka.
Poslanec Demšar v imenu upravnega odseka predlaga:
Deželnemu odboru se naroča, da v svrho zgoraj navedene ceste vse potrebno vkrene in v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru svoje predloge predloži. Osobito pa naj od-; redi, da se brez odloga vsaj za progo Polhov Gradec do Črnega vrha takoj izdela načrt in vse potrebno izvrši ter v prihodnjem zasedanju dotični zakonski načrt predloži. -- Obvelja.
Sora-Rofievo.
Poslanec Demšar poroča o zgradbi hudournikov Sora in Ročeva. zbornica sklene dot-čni zakon Troški so proraču-njeni na 26.000 kron. Država naj prispeva polovico, občina Žiri 30 odstotkov, t. j.
7800, ostdle troške prevzame dežela. — Obvelja
Ceste.
Posl. Povše poroča o cestah ter predlaga : Dež. odboru se naroča, da glede ceste iz Šmihela pri Žužemberku do deželne ceste vse potrebno ukrene in v prihodnjem zasedanju predloži načrt zakona.
Isto se naroča dež. odboru, da se namreč občinska cesta Radomlje Rova uvrsti med okrajne ceste.
Prošnja občine Radomlje za uvrstitev občinske ceste Radomlje do državne ceste pri Viru med okrajne ceste se odstopi dež. odboru v nadaljno poslovat>je.
Oba ta predloga, katera toplo priporoča poslanec M e j a č , obveljata soglasno.
Dalje poroča posl. Povše o nujnem predlogu poslancev Schweitzer, Žitnik in Kcšak o cesti Trefcelno- v Nemško vas in predlaga:
Deželnemu odboru se naroča, naj vse potrebno vkrene, da se občinska cesta s Trebelnega skozi Ormoško vas v Lukovnik in Nemško vas uvrsti med okrajne ceste in v prihodnjem zasedanju že o tem poroča. — Obvelja.
Končno predlaga posl. Povše, da se deželna cesta med Litijo in Šmartnim preloži. Troški so pr«računjeni na 24 000 K, polovico prevzame dežela, drugo polovico litijski okrajni cestni odbor. — Obvelja tudi dotični načrt zakona.
Podpore.
Posl. Pogačnik v imenu fin. odseka poroča o raznih prošnjah za podporo. Dovoli se: „Jeranovi kuhinji" za 4 leta 1000 kron; „Slev. plan. društvu« 4000 kron in podpora za vodnjak na Kumu ; bol. podpor. društvu 200 kron, društvu gospej kršč. ljubezni 600 kron, „Narodni šoli* 800 kron, dijaški kuhinji v Novem mestu 300 kron, družbi sv. Urila in Metoda skupaj 9000 kron, Elizabetni otroški boln;ci 1800, podporni zalogi II. drž. gimnazije v Ljubljani 1200, podporni zalogi gimnazije v Kranju 800 kron, v Novem mestu 1000 kron, dijaški kuhinji v Kranju 1500, dijaški kuhinji v Ljubljani 600, .Glasbeni Matici" 4000 redne in 6000 izredne podpore, za slov. visokošolce na Dunaju 1200, društvu „Radogoj" 1600, za slov. visokošolce v Gradcu 800, dijaški kuhinji v Kočevju 200, za revne pripravnike v Ljubljani 400, za slov. visokošolce v Prsgi 400, .Deželni zvezi za pospeševanje prometa tujcev" na Kranjskem" 6000 kron.
Končno je zbornica dovolila več prošenj za podaljšanje miloščin.
Prihodnja seja jutri ob 9 uri dopoldne.
Iz Makedonije
prihajajo poročila o bojih med raznimi četami Grkov, Bolgarov in Srbov, Turki pa sekajo vse tri.
Nadalje nam piše naš dopisnik:
Iz osvete so obesili Bolgari tri turške davčne uradnike, ki so jih dobili na potu blizu Lerina. Obesili se jih sredi pota in pripeli na vsakega popir, kjer je bilo zapisano, da je to osveta za bolgarskega vojvodo Aleksa, katerega so obesili Turki v B tolju. 80 lir (nad 2000 gld.), ki so jih našli pri usmrčenih uradnikih, so razdelili med vaščane, katerim so Turki požgali hiše.
Ko so Turki zato zvedeli, so se podali na lov za Bolgari in so našli eno njihovo četo pri vasi Bizilila. Ubili so 6 četnikov.
Te dni so zborovali v neki planini v kosturski kazi bolgarski revolucionarji, ki pripadajo notranji organizaciji in so sklenili, da pojdejo bolgarske čete rušit giško vas Želevo, Eleovo in Beli Kamen, iz katerih gredo v vo]ake četniki grški, ki so že prizadeli mnogo zla Bolgarom.
A tega šs niso dozdaj storili, ker raiše napadajo Srbe in GrKe samo odbijajo. — V srbski vasi so sesekali z nožmi srbskega popa Nastasa Milenkovica in žu-
pana te vasi Nasta P I e c a n c a zato, ker niso marali prestopiti na bolgarske stran. Ravnotake je napadla bolgarska četa srbsko vas Strovje in ko ni našla nobenega prvaka doma, je oropala vas, odšla in ob ljubila, da se skoro vrne.
Ko sta zato zvedela srbski vojvodi Gligor Sokolovič in Rajko-vid, sta šla zasledovat Bolgare in sta jih dobila pri vasi Nežigova. Srbi so zmagovali nad Bolgari, a naenkrat se pojavi za hib tom 'uršKa vojska. Srbi so se prebili čez grško četo in tako ušli Turkom.
Bolgari so zbežali pred Turki v velikem neredu, pustili na bojišču vsa pisma, ki so prišla v roke Turkom. Tako se izdani Turkom načrti bolgarskih čet
Deželni zbori.
Koroški deželni zbor je včeraj razpravljal e proračunu za leto 1906, ki izkazuje 135 880 kron primanjkljaja. V glavni razpravi so govorili dr. Pupovac, ki je očital, da večina pritiska na steno predloge njegove stranke, dr. Waldner, G r a -fenauer, ki je želel zvišanje pristojbin za lovske izkaznice, Kirschmaier in dr. Le misch. Zbornica je po štiriurni razpravi odobrila pioračun za leto 1906. Poslanci We ss, Kotz, Dreyiorst in Wieser so v podrobni razpravi napadali katehete zaradi slovenskega pouka v krščanskem nauku. Zlasti odločno je pa napadel slovenski poslanec Grafenauer sedanji ponemčevalni način na koroških utrakvističnih šolah Zahteval je šestletno šolsko obvezno dolžnost in dveletne nedeljsko šolo. Šolski nadzornik Palla je moral priznati, da ima Grafenauer marsikaj prav in se izgovarjal, da glede mnogih Grafenauerjevih nasvetov nima deželni šolski svet moči, da bi jih izvedel.
N i ž jea v s tri j s k i deželni zbor je sklenil najeti 15 milijonov kron posojila za zgradbo novih železnic.
Moravski deželni zbor je odobril zakonski načrt o uporabi obeh deželnih jezikov pri avtonomnih deželnih uradih na Moravskem. Odobrili so tudi začasni proračun za dsbo od dne 1. januarja do 31. marca 1905. Nato je bilo zasedanje od-godeno.
Mednarodno brodovje proti Turčiji.
„Temps" poroča, da ni bil imenovan avstrijski podadmiral pl. Ripper za poveljnika mednarodnega brodovja. ker sta to želeli Rusija in Nemčija, marveč so to želele vse velevlasti. V Carigradu se vedno vrše ministrska posvetovanja, kar dokazuje, da nameravajo Turki še vedno odkloniti del zahtev. Diplomatje izjavljajo, da velevlasti ne bodo nikakor odjeniale in bo morala Turčija izpolniti vse zahteve. Splošno so govorili v Atenah, da se Rusija na namerava udeležiti demonstracije mednarodnega brodovja. A te govorica niso bile utemeljene, ker se Rusija udeleži skupnega nastopa velevlasti proti Turčiji. Včeraj zvečerje odgovorila Turčija avstrijskemu poslaniku na skupen ultimatum velevlasti j. Turčija odklanja vse zahteve z ozirom na otomansko javno mnenje. Turčija prizna le, da se podaljša rok za civilne agente najdalje za dobo dveh let.
Novi avstrijski topovi.
Berolinski voiaSki tednik je priobčil natančen opis novih avstrijskih topov. Kaliber je 7 65 cm, cev je dolga 30 kal.brov. Za zapornico so izbrali ploščat klin. Cev je težka 336 kg, topovski podstavek in sprednja prema topniškega voza 850 kg in voz za strelivo 1780 d j 1800 kg. V topovskem podstavku se nahaja 33, v vozu za strelivo pa 90 kregelj. Šrapnel je težak 6 7 granata pa 6 6 kg. V šrapnelu y. 390 po 9 gr. tež kih krrgelj. V prvi sekundi preleti kroglja 520 korakov. Zidnja topova cev je dolga 1 27 m. Da je top varen pred streli iz pušk, ima 3 mm debel jeklen ščit, tudi vozovi za strelivo so zavarovani. Pri vsakem topu mora biti 5 mož in vozi ga šest konj. V minuti izstrele novi topovi 21 strelov. Ba terija ima šest topov in devet voz za strelivo.
Pasivni odpor črkostavcev na Dunaju.
Z Dunaja poročajo : Predvčerajšnjim so pričeli črkostavci s pasivnim odporom v nekaterih dunajskih tiskarnah. Prizadete .so osobita srednje tiskarne. Pač so že nekaj dni opazovali, da niso črkostavci toliko postavili, kakor navadno, a šele predvčeraj šnjim so se pokazale posledice dobro pripravljenega pasivnega odpora črkostavcev. Črkostavci so prišli pol ure pozneje v tiskarne in so počasi stavili. V nekaterih ti skarnah se je pa prijavilo mnogo črko stavcev, da so bolni. Črkostavci so posta vili le tretjino tega, k*kor v rednih razmerah Z 'upniki izborne strokovre organizacije črkostavcev so skrbeo pazili, da niso črkostavci več naredil', kakor je bilo dolo-
čeno. Vzrok pasivnega odpora črkostavcev je, ker so se razbila pogajanja o novem ta rifu. Glavna zahteva črkostavcev je bila minimalna tedenska plača 36 kron namesto dosedanje tedenske 29 kron. Posebni dogovori med črkostavci in principali so izključeni, ker vztrajajo črkostavci pri zahtevi, da se vrše pogajanja le po tarifni komisiji, ki so jo izvolili črkostavci. Ce ne pride v kratkem do sporazumljenja, bodo tiskarne zelo čutile posledice, ker je zdaj v tiskarnah največ dela. Predvčerajšnjim se se vršila na Dunaju pač pogajanja, a so vstala brezuspešna. — To poročilo ni popolnoma isti nito. Črkostavci ne zahtevajo namreč najnižjo tedensko plačo 36 kron, marveč le 32 kron. Principali pa so pripravljeni le za 1 krono zvišati tedensko plačo. Z ozirom nato, da je zadnji čas vse dražje: stanovanja, kurjava in živila, zahteve črkostavcev ni kakor niso pretirane in je obžalovati, da zastopniki principalov niso ugodili zahtevam zastopnikov organizacije črkostavcev.
Dalmatinski deželni zbor.
Zader, 21. novembra. V današnji seji deželnega zbora je voditelj namestništva, Nardelli, odgovoril na več interpelacij, nato je pa poslanec Milid poročal o sklepnem računu deželnega odbora, nakar je stavil predlog, naj se odboru za njegovo delovanje izreče priznanje. Vsprejete so bile od njega predlagane reseluoije glede ustanovitve tobačne tovarne v Spljetu, radi osu-šenja in melioracije varentske doline in radi dograjenja pristanišča v Spljetu. Po daljši debati je bil z vsemi proti glasom Italijanov sprejet resolucijski predlog dr. Cingrija jun., da naj nova dalmatinska parobrodna družba ščiti narodni jezik in značaj dežele, da naj sedež družbe brezpogojno ostane v deželi, ter da naj se ©b imenovanju uradnikov, častnikov in moštva daje prednost Dalma tincem.
Ko je bil v večerni seji izcrpljen dnevni red, je deželni glavar naglašal, da je bilo minolo zasedanje deželnega zbora plodo-nosno in važno. Povdarjal je, da je prišlo zopet do popolnega zedinjenja med Srbi in Hrvati ter da se je storil most do sporazuma z italijansko avtonomno stranko ter je nato zaključil zasedanje.
Iz sej dalmatinskega deželnega zbora je še omeniti, da je poslanec Peric predlagal, naj se izvoli odsek petih članov, ki naj vodi pogajanja s krono. Poslanec Prodan, ki je ostro govoril proti reški resoluciji, je predlagal, naj ostane deželni zbor v permanenci in naj se skliče shod jugoslovanskih poslancev in zastopnikov. Deželni glavar tega predloga ni pustil na glasovanje, češ, da ne spadata v kompetenco deželnega zbora.
Hrvaški ban ostane«
Ogrski brzojavni urad poroča: „Obzor" je priobčil 22 t. m. novico, da je podal hrvaški ban grof Pejačevid svojo ostavko, ker sta se sprla s trgovinskim ministrom Voro-som. Brzojav naznanja, da se ban in trge vinski minister nista nikdar sprla in zato tudi ban nima povoda, da odstopi.
Mikado odlikoval papeževe odposlance.
Tokio. Mskado je daroval papeževemu odpaslancu »red posvečene sence", njegovima tajnikoma pa redova izhajajočega solnca*.
Starostno zavarovanje poslov na Francoskem.
Dne 22. t. m. je razpravljala francoska zbornica o zavarovanju delavcev. Zbornica je odobrila predlog poslanca G o u t i e r de C 1 a p n y j a, da se raztegne zavarovanje tudi na posle, dasi je ugovarjal trg. minister T r o m 11 o t.
Makedonski kongres.
Notranja makedonska organizacija je priredila splošen makedonski kongres, na katerem so se spravile stranke, ki so si prej nasprotovale. Sprava je popolna tudi med pristaši Sarafova in med notranjo organizacijo. Odobrili so nov statut, ki uredi no tranjo organizacijo in razdeli revolucijske okraje in poveljništva in sicer po demokra tičnih načelih. Notranjo organizacijo vodi osrednja komisija šestih članov. Izvolili so namesto dveh inozemskih zastopnikov zdaj tri in sicer Petra Arsova, Stefa nova in Gjorčo Petrova Sklenili so nadaljevati boj proti tujim propagandam in četam, ki jih pošiljajo sosedne balkan ske države v Makedonijo; tudi se ne nameravajo podvreči vplivu uradnih balkanskih krogov. Nikakega upanja ni, da se spravijo čončevisti z notranjo makedonsko organi-zpcijo.
Volivna izprememba v šle-zijskem deželnem zboru.
Cla7i iol;i ^<17 n hr.r io nH.tKril «ii —.J,,
Slezijski dež zbor je odobril proti glasovom slovanskih zastopnikov izpiemembo dež. volivnega reda za Š ezijo Slovanski zastopniki so zahtevali pomnožitev posla-
niških mest v kmečkih občinah in v splošni kuriji kakor tudi narodne kurije Slovani so protestirali zaradi postopanja nemške večine, ki je sklenila nastopiti proti onim slovanskim občinam, ki odklanjajo samonemške dopise šlezijskega dež. odbora, ki uraduje edino le v nemščini.
Poziv na revolucijo v Italiji.
Prekucijske italijanske stranke poizkušajo povzročiti nemire preti armadi in vladi. Razdeljujejo letake, ki poživljajo na javne vstajo. V Rimu je zaprla policija tri pristaše Prekucijske stranke.
V Črni gori — splošna in enaka volivna pravica !
V	zvezi z manifestom, ki ga je pred kratkim objavil knez N i k e 1 a , v katerem daje svojsmu narodu ustavo, v zvezi s tem manifestom so objavili tudi volivni red za bodeče volitve v skupščino. Volivni red temelji na principu splošne, enake in direktne volivne pravice. Volivno pravico ima vsaki v deželi bivajoči Črnogorec, ki je dovršil 21 leto ter uživa vse državljanske pravice.
Pravico izvoljeni biti pa imajo vsi oni volivci, ki so stari 30 let in plačujejo na leto najmanj 15 K direktnega davka. Vsak politični okraj voli enega poslanca. Mesta Cetinje, Podgorica, Nlkš <5 in Dulcigno ve-lije vsak po enega poslanca. Voli se osebno in ustmeno
Volitev se v celi deželi vrši na en dan Mandati poslancev pa ugasnejo že z 1. 1905, bodo torej izvoljeni le za 6 tednov.
Novo srbsko posojilo.
V	Bruselju so podpisali zastopniki srbske vlade s tvrdkami Hope, Stern in Union banko pogodbo o novem srbskem posojilu. Posojilo se obrestuje po 4ll,%, kurz iznaša 81, 40 milijonov dobi Srbija koj in 30 milijonov frankov pozneje.
Vojska med Rusijo in Turčijo.
Turški vladni krogi so jako vznemirjeni, ker se boje vojske z Rusijo. Turški generalni konzul v Tifl su je namreč poročal, da zbira Rusija velikanske vojne sile na Kavkazu pod pretvezo, da hoče zadušiti nemire na Kavkazu. Med vojaškimi krogi so pa razširjene govoricda pride na Kavkaz tudi velik del mandžurske armade, ker hoče Rusija z vojsko proti Turkom zopet dvigniti vojaški ugled ruske armade, ki je trpel vsled porazov v Mandžuriji. Turčija je že dala svojemu peterburškemu poslaniku potrebna navodila.
Nemiri In upori u Rusiji.
Odeški begunci v Konstanoi.
Rumunski parnik BOrion" je pripeljal v Konstanco odeške begunce, med katerimi je tudi princezinja Gagarin, ki sdpotuje na Dunaj. Begunci pripovedujejo grozne podrobnosti o edeških dogodkih in napovedujejo novo krvavo klanje.
Vojaki proti shodom v radom-ski guberniji.
Radomski gubernator je ukazal štabnim in višjim častnikom, da morajo nastopiti proti zborovalcem na shod h in proti mani-ftfstantom tako, kakor proti vstaškim četam in jih morajo razgnati s streljanjem.
Za nemire v mandžurskl armadi.
General Linevič je poročal carju, da so v mandžurski armadi na delu vstaški agitatorji.
Vojni vjetniki na Japonskem.
Ruska komisija, ki ie imela nalogo, da prepelje ruske vojne vjetnike z Japonskega, je prosila japonsko vlado, naj spremljajo ruske prevozne ladje v VladivostoK japonske bojne ladje, ker so se bali splošnega upora ruskih vojnih vjetnikov. Ker je japonska vlada odločno odklonila to zahtevo, so ustavili prevoz ruskih vojnih vjetnikov z Japonskega v Viadivestok.
Zopet otvorjen osebni in blagovni promet med Berolinom in Peterburgom.
Uradno poročajo, da je zopet otvorjen promet za blago in osebe med Peterburgom in Berolinom.
Nemiri med mornarji.
Razburjeno je moštvo na ladjah „01eg" in .Aurora", ki sta došli v Sajgon. Ti dve ladji sta ušli iz bitke pri Cušimi v Manilo, kjer sta bili internirani.
Mmi novice.
Deželnozborska volitev na
mesto umrlega poslanca P a k i ž a za ribniško - kočevske kmečke občine bo dne 4. januvaria 1906.
Glavna skupščina političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri bo dne 10. decembra v
Pulju. zb»ru bo predložena tudi resolucija za splošno in enako volivne pravico.
XIII. občni zbor Ceoilijineg« društva se je vršil danes ob precejšnji udeležbi. Natančne poročile priobčimo jutri. Na predlog g. B e r n i k a so bili izvoljeni: za predsednika g. kanonik A. K a r 1 i n, za peupredsednika p. Hugolin Sattner, za blagajnika g. I v. Š i š k a , v od. bor pa gg. F o e r s t e r , G e r b i 6, F e r-jančič,dr. Lampe, p. A n g e 1 i k Hribar in katehet jano.
Iz finančnega odseka. Včeraj, šnje poročilo iz finančnega odseka popravljamo v toliko, da je sklenil dati 25% dra-ginjske doklado tudi onim učiteljicam, ki so v aktivni službi in imajo od svojega dohodka kot učiteljice vzdrževati legitimno družino. D.;ž. šolski svet bo preiskal posamezne slučaje, nakar bo v resničnih slučajih izplačana draginjska doklada.
Osebne vesti. Dvorni svetnik pri višjem sodišču na Dunaju, Henrik vitez F o d r a n s p e r g, je dobil povodom svojega umirovljeaja izraz cesarjeve zahvale.— Naslov šolskega svetnika je dobil profesor na državni gimnaziji v Trstu, g. Karol K o m p a r e , povodom svojega umirovlje-nja. — Namestniški svetniki so postali višji policijski svetnik pri policijskem ravnateljstvu v Trstu, Alojzij Lasciac, okr. glavar dr. Anten Hochegger v Trstu in okrajni glavar v Kopru Ivan S o r 1 i.
—	Smrtna kosa. V soboto so pokopali v Gorici poštnega oficijala L e o p. S c h w a r z a, ki je po daljšem bolehanju podlegel neizprosni sušici. V najlepši moški dobi 35 let je legel v grob. V Gorici se je tudi poročil; zapušča ženo in 4 otroke. Pogreb je bil takisto uradniško laški, kakor znajo to napravljati v Gorici, in kar nič se ni vedelo, da nesejo k psgrebu slovenskega uradnika. Pokojni S c h w a r z je bil doma iz Kranja. Naj počiva v miru! — V torek je umrla v Gorici v Židovski ulici gospa J e s i p i n a Gregorič v starosti 53 let.
—	Tragičen samoumor. V ponedeljek je skočila v Sočo pri mostu čez Grojnic«, nekaj nad 20 let stara gospodična. Hodila je nekaj časa tam okoli, potem odložila klobuk, boo in dežnik ter prosila otroke, ki so bili tam blizu, v slovenskem jeziku, naj pazijo na te reči. Nato je skočila v vodo. Otroci so kričali ter klicali na pomoč, ali vse je bilo zaman Soča, ki je tam široka ter je vsled deževja mogočno na-rastla, jo je vzela in trupla še niso našli. — Reči, katere je pustila na obrežju, je spravila žandarmerija v Podgori v varstvo. Nesrečno Hekle, ki je našlo smrt v Soči, je Pavla Defra ncesch i, stara okoli 27 let, iz S'urij pri Ajdovščini. Ne ve se, kaj je je gnalo v smrt.
—	Meso v Gradcu. Volovsko meso je v Gradcu od 1 K 20 v. do 1 K 45 v., kravje meso pa po 1 K 12 v. do 1 K 32 v kg.
—	Proti Reki. ,Wiener Allgem. Zsitung" priporoča, naj se proti Reki naredi na istrski obali veliko konkurenčno pristanišča v Lovrani, ki naj se zveže z železnico Šempeter-Matulje. S tem se omeji mažarska premoč v Kvarneru.
—	Italijanska hvala. .Piccelo" hvali hrvaške Dalmatince, ki so glasovali za to, da naj se priznajo študiji na italijanskih univerzah tudi v Avstriji, ter poživlja slovanske poslance, naj v tem smislu glasujejo tudi v državnem zboru.
—	Mala stanovanja. »Edinost" prinaša naslednje prav umestne besede: Ponosno se ti širijo prsa, ko vidiš v Trstu, v Gorici in drugod ponosne palače s slovenskimi napisi. Z zlatimi črkami ti kažejo, da tu bivajo Slovenci, ki so si z žul avimi rokami zopet priborili nekoliko pravic in nekoliko posestva v krajih, kjer so nekdaj gospodovali sami. Lepo ti je gledati slovenske napise na trgovskih hišah, na društvenih prostorih, na posojilnicah in tako naprej. Ce pa pomislimo, da ta ponosna poslopja služijo le višim in sicer premožnejšim slojem, se moramo začuditi, da še danes naši denarni zavodi, ki toli uspešno delujejo, še niso mislili na niže sloje prebivalstva, ki bi tudi lahko stanovali, ako ne v svojih, pa vsaj v slovenskih hišah. Povsodi se govori in naglaša potreba malih stanovanj in darčne oblasti so celo privolile nekoliko popusta od davka od takih manjših stanovanj. In vendar se ne zgane nikdo. Prepričani smo, da bi naši denarni zavodi storili veliko dobroto slovenskemu prebivalstvu, posebno delavcem, manjšim obrtnikom, ni-žj m uradnikom itd., — ako bi mislili na nakup, ali pa zidanje takih hiš. Ni davne temu, ko mi je pripovedoval vodja nekega denarnega zavoda, da imajo tam črez
400 000 K na razpolaganje in da ne vedo,
s tem denarjem. Ako bi dotični zavod nabavil zemljišče in zidal hišo po želji manjših slovenskih družin, bi koristil narodnim ciljem, pa tudi — svojim društve-nikom, ker je dokazano, da se hiše z manj-§imi stanovanji boljše obrestujejo, nego pa sijajne palače. Pač se vsak pošten Slovenec veseli, ko vidi v Trstu ponosni Narodni dom", v Gorici krasno palačo »Trgovske obrtne zadruge", ali reven pismenoša, sed-nijski sluga, rokodelec pa s tužnim srcem gleda na ves ta sijaj in se žalostno pepra-juje: Zakaj pa še nam ne sezidate zdravega zračnega stanovanja? Zakaj moramo mi s svojo borno družino stanovati po tujih hišah, pod streho tujega gospodarja ki mu s težko zasluženim de Barjem plačujemo najemščino in ki mu mo ramo biti še hvaležni, da nas sploh sprejema pod streho, posebno ako nas je Bog obdaril z mnogoštevilno deco ?" Ni dvoma, ds se nam tudi na ta način pod vplivom tu jih hišaih gospodarjev izgublja marsikdo iz našega narodnega tabora. Dolžnost naših narodnih denarni h z a v o-dov bi bila, da selotijotudi takega potrebnega podjetja.
—	Z barja. Z vso krutostjo se raz-lija nebo, moči zemeljsko površje in pro-vzročuje vedno naraščanje po vodenj ; ljubljansko barje se razširja in vzbuja strah prizadetim stanovalcem. Rodbine zapuščajo žalostne svoja stanovanja, celoletni trud eko nomije je zaman; treba bode posojila, da se rešijo materielnega uničenja: da ne trpe lakote, da zamorejo odračunati stari dolg in davke, da s tem zadržijo javno sodnijsko prodajo ybedne posesti. Kako zanimiv je pogled z Žilostne gore ob Preserju na moč virje ! Dolgo in široko jezero leži ob hribih, vse je pod vodo, le tuinsem obdajajo v«lovi hišo, kezolec ali vrst« dreves, kar gleda bajno iz vode in vzbuja žalostne misli. V daljavi pa se veselijo l»vci v čolnu in slede svojemu plenu. Koliko zabave pri tah in koliko nečloveške turobnosti pri unič nih bar-janih 1 Koliko škode provzročuje voda s tem, da grabi vrednostne predmete s seboj. Na Ljubljanici se vedno zapazijo plavajoče stvari. Ljudje že stojijo na več mestih in s saki vjemajo kar nosi voda. Govori se, da so v Udmatu vjeli mrtvega otroka. Tudi vsa pota na močvirju bodo sedaj razdejana. Globoke luknje se delajo v njih, nasip pa odnašajo valovi s seboj. Povodenj je zapodila poleg ljudij tudi živali iz skrivališč, kar jih ni tudi udušila Vse beži pred nalivi, s srdom se vrača z žalostaimi pogledi nazaj v ljubljene kraje, ki jih uničuje, razdira nasilstvo najhujšega elementa; a kaj pomaga to? Daleč naokrog se oholi sovražnik z besnim valovanjem smeji brezuspešnemu tarnanju. Ljubljansko močvirje napotilo je tri mladeniče z Plešivice oz. Notr. Gorice, da so si stesali plav in si priv«ščili veselje brodar-stva. Spustili so se veselo vriskaje na vodo ter se poganjali vedno dalje in dalje. Toda veselje se je kmalu skalilo, kajti plav je puščal vodo ter se vedno bolj in b«lj pričel potapljati. K sreči so se oprijeli bližnjega drevesa in splezali nanj. Tu so opozorili bližnje vaščane na nevarnost, v kateri so bili, da so jim prihiteli na pomoč. Le Aaton Zoreč je bil tako nesrečen, da je padel v vodo in po dolgi blodnji po vodi ves moker prisopihal dom»v.
—	Napad na cesti. Zvečer dne 19. t. mes. je šei Cene P a v 1 i č , sedlarski pomočnik iz Vodmata domov v Spod Šiško. Ko je prišel v obližje nove pehotne vcjaš niče napadel ga je z žepnim nožem brezposelni črevljarski pomočnik Janez P a v -1 i č. Vdai il ga je z neko trdo rečjo po glavi in mu izbil klobuk. V tem trenotku, ko je ta svoj klobuk pobiral, sunil ga je Pavlič z nožem v levo pleče ter ga opasno poškodoval. Napadovalec je bil izročen tukajšnem dež. sodišču.
—	Permanentni obrtni odsek državnega zbora bo imel zopet sejo 27. t. m.
—	Iz Aleksandrije, 18. nov. »tanje dr. Liebsch a v Aleksan-driji je skoraj neizpremenjeno. V nedeljo, 12. t. m. ga je obiskal sobrat iz Tantura č. br. Daniel Amschel. — Danes ps>p. se vrši poroka našega konzula Jun. pl. P u s -c a r i u a z gdč. Else T s c h u d i v pro-testantovski cerkvi.
—	G. arhitekt Vancaš je pri
spominski slavno.sti Schmidta, graditelja mestne hiše dunajske, polt g drugih učencev Schmidtovih govoril svojemu učitelju v slavnostni dvorani dunajske mestne hiše spominski govor. Svoj z velikim odobravanjem sprejeti govor je sklenil s slovanskimi slava klici na velikega arhitekta. Vančas je eden najodličnejših učencev Schmidtovih.
SfajersKg mmt
š Neprestani potresi v Raj-henburgu. Iz Rujhenbuiga se nam pisc: j Potesov ci konca pri nas. Danes, 2 2. novembra ob pol 6 uri zjutraj smo ga zopet imeli. Naši potresi so potresi čudne vrste. Na prostem slišijo podzemeljsko bobnenje pred potresom. V stano-
vanjih se sliši le zamolkel pok, kakor bi kako več ststov teško peze vrgel ob lesena tla. V istem hipu pretrese celo stanovanje in zopet mir. Potresi so vertikalni, vzdigujejo in zopet treskajo nazaj. Sedanji sunki so milejši od onih v prejšnjem tednu, kateri so povzročili rahle razpoke ter tuintam vrgli kako opeko raz strehe. Vzrok: najbrž vedno deževje
š Iz justične službe. Sodni pri stav g. dr Metod Dolenc je pride-Ijen deželnemu nadsodišču v Gradcu. Dopust je dobil sodni pristav dr. K u š e j , da gre študirat na vseučilišče v Bonn, za kar je dobil že eno ustanovo. — A»skultanta d r. Tertnik in dr. Marinitsch v Cs-Iju sta v Gradcu napravila sodnijski izpit.
š Umrl je v Ždcu veleposestnik g. Rudolf Senica
š Slovenščine se hočejo učiti. V Štajerskem dež. zboru je poslanec W a s t i a n predlagal naj se ustanovi za nemške gojence mariborskega učiteljišča posebni kurz za učenje slovenščine. Tako nameravajo Nemci s nekoliko sl venščine »zmožnimi" nemškimi učitelji izpodrivati slovenske učitelje.
š Nemška nestrpnost. Štajerski dež. odoor je odklnntl podporo slovenski dijaški kuhinji v Celju
š Novi lovski zakon je sprejel štajerski dež. z*or.
š Iz poštne službe. Poštna efi cijala Gustav Gollitsch in Jožef H a c k 1 v Celju sta napravila na Dunaju izkušnjo za uradnega načelnika.
š Odlikovan je bil na c. kr. vrtnar-| ski razstavi v Brnu deželni vino in sadje-| rejski ravnatelj Anton Stiegler z i zlato kolajno za razstavljene vinorejske učne pripomočke.
š Vedeževalec v Mariboru. V gostilni „pri zlatem konjičku" biva že več dni neki mož, ki vedežuje. — Seveda ima vedno dovolj tepcev, ki mu nosijo vinarje za njegove prissnodarije. Mož je bil baje že 2krat na opazovalnci za slaboumne.
š Vlak je povozil dne 20. t. mes. čuvaja Ivana Župnika v Ribnici. Odrezalo mu je nogo in poškodovalo na glavi, da je še isti dan v mariborski bolnišnici umrl.
š Opekla se je enoletna Helena K r a n j c , posestnikova hči iz Goric. Igrala se je pri ognjišču in zvrnila nase vrelo vodo. Umrla ie v mariborski bolnici še isti dan.
š Sedanski junaki pred sodiščem. Dne 1 septembra se mariborski Vsenemci slavili svojo sedansko slavnost Pri tej priliki, kakor smo svoječasno poročali, so ti junaki napadli dva avstrijska v« jaka in eden teh Vsenemcev, trg. sotrudnik G o 1 1 o b je celo streljal iz revolverja na C. kr. avstrijska pedčastnika. — Sodišče je oprostilo vse druge, le Gullob je dobil eden teden zapora. Cebipa kak Slovenec vrgel kamenček na kakega Nemca bi bila pa takoj javna nasilnost in sedel bi 6 mesecev ali pa še več. No, sicer pa »jura novit curia".
š Pod vlak se je vrgel pri Mariboru Gabrijel Kandolin, ece treh . trok. Vlak ga je popolnoma raztrgal. Vzrok samoumora revščina.
š Dan 28. novembra v Gradcu. V Gradcu bu dne 28. nov. 17 shodov, nato bodo delavci korakali pred stanovanje ces. namestnika, kateremu izroče resolucijo. Popoldne je v industrijski dvorani zborovanje, na k-tterem se bo delavstvu naznanilo, kako se vrši seja drž. ?,b»ra. Zvečer je zopet velik shsd, nakar bodo zberovrlci korakali na glavni trg in se cd tod psdali do mov. Z" red bo skrbel« 300 rediteljev.
š Predrzni vlomilci prijeti. V živem spem.tiu je še predrzni viom v sta novanje zasebnika Henrika Wilckensa v Gradcu. — Enega storilca nekega Z a n -p i e r i s« v Gradcu prijeli, njegovega tovariša 18 let starega natakarja Oskarja Treubla so pa včerai na Dunaju prijeli.
š Pred celjske porotnike pride jutri Rudolf Nemec radi uradnega po-neverienja ker jespoliial pisma med vožnjo z Dunaja v Trst, v ponedeljek pa ima J o -žefKopač tiskovno pravdo.
lj Privatnim uradnikom! Preteklo soboto smo obširneje poročali o v soc. političnem odseku drž. zbora sprejetem načrtu za zavarovanje državnih uradnikov. Kakor se čuie, bo predložen dotični zakonski načrt zbornici že v prvi seji 28. t. m. Vsakega zasebnega uradnika mora zanimati ta načrt. Tudi ljubljanski zasebni uradniki se hočejo z glasno izjavo obrniti do vseh merodajnih faktorjev za skorajšnjo rešenje te izredno važne ljudske predloge. V ta namen bo prihodnjo soboto tečno ob pol 8. uri zvečer shod zasebnih uradnikov v mali dvorani hotela »Union*. Poročal bo o predlogi knjigovodja gosp. Silvester S k e r -binec, povabljeni pa bodo na shod tudi vsi kraniski državni paslanci brez razlike stank. Zasebrti uradniki, agitujte med seboj
za mnogoštevilne udeležbo, da se be tudi iz Ljubljane slišal krepak glas za Vaše zavarovanje za starost in onemoglost in za zavarovanje vdov in sirot!
Ii Petindvajsetletnioa vrlih mož. V soboto Zvečer se je vršil v Haf nerjevi restavraciji na Sv.Petra cesti častni večer, ki ga je priredilo tukajšnje »Ga silno in reševalno društvo" na čast onim svojim članom, ki že 25 let delujejo v društvu, t. j. gg. L e u t g e b u , Striclju, Kalmusu, Lapajne-tu, Pavšku, Prepeluhu in Hiti j u N.tčelnik g. S t r i c e 1 j et*ori ob navzočnosti celega društva slavnostni večer, povdarjajoč, da je ta večer prirejen slav-ljencem, ki praznujejo svojo petindvajsetletnih. Poživlja jih, naj še tako naprej vztra jajo, kakor on, ki že 31. leto deluje na polju človekoljubnosti in požrtovalnosti. Pod-načelnik g. T u r k napije jubilantom in jih pozivlje, naj še naprej tako delujejo, ko v teh 25 letih, ko se niso bali žrtovati niti svojega zdravja, niti življenja. G. B a r 1 e nazdravlja slavljencem tovarišem. Še je nekaj članov v društvu, ki so še iz stare garde Marsikak hud vihar je doživelo med tem časom društvo, a ti so vedno stali na strani društva. Nimamo ne zlata, ne srebra, zato vam v hvaležni spomin podarimo diplome. To sicer ni Bog ve kaj, a prepričani bodite, da tiči v tem spomeniku hvaležnost društva in tudi marsikaterega meščana Go spod Leutgeb se v imenu slavljencev zahvali -n napija gg dr. G r e g o r i č u in dr. Z a j c u. Gospod S t r i c e 1 j pojasni, d* dobi vsak slavljenec eb 25 etnici diplomo, ob 30letnici pa zlato uro. Gospod T u r k povdarja, da bodo imena slavljencev, ki so pri nesrečah svoj čas žrtvovali zdravje in drugo, objavljena. Gosp. Leutgeb se še enkrat zahvali in pevdarja, da je ponosen na take tovariše, ki ž njim so delujejo 25 let, ter jih pozivlje, da naj še naprej vztrajajo. Gosp. dr. Gregorič se zahvali za pozdrav. Ne potrebujemo slave, ampak vsi smo v društvu enaki, ko pomagamo bližnjemu. Zikaj slavimo 25- ali 30-letnice? Zato, da se izpoznajo zasluge do tičnih. Složni naj bodo tovariši, ker le po tem bo dobilo društvo u?;led na zunaj. Go spod T u r k napije g Stricelju, na kar se ta zahvaljuje. Nato omenja gospod S t r i c e 1 j še nekega društvenega člana, ki se vsled svoje bolezni ni megel udeležiti slovesnosti. To je tovariš P r e p e 1 u h. Izvoli se deputacija, da mu izroči diplomo. G P e r d a n predlaga kolekto osivelemu tovarišu Nabere se 30 K, a 20 K dobi še izvanredne podpore iz društvene blagajne, skupaj toiej 50 K, ki se mu bodo izročile. G. T u r k hvali to misel in pravi, da vsak gasilec lahko pride v tak položaj, kakor Prepeluh, ki je žrtoval svoje zdravje v prid someščanom. Nate zaključi večer g. S t r i-c e 1 j. — Dobro je pel® pevsko društvo .Ljubljanski Zvon", ki obstoji is samih gasilcev. Pestrežha je bila dobra.
lj Dne 28. novembra bodo za dobe mamfestacite za splošno in enake volivno pravico imeli zaprte sveje prostore tudi zavedi kakor: »Kreditna banka", »Vzajemno podporno društvo"
lj Sam se je zglasil. Pred krat kim je pebegnil izpod policijskega nadzer-stva v Tržiču pekovski pomočnik Ivan Dobrin. Sedaj ga je prignal glad v Ljubljano in se je sam zglasil pri mestni policiji
li Trgovski gremij in 28. november. U^trc^aje žeiji zastopnikov ljub Ijanskega delavstva je imel »gremij trgov cev v Ljubljani" odborovo sejo v ta namen, da se posvetuje, kako stališče naj zavzame povodom manifestacije delavstva dne 28. t m. Odbor je sklenil, ker po svojih pravilih ni upravičen dajati predpise svojim članom v ttm slučaju, da prepušča vsakomur, naj ukrene kar mu drago.
lj Neprevidna vožnja. Predvčerajšnjem popoldne je pridrvil nek voznik po Streliških ulicah in podrl na tla 5letnega postreščekovega sina Franca Hribarja, ko je ta šel ravno čez cesto. Deček je padel pod konje in se na desni negi in na glavi poškodoval.
lj Aretovan je bil danes zjutraj hlapec Antou Bučar iz Unajnarjev, ker je v neki gestilni na Poljanski cesti tako razgrajal in žalil javno moralo tako, da so ga morali utakniti v „lukno".
lj Poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani purede 5 dectm brat. 1. Miklavžev večer v dvorani Puntigamske pivnice, Turjaški trg 1. Natančnejši pojasnila slede.
„Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani1' uazuanja, da bone tudi lo leto razdelila štiri jubilejna darila po 20 kron. Pravico do daril imajo onemogli čiani in vdove članov »Bolniške blagajne mojstrov". Prošnje sprejema načelnik g. Fr. Kraigher, Kongresni trg 5, do 28. novembra.
lj Tatvini. Včeraj je bilo pekovskemu pomučn ku Antonu Podobnikarju iz zaklenjenega k«sče»a oa Poljanski cesti šl. 25 ukradenega 12 K denarja in dva zlata prstana, vredna 22 K. — Pretečem
teden je pa pokradla v Rudniku Ani Mar-tinčevi neka dozdevna Ana Trsunig. baje s Koroškega, za 59 K obleke in denarja, ter potem neznano kam pobegnila. Navedenka je okoli 18 let stara, majhne šibke postave, bledega obraza, plavih las in širokega obraza.
lj Deželna vinska klet bo otvor-
jena 29. t. m.
lj Slovensko planinsko društvo priredi prvi letošnji poučni zabavni večer v soboto, dne 2 5 n o v e m b r a , ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma". Predaval bede g. pn f Orožen o prvem veleturistu Valentinu Staniču. Člane in društvene prijatelje vabi	odbor.
lj Kolo ukradel. V Marovem zavodu je bile v zadnj h osmih dneh ukradeno kolo. Isto je „Styria", mcdsl 1859 in ima tovarniško številao 68 199, vredno 120 kron.
lj Umrla je danes učiteljica gdč. Viktorija Praprotnik, hči vele-zaslužm ga pokojnega ravnatelja P r a -protnika. — Na Poljanski cesti št. 7. je umrl g. Anton Cernivec, star 84 let.
li Zadruge krojačev itd. izredni občni zbor se bode vr&il v nedeljo, dne 26. t. mt-s., dopoldne ob pol deseti uri v mali dvorani »Mestnega doma". Dnevni red: 1 Peročilo načelništva. 2. Pre-memba pravil. 3. Pristop k bolniški blagajni »Z^eze obrtnih zadrug"; poroča gosp. načelnik zveze. 4. Dopolnilne velitve. 5. Raznoterosti. — Načelstvo zadruge prosi obilne udeležbe.
Ij Pobalinstvo. Dne 17. t. m. je neznan pobatin polil z rdečo barvo ravno na novo prenovljen reklamni napis mizarskega mojstra F a j d i g e , ki se nahaja v Kolodvorskih ulicah na hiši gostilne »Pri angelju". Škode ie 10 K.
lj Razpuščeno društvo. Tamburaški in pevski kluD »Zvonček" se je vsled sklepa občnega zbora razšsl
lj Pomočni učitelj za petje je postal na I dižavni gimnaziji v Ljubljani koncertni ravnatelj »Glasbene Matice", g. Matej Hubad.
li Katoliško mladeniško društvo priiedi v nedeljo ob 6. uri zvečer v »Rokodelskem domu" zabavni večer. Na sporedu je več pevskih zborov, govor vč. g. prof, dr. J. Grudna, petdejanjska igra »Roparji pri Mariji K u 1 m s k i".
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Ana Tomšič iz Smaitna je v službi v Ljubljani vkradla s*eji gospodinji več obleke in dobila zato 5 mescev težke ječe. — V Rantovšah je posestnik Jurij H a b j a n pretepel svojega pastirja, ga prisilil, da je krivo pričal. Dobil je 3 mesce. — Zaradi tatvine sta bila kaznovana J o -žef Luteršek inBlažJudež Prvi je debil 3 mesce, drugi pa 3 tedne. — Zaradi tatvine v preiskovalnem zaporu se nahajajoči Pavel Omejc je izkušal iz ječe p e b e g n 11 i. To se mu ni posrečilo. Pri obravnavi je bil obsojen na 15 mescev. — DelavecUremovičje hotel na Hrušici z nožem usmrtiti sodelavca M. Perpiča. Žito je dobil 6 tednov težke ječe. — Pri skupnem pretepu je sunil z nožem v trebuh v Vižmarjih mizar M i k u š B»nčarja in Tometa, ki sta tudi. oba mizarja. Dobil je 6 mescev težke ječe.— Damjan G 1 o b o k a r , posestnik v Rudniku jegrozil z ubojem svoji ženi, njeni materi in njenemu bratu in ko so ga hoteli orožniki seboj odvesti, zoperstavil se je tudi tem. Obsojen je na 7 mesecev težke ječe - Lovrenc P e č n i k je sunil v tepežu pijanega Franceta Kosa iz Ježice trikrat z nožem in dobil zato 2 meseca ječe. — V Bob. Beli je hlapec Miha A ž m a n posestnika Janeza Krivca sunil s pestjo zaradi zmerjanja, a posestnik je poškodoval hlapca potem z nožem. Janez K r i v c je bil obsojen na 14 dni — Peter Likar, delavec na Vojskem se je tepel v krčmi Antona Sedeja z Andrejem Kolen-cem in žalil pri tem s svojimi besedami tudi cesarja. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe
Kongres zemstev v Moskvi.
Al o s k v a , 23. nov. Na kongresu zemstev so izjavili poljski zastopniki, da so za spravo, če se oJpravi vojno stanje in uvede v elementarnih šolah poljščina. Protestirali so proti očitanjem, da se hočejo odtrgati od Rusije. Zahtevajo le narodno avtonomijo Zastopnik mesta Jeleta je izjavil, da hoče podpirati vlado, ako se izvrše volitve v gosudarstvenno dumo po načelih splošne volivne pravice in se odpravi smrtna kazen. Knez V o 1 k o v s k i je svaril pred pretiranimi zahtevami. Plemiški maršal S t a h o v i c je kazal na Fince, ki so takoj prenehali z revolucijo, ko so dobili zagotovilo za dež. zbor. Knez D o 1 g o r u k i kakor tudi ostali govorniki
so govorili za podporo Wittejevi vladi. Samo S t § e p k i n je izjavil, da mora Wittejevo ministrstvo tekam treh dni odstopiti, ker v treh tednih ni izvedlo obljub, ki jih je dal vladar.
Ran« stvari.
Najnovejša.
Hčerka streljala na očeta. Na Dunaju je zasebnikova hčer Marija S c h r e i t e r streljala na svojega očeta Pavla in ga težke ranila. Pravijo, da je dejanje storila r hipni blaznosti. Domišljevala si ie, da jo oče preganja in da jo je osle paril pri dedščini.
Telefonsko m brzojavna poročila.
Gorica, 23. nor. Predlog za vpeljavo splošne in enake volivne pra v iceje g orišk i deželni zbor soglasno sprejel.
Dunaj 23 nov. Bosruck-predor so prevrtali včeraj ob 8. uri.
Lvov, 23. nor. Deželni zbor je izvolil deputacijo, ki se bo šla zahvalit za po-daritev Vavela za cesarsko akademijo.
Zagreb, 23. novembra. Dr. Stjepanu Mileticu se zdravje boljša.
Budjejevioe, 23. novembra. Občin, zastop je prosil, da se polk št. 28 prestavi od tu.
Budimpešta, 23. Zbornica dne 19. t mes, ko se snide, ne bo razpuščena. Seje se bodo udeležili vsi ministri. Fejervary bo pokazal, kako resno smatra svoj program, ker bo predložil mnogo zakonskih načrtov. Če zbornica ne bo hotela resnih razprav, bo zasedanje na nedoločen čas odgodil.
Budimpešta, 23. nov. Županijski uradniki so sklenili, da bodo odstavljenega relikega beležnika Fazekasa še dalje priznarali za srojega glararja in da ne bodo izvršili nobene ministrske naredbe. Tajnik Dubraviczky je imenovan na mesto Fazekasovo, a je izjavil, da ne sprejme imenovanja, ker ga smatra za protizakonitega.
Budimpešta, 23. novembra. Več opozicijonalnih magnatov je sklenilo da najame posojilo več milijonov za podpore onih okrajev, katerim je vlada vzkratila državno dotacijo.
Budimpešta, 23. novembra. Fejer-rary odpotuje na Dunaj, da se udeleži po-sreteranj o ureditvi zastavnega vprašanja v skupni armadi.
London, 23. nov. Japonske brodovje nameravajo preosnovati. Pred vsem ustanove brcdovje za južno vodovje pri Singa-pore.
Atene, 23. novembra. V Pirej so do-šle proti Turčiji demonstrirat bojne ladje: avstrijski „Sv. Jurij" in „Szigetvar", italijanska križarka „Garibaldi" in rušilec tor-pedovk „Ostro".
Pariz, 23. nov. Iz Peterburga je prišlo poročilo: Izdonskega okraja gre preti Peterburgu 10.000 kazakov. Vlada jih ni pozvala, pač pa so se podali na pot prostovoljno, ker se je med njimi razširila vest, da je car r židovskem ujetništvu. V mnogih okrajih so razširjene med prebivalstvom proklamacije, naj se vzdigne in hiti v Peterburg na pomoč v židovskem ujetništvu nahajajočemu carju
Peterburg, 23. novembra. 40 voditeljev .Z»eze vseh zvez" je aretiranih.
Peterburg, 23. novembra. Witte je predložil carju novo listo ministrov, v kateri so mnoge politične osebnosti zemstev.
Peterburg, 23. novembra. Witte je dobil od zastopstev v Kasanu in Samari iz jave, da bodo podpirali vlado, ki bo delovala na dodlsgi manifesta z dne 30. oktobra.
Peterburg, 23. nov. Sej ministrskega sveta, ki se vrše vsak dan, se udeležuje vedno vojni minister. Sejam predseduje Witte, enkrat na teden pa car v Carskem selu.
Peterburg, 23. nov. Wittov fizični položaj ni nič kaj povoljen. Govori se, da
ga je zadela lahka kap vsled česar je bila njegova leva stran 5 ur omamljena.
Odeaa, 23. novem. Položaj je tu še vedno nevaren
Moskva, 23. novembra. Odbor kongresa zemstev je predložil kongresu resolucijo. Govorilo je 27 govornikov, splošno se je povdarjalo, da »i prav podpirati vlado.
Zahvala.
Podpisani društvi se najprisrčnejše zahvaljujeta preblagorodnemu gospodu }o;ipu )areu ja velikodušni dar v jnes^u 500 Jf, ga je poklonil j a na^up „Društvenega doma".	2373 i—i
Praska pri Medvodah, 20. novembra 1905.
Jfatol. delavsko društvo, ){at. slov. ijobraj. društvo.
Borzna poročila.
Ljubljanska jKreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 22. novembra 1905.
Založbenl papirji.	Dnu	BI»KO
4% majeva renta......	99 85	100 05
4°/0 srebrna renta.....	99-70	99 90
i°/0 avstrijska kronska renta .	99 85	10005
4°/0 , zlata renta. . .	11840	118 60
4°/0 ogrska kronska , ...	95 4i	95-65
4°/0 , zlata , . . .	113-70	113 90
4% posojilo dežele Kranjske .	99 50	101 —
4'»°/ci posojila mesta Spije t . .	100-60	101-60
4 V/0 » „ Zader . .	100 —	
4l/,7. bosn-herc. žel. pos. 1902 .	100-60	101-60
4°/, češka dež. banka k. o. . .	9975	100 —
4% . . „ ž. o. . .	99-75	100—
4V/0 zast. pisma gal. d. hip. b. .	100 45	101-45
4 V/o pešt. kom. k. 0. z lo% pr.	106 05	10705
4l/s% zast. pisma Innerst. hr. .	100 50	101-50
4 V/o n . ogr. cen. dež. hr.	100 —	10010
4V/o » ,, hip banke.	100—	100-30
4'/,7o obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	99 50	10050
4,/s°/0 obl. češke ind. banke . .	100-25	101-25
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. . .	9990	
4°/0 prior. dol. žel......	99 50	100 —
3°/„ „ juž. žel. kup. '/,'/, •	315-25	317-25
4'/»°/0 avstr. pos. za žel. p. 0.	100-70	101-70
Srečke.		
Srečke od 1. 1860'/,.....	190-20	192 20
. „ b 1864......	298 50	300*50
„ tizske.......	159 65	161 65
„ zem. kreditne I. emisije .	397 -	303—
n » » 11- b	297—	303' —
„ ogr. hip. banke ....	261 —	269 -
„ srbske & frs. 100 — . .	101—	109" —
, turške.......	147 35	148 35
Basilika srečke . . .	2490	26-90
Kreditne „ ...	472- -	482—
Inomoške „ ...	79—	84—
Krakovske „ ...	91 —	98—
Ljubljanske „ ...	64 —	70—
Avstr. rud. križa , ...	52-75	54-75
Ogr. „ „ ...	33-25	35-25
Rudolfove „ ...	60—	64—
Salcburžke „ ...	72—	78—
Dunajske kom. „ ...	£29—	540" —
D ein 1 0 e.		
Južne železnice.......	122-25	12325
Državne železnice......	666-80	66780
Avstr. ogrske bančne delnice .	1637 —	1647—
Avstr. kreditne banke ....	672 -	673—
Ogrske „ „ ....	782-50	783 50
Živnostenske „ ....	247 -	248—
Premogokop v Mostu (Brttx) .	67b'—	681' —
Alpinske montan......	634'—	535—
Praške žel. indr. družbe . . .	2K37—	2647—
Rima-Muranyi.......	532 —	533—
Trbovljske premog, družbe . .	288—	290—
Avstr. orožne tovr. družbe . .	585—	587—
Češke sladkorne družbe . . .	155'—	168"—
V a 1 n t e.		
C. kr. cekin........	11-34	11-38
20 franki.........	19135	19-166
20 marke.........	23-49	23-57
Severeigns........	23-98	24-06
Marke..........	117-50	117 70
Laški bankovci......	95 65	9585
Rublji..........	25350	254-25
Dolarji..........	4 84	5-—
stara trgovina
V najem se daje takoj
dobro Idoča
v večjem trgu na Dolenjskem, blizo velike železniške postaje. 2370 5—4 Naslov pove uredništvo.
Službo i6če 2381 2~2
v Špecerijski stroki popolnoma izurjena
prodajalka
zmožna slovenskega in nemškega jezika. Nastopiti lahko takoj.
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Terezija Kastelic, Kapiteljske "lice 11, II. nadstr. v Ljubljani.
V	neizmerni tugi obveščamo sorodnike, prijatelje in sočutne znance, da nam je kruta smrt iztrgala našo pre-blago in ljubljeno sestro, oziroma sva-kiiyo in teto, gospodično
Viktorijo Praprotnik
učiteljico dekliške šole v Kranju.
Rešena je bila danes ob '/a8. zvečer dolgega mučnega trpljenja, previdena s svetotajstvi
Pogrtb preblage pokojnice bo v petek, 24. t. m. ob 4\'4. uri popoldne iz Gradaških ulic (nova mestna hiša) na pokopališče k sv. Krištofu.
Bodi ljubljeni pokojnici blag in trajen spomin!
V	Ljubljani, 22. novembra 1905.
Žalujoči ostali.
k*
Sil
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, brat, stric in tast, gospod
Anton Černivc
danes, v sredo, dnč 22. novembra 1.1., ob »/. 10. uri dopoldne, po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 84. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega rajnika prenesejo se k večnemu počitku, v petek, dnd 24. novembra, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta štev. 7, na pokopališče k sv. Krištofu.
Nepozabnega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Venci se hvaležno odklanjajo.
Žalujoči ostali.
Rodbina Grošel.
Brej rsacega diuzsgi obvestila.
1 = Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov £
3885 3-1	^ 1<95
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec i ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, i usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov,3naprsni gumbi vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom.' 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošlljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Kupujte
narodni l^ekl^!
Odda se 2168 8 s 1. novembrom lokal
za pisarilo ali prodajalno v Sodnij-skih ul. 4, za 1. febr. velik lokal za prodajalne ali pisarne istotam, in konečno v Kolodvorskih ulieali 32 za 1. februar stanovanje s 5 sobami. Več pove kamnosek Al. Vodnik.
Panorama Kosmorama
Dvorni trg Št. 3, pod »Narodno karamo".
Od nedelje 19.nouembra do vštete sobote 25. novembra 1905:
Riviera in Severna Italija.
2388

(	Sestra 2371 1 2
( Hild. Rohrmann
C
v samostanu uršulink v Wien-Wahring, izreka najtoplejšo zahvalo, ker je okrevala od težke želodčne bolezni vsled uporabe (tudi odvajalno)
želodčne tinkture
G. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta.
1 steklenica velja 2o vin. in se vnanja naročila z obratno pošto izvršujejo.

Preselitev trgovine.
S tem vljudno naznanjam, da sem se iz začasnega mesta na Francovem nabrežju preselil zopet nazaj v svoje prejšnje trgovinske prostore
na Mestnem trgu štev. 17
S preprijazno prošnjo naj mi p. n. občinstvo dosedanje zaupanje in dobrohotnost ohrani v neprikrajšani meri, se priporočam še nadaljnemu mnogoštevilnemu obisku z odličnim spoštovanjem
J. Giontini
v Ljubljani.
2386 3—1
2291 14
^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000—.
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacy, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Fromese izdaja k vsakemu žrebanju.
ZamenjHTa In ekskomptnjo	D»je predujme na vrrdnost^f pnplrjp.
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije.
JUT Eakompt lil lokasio moolc. '.»JJ,	UIK" Borzna naročila. '.»JJ.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki ln nakaznicami.