Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 73M62 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 3310(1 Udine TASSA RISCOSSA Ifaly št. 30 (969) Čedad, Četrtek, 29. julija 1999 Telefon 0432/731190 V petek 23. julija so v Poslanski zbornici opravili diskusijo o Masellijevem osnutku zaščite Resici, un sentiero per racconto Per la manifestazione “Resia racconta oggi” il circolo culturale resiano Rozajanski dum organizza, dal 2 al 6 agosto, la “Settimana del racconto” alla riscoperta della ricca tradizione orale della valle. Per l’edizione di quest’anno è stato realizzato il Sentiero della vera storia della volpe di Resia sulla base del libro pubblicato dallo stesso circolo due anni fa. Il sentiero si trova all’interno di un boschetto in località Zamlin, vicino al torrente Resia. Lungo il percorso sarà possibile incontrare i protagonisti di questa storia che ha affascinato generazioni di bambini. Il sentiero, realizzato anche grazie alla collabo-razione dei bambini del centro estivo, sarà aperto da lunedì 2 agosto. Fino a venerdì 6, alle 18, i bambini saranno invitati a percorrerlo assieme ai volontari del circolo. Il sentiero potrà poi essere visitato tutti i giorni fino alla fine di agosto, (l.n.) Antonella Loszach, per la quale ha composto anche la musica. Terzo posto ad Anita Tomasetig che ha cantato la canzone Mary-sol di Luciano Feletig, a cui è andato anche il premio per la miglior musica. Ed infine il premio per il miglior testo alla canzone Zahvala di Michele Obit. Si può riassumere anche così il 24. Senjam beneške piesmi (Festival della canzone della Benecia), organizzato a Liessa dal circolo Farani Svetega Stuobr mka so v nedieljo počastil njih gaspuoda Emilia enčiča, ki praznuje njega zlato mašo. beri na strani 4 La ‘Marionetta d’oro” va in Slovacchia Parva štopienja Diskusija je za nami, čaka pa nas glasovanje člena za členom an vseh predstavljenih amandmajev našega zakona É andato alla compagnia slovacca Divadlo Piki per 10 spettacolo “Paskudary” 11 premio “Marionetta d’oro” promosso dal comune di S. Pietro al Natisone come riconoscimento per il miglior spettacolo, votato dal pubblico e da una giuria specializzata, all’interno della rassegna “Marionette e burattini nelle Valli del Natisone”. La premiazione, domenica mattina, è stata carat- Una parte delle autorità intervenute alla premiazione terizzata dall’impegno delle personalità politiche e degli organizzatori del Mit-telfest per un’iniziativa che, come hanno ricordato il sindaco Bruna Dorbolò e altri intervenuti, rappresenta un momento centrale nell’attività culturale e sociale delle Valli. Nel corso della cerimonia è stato proiettato un filmato realizzato dai bambini e ragazzi che hanno preso parte ad un laboratorio itinerante. Petek 23. julija 1999 bo zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji. Vic ku 50 liet odkar je bila sprejeta italijanska Ustava, vic ku 35 liet odkar imamo deželo s posebnim statutom an 30 liet pode, ko so bli predstavljeni prvi zakonski osnutki, je bila v avli Zbornice diskusija o zaščitnem zakonu slovenske manjšine. Prazne poslanske klopi - človek, Ce ne vidi na svoje oCi težkuo vierje, de na 606 pre-storu jih je lahko samuo 12 zasedenih - niso pokvarile občutka zadovoljstva an niso zmanjšale pomiena dogodka. Naš zakon je imeu do sada tarnovo pot an sigurno ne bo pru gladka tudi za napri, v petak pa je nare-du parvo pomembno štopie-njo an telekrat lahko realistično upamo, de bo zaries. Zihar smo veseli tudi za-tuo, ker je bila diskusija na visoki kulturni ravni. Se posebno poročevalec Domenico Maselli je leteu visoko, pa tudi ministrica Katja Bel- (levi demokrati) an Moroni-jevo (italijanski komunisti), kuo lepuo poznajo an beneško problematiko. Na na-spruotnem briegu Niccolini (FI) an še buj Menia (AN), ki po sledeh Jaculina an društva pro Clastra je tardiu, de v Benečiji ni Slovencev. Caverija an Fontaninija, ki so napisal zakonske osnutke za našo zaščito ni bluo pa ne blizu ne delec. Valerio e Katja vincono il Senjam lillo, ki je v zadnjih mesecih dala moCan impulz iterju zakona. Lepuo je bluo tudi poslušati poslance Di Bisceglie Domenico Maselli Katia Bellillo Valerio e Katja e sotto Davide, vincitori del primo e secondo premio al Senjam beneške piesmi '99 Primo premio alla canzone “Domaci kraj” di Sonia Gariup, cantata da Valerio Bergnach e Katja Franz. Secondo classificato Davide Clodig con Drobne kaplje, parole di culturale ReCan. In realtà si tratta di un importante appuntamento culturale che di anno in anno coinvolge soprattutto giovani della Slavia friulana e li stimola a comporre nuove canzoni nel dialetto sloveno locale. Diversi i generi, così come sono diversi anche i gusti musicali, ugualmente condiviso l’amore per la musica e per la propria tradizione culturale slovena che un numero sempre maggiore di giovani si prefigge di mantenere. Buona la qualità delle canzoni proposte - ed il merito va ascritto in larga parte alla scuola della Glasbena matica di S. Pietro-, e buona a giudizio unanime anche la resa alla tre di giorni di musica a Liessa. Davvero un successo. segue a pagina 3 Aktualno Lettera al direttore Il Comune “Postaja Topolove” Ho letto l’articolo sul futuro di Stazione To-polò/Postaja Topolove, pubblicato nell’ultimo numero del 22 luglio 1999. Sono rimasto perplesso nel leggere che il responsabile di Postaja Topolove, Moreno Miorelli, intervistato da Michele Obit, dichiarava che quasi sicuramente quello di quest’anno sarebbe stato l’ultimo spettacolo, facendo capire l’intenzione di spostare in altra sede tutte le manifestazioni legate a Stazione To- polò. Non entro nel merito del problema, comunque posso dire che Postaja Topolove è stata sempre considerata molto positiva-mente dall’Amministrazione comunale di Grimacco e che il giudizio non è mutato, anzi, con il successo recente ha tutto l’apprezzamento mio e del comune. Non entro nel merito di piccole polemiche personali di un singolo consigliere o personaggi che e-sulano dalle mie competenze, però voglio ribadire la disponibilità dell’Ente locale, e soprattutto la fiducia negli organizzatori e negli operatori di Topolò che con particolare dedizione, passione e disponibilità lavorano per dare la miglior immagine del borgo, della sua gente e del comune. Casi isolati di dissenso e di maleducazione rappresentano solo valutazioni personali che nulla tolgono alla validità dell’iniziativa che vede il Comune di Grimacco aperto e disponibile a manifestazioni culturali ed artistiche rispettose delle libere scelte e volontà, senza discriminazione alcuna, come da sempre dimostrato. Nessuna imposizione per l’uso delle lingue, ma solo il rispetto della pari dignità di tutte le parlate, anche perchè lo spirito di Stazione Topolò/Postaja Topolove era ed è quello di superare gli ultimi steccati nazionalistici che tanto danno hanno creato alle valli e all’Europa intera. Cordiali saluti il sindaco Lucio Paolo Canalaz Pisnxo iz Rima Stojan Spetič 2e res, da nam ljudska previdnost svetuje, da ne sodimo dneva pred večerom. Kljub temu pa je splošna razprava o našem zaščitnem zakonu na plenarni seji zbornice v Montecitoriu obetavna, kakor sonCno jutro, ki obeta tudi lep dan in prijeten veCer, ako ga ne skali nepričakovana ploha. Pot do dokončne odobritve našega zakona je prehojena za najhujšo in najbolj strmo Četrtino. Strmina se bo nadaljevala še sredi septembra, ko bodo glasovanja o popravkih in zaključno glasovanje “ v prvem branju”. Potem bo, kakor v hribih, do vrha le še zadnji, skoraj položni del poti, ki ga lahko pretečemo z lahkim korakom, vedoC, da je cilj pred nami. Cilj pa je veljavnost “globalne zaščite” še leta 2000. Med razpravo so bili beneški Slovenci spet v ospredju. Poročevalec Domenico (Mimmo) Maselli je poučil kolege, da smo Slovenci dobili knjižni jezik s Primožem Trubarjem, utemeljili pa smo ga v okviru avstro-ogrske monarhije, kateri pa beneški Slovenci niso pripadali. Od tod njihova posebnost, ki jo ob uveljavljanju knjižne slovenščine v uradih in šolah, vsekakor kaže ohraniti in obvarovati kakor toplo izročilo domačnosti, z vabilom slovenskim strokovnjakom, naj to bogato kulturno dediščino proučijo in shranijo za bodoče rodove. Za tržaškega (post)fašistiCnega poslanca Roberta Menio to ni res. BeneCani so narod zase, ki s slovenskim nima nic opravka. So nekakšni “poslovenjeni Furlani”, ki govorijo svoj jezik in imajo svojo kulturo. Menia je pri tem oCitno prelistal gradivo, ki so mu ga poslali brambovci italijanstva beneških dolin iz okolice Sent Lenarta, pa je uCeno modroval o jeziku, ki se mu pravi “nadiško”... Ker Menia ne pozna slovenščine ali kakega drugega slovenskega jezika, oCitno ne more razumeti, da je ta beseda le pridevnik, ki mu manjka... samostalnik. Recimo torej bobu bob in torej govorici preprosto le “nadiško narečje”, pa bo vse bolj jasno. Menia je bil v očitni zadregi, ker iz Benečije ni mogel navajati - kakor ne-koC - uradna stališča krajevnih oblasti, pa se je le znašel. Podčrtal je namreč, da so se Zupani tega področja množično izrekli proti kakršnikoli zaščiti. Bolj tiho je dodal “pred nekaj leti”, Čeprav se nam zdi, daje do tistih, hvala bogu skoraj pozabljenih Časov, tako daleC, kakor v obdobje pred berlinskim zidom. Tako Menia in drugi tržaški poslanec desnice, Gualberto Niccolini, trdita, da se beneški in drugi Slovenci med seboj ne razumejo. No, vCasih Ze, kakor se najbrž ne razumeta Sicilijanec in MilanCan, Ce govorita vsak svoj dialekt. Kar pa nikogar ne opravičuje trditi, da prebivalca Milana ali Neaplja zato nista rojaka. Kvečjemu se lahko sprašujemo, ali in kako sta paC šolana. Šolski problematiki je posvetila del svoje pozornosti ministrica za deželna vprašanja Katja Bellillo, ki je ugotovila, da se “normativni okvir sedaj bogati z navodili glede poučevanja slovenščine in v slovenščini po šolah v videmski pokrajini”. Komunistka Rossana Moroni ugotavlja, da zakon sedaj priznava enotnost slovenske manjšine v pokrajinah Trst, Gorica in Videm, Čeprav je zgodovina njenih delov tudi različna. Zaman se nekateri trudijo, da bi beneške Slovence spremenil v “praslovane”: samo italijansko združenje slavistov je pred leti pozvalo parlament, naj se neha sprenevedati in raje odpove nezgodovinskim in neznanstvenim manipulacijam. Vsak se lahko zmoti, je razumevajoče dodala Rossana Moroni, tudi Cossiga, ki je nekoC mislil, da v Reziji govorijo rusko. Slovenski jeziki so za neuke res podobni, vendar napake ne smejo imeti pravnih posledic. Moronijeva se je spomnila ustrahovanja in zatiranja v Časih hladne vojne ter povedala primer dvojezične šole v Spetru, ki je nastala zato, ker država sicer ni dovolila pouka domačega jezika. Sedaj manjšina upravičeno pričakuje, da bo špetrska šola podržavljena in da bodo ob njej zrasle še druge dvojezične šole v dolinah vzhodne Furlanije. Misel o meji je izrekel levi demokrat Antonio Di Bisceglie: “Ko bo zaščitni zakon odobren in uveljavljen, bomo lahko rekli, da se je položaj na naši vzhodni meji res normaliziral. Tedaj država ne bo gledala na manjšine kot na tujek, pač pa bo sama postala last vseh državljanov”. Športni asi v svetu globalizacije Globalizacija je zajela šport. To velja tudi glede velikih zaslužkov, ki jih športni asi prejemajo z letnimi ali večletnimi pogodbami in ki so naravnost (-vsaj nekateri primeri) “zunaj vsake logike”. Vsi poznamo stomilijardne letne pogodbe Schumacherja in nekaterih drugih svetovnih fenomenov. Hvala bogu, da je takih primerov malo, Čeravno so se v zadnjih letih zaslužki športnikov bistveno povečali in presegajo tiste najpomembnejših gospodarskih menadžerjev. Kam nas bo to peljalo, že vidimo. Sport je postal pravi biznis in kot takšen se mora podrejati pravilom trga, kar ga večkrat spreminja v nekaj povsem drugačnega. Vprašanje, ki se postavlja je, koliko Casa bo to trajalo. Zaradi povedanega tudi Slovenija se ne more izvleci iz novega športno-mena-džerskega primeža in se mora ravnati posledično. Tudi na sonCni strani Alp imamo športnike, ki zasluzijo bajne vsote denarja in se vključujejo v klub špor-tnikov-milijarderjev. Vzhodno-evropski športni amaterizem, ki je veljal za Casa blokovske razdelitve (resnici na ljubo so vzhodnoevropski športniki tudi takrat živeli ugodno), je stvar zgodovine. Na sceno so nastopili sponzorji, podjetja in mediji. V Sloveniji je gotovo najbogatejši športnik mariborski nogometaš Zlatko Zahovič, ki bo v novi sezoni igral za grško ekipo Olympiakos. Za njegove nogometne mojstrovine mu je klub odštel 6,5 milijona dolarjev za štiri sezone, Čemur je treba dodati še prihodke raznih sponzorjev. Zahovič naj bi torej letno zaslužil nekaj manj od 4. milijard lir. Na drugo mesto lestvice Jure Košir najbogatejših slovenskih športnikov sodi košarkar Radoslav NesteroviC, kateremu bo triletna pogodba z Minnesoto prinesla 2,7 milijona dolarjev letno. Vsota se mu bo prihodnje leto povečala, Ce bo NesteroviC presegel normo igranja določenega števila minut, kot je bilo dogovorjeno. Tretji najbogatejši špor-ntik naj bi bil košarkar Marko MiliC, ki se je pravkar vrnil iz ZDA k ljubljanski Olimpiji. Milic si je v zadnji sezoni prislužil nekaj manj kot milijon doalarjev. Med najbogatejšimi športniki so še nekateri nogometaši in košarkarji (Novak, Siljak, Ceh, Milanič, Udovič, Tušek, Alibego-vic), katerih letni zaslužki se suCejo od 100 do 250 tisoč dolarjev. SvojCas je na Slovenskem veljalo, da so smučarji najbogatejši športniki. To je bil čas, ko so na svetovnih prizoriščih zmagovali razni Križaji, Kureti, Streli, itd. Danes je v tej disciplini najbolj petičen Jure Košir, ki si prismuCa kakih 300 milijonov lir na sezono. Med dekleti pa je najbogatejša atletinja Brigita Bukovec, ki ji teki na 100 metrov Cez ovire prinesejo približno 400 milijonov lir letno. Za približno polovico manj pa s ena svetovnih smučiščih trudita Urška Hrovat in Spela Pretnar, (r.p.) Tudjman sotto accusa Le colpe di Tudjman Secondo i giudici del Tribunale penale dell’Aia, il presidente croato Franjo Tudjman è il principale responsabile della pulizia etnica di cui sono stali protagonisti reparti militari e paramilitari ai danni dei mussulmani della Bosnia. Dopo l’imputazione formale per crimini di guerra per Slobodan Miloševič quindi ) tribunali internazionali puntano ora l’attenzione su un altro feroce e doloroso capitolo della tragedia della ex Jugoslavia, quello della Bosnia Erzegovina che in troppi hanno rimosso e tentato di far dimenticare al più presto. Per i giudici dell’Aia il piano per eliminare i mussulmani è stato ordito a Zagabria da Tudjman e dai suoi collaboratori e poi sviluppato da una struttura politica e militare. Sotto i ferri 11 Presidente del Consiglio sloveno Janez Drnovšek è finito la settimana scorsa sotto i ferri del chirurgo a causa di una neoformazione scoperta quasi per caso. Giovedì dopo un controllo di routine è stato operato presso il Klinični center di Lubiana. Nel corso dell’intervento gli sono stati asportati il rene destro e la vescica biliare. É la volta di Zgaga Il premier sloveno Janez Drnovšek ha scelto il successore di Slavko Gaber al Ministero della pubblica i-struzione. L’importante dicastero dovrebbe venire affidato al 48enne dottore in filosofia Pavle Zgaga, da sei anni segretario di stato, protagonista nel processo di riforma della scuola in Slovenia e suo rappresentante nella mediazione con l’Unione europea. La proposta di Drnovšek è stata inviata al parlamento che è chiamato ad esprimersi. Prima però il nuovo candidato dovrà presentare il suo programma. Non sembrano tuttavia esserci dubbi sulla sua nomina in quanto Zgaga gode all’Aia dell’appoggio di tutti i partiti, tranne quello democristiano e socialdemocratico. Paghe minime più alte Il consiglio economico -sociale, costituito dai rappresentanti del governo e delle parti sociali, ha accolto positivamente la proposta del ministro Anton Rop ed a partire dal 1. agosto ha aumentato la paga minima che ora si attesta su 72.521 talleri. Si tratta di un aumento del 6,3% rispetto alla crescita del co- sto della vita e del PIL. Benzina più cara Atteso per il primo luglio quando è stata introdotta in Slovenia Piva, il rincaro della benzina c’è stato anche se più tardi. Il governo, nella sua seduta di giovedì 22 luglio, ha infatti deliberato l’aumento del costo dei derivati del petrolio in una percentuale che va dal 3,4% al 4%. Il ritocco del prezzo, come avvenuto anche in Italia ed in altri paesi europei, era inevitabile a causa dell’aumento del prezzo del greggio e del corso del dollaro. četrtek, 29. julija 1999 “Topolovo je tako kot Manhattan” 3 Senjam naše piesmi an beneške mladine Društvo Rečan je lietos na Liesah napravlo pru lepo prireditev Una mostra e un volume le iniziative predisposte dal Centro studi Nediža per ricordare il maestro Nel segno dell’architetto Valentino Simonitti Una presentazione dell’opera dell’architetto Valentino Zaccaria Simonitti, di Vemasso, (1918-1989) è in programma a partire dal prossimo autunno con una serie di mostre e un volume antologico. Il Centro Studi NediZa di S. Pietro al Natisone si propone di ricordare le realizzazioni artistiche, professionali e culturali del maestro ed amico. La prima grande mostra in programma, con fotografie, progetti e disegni, si a-prirà in settembre nella Chiesa di S. Francesco a Cividale per trasferirsi in seguito ad altre località. Per l’occasione uscirà anche un libro in cui gli autori - gli architetti Renzo Rudi e Giovanni Vragnaz, curatori della mostra -percorrono le tappe della biografia artistica e culturale di Simonitti: le suggestioni dell’architettura organica, il restauro di monumenti, come la Grotta di S. Giovanni d’Antro e la Chiesa di S. Barto- lomeo di Vemasso, la progettazione urbanistica e lo studio del parco naturale delle Alpi Giulie ed infine le iniziative per la conservazione del patrimonio di architettura spontanea minacciata dal terremoto. La mostra e il volume, di carattere antologico, documenteranno la coerenza di Simonitti tra l’impegno etico e la progettazione della vita materiale e spirituale dell’uomo nel suo ambiente, alla luce dell’instancabile sollecitazione della crescita economica, culturale e politica della comunità slovena del Friuli. Od sobote v Baški grapi ’Transverzala utrinkov44 V soboto, 31. julija ob 16.30 se bo začela v Grantu, majhna vasica v Baški grapi, prireditev ”TU (Transverzala utrinkov)11, ki vključuje tudi letos različne kuiturno-umetniške zvrsti: od sodobne likovne umetnosti, razstave fotografiji, koncerta kantavto-rja in pesnika do dveh gledaliških predstav amaterskih skupin iz zamejstva (-ena od teh bo Beneško gledališče, ki bo na odru v soboto, 7. avgusta ob 17. uri v Rutu). Dela iz sodobne likovne umetnosti so letos prispevali Donato Maria Borto- lot, Paolo Comuzzi, Giu-seppino De Cesco ter Carlo Vidoni (Italija), John Hogan (ZDA), Romildo Kumar, Sebastjan Testen, Damijana Koritnik, Paola Korošec, Polona Maher ter Metka Miljavec (Slovenija), Gregory Pryor (Avstralija). Izbor avtorjev sta naredila Metka Miljavec in Moreno Miorelli. Na ogled bo tudi fotografska razstava Rafaela Podobnika. Postavitve bojo na ogled med tednom, od 10.00 do 19.00, do sobote 7. avgusta. Ameriški umetnik John Hogan je bil letos eden tistih gostov Topolovega, ki so doživeli Postajo od začetka do konca. Ves čas je bival v vasi, morda je šel le enkrat ali dvakrat v dolino, z More-nom Miorellijem pa je nekega dne opravil tudi skok čez mejo, na Tolminsko. Hogan si je v treh tednih ustvaril poseben odnos do tega kraja, takšen, da je ob koncu rekel, da bi moral tako izkušnjo v življenju opraviti veliko prej. Svoje umetniško delo s pla-stičnimi elementi na notranjih L 'artista John stenah stare vaške stavbe je gradil dan za dnem. Želel je, da dozoreva postopno, tako kot je sam postopoma spoznaval ljudi v Topolovem. Ob pogovoru z njim sem se opravičil za svojo pomanjkljivo angleščino. ”Nikar se ne opravičuj, kaj bi pa moral reči jaz, ki sem v tvoji deželi in tvojega jezika ne poznam. Srečen bi bil, če bi govoril slovensko kot ti angle-ško“, je dejal Hogan in povedal nekaj svojih izkušenj iz drugih držav. ”Nekoč sem delal v Bilbau in nihče ni znal drugega kot baskovsko. Da smo lahko kaj razumeli, smo morali prevajati v španščino in nato v angleščino. Pa je vseeno šlo“. Hogan je bil navdušen nad izkušnjo bivanja v Topolovem, tudi o domačinih je govoril z veliko občutljivostjo in spoštovanjem: ”Sicer pa, New York, mesto, od koder prihajam, je na nek način kot Topolovo. Tudi tam živijo ljudje drug ob drugem in morajo sodelovati, zato da preživijo. Ce ljudje ne sodelujejo mesto propade“. Hogan je za Postajo Topolove zvedel od nekega avstralskega kolega in odločil se je, da pride. Delal pa je že vsepovsod po svetu kot glavni asistent Hogan Sol Le Witta. Bil je tudi v Firencah, Torinu in Spoletu. "Ljudje so v Italiji zelo odprti. Ce poskušaš biti pozoren in razumeti življenje, se jim lahko še bolj približaš in se mnogo naučiš. Ce pa prideš kot tipičen Amerikanec, se ne neučiš dosti“. Ameriškemu gostu je veliko pomenil tudi stik s Slovenijo preko državne meje. "Izredno doživetje je priti iz Amerike v Slovenijo. Vsekakor cenim in spoštujem slovensko kulturo, kot človek, ki prihaja iz mesta, kjer živi v sožitju mnogo kultur. Topolovo pa je kraj, kamor bi se rad vrnil, še zlasti zaradi enkratnih ljudi, ki sem jih spoznal", (du) Lietos je biu Senjam beneške piesmi posebno liep, s puno liepih glasuov an mladih obrazov. Obogatili so ga tudi gostje vsakega večera an še posebno Mladi an pridni harmonikaši Glasbene šole, ki jih je vodu prof. Aleksander Ipavec. Zlo pridni so bli an prežentatorji -lietos nieso Sparai saj so bli na tri - an vse je teklo gladko. Na tolo lepo kulturno manifestacijo se povamemo tudi drugi krat, saj je uriedna vič prosotora od tistega, ki ji ga donas damo. Za ankrat recimo samuo hvala Rečanu ta tak praznik naše kulture. Si può visitare fino al 31 luglio la mostra di Loretta Cappanera intitolata “Ali di carta..." ospitata nello spazio dell'antiquario Copetti, in corso Paolino D’Aqui lei a, a Cividale. La mostra comprende una serie di libri d’arte realizzati dall’artista S sarcan čem zahvalit An tudi teli 24. Senjam beneške piesmi je šu h kraju! Vse je šlo po pot. Tudi daž, ki je začeu parletat, se je usmilu an nam pustu pe-jat do konca naše dielo. Ja, sa’ vesta, de od kar na moremo uporabiti telovadnice - palestre muormo prosit li-epo uro ku kmet, kar imajo senuo suhuo na tleh. Morirlo žihar ree, de smo nardil ’no lepo kopo an za jo na-pravt nam je paršlo na po-muoc puno parjatelju. An tle ejem s sarcan zahvalit ne samuo pieuce, autorije, orkestra an pridne prežen-tatorje, pa tudi vse tiste ljudi, ki se jih nie videlo na odre, ki pa so puno parpo-mal, de vse je šlo po pot. Naš Senjam je blizu sre-bame oblietince an tele zadnje lieta je zmieran buj kvaliteten an bogat: je cajt, de se kajšan zgane an nam poskarbi za an prestor pod strieho: tle, se formalmo obračam na vse odgovorne, da čimprej nam uredijo za parložno an “zasluženo” dvorano! Mislin, de lepuo vsi poznata ekonomske težave, ki jim ima naše društvo, an lahko porčemo, de posnemanje vsieh piesmi je mogoče samuo, če nam prideta na pomuoc an kupeta kaseto. Zatuo, tisti, ki jo niema-jo še, naj poskarbijo za jo kupit, sa’ je lahko tudi ’na liepa ideja za an šenk! Se ankrat hvala vsiem, tudi Vam, ki sta paršli nas poslušat: vaša prisotnost je posebna plača za naše dielo! za K.D. Rečan Margherita Trusgnaeh Med adno piesmijo an drugo smo se an posmejal z Mauriziam, Lidio an Renzam Anita poje Mariysol, piesam z narlieušo glasbo 4 novi matajur i 1 1 ---------------------------------------------- četrtek, 29. julija 1999 Nasce il circolo delle Adi Sono una quarantina gli associati che compongono il neonato circolo Adi di Cividale. Tra questi, anche persone delle Valli del Natisone. Alla presidenza è stato e-letto Franco Fornasa-ro, vicepresidenti sono Ferruccio Clavora ed Enrico Bocchi, la segretaria è Giulia A-viani, il tesoriere Marco Martinig. Per Fomasaro “l’esigenza di istituire questo circolo nasce dal fatto che crediamo nella necessità di istituire una rete di rapporti anche oltre i confini di Cividale. Cercheremo linee di confronto per quanto riguarda le tematiche ecclesiali ma anche di tipo assistenziale, lavorativo, sportivo e formativo”. Mittelfest, i primi dati con il segno positivo Un bilancio anche critico dell’ottava edizione del festival telfest è stato dedicato prevalentemente alla musica, alla quale - più che alla prosa - si rifà la Banda Osiris, quartetto di indisciplinati comici-musicisti che, se non altro, hanno creato un modo di fare teatro tutto loro, accompagnando gags a momenti sinfonici di un certo pregio, come è successo sabato sera con “Dia-bolus in musica”, con la partecipazione dell’orchestra sinfonica giovanile del Piemonte. Nonostante tutto, però, anche la Banda O-siris è riuscita, in passato, a fare di meglio. Domenica il festival si è chiuso con l’esibizione del Un leggero aumento complessivo nelle presenze rispetto allo scorso anno (valutabile in 21.500 persone) ma con un deciso aumento di quelle paganti (oltre 9 mila) sia nei biglietti venduti che negli abbonamenti (172) per un incasso totale di quasi 118 milioni contro i 108 della precedente edizione. Trentasei le manifestazioni a pagamento, 25 quelle gratuite con oltre 3 mila presenze. Questi i dati del Mittelfest appena concluso a Cividale, dati che tengono conto anche della rassegna “Marionette e burattini nelle Valli del Natisone” che ha richiamato circa 7 mila spettatori. Pamela Villoresi nelTOratorio per Edith Stein” I numeri paiono confortare gli organizzatori del festival e tutti coloro che hanno collaborato per la sua realizzazione. Resta da dare uno sguardo alle ultime rappresentazioni, non tutte convincenti, per quello che abbiamo potuto vedere. A spettacoli di indubbio pregio, come l’“Oratorio per Edith Stein” interpretato e diretto da una brava Pamela Villoresi o “Mario e il mago” della compagnia ungherese Teatro Madàch, va contraposta la poco riuscita messa in scena di “L’isola della dottoressa Moreau”, dramma ispirato a una pubblicazione di Herbert George Wells. Troppo statica la regia ed un testo tutt’altro che avvincente hanno creato non poco imbarazzo persino tra il pubblico, per altro non numeroso come in altre occasioni. Più riuscite sono sembrate le soluzioni prospettate nella sezione musicale, dalla “Kremerata musica” al concerto per voce e violino di Iva Bittovà, a detta di molti uno dei momenti più riusciti del festival. Anche il finale del Mit- sione di Cesare Tomasetig - curatore della sezione -alla ricerca di luoghi dove la convivenza (e l’ideale dell’Europa delle culture, non della moneta unica) è già una realtà. Altro discorso quello che riguarda l’omaggio ad Andrea Zanzotto, forse la voce poetica italiana più importante del dopoguerra, ma la cui complessità a-vrebbe “meritato” un trattamento più agile. Non per niente, i momenti migliori dello spettacolo, domenica, sono stati rappresentati dalle letture registrate dello stesso Zanzotto. Si volta dunque pagina, lasciando alle spalle il Mittelfest numero otto, con qualche nostalgia per momenti migliori (il più riuscito, in una ipotetica hit parade, sembra esser stato quello dedicato a Kafka) e la speranza che la prossima via, quella del Sale, possa rappresentare un nuovo momento di incontro e confronto tra le culture del Centro e dell’Est Europa. In fondo, questo è ciò che conta, (m.o.) Dudik Ensemble, gruppo musicale e folkloristico slovacco che ha proposto canti e danze degli Alti Ta-tra e della Valle del Danubio. Qualche parola in più ci sembra giusto dedicare alla sezione poesia, quest’anno particolarmente indovinata soprattutto negli spettacoli dedicati a Danilo Kis (con la presenza determinante di Predrag Matvejevič) e a Topolò, microcosmo che ha un suo rilievo nella vi- La Banda Osiris sabato ha regalato risate e buona musica Cividale ospita un incontro europeo delle minoranze Tre giorni di appuntamenti organizzati dalle Maysons de Pays Cividale ospiterà nei prossimi giorni un incontro europeo di minoranze e comunità regionali, nonché il terzo congresso della Federazione europea delle Mai-sons de Pays. Promotore dell’iniziativa è un professore occitano, Marcel Meau-front, cuore e motore del movimento delle Maisons de Pays, che l’anno scorso, in occasione del Mittelfest, aveva preso contatti con diversi esponenti di minoranze anche dell’Europa orientale. Allo stesso tempo aveva stabilito dei contatti con la realtà cividalese, sia per quanto riguarda l’aspetto organizzativo del convegno, sia perchè qui si incontrano in qualche modo la cultura e la lingua friulana e slovena. Il prof. Meaufront un anno fa ci aveva illustrato il progetto delle Maison de Pays, dei veri e propri centri culturali delle varie minoranze, spazi di informazioni per i visitatori ma anche di irradiazione di iniziative volte a mantenere la lingua e la cultura delle singole minoranze. Il suo intento era di verificare la fattibilità di simili centri nell’ambito delle minoranze slovena e friulana. Uno dei progetti più ambiziosi della federazione delle Maisons de Pays è la pubblicazione di una guida delle minoranze europee, dove in base ad uno schema prefissato per garantire un’uniformità di dati e informazioni, ogni minoranza presenta se stessa. Il lavoro è in fase avanzata e questo argomento sarà il tema principale della prima parte del congresso cividalese che si terrà presso il Centro di formazione professionale (via Gemona). L’assise si aprirà venerdì 30 luglio, in serata, con l’arrivo degli esponenti delle varie comunità. Sabato 31 luglio in mattinata, la discussione verterà sulla guida delle minoranze, nel pomeriggio invece, con inizio alle 15, è in programma una tavola rotonda alla quale pos- sono partecipare quanti lavorano e si impegnano per mantenere vive le radici e salda l’identità di ogni minoranza. “Il posto della gioventù nella lotta per la lingua, la cultura, l’identità. Come interessare i giovani, entusiasmarli, farli partecipare”, questo il tema del convegno al quale sono invitati a partecipare in particolare gli educatori e quanti lavorano con i giovani. La domenica mattina del 1° agosto è riservata all’assemblea generale della Federazione europea delle Maisons de Pays. Venerdì 30 luglio ore 20.30 Cras di Pulfero Trattoria “All’antica” presentazione del libro di Roman Firmani Gli sradicati Comune dì Pulfero Slovenci po svetu Stierje duhovniki so v nedieljo 24. julija maševali z njim Žlatomašnika Cenciča počastili pri sv. Štuoblanku 29. junija, glih petdeset liet od tega, je biu pre Emilio Cencig, tarbijski gaspu-od posvečen za duhovnika. V nedeljo 25. julija so farani od Svetega Stuoblanka počastil njega zlato mašo an se mu zahvalil za vse, kar diela že vič liet tudi za njih faro. Saj vemo, de njega je tarbijska, potlè je prevzeu an oblisko faro, odkar je umru Mario Laurencig skrbi Se za svet Stuoblank. Ries je, de Cencig ima močne ramana an tudi de i-nta tako znanje, de se na o-bedne stvari boji, saj je potlè, ki je biu že duhovnik dokonču Študij tudi na fakulteti prava (giurisprudenza). Tisto, kar mu jemlje muoč an ga moCnuo žalosti je videt, kuo se naSe vasi an hise praznijo, kuo je nimar manj življenja po naSih dolinah. Samuo britofi se nimar buj Sierijo. An tuole njega boli. Pa Cencig ni samuo terpeu, punokrat se je boru za pravice naših ljudi, an narbuj rnočnuo za pravi- co beneškega človieka dostojno, pošteno živiet an dielat na domačih tleh, v duhu an spoštovanju svojih navad an tradicij. Cencig je zagovarju tolo pravico pred najpomembnejšimi italijanskimi politiki pa tudi s svojim pisanjem po časo-pih, v parvi varsti na straneh Doma. Njemu v čast je v nedieljo pridgu mons. Marino Qualizza, kupe z njim so maševali pa don Azeglio Romanin, Božo Zuanella, Marino Qualizza an Fram Rupnik, dekan iz Kobarida Pru lepuo pa so pieli po slo viensko an italijansko pieu ci Stuoblanskega cerkvene ga pevskega zbora, godu ji pa Antonio Qualizza. Farani Svetega Sluo blanka so šenkali gaspuodi Cenciču an kelih an drugi darila za se mu lepuo zah valit. An le grede za mi reč, de upajo de bo se napri Se puno liet, s sarcam ku ni mar do zda, skarbeu tudi z; njih faro. -, -V J WÈmmmm jih prave - Ejla Giovanin, te videm veselega donas, ka’ ti se j’ zgodilo? - Snuojka sem se skregu z ženo an dave že zguoda se j’ pokleknila pred me! - A ja? An ka’ ti je jala? - Mi je jala: “Far-daman Sleut, alè uon s puod pastieje, ki je cajt iti dielat!!! *** Mož je biu zlo bolan ’na pastiej. Poklicu je njega ženo an je poprašu: - Draga, če ist umarjem, a se boš jokala za mano? - Sigurno, de se bom, sa’ vieš, dragi muoj mož, de ist se jočem za vsak nič!!! Tonca je biu Su v “Casinò” v Novo Gorico, kjer se j’ upjanu an parpeju damu ’no lepo plavolasko, bjondino. Jo j’ pejù v izbo an Su v kambro h njega ženi: - Katina, nardimi ’no dobruoto: tam v izbi je ’na bjondina, ne stuojmi narest slave figure, reci ji, de si moja sestra!!! Dvie matera sta hvalile njih majha-ne sinčke. - Muoj sin - je jala ta parva - ima sa-muo adno lieto an zna že plesat an gost na klavir! Ima zaries bistro glavico! - Pa muoj - je jala ta druga - ima sani uo Sest miescu an vie že vse go mez Bossi an Padanjo! - Ma kuo more tiste viedet, če na zna ne brat ne guo-rit? - Oh ja, pa ben cieu dan se joče!!! Zanet an Tarezija sta bla šla na muo-rje. Pod adnim om-brelonam sta videla dva mladeniča, ki sta se bušuvala. - Pogledi Zanet, tista dva, kuo se bu-šavajo! Zaki na narediš tudi ti takuo? - Nu nu, Tarezija, pas kuo naredem, če jo na Se poznam!!! narete uon s siena, vepulu pa voz trebuha od kope, zv ju an deu na te zadnji gorenj konac al na glavo. Tuole je mojstersko die-lo naših Slovienju an obe-dan politik za me ne bo an-kul takuo občutljiv, de tako uriedno dielo an druge podobne stvari sprime h sar-cu, takuo ki naspruotniki slovienstva an sliepi, buni hlapci napredka. Pustimo! hne, de j’ pru lepuo z njim dielat. Dragi Tona Kolona... takuo, k’ se sam sebe rad Spodielu, puno nam manjkaš an topli je spomin na te vsaki krat. Pa tebe Mario, ki ree: deb’ ti mu veselo an zdravo še dugo jih runat takuo debele an lepe... kope, po domače, po sloviensko, po našim! Sosied Lorenzo Lenkcju an Fiorella Zetova iz Gniduce ... ...že trideset liet mož an žena! Glih tele dni smo prebieral, de ljubezan na durà vič ku trideset miescu, pa za Renza an Fiorello iz Gniduce gre napri, poštudierita, že trideset liet! Trideset liet poroke, pa če par-štulmo blizu še tiste, ki so bli mu-rozi jih je zlo vič! Ben, kajšankrat se an “pikajo”, samuo se na zasto-pe, če zaries al pa za se posmejat zak z Renzam je vse an smieh. Ben nu, za škerc al zaries, štopienjo za štopienjo so 19. luja praznoval tri- deset liet, odkar sta ratala mož an Zena. Oženila sta se v Belgiji, kjer se je rodila tudi njih čičica, Tiziana, ki seda je že velika an ki je tudi ona že oženjena. Renzo an Fiorella, ki vam reč še? De sta srečna de po tarkaj liet, ki sta kupe, se imata šele takuo rada, an lohni še vič, ku tisti dan, ki sta se oženila. Buog vam di uživat še puno, puno liet kupe, v mieru an ljubezni, ku do seda. Pridita pomagat zidat našo kočo! Gre riapri dielovna akcija Planinske družine Benečije za zazidat kočo na Matajurju. Ce želta dat 'no roko, če četa preživiet 'no posebno saboto, pridita tudi telo tle, 31. luja, ob 8. uri pred kočo Pelizzo. Vas čakamoI Na stuojta zamudit telo parložnost, de bota an vi mogli reč: Telo kočo sem jo zazidu ist! . ««»VI Al zna še kajšan runat take kope? Marjac D or tih iz Cer ne č je tudi liet os posieku Zmislit se muoram tud’ na njega bratra Toninaca (ki odkar nas je pustu se je osiromašila vas), tud’ on je runu pru fajne kope an še precej drugega liepega. Godu je zvestuo an na glas, de tu vas je bluo luštno, sieku je travo po luni ponoc an nosu ku ankrat briemana sena tu skedinj. Se nie obednega bau, vsaj na telim svietu, an odkrito je poviedu vsakemu, gor na šobe, ka’ j’ mislu. An tiste duge, pru duge lu-ojtra al liesinca, če se van zdi buojš, so šele an bojo za nimar njegà. Mierijo tud’ od sedan do osan metru an kuo so la- tud’ lietos senuo osušiu an naredu drugo kopo blizu te parve, še dost buj veliko an vesoko. Sam on šaca, de jih je najmanj 18 kuintalu notar, tu teli zadnji. Pa Mario nie samuo kopo naredu, napra-vu je tud’ posodo, saj taj-šan dug lipov nasad za vile, ki so mu ble potriebne (najmanj tri metre an pu) je sam ušafu tu host, ga olupu an zgladkeu z glažovno. Potle seviede je napravu stožje (7-8 metru dugo), ostoge lepuo ustavu an deu ta na tla gnjišče, kjer bo ležalo senuo. Za klabuk gor na varh je poluožu šaroke kostanjove perja an svitke Tista predlanskinjem na-reta mu nie bla zadost, če-glih je bla liepa an velika. Takuo, de Marjac Dortih je Marjac miez njega kope: ta “nova" an ta "stara" Tle zdol pa liesinca, ki nam na storejo pozabit Toninaca četrtek, 29. julija 1999 Uno dei successi della scrittura consonantica fenicia fu la sua capacità di trasferirsi ad una diversa famiglia linguistica. Mentre nell’area originaria un alfabeto semitico, per il carattere della lingua, non era destinato ad ulteriore evoluzione, ebbe questa possibilità nel passaggio alla Grecia. Sulle modalità del passaggio si confrontano idee diverse. Tra queste, quella che siano stati gli stessi Fenici a sperimentare il proprio alfabeto per scrivere in greco e i Greci poi non a-vrebbero fatto altro che a-dottare l’invenzione. La migrazione dell’alfabeto fenicio fu agevolata comunque dalla presenza della fitta rete di colonie e di relazioni commerciali marittime fenicie in tutto il Mediterraneo e lungo le coste atlantiche dell’Africa settentrionale e dell’Europa. I Greci antichi stessi riconobbero il ruolo dei Fenici nell’invenzione dell’alfabeto chiamando ‘lettere fenicie’ i segni della propria scrittura (E-rodoto). Tre sono le fasi principali delle origini della protostoria greca: 1. Le migrazioni ioniche nell’Asia minore, aperte alla civiltà minoica cretese; 2. L’invasione achea nella penisola greca, con la fondazione della civiltà “Dobbiamo al genio greco il perfezionamento della scrittura alfabetica” Dall’alfabeto fenicio alla lingua ellenica micenea influenzata da Creta; 3. L’invasione dorica, che abbatté la potenza micenea e condusse ad un periodo che si definisce ‘oscuro’, tra il 1200 e il 700 a.C.. Le scritture alfabetiche prese dai Fenici ebbero o-rigine in Grecia proprio in questo ‘medioevo’ greco. Una classificazione generale, in tre gruppi principali, degli alfabeti greci - condizionati anche dalla grande estensione e varietà del mondo ellenico - è la seguente: nel primo gruppo sono considerati gli alfabeti arcaici, che si presentano molto simili a quello fenicio; nel secondo gruppo si pongono gli alfabeti o-rientali, che furono in uso ad Atene e nelle regioni vicine, nella Magna Grecia e nell’Alto Egitto; nel terzo gruppo abbiamo infine gli alfabeti occidentali. Le differenze, anche profonde, fanno pensare ad una origine distinta delle varianti alfabetiche. E comunque accolta l’ipotesi che l’adozione dell’alfabeto in Grecia sia databile all’XI secolo a.C., posteriore all’invasione dorica, con diverse varietà ed adattamenti nel tempo. Solo all’inizio del V secolo a.C., per esempio, fu adottata la scrittura da sinistra a destra, e solo nel IV ebbe generale dif- x/rf \r i 'Jxf ¥§ W*r.r>:i?y lì/ HTHlMìT .... US I .*«**+■ v ,. irLV* »? il <>■:* i A € ■ j A;. ..’ . .,,, V, V* . . J Iscrizione lapidaria greca priva di spazi tra le parole e segni di interpunzione (Atene, Il secolo d.C.) fusione l’alfabeto classico comune. Prima di questa codificazione la scrittura andava da destra a sinistra, oppure, in certe i-scrizioni, le righe della scrittura si alternavano: la prima da destra a sinistra, la seconda da sinistra a destra e così via, di modo che l’iscrizione costituiva un insieme continuo. Tale modello di scrittura, diffuso in molte iscrizioni, si dice ‘bustrofedico’ perché imita il percorso dei buoi durante l’aratura. Vediamo ora l’aspetto più evidente dell’innovazione greca. Dobbiamo cominciare con il carattere della lingua greca, nel- la quale solo un gruppo di suoni trova corrispondenza in quelli semitici, e nella quale le vocali hanno una particolare importanza strutturale. Anche i Greci si trovarono a dover rispettare la regola “l’alfabeto deve seguire la lingua” e trovare soluzione ai problemi cui ho accennato. La soluzione più semplice riguardava i grafemi (le lettere) dello stesso suono di quelli fenici: 11 consonanti in tutto. Fu necessario poi far corrispondere -come si intuisce facilmente - alcuni grafemi fenici ai suoni della lingua greca e adattarli per altre lettere. Sorvolando sugli accorgimenti riguardanti le consonanti, vediamo qualche soluzione sulle vocali. L’invenzione più importante fu l’utilizzazione di alcune lettere semiconsonantiche variamente aspirate, e di attribuire loro il valore delle vocali. Prendiamo la ‘aleph’ semitica, una semi-consonante dal suono di una a-spirazione. Questa fu adottata come ‘alpha’ nell’alfabeto greco con il valore fonetico di ‘a’. Così l’aspirazione ‘o’ fenicia divenne la ‘omikron’ (o piccolo) greca con il suono ‘o’. La ‘FI’ aspirata fenicia venne utilizzata e successiva- mente semplificata, per la ‘e’ lunga, ‘età’; la ‘Y’ dal suono ‘v’ (che non esisteva nella lingua greca) divenne la ‘ti’ della ‘(ipsilon’, e così si trovarono a-dattamenti per altre vocali, fino alla Q ‘omega’ (o grande) per la ‘o’ lunga. Le leggere aspirazioni pre-vocaliche iniziali greche ebbero un segno particolare, che fu sostituito da un ‘apostrofo’ o spirito a-spro, corrispondente al suono aspirato della ‘h’ i-niziale latina. Ho già accennato al carattere evolutivo dell’alfabeto così formato. La semplificazione riguardò prima di tutto l’unificazione della scrittura presso le comunità elleniche, autonome e distanti, la soppressione di segni ripetitivi e non funzionali e infine le modifiche grafiche. Un forte impulso alla riforma, accolta con riluttanza, venne da Atene già all’inizio del V secolo a.C. Il processo di standardizzazione ebbe come esito un alfabeto completo, consonantico e vocalico, di 24 lettere — 17 consonanti e 7 vocali — dalle eleganti forme regolari e geometriche, quadrate, in un complesso cui i Greci diedero il nome di ‘alfabeto’, dal nome delle loro prime due lettere (K.Foldes-Papp, 1985). (Scrittura, 9) Paolo Petricig Aktivne počitnice tržaških otrok v Domu Kavka na Livških Ravnah Deset nepozabnih dni Spoznavanje narave, ”rafting“ po Soči in ekskurzije na okoliške planine Konec prejšnjega tedna se je zaključilo letovanje otrok s Tržaškega, ki so preživeli deset dni aktivnih počitnic v novem Domu Kavka na Livških Ravnah. Letovanje je organiziral tržaški slovenski dijaški dom Srečko Kosovel, vodila pa ga je Fausta Sisti s pomočjo petih vzgojiteljev iz Trsta in pedagoških delavcev doma Kavka. Ob zaključku letovanja so bili otroci resnično zadovoljni, saj so imeli priložnost preživeti nekaj dni v resnično lepem okolju Kolovrata in širšega območja Tolminske ter Kobariške- ga. Program desetih dni je bil izredno pester, vsak dan različen in je obsegal bodisi ekskurzije v naravo kot tudi urjenje v raznih športnih disciplinah. Med planinskimi izleti so bile še posebej zanimive ekskurzije na Matajur in okoliške planine, v spomi- Trije prizori z zaključnega večera letovanja v Domu Kavka nu mladih gostov kolonije pa bo ostal tudi obisk Kav-kne jame in ostankov nekdanjih utrdb iz prve svetovne vojne na Kolovratu. Posebno doživetje je bil izlet v dolino Soče, z "raftom” in spustom s kajaki po rečnih brzicah. Poleg tega so bile na voljo še druge dejavnosti kot lokostrelstvo, kolesarjenje z gorskimi kolesi in plezanje po umetni steni. Večeri so potekali ob zabavnih igrah in ob zaključku tudi z modno revijo. Se posebno pa bo vsem ostal v spominu večer ob ognju s peko krompirja v žerjavici. Ob koncu so bili nagrajeni otroci, ki so se najbolj izkazali pri dežurstvih in vzdrževanju hišnega reda, ki je bil kar zahteven, a pri katerem so prav radi sodelovali. (du) Četrtek, 29. julija 1999 A Carraria si è giocato il tradizionale incontro tra la squadra slovena e Cividale Tolmin più preciso alle bocce In gara otto quadrette - Al termine una festa nel segno dell’ amicizia Vernasso invita allo sport L’Associazione Culturale “Insieme per Vernasso” organizza per sabato 7 e domenica 8 agosto, nell’ambito dei festeggiamenti sul Natisone, l’iniziativa “Sport Valli” con tornei di pallavolo, calcio, basket e marcialonghe. Il torneo di pallavolo, con un minimo di tre ragazze per squadra, avrà inizio sabato 7, alle 10, e si concluderà alle 19 di domenica, con la finale. Informazioni ed iscrizioni: Mauro Cleber tel. 0432 722001 (ore ufficio), Andrea Spe-cogna tel. 0432 701423. Il torneo amatoriale di calcio a 6 su erba inizierà alle 8.30 di sabato 7 agosto. La presentazione del tabellone delle squadre si terrà a Vernasso giovedì 5 alle 20. Ogni squadra potrà iscrivere non più di 12 calciatori. Il torneo di Speed-basket, torneo giocato tre contro tre a due canestri, è aperto a tutti senza limite di età, sesso o categoria. Le squadre saranno composte da quattro giocatori. Le iscrizioni termineranno alle 10 del 8 agosto. Per informazioni ed iscrizioni rivolgersi ad Andrea, tel. 0347 4721113. Due le marcialonghe in programma per domenica 8 agosto: Sù e jù pa Sclavanja (non competitiva di 40 km) e la Vernassina (non competitiva di 10 km). Le partenze alle ore 9. Per informazioni ed i-scrizioni: Adriano Qualizza, tel. 0432 727138 e Renato Qua-lizza, tel. 0432 727047. La partecipazione degli atleti minorenni è subordinata alla presentazione di un certificato medico di idoneità sportiva e di una dichiarazione liberatoria nei confronti dell’organizzazione, sottoscritta da uno dei genitori. Presso la trattoria “da Mario” a Carraria di Cividale sabato si è giocato il tradizionale incontro internazionale di bocce tra Cividale, rappresentata dalla bocciofila Ducale, ed il Tolmin. A sfidarsi sono state otto quadrette, quattro per società. Quelle slovene erano così composte: 1) Gruntar, Rutar, Teodoro-vic, Kragelj; 2) Zivec, Torkar, Podreka, Spik, Perko; 3) JerkiC, Cern, Ko-stantinoviC, Grešounik; 4) Moravec, Basile, VonCina, Družinec, Pirih. I cividalesi hanno opposto: 1) Osgnach, Bevilacqua, Cicigoi, Martinig; 2) Olivo, Faraca, Vogrig Lorenzo, Caracciolo; 3) Fagotto, Rizza, Rudi, Sacca-vini; 4) Gus, Dorligh, Mar-seu, Bruno Vogrig. Al termine della giornata di gara la classifica è stata la seguente: 1) Moravec, 2) Gus, 3) Živeč, 4) Osgnach, 5) Jerkic, 6) Olivo, 7) Fagotto, 8) Gruntar. Sono seguite le premiazioni durante le quali ha preso la parola il presidente Paolo Osgnach, seguito da Maurizio Pitassi, figlio dei titolari del bar, che ha ringraziato i bocciofili che sono stati i protagonisti della giornata sportiva. Un ringraziamento anche a tutti quelli che hanno consentito la buona riuscita dell’incontro, che ha raggiunto il ventisettesimo anno. La manifestazione è stata favorevole agli amici di Tolmin che, vincendo la sfida per nove partite a sette, si sono portati momentaneamente a casa il trofeo triennale offerto dalla ditta Metal di Vittorio Di Venti, che ha offerto anche le medaglie d’oro e d’argento consegnate ai partecipanti. A Lo sponsor consegna il Trofeo al rappresentante di Tolmino completare il ricco montepremi hanno contribuito anche l’impresa edile TURB, l’agriturismo Mi-schis, il Novi Matajur, Mo-torvalli, la Comunità Montana Valli del Natisone e Alessandro Mitri. Ci sono stati anche scambi di doni tra le due società. Osgnach ha offerto agli ospiti le nuove cartine topografiche delle Valli del Natisone. Ha contraccambiato Zivec con un quadro con impresse due strofe di una poesia di France Prešeren, di cui una riporta le parole dell’inno nazionale sloveno. Il presidente ducale le ha liberamente tradotte leggendole: “Vivano tutti i popoli che desiderano vedere il giorno in cui nel mondo non ci siano più discordie, che ogni uomo sia libero, non nemico ma un confinante fratello”. Per finire degnamente la giornata c’è stato il rinfresco preparato dalla signora Cesira che, a furor di popolo, è stata “sradicata” dalla cucina per ricevere un doveroso applauso di ringraziamento. (p.c.) Na kotalkarskem prvenstvu v Norcii velik uspeh slovenske predstavnike Tanja Romano državna prvakinja Calcetto a Livek Sabato 31 luglio e domenica ls agosto si disputerà il Torneo di calcetto “Livek 1999” organizzato dal Turistično društvo della località slovena. Premi andranno alle prime otto squadre classificate, al migliore giocatore, al migliore cannoniere e al miglior portiere del torneo. Prejšnji teden je naša skupnost pridobila novo državno prvakinjo, kar je za slovenski šport v Italiji znova velik uspeh. Na državnem kotalkarskem prvenstvu v Norcii je namreč osvojila državni naslov Tanja Romano, ki že nekaj let na najvišji ravni tekmuje za Športno društvo Polet z Opčin. To je pravzaprav že njen drugi državni naslov. Romanova je postala prvakinja v kategoriji ”jeunesse“ (mlajše mladinke) in sicer v prostem programu, pri čemer je z odlično izpeljano vajo pustila za seboj vse tekmi- ce. Dosegla je doslej naj višjo oceno (5,9 točk), kar ji je omogočilo tudi osvojitev državnega naslova v kombinaciji. Državni naslov je za poletovo kotalkarico izrednega pomena, kajti Romanova je tako premostila razočaranja iz zadnjih prvenstev, ko ji je naslov večkrat ušel le za las. Ker je stara šele šestnajst let, ima pred seboj gotovo še zelo uspešno športno prihodnost. S pravkar doseženim naslovom pa se bo Tanja' lahko udeležila evropskega in morda tudi svetovnega prvenstva, kar je bila doslej njena največja Zelja. 7 ValResia, successo per la corsa Fidai Domenica 25 luglio, nella frazione di S. Giorgio di Resia, organizzata dal Gruppo Atletica Moggese in collaborazione con la Pro Loco Resia, si è corso il campionato regionale individuale e di società di corsa in montagna assoluto (Juniores, Promesse e Senior maschile e femminile), giovanile (Allievi e Allieve), e il criterium regionale Ragazzi-ragazze, Cadetti-Cadette, il criterium Amatori e il campionato regionale Senior-Masters. Alla gara hanno preso parte 365 atleti F.I.D.A.L. entusiasti della bellezza dei percorso. Questi i primi classificati di ogni categoria. Ragazze: Maddalena Primus (Timaucleulis); Ragazzi: Denis Cozzi (Carniatletica); Cadette: Erica Linossi (Moggese); Cadetti: Daniele Peronio (Moggese); Allieve; Ambra Franzil (Gemonatletica); Allievi: Stefano Scaini (O-lindo Piccinato); Junior femminile: Mara Colautti (Alto Friuli); Junior maschile: Marco Nardini (Aldo Moro); Promesse femminile: Paola Romanin (Aldo Moro), Promesse maschile: Marco De Ga-speri (Nuova Aurora); Seniores femminile: Daniela Spilotti (Olindo Piccinato); Senior maschile: Gino Ca-neva (Aldo Moro); Amatori femminile: Sabrina Pi-vetta (Azzanese); Amatori maschile: Michele Erma-cora (Libertas Buia); Master femminile: Miriam Buzzi (Mario Tosi); Master maschile: Franco A-dami (Carniatletica). La premiazione degli a-tleti è stata un’autentica festa con la presenza del Gruppo Folkloristico della Val Resia. Le società calcistiche valligiane sono in pieno fermento per l’imminente i-nizio dell’attività della stagione 1999/2000. Si stanno chiudendo definitivamente le iscrizioni dei dilettanti, delle giovanili e degli amatori. La Valnatisone si presenterà al via con tre squadre. La squadra maggiore, allenata da Ivano Martinig, giocherà in Prima categoria e nella Coppa Regione. Il raduno è stato fissato per lunedì 16 agosto mentre l’esordio ufficiale è per domenica 29 agosto. Gli Juniores inizieranno gli allenamenti, agli ordini del tecnico Fulvio Degrassi, lunedì 23 agosto. Chiudono la serie gli Allievi di mister Dopo Ferragosto squadre al lavoro Giancarlo Armellini, lunedì 30 agosto. Per quanto riguarda i movimenti di mercato, segnaliamo l’arrivo del portiere Alessandro Tu-niz dalla Savorgnanese in Gabriele Gorenszach (Juniores Valnatisone) sostituzione di Andrea Spe-cogna e Claudio Venica (quest’ultimo esordirà quale preparatore dei portieri azzurri). In Terza categoria le Valli del Natisone saranno rappresentate dalla Savo-gnese. I gialloblu stanno allestendo una squadra che possa lottare per le posizioni di testa. Il riconfermato allenatore valligiano Flavio Chiacig potrà avvalersi delle prestazioni di un’attaccante della vicina Slovenia. Tutto ancora da decidere per quanto riguarda la guida tecnica delle tre formazioni che il G.S.L. Audace ha iscritto nei campionati provinciali Giovanissimi, Esordienti e Pulcini. Hanno presentato regolarmente le iscrizioni anche le squadre amatoriali Reai Pulfero (Eccellenza), Valli del Natisone e Polisportiva Valnatisone Cividale (1“ categoria), Drenchia/Grimac-co (Seconda Categoria), Psm Sedie (Over 35). Nel calcetto dovrebbero essere presenti Merenderos (Eccellenza), Padur Est (Prima categoria) e Paradiso dei Golosi (Seconda categoria). Paolo Caffi 8 novi matajur Četrtek, 29. julija 1999 GRMEK m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Se2ana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SLI' OGLASI: I modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% SVET LENART Seucè Še adan puobič par Vukuovih V družini Sergia Trus-gnach - Vukuove družine tle z naše vasi an Mare Marginaj taz Lipe teCe spet zibiela. Rodiu se je Massimo, njih drugi otročič. Na sviet je paršu v četartak 22. luja an je pamesu vese-je vsi žlahti an parjateljam an, sevieda, tudi sestrici Gloriji, ki čez kak miesac dopune tri lieta. Massimu želmo, de bi rasu srečan, zdrav an veseu v liepi družbi sestrice Glorie an vse družine. DREKA mmmmmmmmmmmmmmmttm Svet Stuoblank Karst za dva otročiča Takuo so veseli vsi farani svetega Stuoblanka, de imajo spet njih cierku, de je ki. Vsi se troštajo, de bo spet takuo, ki je bluo ankrat: vse puno judi, ki hode gor h maš, ki gor se ženejo, se obhajajo, se vi-ermajo an se karstijo. An nje vrata jih je spet cierku odparla, an tiedan po inau-guracjonu, pru za an karst. Karstil so dva kužina, adno čičico an adnega pu-občja. Cičica je Annamaria Brevini, puobič je pa Lorenzo Iurman. Mama od čičice je Anita Bergnach go miz Brieg, tata je pa Giorgio Brevini, mama od puobčja je Lucia Battello iz Martignacco, tata je pa Gabriele Iurman. Obadva tata sta Ucinove družine iz Praponce. Par sveti maši je bluo zaries ganljivo, komovent an tudi lepuo čut, kakuo so se mešale piesmi an molitve po italijansko, po slovi-ensko an po laško. Otročičam, ki so parjel njih sveti karst tle v naši cierkvi, želmo, de bi lepuo rasla an de bi na pozabil na njih koranine, takuo ki se jih nieso pozabil njih mame an njih tata. novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srt Videm / Udine Dolenja Miersa Smart parlietne žene V liepi staruosti, 92 liet, je za venčno zaspala Lina Leban Pussini. Lina je bla meštra, zatuo so jo poznal par vic kraju v naših dolinah. Na telim svietu je zapustila hči Annamario, ku-njade an navuode. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Vidme, kjer je bla pogrebna maša. Venčni mier pa bo počivala v bri-tofe v Ažli, kjer je biu nje pogreb v sriedo 21. luja popudan. SOVODNJE Treviso - Sauodnja Zbaogam Francesco An dan za se veselit... an potlè pa velika žalost. Tu an dan se je zgodilo, kar more bit narlieušega an narbuj hudega za adno mamo an za adnega tata. V četartak 15. luja so se Elide Cemoia tle z naše vasi an nje mož Pasquale Palazzo, pat takuo njih čeče Rossella an Roberta veselil, zak njih Francesco se je v Rimu lepuo ve-šuolu na Univerzi. Lepo novico so jo sporočil vsi žlahti an parjateljam. Tisti dan potlè njih Francesco je imeu hudo ciestno nasrečo. Se kak dan je njega sarce tu-klo an potlè jih je za nimar zapustu. Imeu je samuo 25 liet. Francesco je živeu z njega družino v Pederobba, vas blizu Trevisa. Potlè je šu v Modeno, kjer je naredu su-daško akademijo an ratu te-nent karabinierju. Od tu je šu v Rim, kjer se je vešuolu na univerzi an v četartak 15. je ratu dohtor prava (giurisprudenza) s 110. Takuo, ki smo jal, samuo an dan za se veselit an potlè nič vič, samuo velika žalost. Troštamo se, de zadnji šenk, ki ga je Francesco naredu nasrečnim judem, bo porna-gu mami, tatu an sestram prenest telo veliko zgubo: njega sarce bo le napri tuklo v kajšnim drugim človieku, ki čene bi biu umaru, njega oči bojo še napri vidle tel sviet an kajšan drug bo mu ozdravet od hudih boliezni. Francesco je biu tak, je nimar skarbeu, de tisti, ki so oku njega bojo lepuo Ziviel an tuole se je zgodilo an kar je paršla njega zadnja ura. Ki dost so ga vsi imiel radi se je vidlo na njega pogrebu, ki je biu v Pederobbi v petak 23. luja. Za mu dat zadnji pozdrav so paršli njega parjatelji daj iz Rima, tisti od Suole an tisti od akade- VENDO Fiat Panda CLX alzacristalli elettrici - ottime condizioni - novembre 1995 . Prezzo trattabile. Telefonare ore pasti 0432/731077 mije, an so mu zapiel zadnjo piesam. Draga Elide, vsi toji va-snjani objamejo tebè an vso tojo družino z vso njih močjo an so vam blizu v telem težkem momentu. Soltanto un giorno per festeggiare, per essere felici di questo altro traguardo raggiunto dal loro ragazzo e poi più niente, se non un dolore grandissimo. Giovedì 22 luglio la laurea in giurisprudenza con un ottimo 110, venerdì pomeriggio la tragedia che ha portato alla morte il loro Francesco. Un dolore atroce per la mamma Elide Cernoia di Savogna, per il papà Pasquale Palazzo, per le sorelle Rossella e Roberta, per i cognati ed i nipotini, per gli zii, per i cugini, per tutti quanti hanno conosciuto Francesco. Era un ragazzo meraviglioso, a-veva solo 25 anni, ma aveva dato già moltissime soddisfazioni alla sua famiglia. Dopo aver frequentato le superiori, aveva lasciato Pederobba, un paese vicino a Treviso dove viveva con la famiglia, per frequentare l’Accademia militare di Modena e diventare tenente dei carabinieri. Da Modena si era trasferito a Roma, dove ha frequentato anche l'Università e dove si era appunto laureato in giurisprudenza con il massimo dei voti. Il giorno dopo, venerdì 23, un incidente in moto. Ancora qualche giorno in vita per poter donare il cuori, gli occhi ed altri organi, così come lui desiderava e poi la fine. Speriamo che l’ultimo dono fatto da Francesco a persone che altrimenti non avrebbero avuto speranze di avere una vita migliore o di continuare a vivere, conforti la mamma, il papà e tutti i suoi cari, così come l'abbraccio, la vicinanza dei numerosi amici di Francesco, amici di scuola, di accademia e di vita. E (pianto era Francesco benvoluto da tutti lo si è visto anche in occasione dei suoi funerali a Pederobba, venerdì 23 luglio dove si è tenuta una toccante cerimonia alla quale hanno partecipato anche una cinquantina di ex compagni di Francesco che gli hanno dedicato una canzone per dirgli ancora una volta “Grazie Francesco e... arrivederci”. Cara Elide, in questo momento così triste per te, Pasquale, Rossella e Roberta, sappi che anche i tuoi paesani vi sono vicini con tutto l’affetto possibile. Ceplešišče Zapustila nas je Emma Trinco Po dugi boliezni an tar-plienju je v videmskem Spitale umarla Emma Trinco, poročena Trinco iz naše vasi. Imiela je 65 liet. Emma se je rodila gor na Briegu, v dreškem ka-munu, v Jakominovi družini. Oženila se je pa v Ceplešišče, v hišo, ki domači ji pravejo Gor za malnam. Za njo jočejo mož Giulio, sinuovi, majhan navu-od Paolo, sestra, kunjadi an vsa druga žlahta. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v petak 23. luja popudan v Ceplešišču. _CEDAD^ Manj cajta za iti na puošto V Cedade je tele zadnje cajte pru težku iti na puošto: za plačat 'no boleto se zgubi an celo uro. Judje godernjajo, pa stvari se na spreminjajo. Pravejo, de niemajo zadost judi, de bi dielali. Mah! Ku de bi na bluo zadost, od pandiejka 26. luja do torka 31. vošta bo zaparta popudan. Nov urnik je: od pandiejka do sabote od 8.10 do 13.25. § SUPERMERCATO A&O Negozio misto unico in regione Mercerie! Bigiotteria ! ! Alimentari * Casalinghi I Abbigliamento >8 Giocattoli i I Cartoleria... ed altro ancora i i i------------------------------------------1 Brischis di Pulfero - Tel. 0432/726067 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 31. LUJA DO 6. VOSTA Prapotno tel. 713022 Sriednjetel. 724131 Cedad (Fontana) tel. 731163 Zaparte za počitnice/Chiuse per ferie Minisini (Cedad): do 15. vošta Podboniesac: do 8. vošta Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Kronaka Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.‘,6.36*,6.50*. 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 1,2.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek .................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281