GLASILO delavcev sozd iskra V vsaki delovni organizaciji naj bi med vsemi delavci vladalo pravo tovarištvo in razumevanje — za take odnose pa prav gotovo še posebej "tfbi sindikat in s tem seveda predsednik predsedstva KOS SOZD Iskra, ^to smo se s toliko večjo tovariško odprtostjo obrnili na novega predhodnika sindikata in v pogovoru za naše glasilo je Janez Kern tudi v tem duhu odgovarjal. Po nedavnem kongresu ZSJ se, razen tega, prednašo sindikalno organizacijo postavljajo tudi številne nove naloge, tako na Področju proizvodnje, kot na področju družbenih odnosov, kar vključuje tudi pojmovanje resnične enakosti med delavci. Tu pa je naša Iskra, pri s,cer splošno vzornem ozračju včasih, naredila tudi kako konkretno napako, ki jo bomo morali skupno in tovariško ugladiti. Janez Kem, ki je bil več let družbenopolitični delavec DO Elektro-mehanika Kranj, gotovo najbolje pozna ne-le razmere, ampak tudi poti za tako ponovno utrjevanje tovarištva in enotnosti. J Prav v zvezi z novimi željami in, ko 0 se ob Iskri spotaknili tudi drugi — v. televizijskem dnevniku — smo vprašali Janeza Kerna, kaj o zadevi i>koledar“ misli on. Koledar je pravzaprav oblika, po .ri naj bi delavci začutili tudi svojo Pripadnost organizaciji združenega eia. Ob taki priložnosti, kot je novo 7 a’ Pa.naj bi bili izraz medsebojnega adovoljstva. Zato bo prav gotovo 'nf0ral sindikat tudi v prihodnje posve-koled^0 Pozornost Pr‘ izbiri oblike Pri tem pa moramo vsekakor tudi dično oceniti in onemogočiti delovanje proti samoupravni socialistični ureditvi delujočih sil. Prvo vprašanje je zadevalo morda samo drobec iz pisanega življenja, ki ga mora sindikat zlasti med delavci še ako spremljati, uravnavati inpoma-1 Pri razreševanju še pomembnej-ui nalog. Minulo leto je bilo kongresno leto in kongres ZSJ je bil zago-gres' me^ najpomembnejšimi kon- Kaj sodite o sklepih Zveznega kon-F®83 sindikatov in o uresničevanju eh sklepov 00 sindikata Iskre? »Tako zvezni, kot republiški kongres v svojih sklepih pravzaprav začrtujeta nadaljevanje v smislu realizacije že začrtanih dogovorov in poli-ttke. V bistvu gre za trden dogovor v Praksi, realizirati vse tisto, za kar smo se že dogovorili. Konkretno mislim uoločila Zakona o zdmženem delu, ki l11 je potrebno celovito in dosledno sprovesti v vsakdanje delo. v praksi gre v bistvu za to, da dejansko delavec, ustvarjalec postane subjekt odločanja. Preobrazba družbenoekonomskih odnosov v naši družbi, seveda, zahteva celovito angažiranje nas vseh, saj bomo le po tej poti ustva-nli pravično naše medsebojne odnose. Pri tem se, seveda, zavedamo niza zavor, ki hromijo napore v smislu realizacije teh nalog. Prav to nas mora se posebej zavezovati, da se sporazumemo in tudi dogovorimo, kako PRIZNANJE Ital^nska trgovinska zbornica iz Milana je pred dnevi podelila delovnemu kolektivu Iskra Elettronica Ita-uana Srl. diplomo in zlato medaljo za večletno uspešno delo in izredne uspe-e na področju zunanjetrgovinske nejavnosti. To priznanje so doslej done v pokrajini Lombardiji le redke zunanjetrgovinske organizacije in je zato ta diploma še toliko vrednejša. Za mnenje o podelitvi zlate me-aajje in diplome smo zaprosili tudi nekdanjega direktorja Iskra Elettro-mca Italiana Franja Valenčiča. Po-uaril je. da je to vsekakor lepo priznanje za Iskro, hkrati pa tudi dokaz, a Iskra Elettronica Italiana uživa euk ugled v Milanu in Italiji, za pri-opitev takšnega ugleda pa je treba biti dober in uspešeT —L.D.— začrtane cilje uresničevati. Seveda pa moramo rezultate stalno spremljati, jih ocenjevati in se prilagajati interesom delavcev. Zaključki kongresnih dogovorov so torej naše dogovorjene obveze, ki jih je nujno tudi izpolnjevati. In menim, da bomo v Iskri te dogovore izpolnili, če bomo le zavzeto nadaljevali začeto delo.“ Ali ste osebno za večjo centralizacijo, ali decentralizacijo sindikata v okviru SOZD Iskra? Mislim, da je osnovno družbenopolitično delovanje sindikata kot družbenopolitične organizacije v naših osnovnih organizacijah. Le tam, in samo tam, delavci neposredno izražajo in usklajujejo svoje interese, zato moramo krepiti vlogo in položaj osnovne organizacije sindikata. Osnovna organizacija mora biti torišče vseh dogajanj. Povezovanje delavcev v skladu s samoupravnim organiziranjem pa nujno terja tudi povezovanje po sindikalni liniji na višjih oblikah združevanja dela in sredstev v delovnih organizacijah in SOZD. Skratka, na vsak način sem za decentralizacijo! Kaj nameravate storiti za poživitev tovariškega sporazumevanja in razmaha kulturnega razmaha v Iskri. Sindikat se je vedno in se bo tudi vnaprej zavzemal za pospeševanje kulturnega življenja delavcev znotraj SOZD. Dejansko sindikat v tej smeri ni samo organiziral in omogočil delovanje naših umetnikov — kulturnikov ob delu, pač pa si je prizadeval tudi organizirati in približati vsem našim sodelavcem kulturo, od obiskovanja kulturnih prireditev, do krepitve njegove zavesti. Kulturno bogastvo, ki ga posameznik pridobi, ga tudi samoupravno usposablja. Na tem področju je bilo v Iskri že veliko storjenega, vendar zadovoljni nikakor ne smemo biti in moramo še naprej iskati nove oblike in možnosti povezovanja in združevanja delavca in kulturnih dobrin. Kaj naj po vaše v delovni organizaciji sindikat res predstavlja delavcu? „Sindikat je tista družbenopolitična organizacija, ki združuje in povezuje delavce v enotno fronto v bitki proti vsem zunanjim vplivom, ki onemogočajo uresničevanje delavskih interesov. Torej je tista organizacija, ki delavcem omogoča izraziti in uveljaviti njihove ideje, želje in hotenja, torej je to organizacija delavcev, ki je uspešna v svojem delu le tedaj, kadar jo delavci dejansko čutijo za svojo!" Ali mislite, da naše glasilo prenaša nekaj teh teženj, ali je v glavnem glasilo „kar tako"? „Glasilo Iskra je predvsem glasilo delavcev, v katerem lahko sleherni Iskraš zasledi in sledi vsem pomembnim družbeno-političnim, samoupravnim in poslovnim dogajanjem, kar pomeni, da je časopis „Iskra“ osnovni vir informacij delavcu upravljalen, torej gre za medij, ki delavca informira o vseh dogodkih in dogajanjih v Iskri. Zdi pa se mi, da bi bilo treba glasilo približati delavcem tudi v smislu objavljanja njegovih zapažanj in drobnih dogodkov iz vsakdanjega življenja. Torej bi poleg kvalitetnih informacij morali v primerni obliki posredovati tudi dogodke iz neposrednega življenja delavcev in s tem obogatiti že sicer dobro glasilo." S kakšnimi občutki ste sprejeli funkcijo predsednika predsedstva KOS? „Naloge, ki mi jo poverjajo delavci Iskre, sprejemam odgovorno in lahko zatrdim, da bom zastavil vse svoje sposobnosti, da se bo naša sindikalna organizacija krepila v skladu z razvojem družbenopolitičnih in družbe-no-ekonomskih odnosov v naši družbi. Prav tako mi je vzpodbuda tudi to, da smo mi vsi, na organiziran način oblikovalci takšnih samoupravnih socialističnih odnosov, v katerih je zagotovljen položaj in razvoj slehernega delavca—občana. Osrednja naloga osnovne organizacije sindikata je vsekakor razvoj samoupravnih in delegatskih odnosov na vseh nivojih združevanja." Mara Ovseni!- Ob otvoritvi objektov TOZD Programska stikala in releji v Makolah. Slavnostna otvoritev obrata TOZD TELA v Makolah r Makole, 7. 1. 1979 - na dan, ko delovni ljudje in občani Slovenske Bistrice praznujejo svoj občinski praznik, je TOZD TELA odprla nov, moderen obrat v Makolah. Odprtje tovarne, oz. pravkar nastajajoče TOZD Programska stikala in releji je potekalo v oloTru slavnostne seje vseh treh zborov skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistrica. Otvoritve novih proizvodnih prostorov so se poleg številnih domačinov, bilo jih je okoli 600, udeležili tudi Milan Kučan, predsednik skupščine SRS, Emil Tomažič, predsednik zbora združenega dela skupščine SRS, Franc Poglajn-Krajnc, narodni heroj, Jože Hujs, generalni direktor SOZD Iskra, Anton Stipanič, član poslovodnega kolegija SOZD Iskra ter vodilni delavci delovne organizacije Avtomatika in delegacije in pobratene občin Bosanska Dubica in Čičevac. Zbranim je kot slavnostni govornik spregovoril Emil Tomažič: Tovarišice, tovariši! Današnja slovesnost ob otvoritvi ISKRE, TOZD releji Makole je sestav- Visoka poslovna naloga Iskre Commerce Kolektiv Iskre Commerce si je v letošnjem gospodarskem načrtu zastavil izredno obsežne načrte tako v prodaji na domačem kot tujem tržišču, ne zastajajo pa tudi druge dejavnosti, kot so servisna, zastopniška in marketinška. Prodaja na domačem tržišču naj bi se v primerjavi z lanskoletno realizacijo povečala za 24 %, izvoz za 20 %, uvoz repro-materiala za 11 %, servisna dejavnost za 22 %, zastopniška dejavnost za 10 % in marketing za 14 %. ni del praznovanja 8. januarja, praznika delovnih ljudi in občanov občine Slov. Bistrica, praznika, ki nas vsako leto spominja tragedije, a obenem veličastne legende Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju, toda obenem praznika, ko delovni ljudje in občani tukajšnje občine ocenjujejo dosežke v družbenem razvoju in ko na tej osnovi načrtujejo naprej. Tako kot povsod drugod v naši samoupravni socialistični družbi, so tudi v vaši občini nosilec družbenega razvoja samoupravno in politično organizirani delovni ljudje. Njihova ustvarjalna sila, ki jo lahko do kraja mobilizirajo in sprostijo le samoupravni družbeno ekonomski odnosi, se SMELI NAČRTI NA DOMAČEM TRŽIŠČU V gospodarskem načrtu za letošnje leto si je Iskra Commerce zastavila na domačem tržišču izredno pogumen načrt, saj bodo skušali njeni delavci prodati za skoraj tri milijarde dinarjev blaga. To je za skoraj četrtino več kot v minulem letu. Od tega bo znašala prodaja preko maloprodajne trgovske mreže milijardo 750 milijonov dinarjev, nabava repromateriala in opreme za kritje potreb Iskrinih proizvodnih temeljnih organizacij pa bo nanesla milijardo 200 milijonov dinarjev. Že ta skupna prodajna številka je izredno ambiciozna, poleg tega pa je naloga Iskre Commerce na domačem tržišču v tem letu še bistveno večja, saj bodo morale njene filiale preko akvizicijske in zastopniške mreže posredovati še za skoraj 8 milijard 362 milijonov dinarjev blaga. Če seštejemo torej obe številki, dobimo približno 10 milijard 112 milijonov dinarjev. Novih seveda. Vsekakor spoštovanja vredna vsota. ŠE USPEŠNEJE NA ZUNANJEM TRŽIŠČU Že lanskih več kot 100 milijonov dolarjev izvoza je izjemen dosežek tako v slovenskem kot v jugoslovanskem merilu, za letos pa si je Iskra začrtala še za 20 % obsežnejši izvozni načrt — 120 milijonov dolarjev. Takoj ob tem naj zapišemo, da bo z uresničitvijo tega pogumnega izvoznega načrta uresničila srednjeročni plan tudi v višini 77 %, in ji bo torej v letu 1980 preostalo še 23 % od predvidenih 500 milijonov dolarjev. Če se bo torej rast izvoza tako nadaljevala, kot se je v minulih letih, torej po stopnji 20 — 30 %, bomo naše planske zadolžitve gotovo uresničili. Zunanjetrgovinski strokovnjaki v Iskri Commerce menijo, da je gospodarski načrt — njegov izvozni del — v letošnjem letu uresničljiv, so pa s prstom pokazali na nekatere probleme, ki bi lahko ogrozili naše izvozne težnje. Mednje so uvrstili problem inovacijske dejavnosti v Iskri in z njim vprašanje investicij, pa problem spremenljive kakovosti Iskrinih izdelkov, nadalje premajhno poslovno disciplino in, nenavsezadnje, preveliko usmerjenost Iskrinih proizvodnih organizacij na jugoslovansko tržišče, kar pa je v sedanjem trenutku izredne konjunkture razumljivo, se pa lahko še kako maščuje v poznejših, bolj „suhih“ letih. V gospodarskem planu so navedene tudi številne smernice, kako naj bi uresničili izvozne cilje. Tokrat o njih ne bi spregovorili, saj bomo še podrobneje pisali o letošnjih načrtih temeljnih organizacij Iskre Čommerce v prihodnjih številkah našega tednika. Glede samega uvoza naj povemo, da se bo verjetno letos povečal za manj kot petino v primerjavi z lanskim letom, od tega naj bi znašal uvoz repromateriala skoraj 90 milijonov dolarjev. RADI BI ŠE BOLJE DELALI Tudi gospodarski načrt temeljne organizacije Servis v Iskri Commerce se je precej povečal v primerjavi z lanskoletnimi rezultati, in sicer za 22 % in znaša nekaj manj kot 300 milijonov dinarjev. Realizacija servisnih storitev bo znašala 194 milijonov dinarjev, prodaja rezervnih delov pa 79 milijonov dinarjev. Serviserji se zavedajo, da so ti načrti precej smeli, saj še vedno niso rešili vprašanja cen servisiranja izdelkov izven garancijskega obdobja, pa zaradi slabe tehniške opremljenosti , pomanjkljivih in neustreznih prostorov, slabe kadrovske strukture in ne nazadnje zato, ker pogosto zaradi vseh naštetih problemov ne zmorejo dela, ki ga imajo zaradi slabe kakovosti nekaterih naših izdelkov dobesedno čez glavo. 10 % POVEČANJE POSLOVANJA Temeljna organizacija Zastopstva predvideva za letošnje leto 10 % povečanje obsega poslovanja, in sicer na 48 milijonov dinarjev. Bistvena v gospodarskem načrtu tega kolektiva v letošnjem letu je sprememba strukture dejavnosti, in sicer v korist industrijskega zastopanja za naše proizvodne temeljne organizacije. KOLIKO SREDSTEV? Obseg dejavnosti temeljne organizacije Marketing bo letos, tako kot že (Nadaljevanje na 2. strani) Slavnostni govornik Emil Tomažič. pravi družbeno ekonomski odnosi, v katerih delovni ljudje odločajo o svojem delu, pogojih in rezultatih svojega dela, je izgradila in razvila vse to, kar lahko danes vidimo skoraj na vsakem koraku v občini in kar je navsezadnje izraženo tudi v mnogih v številkah izraženih rezultatih. Ti potrjujejo in dokazujejo, da občina Slov. Bistrica vendarle vse bolj vsestransko napreduje in se razvija, da imajo tudi tukaj delovni ljudje, vse več možnosti za vsestranski razvoj in zadovoljevanje svojih materialnih in vseh drugih potreb. Toda številke same po sebi, čeprav so v tej zvezi sila pomembne, ne morejo vedno izraziti vsega. Ne morejo na primer povedati kakšen je dejanski družbeno ekonomski samoupravni položaj delovnih ljudi, kakšni so njihovi medsebojni odnosi, kakšno je njihovo počutje. Delovne ljudi in občane povezuje medsebojno mnogo vezi, ki se pletejo tako znotraj TOZD kakor tudi med TOZD, z drugimi deli združenega dela, vključno z družbenimi dejavnostmi, v krajevni skupnosti, v družbeno poUtični skupnosti itd. Vse te vezi se v naj večji meri uresničujejo s pomočjo delegatskega sistema, ki je bistvena sestavina samoupravne socialistične demokracije in ki je dejansko tisti mehanizem, delovnih ljudi s katerim usklajujejo delovni ljudje mnoge različne posameznfe interese s splošnimi, družbenimi in ki je obenem orožje v njihovih rokah, s (Nadaljevanje na 2. strani) Visoka poslovna naloga Iskre Commerce mnoga leta, od/isen,predvsem od višine sredstev, ki jih bodo proizvodne temeljne organizacije namenile za marketinško dejavnost. Po nekaterih ocenah bo razpon teh sredstev med 80 in 85 milijoni dinarjev. KAKO URESNIČITI TAKO AMBICIOZNE NAČRTE? Iskra Commerce bo imela v letošnjem letu nekaj več kot 2.000 zaposlenih. Pri tem si je strogo začrtala nalogo, da bo namenila vso pozornost prav zaposlovanju in da bo sprejemala nove ljudi na delo le v izjemnih primerih. Ublažitev ekstenzivne rasti zaposlovanja pa bo vsekakor vplivala tudi na povečanje produktivnosti za najmanj 5 %, dohodek na zaposlenega pa naj bi se povečal za 14 %. V Iskri Commerce bodo v tem letu porabih za osebne dohodke okoli 280 milijonov dinarjev, porast osebnih dohodkov bo v tem kolektivu za 4 % nižja od porasta dohodka in enaka porastu čistega dohodka. Osnovna težnja bo torej ta, da naj bodo osebni dohodki v Iskri Commerce v skladu z doseženimi poslovnimi rezultati. DOKONČATI ZAČETE INVESTICIJE V Iskri Commerce so se v gospodarskem načrtu za letos odločili, da bodo na področju investicijske dejavnosti najprej dokončali lani začete investicije. Gre zlasti za vlaganja v servisno in trgovsko mrežo ter skladiščne prostore. Več kot 123 milijonov dinarjev je v ta namen že zagotovljenih, za dodatne naložbe pa bodo (Nadaljevanje s 1. strani) programe realizirali in konkretizirali že v najkrajšem obdobju. Vsekakor se zavedajo, da je treba za zagotovitev prodaje Iskrinih izdelkov dobiti denar zlasti za investicije v dodatne poslovne prostore, nove prodajno-servisne zmogljivosti na domačem tržišču, na založbo v inozemsko mrežo in za razširitev obstoječega informacijskega sistema. BREZ LASTNIH OBRATNIH SREDSTEV? V Iskri Commerce poudarjajo, da tako planirani poslovni rezultati v tem letu, kot doseženi rezultati v minulem letu ne omogočajo formiranja lastnih obratnih sredstev. Zato bodo morali tudi v prihodnje ostati vezani na poslovanje s tujimi viri. Ena od rešitev kakšen način poslovanja je vsekakor ta, da bo Iskra Commerce od svojih partnerjev zahtevala strogo spoštovanje zakonsko določenih plačilnih pogojev tako doma kot v tujini. BOUŠI POSLOVNI REZULTAT V skladu s povečanjem prodaje se bo povečal tudi celoten prihodek Iskre Commerce, in sicer za 31 %, dohodek se bo povečal za 22 %, čisti dohodek za 18 % ter sredstva za osebne dohodke in skupno porabo prav tako za 18 %, sredstva za sklade pa za 25%. Dohodek na delavca se bo povečal za 14%, čisti dohodek za 10%, medtem ko se bodo sredstva za skupno porabo in osebne dohodke na zaposlenega povečala za 9 %. Lado Drobež Slavnostna otvoritev (Nadaljevanje s 1. strani) katerim vse bolj obvladujejo celovitost dohodka in njegove delitve pa tudi druge družbene probleme na vseh točkah družbenega odločanja. Zato je danes počutje delovnega človeka prijetno in ugodno, še zlasti zato, ker dela in ustvarja v takšni delovni sredini in sploh v takšni družbi, v kateri ne bo ostal sam s svojimi problemi, tudi če živi v manj razvitem okolju. In zato samoupravni socialistični odnosi upravičeno dajejo delovnim ljudem občutek varnosti, tudi socialne, občutek sreče in zadovoljstva. Takšno družbeno resničnost, ki jo še posebej opredeljujeta ustava in Zakon o združenem delu, je delavski razred izoblikoval pod vodstvom zveze komunistov in tovariša Tita in na tej osnovi bo gradil svojo samoupravno socialistično družbo tudi v bodoče. Tovarišice, tovariši! Predgovornik je orisal in predstavil ISKRO, TOZD releji Makole. S tem v zvezi želim spomniti tudi na nekatera druga dejstva, pomembna za kraj in občino. Predvsem se mi zdi potrebno opozoriti na leto 1975, ko je bil sprejet Zakon o skladnejšem regionalnem razvoju SR Slovenije in pozneje sprejet tudi družbeni dogovor o takšnem razvoju, s katerim so bile dogovorjene dolžnosti in obveznosti nosilcev razvoja do hitrejšega razvoja manj razvitih območij v Sloveniji. S tem letom dobiva razvojna politika naše republike v odnosu na manj razvita območja novo dimenzijo in v tem smislu je to leto pomembno tudi za občino Slov. Bistrica in njene tri manj razvite krajevne skupnosti: Makole, Studenice in Laporje. Do leta 1975, kot ugotavlja izvršni svet vaše občinske skupščine, v teh krajevnih skupnostih z izjemo trgovinske in gostinske dejavnosti ter izobraževanja praktično ni bilo nobenih delovnih mest v družbenem sektorju. Prevladovalo je ekstenzivno kmetijstvo, mnogo kmetij ni imelo vodovoda in nekatere so bile celo brez električne energije. Manjše število ljudi je hodilo na delo v večje oz. gospodarsko bolj razvite kraje od Poljčan preko Slov. Bistrice pa vse do Maribora. Razmeroma slabe prometne zveze so povzročale precej težav in problemov pri dnevni delovni migraciji pa tudi sicer pri povezovanju teh krajev z drugimi. V družbenem planu razvoja občine Slov. Bistrica za obdobje 1976-80 so bili opredeljeni tudi cilji in naloge za hitrejši razvoj manj razvitih območij občine. Ob nemajhnem lastnem na- ~ ISKRA ■ Številka 3 — 13. januar 1979 poru in prispevku krajanov ter tudi s širšo družbeno pomočjo, so bili v zadnjih treh letih doseženi veliki uspehi tudi na manj razvitih območjih občine. Naj zopet pokličem na pomoč podatke izvršnega sveta občinske skupščine: 1. V Štatenbergu je bil ustanovljen obrat ISKRE - TOZD tela Ljubljana, ki prerašča danes v TOZD releji Makole. 2. V opuščeni šoli v Studenicah se je po adaptaciji vselil obrat TOZD plastika Lesna industrija Litija, ki bo na osnovi programa matične organizacije združenega dela začel v tem letu z izgradnjo nove hale, kjer se bo lahko dodatno zaposlilo 50 novih delavcev. 3. Leta 1977 je bila modernizirana republiška cesta na odseku Stude-nice-Makole oz. Štatenberg. 4. V istem letu je bilo melioriranih 296 ha zemljišč v dolini Ložnice, KS Laporje, s čemer je ustvarjena osnova za poljedelsko proizvodnjo v družbenem sektorju. V programu so še nove melioracije. 5. V Laporju je bila izgrajena telovadnica, ki je namenjena učencem osnovne šole, rekreaciji občanov in raznim kulturnim namenom. 6. V Studenicah je bilo asfaltiranih nekaj pomembnejših krajevnih cest, akcija pa se nadaljuje. 7. V naselju Makole je bil zgrajen otroški vrtec. In še bi lahko naštevali, toda bodi dovolj. Ob vseh teh dosežkih pa je treba še posebej poudariti velik pomen in zasluge, ki jih ima ISKRA. ISKRA kot nosilec ekonomskega razvoja nekaterih manj razvitih območij vsekakor mnogo prispeva k splošni razvojni usmeritvi, ki smo jo začrtali v naši republiki leta 1975. ISKRA je razvila na tem delu Štajerske od takrat, ko je pričela pred dobrimi štirimi leti s proučevanjem prvih mladih delavk iz teh krajev, svojo dejavnost do te mere, da je danes zaposlenih na tem območju že 270 delavk in delavcev, do leta 1982 pa bi naj to število naraslo že na preko 400 zaposlenih in to na osnovi popolnoma realnega razvojnega programa. To je za te kraje in občino velikega pomena še zlasti zato, ker se s tem omogoča zaposlitev mladini, predvsem ženskam. S tem se odpirajo tudi realne možnosti za vračanje zdomcev, gotovo pa ima takšen gospodarski razvoj tudi zelo ugoden širši vpliv na splošni razvoj v občini in tukajšnjih krajih, na razvoj infrastrukture, kmetijstva, gostinstva, turizma, družbenih dejavnosti itd., kar vse je seveda sila pomembno za tukajšnje delovne ljudi in druge občane, za njihovo življenje danes in jutri. Vsi ti in mnogi drugi rezultati v občini so bili lahko doseženi še tudi zato, ker so pri teh naporih učinkovito sodelo- Zakaj proti ni za? Komunisti Iskrinih TOZD TEN, TEI in TEO so se odločili, da bodo podprli predlog za izločitev teh TOZD iz DO Elektromehanika Kranj in za njihovo združitev skupaj s TOZD CEO v novo delovno organizacijo Iskra— Proizvodnja posebnega pomena. To je bil prvi in temeljni sklep problemske konference ZK, kije bila 16. novembra lani. Dogovorili so se tudi, da bodo vse družbenopolitične organizacije v omenjenih TOZD uporabljale enoten jezik. Zveza komunistov pa mora zlasti v procesu ustanavljanja nove DO zagotoviti, da bodo enotno nastopale v smislu globalnih ciljev, ne da bi se pri tem obremenjevale z razreševanjem podrobnosti. Vse DPO, zlasti pa še ZK, morajo enotno politično delovati z vidika širših družbenih interesov ter preprečevati podjetniški interes posameznikov. In končno da je med procesom reorganizacije treba zagotoviti socialno varnost vseh delavcev, ter prevzeti vso politično odgovornost vseh DPO, zlasti pa še ZK, da se vsi sprejeti roki za referendum, združitev in reorganizacijo dosledno upoštevajo ter načrtovane akcije tudi izvedejo. Kljub temeljnemu in drugim sklepom programske konference ZK, ki odpirajo nadaljnje perspektive tako za razvoj Iskrine proizvodnje, kot za krepitev naše narodne obrambe, ob sodelovanju naših delavcev, pa vendar pot do predlagane reorganizacije ni bila povsem gladka. Rezultat referenduma, ki je v celoti z več kot 60 % potrdil to težnjo, vendar ni bil enovit. Medtem ko so se delavci v treh TOZD izrekli z veliko večino ZA, se je TOZD Elek-trooptika večinsko opredelil proti. Tak rezultat odpira vrsto vprašanj. Verjetno ne odraža resnične volje delavcev, ampak samo razkriva preslabo pripravo in nezadosten političen pristop k zadevi. In to kljub jasnim sklepom, da se bo prav ZK še posebej zavzemala za skupne cilje in potrebe. Če pa se problemi v zvezi s tem kje že pojavljajo, jih moramo z zavestno politično akcijo odstraniti. Vprašanje je torej, če smo v Elektrooptiki, kjer je sicer izobrazbena raven zaposlenih sorazmerno višja kot drugod, nastopali dovolj politično, kajti čisto gotovo je, da bi se delovni ljudje tudi v tej enoti odločali skladno in podobno kot v ostalih TOZD, če bi bili demokratično in strokovno dovolj obveščeni o pravih ciljih te reorganizacije. V končni fazi je tako sleherna naša proizvodnja povezana z našo obrambno in vojaško industrijo, kajti vse, kar krepi našo gospodarsko in tehnično sposobnost, krepi našo varnost in je s tem v interesu vsakega občana. V razpravi, ki so jo komunisti načeli, so zato opozorili, da se pogostokrat osebni, parcialni ali tehnokratski interesi nekaterih zoperstavljajo širšim družbenim interesom. S takim zmotnim navajanjem sicer govorimo v imenu delavcev, v bistvu pa proti njihovim interesom. Samozadovoljstvo in zapiranje ni v interesu skupnosti, hkrati pa to tudi ni odsev sodobnega tehnološkega razvoja in napredka znanosti v svetu. Prav tako so komunisti smatrali, da je potrebna analiza, na podlagi katere bodo v Elektrooptiki natančno pretehtali, do kakšnih škodljivih posledic je zaradi takšne neenotnosti prišlo. Zato bodo komunisti skrbneje pre-verih svojo angažiranost in tudi bolj natančno pripravih celotno akcijo, zlasti v tisti sredini, ki se je v prvem preizkusu izkazala za premalo odločno. Veijetno pa delavci tudi niso bili dovolj jasno seznanjeni s tem, kako bodo v novi delovni organizaciji zagotovljeni njihovi avtentični interesi. Sedanje napol dorečeno sklepanje o ustanovitvi nove delovne organizacije Iskra—Proizvodnja posebnega pomena je zato, čeravno je referendum pri večini delavcev uspel, vendar opozorilo k nadaljnji razpravi, iz katere se bo nedvomno rodil tudi celovit in zares večinski sklep vseh prizadetih temeljnih organizacij, ki bo tudi v korist vsej skupnosti. V prilogi tega obvestila, skladno s čl. 330 in 340. ZZD je za podrobnejšo razjasnitev opisanega stanja dostavila tudi predlog samoupravnega sporazuma, ki je bil predmet glasovanja na referendumu in zapisnik skupne komisije za izvedbo referenduma z dne 27. 12. 1978, iz katerega so razvidni sklepi o organiziranju novih temeljnih organizacij. !ZID REFERENDUMA: r TOZD Vpis. g. u. Glas, % Antene in navigacija 52 48 92,3 Center za elektrooptiko 211 192 91 Merilni instrumenti 130 118 90 Komerciala in inženiring 70 64 91 Proizvodnja mehanskih delov 265 237 89 Radijske zveze 134 115 85 Usmerjene zveze 80 72 90 Vzdrž. stavb in družb, prehrana 100 89 89 Žične zveze 369 309 84 Skupaj 1.411 1.244 88,2 V Za % »Proti % Nevelj. % 31 59,6 17 32,7 — — 48 23 144 67 _ _ 86 66 29 22 3 2 58 83 5 7 1 1 174 66 54 . 20 9 3 85 63 24 18 5 4 54 68 16 20 2 2 79 79 7 7 3 3 240 65 67 18 2 1 856 60,6 363 25,8 25 1,89 V skladu s členom 330 ZZB je skupna komisija za izvedbo referenduma poslala vsem TOZD DO Elektromehanika naslednje obvestilo: Dne 27. 12. 1978 je bil po delih delovnega procesa TOZD: IPT, TEN in TEI, ki se reorganizirajo v nove TOZD in v TOZD CEO izveden referendum o spremembah v organiziranju DO Iskra - Elektromehanika Kranj in temeljnih organizacij v njeni sestavi: TEN, TEI, IPT in CEO in o združitvi organiziranih temeljnih organizacij v DO posebnega pomena. Izid glasovanja je bil naslednji: Delavci delov delovnega procesa temeljnih organizacij TEN, TEI in IPT so organizirali naslednje temeljne organizacije združenega dela: — Antene in navigacija — Elektronski merilni instrumenti — Komerciala in inženiring — Proizvodnja mehanskih delov — Radijske zveze — Usmerjene zveze — Vzdrževanje stavb in družbena prehrana — Žične zveze. Delavci TOZD CEO omenjenega samoupravnega sporazuma niso izglasovali. Podrobnosti so razvidne iz zapisnika skupne komisije za izvedbo referenduma z dne 27. 12. 1978. Na tej podlagi je nastalo pravno in dejansko stanje: 1. Glede na čl. 2 omenjenega samoupravnega sporazuma so delavci posameznih delov delovnega procesa TEN, IPT in TEI Horjul organizirali nove temeljne organizacije, kot so uvodoma navedene. Ta sklep je veljaven, ker gre za pravico in dolžnost organiziranja temeljnih organizacij, če so za to dani pogoji. S tem so navedene organizacije pravno veljavno organizirane. 2. Delavci delov delovnega procesa organizacij TEN, IPT in TEI Horjul so se z organiziranjem novih TOZD tudi izrekli za izločitev iz sedanje delovne organizacije ISKRA — Elektromehanika Kranj in za združitev v novo DO posebnega pomena, kar je v skladu z 2. čl. omenjenega samoupravnega sporazuma. 3. Ker pa delavci TOZD CEO niso izglasovali samoupravnega sporazuma, lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll vali občinska skupščina, krajevne skupnosti, družbeno pohtične organizacije in seveda neposredno tudi občani oz. krajani sami. Tovarišice, tovariši! Prepričan sem, da bo razvoj teh krajev v bodoče še hitrejši. To prepričanje se bo uresničilo toliko prej, če bodo primeru ISKRE sledile še druge OZD iz razvitejših sredin. ta sporazum glede na določilo 8. čl. ni bil sprejet. 4. Glede na ugotovitve pod tč. 1 in 2 pa se nadaljuje postopek organiziranja nove DO posebnega pomena in seveda tudi temeljnih organizacij v njeni sestavi, po drugačnem postopku, kot ga je skladno z določili 376. čl. ZZD predvideval samoupravni sporazum. Tu je uporabiti določila čl. 326 in 330 ZZD. Isto velja tudi za izločitev, kjer je uporabiti določila 339, 340 in 341. čl. ZZD. 5. Delavci TOZD CEO se glede na spremenjeno dejansko in pravno stanje lahko kadarkoli z osebnim izjavljanjem odločijo za izločitev iz dosedanje DO in združitev v novo DO posebnega pomena in sicer s sprejetjem samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v novo delovno organizacijo. Spričo opisa pravnega in dejan- skega stanja imajo delavci vseh temeljnih organizacij v sestavi ISKRA-Elektromehanika Kranj v smislu določil ZZD pravico, da v 30 dneh od dneva prejema tega obvestila o organiziranju temeljnih organizacij ter o izločitvi iz DO Iskra — Elektromehanika Kranj pričnejo spor pred sodiščem združenega dela, da niso podani pogoji za organiziranje temeljne organizacije (čl. 330 ZZD) in za izločitev temeljne organizacije iz sestava DO (340. čl. ZZD). Skladno z določili čl. 332 in 333 ZZD pa je potrebno, da delavci delov delovnega procesa, ki se je organizirala kot temeljna organizacija, z delavci drugih TOZD v DO Iskra — Elektromehanika Kranj na delegatski osnovi sestavijo komisijo, ki naj izdela predlog za razporeditev sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije. Obvestilo o izidu referenduma in o nadaljnem postopku Dne 27. 12. 1978 je bil po delih delovnega procesa TOZD TEN, TEI Horjul in IPT ter v TOZD CEO izveden referendum o reorganizaciji delovne organizacije ISKRA — Elektromehanika Kranj skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v delovno organizacijo ISKRA - Elektromehanika Kranj, ki predvideva organiziranje nove delovne organizacije posebnega pomena. Kot je že znano, samoupravni sporazum o spremembah v organiziranju ni bil sprejet, ker ga edino delavci TOZD CEO niso izglasovali s predpisano večino, izglasovan bi moral biti v vseh TOZD, kot to določa 8. čl. navedenega sporazuma. Kljub temu pa ne moremo, niti ne smemo prezreti dejstva, da so delavci v delih delovnega procesa TEN, TEI Horjul in IPT vendar sklenih ter na referendumu izglasovali, da organizirajo nove TOZD, ki se izločijo iz delovne organizacije ISKRA — Elektromehanika Kranj. Po ustavi in določilih Zakona o združenem delu pa imajo delavci vsakega dela delovnega procesa pravico in dolžnost organizirati tak del kot temeljno organizacijo, če so podani pogoji, da je tak del delovna celota, da se da rezultat skupnega dela delavcev v taki' celoti samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in da lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost uresničujejo svoje samoupravne in družbeno ekonomske pravice (čl. 320 ZZD). Te pogoje za organiziranje TOZD so delavci ugotovili na zborih in potrdili z glasovanjem na referendumu. Ta ugotovitev pa tudi temelji na razlagi ustreznih določil Zakona o združenem delu, zlasti v tem, da v kolikor samoupravni sporazum o spremembah v organiziranju delovne organizacije ni sprejet z večino glasov v vseh TOZD, ostanejo sklepi po organiziranju novih TOZD v veljavi, (kar zadeva organiziranje novih TOZD v delih delovnega procesa v TEN, TEI Horjul in IPT), delavci ostalih TOZD v delovni organizaciji Elektromehanikapa imajo pravico, da v smislu čl. 330 ZZD sprožijo spor pred Sodiščem združenega dela, da niso podani pogoji za organiziranje novih temeljnih organizacij ter da niso podani pogoji za izločitev nove TOZD iz delovne organizacije (čl. 340 ZZD). Pri tem je treba ugotoviti, da smo delavci v delovni organizaciji ISKRA — Elektromehanika Kranj v mesecu maju 1978 z referendumom sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in smo se v 182. čl. dogovorili, da bomo organizirali delovno organizacijo za namensko proizvodnjo. V tem primeru se v novoorganiziranih temeljnih organizacijah nadaljuje postopek njihovega konstituiranja, kije v tem, da se sklene v vsaki (Nadaljevanje na7. strani)^ r GRADIVO ZA Sl IM Dl KALIM E DELAVCE Programska usmeritev delovanja sindikata v SOZD Iskra v mandatnem obdobju 1978-1980 I. Samoupravno organiziranje delavcev v TOZD, DO in SOZD Iskra Izhajajoč iz določil Zakona o združenem delu in Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra si bo sindikat v naslednjem obdobju prizadeval za takšno samoupravno organiziranost, ki bo zagotavljala odločujočo vlogo delavca v sistemu upravljanja. Zato bo s svojimi analizami, posveti in stališči predvsem: 1. Dajal pobude, da se v vseh iskrinih organizacijah ustanavljajo temeljne organizacije, kjer so za to dani pogoji po določilih Zakona o združenem delu ter, da se v vseh delovnih organizacijah planirajo taki pogoji, ki bodo omogočali ustrezno organizacijo temeljnih organizacij. 2. Dajal pobude, da se pospeši ustanovitev delovne organizacije skupnega pomena Iskra inženiring za organizacijo in informatiko za katero smo se samoupravno sporazumeli v Sporazumu o združevanju v SOZD Iskra. 3. Nadziral samoupravno organiziranost delovnih organizacij skupnega pomena ter si prizadeval za tako organiziranost teh delovnih organizacij, da bodo najustrezneiše izpolnjevale naloge za katere so bile ustanovljene. 4. Prizadeval si bo, da se delavci organizirajo v temeljne organizacije v tistih dnnn delovnih skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje po 403. členu Zakona o združenem delu. 5. Prizadeval si bo, da se pospešijo integracijski procesi, ki bodo imeli za posledico povečanje družbene produktivnosti dela in uresničevanje vloge Iskre v okviru srednjeročn ga načrta SR Slovenije. II. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje Sindikat SOZD Iskra si bo dosledno prizadeval za uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja kot osnovne metode in sredstva urejanja medsebojnih odnosov v SOZD Iskra in družbi kot celoti. Za uresničevanje tega cilja bo sindikat predvsem v osnovnih organizacijah sindikata v SOZD Iskra deloval na naslednjih področjih: 1. Prizadeval si bo, da bomo v SOZD Iskra sprejeli vse samoupravne sporazume za katere smo se dogovorili s samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD Iskra. 2. Prizadeval si bo, da bomo v samoupravnih splošnih aktih na vseh nivojih posebno pozornost posvetili: — socialnemu položaju delavca, — poenotenju nekaterih vprašanj iz področja delovnih razmerij v SOZD Iskra, — delovanju delegatskega sistema in omogočanja ustreznih pogojev za delo delegacij, — delovanju samoupravne delavske kontrole, — ustvarjanju ustreznih delovnih in življenjskih razmer delavcev. 3. Prizadeval si bo, da bomo v SOZD Iskra kot celoti vsklajevali stališča do družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki vplivajo na socialni položaj delavca. 4. Posvetil bo posebno pozornost vsebini samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo medsebojna razmerja med organizacijami skupnega pomena in TOZD združenimi v SOZD Iskra, pri čemer si bo prizadeval za dosledno uresničevanje vloge organizacij skupnega pomena in položaja delavca v teh delovnih organizacijah. III. Družbeno ekonomski odnosi Sindikat bo izhajajoč iz spoznanja, da je družbeno-ekonomski položaj delavca osnovni odnos preko katerega delavec uresničuje svoj položaj v združenem delu in družbi kot celoti, posvetil posebno pozornost naslednjim vprašanjem: 1. Prizadeval si bo, da sistem planiranja uveljavimo kot osnovno sredstvo urejanja družbe-no-ekonomskega položaja delavca. Sistem planiranja mora potekati v celotni Iskri v hkratnem in nepretrganem procesu kajti, samo na tak način bodo plani na vseh nivojih organiziranosti odraz samoupravno vsklajenih potreb delavcev v celotni SOZD Iskra. 2. Prizadeval si bo, da se v temeljih srednjeročnih načrtov ustrezno opredelijo: a) vlaganja v družbeni standard delavcev, ki morajo dosegati najmanj 2 % od skupnih vlaganj in sicer 1 % v kapacitete za letovanja in 1 % za potrebe ostalega družbenega standarda (družbena prehrana, zdravstvena zaščita, otroško varstvo, rekreacija itd.) b) vlaganja v prioritetne programe razvoja SOZD Iskra, ki zagotavljajo dolgoročno socialno varnost delavcev ter vlaganja v tiste programe, ki imajo daljšo proizvodno perspektivo. c) vlaganja v razvojno inovacijsko dejavnost kot nujen del vlaganj v reprodukcijski proces d) dolgoročne kadrovske potrebe v SOZD Iskra upoštevajoč razvoj znanstveno-izobraževalnih institucij in potrebo po prehodu na proizvodnjo zahtevnejših proizvodov e) vlaganja v ustvarjanje varnih, zdravih in humanih delovnih razmer. 3. Prizadeval si bo, da v Iskri ne bo prihajalo do vlaganj, ki bi pomenila neracionalno podvajanje proizvodnih kapacitet. 4. Prizadeval si bo, da čimprej izdelamo samoupravni sporazum o osnovah in merilih za urejanje medsebojnih dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra. V okviru tega sporazuma si bo potrebno prizadeval za uveljavljanje takih osnov svobodne menjave dela, ki bo preraščala še marsikdaj proračunske odnose in postavila delavce v delovnih skupnostih in delovnih organizacijah skupnega pomena v enakopraven položaj z delavci v proizvodnih organizacijah ob njihovi večji odgovornosti za strokovne rešitve, ki jih pripravljajo. IV. Delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke Izhajajoč iz spoznanja, da je področje delitve dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke eden osnovnih motivacijskih instrumentov za povečanje individualne in družbene produktivnosti dela, bo sindikat posvetil posebno pozornost temu področju. 1. Prizadeval si bo, da bomo v SOZD Iskra čimprej sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah za delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, ki bo konkretiziral izhodišča panožnega samoupravnega sporazuma. 2. Zavzemal se bo, da v Iskri bolj uporabljamo strokovne službe, ki so usposobljene za področje delitve osebnih dohodkov pri čemer bo posebno pazil, da te službe razvijajo družbeno sprejemljive metode za zagotavljanje sestavljenosti del in delovnega prispevka delavca k ustvarjenemu dohodku. 3. Zavzemal se bo, da se izdelajo merila nagrajevanja iz minulega dela pri čemer mora biti osebni dohodek iz minulega dela odvisen od tega koliko izločamo iz dohodka za razširjenje materialne podlage dela, uspešnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi in učinkov vlaganj. 4. Zavzemal se bo, da bo v osnovah in merilih za ugotavljanje prispevka delavca na podlagi ustvarjalnosti pri delu opredeljena odvisnost osebnega dohodka od dohodka, doseženega z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti. 5. Zavzemal se bo, da bomo v SOZD Iskra poenotili nadomestila, dodatke, povračila (regrese) in nagrade. V. Izobraževanje in kadrovska politika 1. Sindikat bo posebno pozornost posvetil spodbujanju izobraževanja in usposabljanja delavcev za delo in za družbenopolitično aktivnost. 2. Sindikat bo vodil usmerjeno razpravo v SOZD Iskra o Zakonu o usmerjenemu izobraževanju in intenzivno spremljal prilagajanje izobraževalnih institucij potrebam združenega dela. Prizadeval si bo, da v naših kolektivih prodre spoznanje, da mora biti materialna podlaga izobraževanja kakor tudi učni programi šol, predvsem odvisni od potreb združenega dela. 3. Sindikat si bo prizadeval, da bo sestavni del vsakega pla.ia tudi plan kadrov, ki bo upošteval tako dejanske potrebe po razvoju delovnih organizacij, kakor tudi dejanske možnosti pridobitve ustrezno izobraženih delavcev. Glede na omenjene možnosti pridobivanja visoko usposobljenih novih delavcev, je potrebno v planih kadrov tudi detaljneje opredeliti možnosti izrednega izobraževanja delavcev, prekvalifikacij in dokvalifikacij. 4. Sindikat se bo zavzemal tudi za dolgoročno načrtovanje sindikalnih kadrov s spremljanjem delovanja posameznih članov sindikata in uvajanjem kadrovskih evidenc v osnovne organizacije sindikata. VI. Informiranje 1. Sindikat si bo prizadeval za izdelavo takega sistema informiranja v SOZD Iskra, ki bo zagotavljal celovito, sprotno in razumljivo informacijo, ki je pogoj za uspešno odločanje delavca. 2. Sindikat bo posebno pozornost posvetil temu, da bodo ..glasilo Iskra" in druga glasila v delovnih organizacijah po vsebini in obliki ustrezala potrebam po celovitem in razumljivem informiranju zaposlenih v SOZD Iskra . . . VII. Kulturno življenje delavcev 1. Sindikat si bo prizadeval, da se v vseh organizacijah SOZD Iskra poživi kulturna aktivnost delavcev. Zato bo predvsem: — podpiral delovanje društva likovnikov Iskre — dajal pobude, da'se v vseh OO sindikata imenuje kulturne animatorje, — organiziral skupne kulturne dneve in pospeševal aktivnost v okviru skupnih kulturnih društev, — skupno predlagal delegate v svete raznih kulturnih institucij, — spodbujal samoupravne sporazume o programih in združevanju sredstev v kulturnih skupnostih. Vlil. Letovanja, oddih ter šport in rekreacija 1. Sindikat se bo zavzemal, da v vseh delovnih organizacijah posvetijo ustrezno pozornost letovanju, oddihu ter športu in rekreaciji delavcev. Zato si bo prizadeval, da v vseh delovnih organizacijah zaposlijo referente za to dejavnost. 2. Sindikat bo še nadalje podpiral organizacijo naslednjih prireditev na nivoju SOZD Iskra’ — Dan Iskre, — zimske športne igre, — letne športne igre, — avtorally, — pohod prijateljstva Iskrašev združen z dnevom mladih Iskre — srečanja športnikov elektroindustrije 3. Sindikat bo tudi v prihodnje podpiral aktivnost Planinskega in šahovskega društva Iskre. 4. Sindikat se bo zavzemal za združevanje sredstev v okviru SOZD Iskra za: — obnavljanje in razširjanje lastnih kapacitet za letovanje — izgradnjo ali nakup dodatnih kapacitet za letovanje delavcev. Za izpolnitev tega cilja bo sindikat vztrajal, da se pripravi samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih med delavci Iskra invest servisa (ki je nosilec te dejavnosti) in temeljnimi organizacijami združenimi v SOZD ter ustrezni dolgoročni načrt razvoja te dejavnosti. IX. Ljudska obramba in družbena samozaščita 1. Sindikat si bo prizadeval v vseh osnovnih organizacijah, da bomo pripravili obrambne načrte sindikata in ustrezna navodila za delo osnovnih organizacij sindikata v vojnih razmerah. 2. Vse osnovne organizacije morajo politično in mobilizacijsko delovati med delavci, da se vključijo na vseh področjih družbeno samozaščitnega sistema. 3. V vseh osnovnih organizacijah bomo posvetili posebno skrb kadrovskemu izobraževanju in izpopolnjevanju odborov, ki delujejo na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe ter ustreznemu vključevanju mladine in žensk v te odbore. Navedena programska usmeritev sindikata v SOZD Iskra predstavlja skupaj z dokumenti 8. kongresa ZSS in 9. kongresa ZSJ, delovni okvir aktivnosti sindikata v naslednjem mandatnem obdobju. Programsko usmeritev bo potrebno tekoče dopolnjevati s konkretnimi letnimi programi aktivnosti posameznih organov sindikata SOZD Iskra na iniciative osnovnih organizacij sindikata in potrebe po koordinaciji delovanja, ki se bodo pojavile v samem procesu delovanja sindikata v SOZD Iskra, občinskih odborov sindikata in RO ZSS. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Poslovnik koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra Na osnovi 49., 50. in 51. člena Statuta Zveze sindikatov Slovenije, so osnovne organizacije sindikata v SOZD Iskra sprejele: POSLOVNIK koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Kot obliko delovanja sindikata na nivoju SOZD Iskra Ljubljana, deluje koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra (v nadaljnjem besedilu koordinacijski odbori. Sedež koordinacijskega odbora je Ljubljana, Trg revolucije 3. Koordinacijski odbor ima svoj pečat z naslovom: Koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra in emblem Zveze sindikatov Slovenije. 2. člen Koordinacijski odbor zbira različne pobude, predloge in probleme osnovnih organizacij, oziroma konferenc osnovnih organizacij sindikata v DO in organizira takšno delovanje, da pride do razprav in razčiščevanja v osnovnih organizacijah in do poenotenja stališč o bistvenih vprašanjih skupnega delovanja. Pri tem se bo koordinacijski odbor posebno prizadeval: — za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov na ravni SOZD Iskra, — za uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja, kot osnovne metode in sredstva za urejanje medsebojnih odnosov na ravni SOZD Iskra, — za razvoj dohodkovnih odnosov, družbenega planiranja in svobodne menjave dela v SOZD Iskra, — za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega in družbenega standarda delavcev, kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti v SOZD Iskra, — za sprejemanje Samoupravnih sporazumov, ki so pomembni za vse delavce v SOZD Iskra, — za nadziranje izvajanja samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra ter organiziranost in delovanje organizacij skupnega pomena v SOZD, — za vsklajevanje posameznih interesov s skupnimi interesi delavcev SOZD Iskra in družbe kot celote, — za zagotavljanje enakopravnega položaja delavcev v SOZD Iskra pri združevanju dela in sredstev ter se zavzemal za vzpostavitev enotnih meril pri pridobivanju dohodka in sredstev za osebne dohodke, — za nadzorovanje uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti delavcev na ravni SOZD Iskra. — za vsklajevanje osnov kadrovske politike v SOZD Iskra — za vsklajevanje osnov urejanja medsebojnih delovnih razmerij delavcev SOZD Iskra, — za vsklajevanje in izvajanje skupne politike letovanja, rekreacije in društveno-športnih in kulturnih dejavnosti delavcev SOZD Iskra, — za organiziranje izobraževanja delavcev, ki se nanaša na družbenopolitično delovanja in uresničevanje samoupravljanja v SOZD Iskra. 3. člen Pri oblikovanju skupnih stališč osnovnih organizacij v sestavljeni organizaciji združenega dela deluje koordinacijski odbor pri razčiščevanju spornih vprašanj in oblikovanju stališč z ustreznimi občinskimi in medobčinskimi sveti Zveze sindikatov. Pri oblikovanju pomembnejših stališč sodeluje koordinacijski odbor tudi z republiškim odborom sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin in republiškim svetom Zveze sindikatov SR Slovenije. 4. člen Pri uresničevanju svojih nalog koordinacijski odbor izhaja iz interesov članstva v osnovnih organizacijah, ki se vanj povezujejo, upošteva pa tudi skupne interese, kot so opredeljeni v zakonodaji in sklepih kongresov Zveze sindikatov in ZK ter pobude ostalih družbe-no-političnih organizacij, ki delujejo v SOZD Iskra. Pri izvajanju svojih nalog se koordinacijski odbor povezuje tudi s samoupravnimi organi, strokovnimi službami in drugimi organi v SOZD Iskra ter v ta namen predlaga skupno obravnavanje posameznih vprašanj in sodeluje pri vodenju skupaj dogovorjenih akcij. II. OBLIKE DELOVANJA SINDIKATA V SOZD ISKRA 5. člen Za uresničevanje ciljev iz 2. člena tega poslovnika se kot oblike delovanja sindikata v SOZD Iskra organizirajo: — problemske konference, — koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra — informacijska posvetovanja predstavnikov osnovnih organizacij sindikata. A. Problemska konferenca 6. člen Za sprejemanje obveznih skupnih stališč sindikata SOZD Iskra se organizirajo problemske konference na katerih sodelujejo pooblaščeni delegati vseh osnovnih organizacij in sindikalnih konferenc. Problemske konference se oblikujejo za vsako zasedanje posebej. 7. člen Problemsko konferenco skliče predsednik koordinacijskega odbora na pobudo: — koordinacijskega odbora — predsedstva koordinacijskega odbora — najmanj 5 osnovnih organizacij sindikata ali — na lastno pobudo — na pobudo občinskih in republiških organov zveze sindikatov 8. člen Na problemskih konferencah se obravnava posamezen primer ali področje, ki je aktualno za vse ali večino osnovnih organizacij sindikata v SOZD Iskra. Sklicatelj problemske konference predlaga dnevni red in obenem posreduje pismeno gradivo za vprašanja, ki naj bi jih obravnavali na tej konferenci. Gradivo je potrebno posredovati najmanj 15 dni pred problemsko konferenco. Gradivo se posreduje vsem predsednikom osnovnih organizacij sindikata, predsednikom konferenc osnovnih organizacij ter predstavnikom vodstev drugih družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov SOZD Iskra. 9. člen Ko dobi gradivo, mora predsednik osnovne organizacije sindikata ugotoviti ali je osnovna organizacija že zavzela stališče do vprašanj, ki so na dnevnem redu problemske konference. Če osnovna organizacija ni zavzela stališča do vprašanj, ki bodo na dnevnem redu, mora predsednik osnovne organizacije sklicati sejo OOS ali izvršnega odbora, na kateri se izoblikujejo stališča osnovne organizacije do predlaganih rešitev ter poda pooblastilo delegatu za vsklajevanje. 10. člen Stališča, ki so jih sprejeli pooblaščeni delegati na problemski konferenci soglasno, se v pismeni obliki posredujejo vsem predsednikom osnovnih organizacij in so obvezna za vse osnovne organizacije. B. Koordinacijski odbor 11. člen Koordinacijski odbor je stalno delovno telo konferenc osnovnih organizacij sindikata v SOZD Iskra. Sestavljen je tako, da ima vsaka konferenca osnovnih organizacij iz delovne organizacije po 3 delegate, osnovne organizacije v enovitih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih pa po 1 delegata. 12. člen Mandatna doba delegatov je dve leti, vendar je vsakega delegata mogoče razrešiti če: — ne izpolnjuje svojih dolžnosti v koordinacijskem odboru, — zahteva razrešitev. V primeru razrešitve delegata konferenca osnovnih organizacij sindikata izvoli novega delegata. 13. člen Sejo koordinacijskega odbora sklicuje predsednik ali, po pooblastilu predsednika podpredsednik, na lastno pobudo ali na pobudo najmanj 5 osnovnih organizacij v sestavi koordinacijskega odbora. Pobudo za sklic koordinacijskega odbora lahko dajo tudi občinski organi Zveze sindikatov na katerih območju so Iskrine osnovne organizacije ali republiški organi Zveze sindikatov Slovenije. 14. člen Koordinacijski odbor se sestane po potrebi, najmanj pa štirikrat letno. 15. člen Sklicatelj seje koordinacijskega odbora predlaga dnevni red, obenem pa posreduje tudi pismena gradiva za vprašanja, ki naj bi jih obravnavali na seji. Gradiva je potrebno posredovati najmanj 15 dni pred sejo koordinacijskega odbora. Gradiva se posreduje vsem delegatom koordinacijskega odbora, predsednikom konferenc osnovnih organizacij sindikata, predstavnikom vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v SOZD Iskra. Po potrebi pa se gradivo posreduje tudi posameznim strokovnim in drugim delavcem. 16. člen Ko dobi gradivo za sejo koordinacijskega odbora, mora predsednik konference osnovnih organizacij, skupaj z delegati, ugotoviti ali je konferenca osnovnih organizacij sindikata že zavzela stališča do vprašanj, ki so na dnevnem redu koordinacijskega odbora. Če konferenca osnovnih organizacij ni zavzela stališč do vprašanj, ki bodo na dnevnem redu, mora predsednik konference sklicati sejo predsedstva na kateri se izoblikuje stališča konference osnovnih organizacij do predlaganih rešitev. 1 7. člen Seja koordinacijskega odbora je sklepčna, če je prisotnih najmanj 2/3 delegatov, pri čemer pa morajo biti navzoči delegati vseh konferenc osnovnih organizacij sindikata, ki se vanj združujejo. 18. člen Sejo koordinacijskega odbora vodi njegov predsednik ali pa v dogovoru z njim podpredsednik. Koordinacijski odbor najprej določi dnevni red, po katerem bo seja potekala. Člani koordinacijskega odbora na seji lahko predlagajo, da se vključi v dnevni red še nova točka, vendar je v takem primeru, če gre za vsebinska vprašanja, potreben pristanek večine delegatov, delegati pa se pri taki točki lahko vzdržijo glasovanja, če smatrajo, da odločitev ni sprejemljiva za njihovo organizacijo sindikata. Na začetku seje koordinacijski odbor pregleda izvršitev nalog, sprejetih na prejšnji seji. 19. člen Na seji koordinacijskega odbora je mogoče razpravljati le o vprašanjih, ki so v neposredni zvezi z obravnavano točko. Razpravljalca, ki se od tega oddalji, mora predsedujoči najprej opomniti, nato pa mu lahko odvzame besedo. Razprave na seji, razen če je to razprava poročevalca k točki dnevnega reda, praviloma ne smejo biti daljše kot 10 minut. Razprava vsakega vprašanja, ki je na dnevnem redu koordinacijskega odbora, traja dokler se javljajo razpravljalci. Predsedujoči sklene razpravo, ko ugotovi, da se o posameznih vprašanjih lahko glasuje. Seja koordinacijskega odbora se praviloma zaključi, ko je izčrpan dnevni red. Koordinacijski odbor pa lahko sklene, da se sejo prekine, vendar mora v takem primeru določiti čas, ko se bo seja nadaljevala. 20. člen Skupne dogovore sprejema koordinacijski odbor, v skladu s 14. členom statuta Zveze sindikatov Slovenije, praviloma z javnim glasovanjem, razen če se v posameznem primeru ne odloči za tajno glasovanje. Če se pri glasovanju ugotovi, da se stališča delegatov razlikujejo v vsebinskem pogledu, zaradi česar eden ali več delegatov ne soglaša, se odločanje preloži na prihodnjo sejo. V takem primeru mora predsednik koordinacijskega odbora seznaniti vse osnovne organizacije sindikata z različnimi stališči in predlogom sporazumne rešitve. Osnovne organizacije so v takem primeru dolžne dati delegatom usmeritve za naslednjo sejo. Pri ponovni obravnavi tega vprašanja lahko koordinacijski odbor tudi z večino glasov vseh delegatov odloča o sprejemu dogovora, vendar tak dogovor obvezuje samo tiste konference osnovnih organizacij sindikata, katerih delegati so se za sklep odločili, pa tudi za tiste konference osnovnih organizacij, ki so naknadno dale pismeni pristanek k dogovoru. 21. člen O seji koordinacijskega odbora se piše zapisnik. Zapisnik se posreduje vsem osnovnim organizacijam sindikata, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom v SOZD Iskra ter pristojnim organom Zveze sindikatov SR Slovenije. Stališča in sklepi, ki so posebno pomembni za delavce v SOZD Iskra, se morajo objaviti tudi v glasilu Iskra. C. Predsedstvo koordinacijskega odbora 22. člen Kot delovno telo, za pomoč predsedniku koordinacijskega odbora, koordinacijski odbor imenuje predsedstvb. Predsedstvo koordinacijskega odbora sestavljajo predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata delovnih organizacij ali pooblaščeni delegati predsedstev teh konferenc. 23. člen Predsedstvo koordinacijskega odbora: — skrbi za izvajanje letnega plana, sklepov in stališč koordinacijskega odbora, — pripravlja izhodišča za gradivo, ki naj bi bilo obravnavano na problemskih konferencah in sejah koordinacijskega odbora, — pripravlja osnutke programa dela in akcij koordinacijskega odbora, — vodi postopek evidentiranja ter vsklajevanja predlogov kandidatov za organe na ravni SOZD Iskra in izven, kadar jih delegira SOZD Iskra kot celota. D. Predsednik in podpredsednik koordinacijskega odbora 24. člen Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora, — skrbi za uresničevanje sklepov in stališč koordinacijskega odbora, — zastopa in predstavlja koordinacijski odbor v okviru SOZD in navzven, — podpisuje sklepe in stališča koordinacijskega odbora, — opravlja druge naloge po sklepih koordinacijskega odbora. Podpredsednik koordinacijskega odbora pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. E. Delovno posvetovanje predsednikov osnovnih organizacij 25. člen Delovna posvetovanja predsednikov osnovnih organizacij sindikata so namenjena informiranju in poenotenju akcijskih izhodišč, ki se nanašajo na uresničevanje vloge sindikata v SOZD Iskra. Delovna posvetovanja sklicuje predsednik koordinacijskega odbora. III. POGOJI DELOVANJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA 26. člen Za delovanje koordinacijskega odbora se v okviru delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra zagotavljajo materialni, administrativno-tehnični, prostorski in ostali pogoji v okviru sekretariata družbenopolitičnih organizacij. IV. ZDRUŽEVANJA SREDSTEV 27. člen Osnovne organizacije so sporazumne, da v primeru skupaj dogovorjenih akcij, pri katerih bi se doseglo bistveno racionalizacijo porabe sredstev z združevanjem sredstev, združujejo sredstva za take akcije. Kriterij za združevanje sredstev določi koordinacijski odbor na osnovi udeležbe posamezne osnovne organizacije v skupni akciji. Sredstva se združujejo pri osnovni organizaciji, ki je nosilec take akcije. V. KONČNE DOLOČBE 28. člen Ta poslovnik stopi v veljavo, ko ga sprejmejo vse osnovne organizacije sindikata, kar ugotovi koordinacijski odbor na svoji seji. 29. člen Spremembe določil tega poslovnika lahko predlaga vsaka osnovna organizacija sindikata v SOZD Iskra. Postopek za uveljavitev sprememb in dopolnitev tega poslovnika je enak kot za njegov sprejem. Predsednik Koordinacijskega odbora zveze sindikata SOZD Iskra Poročilo o delu koordinacijskega odbora 00 in njegovih organov v SOZD Iskra za mandatno obdobje marec 77 do sept. 1978 Z ozirom na to, da na ravni SOZD Iskra vsako leto na svoji letni konferenci ocenimo rezultate svojega sindikalnega delo—mja ter se dogovorimo za bodočo programsko usmirjenost, Izvršni odbor KOOOS sodi, da za današnjo konferenco ne pripravimo poročila za celotno mandatno obdobje, ampak da se prvenstveno osredotočimo le na obdobje od zadnje letne konference dalje. Sklic današnje sindikalne konference je izvršen z zamudo, katero pa opravičujemo s tem, da nam precej časa ni bilo jasno kako bo statutarno opredeljena organiziranost sindikata na ravni SOZD in nenazadnje tudi dopustniško obdobje, ki ni primerno za sklic take konference. Toda kljub temu ocenjujemo, da je morda še bolje, da smo se sestali sedaj v najživahnejšem obdobju, ko ocenjujemo uspešnost našega delovanja do sedaj in snujemo programe za prihodnje mandatno obdobje. Tudi bogata gradiva kongresa slovenskih in jugoslovanskih sindikatov, nam v veliki meri omogočajo, da čim bolj temeljito analiziramo stanje in se skupno dogovorimo za bolj učinkovito delovanje sindikata. Naša naloga je zelo odgovorna, zato moramo kritično oceniti vsebino in rezultate našega delovanja ter na osnovi le tega sprejeti izpopolnjene dokumente bodočega delovanja. Pri tem moramo upoštevati, da so bili z novo ustavo in ZZD ter sklepi kongresov ZK ustvarjeni pogoji, kakršni doslej še niso obstajali za uresničevanje nove družbene vloge sindikata, ki je sedaj postavljen kot sestavni del političnega sistema z velikimi pravicami in dolžnostmi za nadaljnji razvoj odnosov v združenem delu in družbi kot celoti. Na podlagi tako poudarjene družbene vloge, zlasti na področju ustvarjanja pogojev za resnično samoupravljanje delavcev, postaja sindikat osnovno orodje delavcev pri vplivanju na vse družbene ekonomske in politične tokove naše samoupravne socialistične družbe. Nova ustava, ZZD in sprejeti sistemski zakoni, so osnova za velike premike v organiziranosti naše družbe in so omogočili, da se je odločno okrepila tudi samoupravna zavest delovnih ljudi. Delavci zahtevajo konkretne akcije in odločno reševanje vsega tistega, za kar smo se dogovorili, predvsem pa, da se oblast v imenu delavskega razreda spremeni v oblast delavskega razreda samega na osnovi neposrednega odločanja o sredstvih, pogojih in rezultatih svojega dela. Sindikat ima tu pomembno vlogo in je ena izmed glavnih gibalnih sil v odnosih v samoupravnem združenem delu ter ima veliko obveznosti pri nadaljnjem razvoju družbeno-ekonomskih odnosov za katere smo se dogovorili in temeljijo na zakonskih opredelitvah. V praksi pa se srečujemo z vrsto odprtih vprašanj tam, kjer vedno ne moremo najti demokratičnih, kot tudi znanstvenih in strokovnih rešitev ter opredelitve. Uresničevanje te naše samoupravne zakonodaje moramo zato smatrati kot proces preobrazbe in osveščanja delavcev na vseh ravneh v združenem delu. Prav tu pa ima sindikat zelo pomembno vlogo, saj je prav sindikat tista družbeno-politična organizacija delavcev, ki mora zavestno vključevati delavski razred v preobrazbo družbenoekonomskih odnosov. In če ocenjujemo kako smo svojo vlogo, naloge in obveznosti kot sindikat uresničevali v Iskri, smo lahko zadovoljni. To oceno podaja Izvršni odbor KOOOS SOZD Iskra v svojem poročilu o delovanju na naslednjih področjih: 1. Samoupravna organiziranost delavcev skladno z ZZD v SOZD Iskra 2. Samoupravno sporazumevanje iz področja medsebojnih odnosov in delovnih razmerij 3. Družbeno-ekonomski odnosi ter gospodarjenje v Iskri 4. Delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke 5. Izobraževanje in kadrovska politika 6. Obveščanje delavcev 7. Razvoj kulturne dejavnosti v Iskri 8. Letovanja, oddih ter šport in rekreacija 9. Ljudska obramba in družbena samozaščita Pri svojem delovanju smo sodelovali ter se opirali na stališča ostalih družbeno-političnih organizacij v SOZD Iskra. Posebno tvorno sodelovanje smo imeli z aktivom ZZB in KK ZSM v SOZD Iskra. Tvorno smo sodelovali z nekaterimi občinskimi sindikalnimi sveti ter republiškimi organi Zveze sindikatov, toda ne kot stalna oblika delovanja, pač pa v odvisnosti od obravnavane problematike. Sprejetega programa dela na zadnji letni konferenci SOZD Iskra nismo uresničili v celoti, to pa iz razloga, ker morajo biti, nekatere takrat sprejete naloge, naša trajna obveza. Za realizacijo naših programskih zadolžitev je IO KOOOS uvidel potrebo po organiziranju sestankov sindikalnih in mladinskih aktivistov TOZD, DO in SOZD Iskra. V ta namen smo organizirali tridnevne delovne sestanke po naslednjih temah: — samoupravna organiziranost TOZD, DO in SOZD Iskra skladno z ZZD, — organiziranost, vloga in naloge sindikata — gospodarjenje in izvajanje srednjeročnega razvoja v SOZD Iskra — uveljavljanje dohodkovnih odnosov v okviru Iskre — inovacijska dejavnost v Iskri — pomen in vloga družbene samozaščite — delitev dohodka, čistega dohodka in sredstev za OD. Ti delavni sestanki so imeli v nekem smislu tudi seminarski značaj, kajti cilj je bil, da sklenemo enoten dogovor za akcije, da se seznanimo s položajem in problemi, ki se tičejo vseh nas. Mnogo stališč iz teh sestankov smo že realizirali kar nas vzpodbuja, da moramo s to metodo dela nadaljevati, kajti s tem tudi omogočimo, da je družbeno-politična aktivnost predstavnikov vseh TOZD koordinirana za uresničevanje skupnih ciljev za katere smo se s samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD skupaj določili. Iz navedenega izhaja tudi jedro predloga naše programske usmeritve delovanja KOOOS in njegovih organov SOZD Iskra za nadaljnje mandatno obdobje. V nadaljevanju 10 KOOOS pojasnjuje nekatere izkušnje ter podaja ugotovitve iz našega sedanjega delovanja z namenom, da bi še nerešena vprašanja čim uspešneje obvladovali in da bi z ustvarjalnimi akcijami vsega našega članstva še hitreje zastavili pot do uresničitve. I. Samoupravno organiziranje delavcev v TOZD, DO in SOZD Iskra Koordinacijski odbor osnovn.h rganizacij sindikata SOZD Iskra s svojimi organi je svojo aktivnost vodil v smeri uveljavljanja ustavnih določil in ZZD. Najpomembnejše naloge iz tega področja so bile usmerjene v ustanavljanje TOZD povsod tam, kjer so za to bili pogoji za najoptimalnejšo organiziranje TOZD, skladno z ZZD. Sprotno smo opozarjali na pomanjkljivosti in neustrezne rešitve samoupravne organiziranosti nekaterih TOZD, ki so predstavljali oviro za dosledno realizacijo samoupravne organiziranosti v kateri delavci dejansko odločajo o pogojih in rezultatih svojega ter se prizadevali, da bi združevanje dela in sredstev slonelo na dolgoročnih programih in planih razvoja s spremejenimi dohodkovnimi odnosi med TOZD, DO in SOZD. Pri tem smo ugotovili, da so bili zakoreninjeni stari odnosi in podjetniška miselnost v nekaterih primerih, velikokrat ovira za hitrejše uveljavljanje novih odnosov. To se predvsem odraža v nekaterih TOZD kjer še vedno nismo uspeli odpraviti teženj preoblikovanja TOZD v ,,mini podjetja", katerih nosilci so poslovodne in strokovne strukture ali njih posamezniki v TOZD, ne pa delavci v proizvodnji. To se predvsem odraža v nepripravljenosti združevanja skupnih funkcij kljub sprejetim obveznostim. Ro drugi strani pa obstojajo TOZD kjer so težnje posameznikov ali ožjih skupin usmirjene k ustanovitvi svoje DO neozirajoč se na dohodkovno povezanost in srednjeročni ali dolgoročni program razvoja v okviru Iskre ali širše družbene skupnosti. Zaradi takih tendenc, ki pa so na srečo v manjšini, so pa družbeno nesprejemljive, 10 KOOOS meni, da moramo v sindikalnih organizacijah Iskre vztrajati na združevanju dohodka med TOZD v okviru DO in SOZD na podlagi skupnega planiranja, ki mora zagotavljati vsklajen razvoj vseh TOZD in boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti s tem pa tudi skupno povečanje produktivnosti dela in dohodka ter večji dohodek TOZD, ki združujejo svoje delo in sredstva. Združevanje dohodka mora prispevati k odpravljanju skupinsko lastniškega pojmovanja v posameznih TOZD in teženj po zapiranju vase. Krivično bi bilo, da bi te ugotovitve ponazorili za celotno Iskro. Ti dve ugotovitvi se nanašata le na dve DO, katerih imen namerno ne izpostavljamo ter s tem vzpodbujamo DPO teh OZD k aktivnosti za razreševanje družbeno nesprejemljivih pojavov. DPO geh OZD morajo prevzeti vlogo nosilca, usmerjevalca in koordinatorja vseh akcij vsklajevanja samoupravne organiziranosti v skladu z ZZD, pri tem pa se odločno upreti oportunizmu odnosno ozko podjetniški miselnosti posameznikov ali skupin. II. Samoupravno soorazumevanje iz področja medsebojnih odnosov in delovnih razmerij. Koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata SOZD Iskra je na več sejah v teku mandatne dobe izpostavljal probleme, ki izhajajo iz naših medsebojnih odnosov in delovnih razmerij. S sprejetjem zakona SRS o delovnih razmerjih, kjer smo normativno opredelili to področje, pa so nam obenem dane možnosti, da tudi v Iskri sporazumno uredimo nekatera že večkrat izpostavljena vprašanja. Z ozirom na to, da smo obravnavali in sprejeli tudi predlog stališč sindikata SOZD Iskra do nekaterih vprašanj na področju delovnih razmerij z namenom poenotenja nekaterih kriterijev in meril iz tega področja kot osnovo za določila naših samoupravnih aktov, 10 KOOOS ne podaja obširnejših razlag Predlagali smo, da osvojimo enotna politična izhodišča za vrednotenje kriterijev v samoupravnih aktih TOZD, DO in SOZD Iskre za: — obravnavo in sprejem pravilnikov o delovnih razmerjih TOZD — postopek sklenitve delovnega razmerja — razporejanje delavcev — sporazumni dogovor o razporeditvi delovnega časa — odmori, dopusti in odsotnost iz dela — varstvo mladine, starejših oseb, invalidnih oseb, materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke — disciplinsko odgovornost, odgovornost za povzročeno škodo — obvezno zdravljenje zoper alkoholizem in narkomanijo — postopek in način prenehanja delovnega razmerja — varstvo pravic delavcev. Poleg tega 10 KOOOS meni, da moramo na osnovi dosedanjih ugotovitev nadaljevati z akcijo o humanizaciji del na tekočih trakovih ter na sploh vztrajati na ustvarjanju tem boljših delovnih pogojev delavcev. lil. Družbeno-ekonomski odnosi ter gospodarjenje v Iskri Koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata izhajajoč iz spoznanja, da je družbenoekonomski položaj delavca osnovni odnos preko katerega delavec uresničuje svoj položaj v združenem delu in družbi kot celoti ugotavlja, da sistem planiranja v slehernem TOZD Iskre, kot osnovno sredstvo urejanja družbenoekonomskega položaja delavca, še ni uveljavljen. Iz tega izhajajoč tudi sledi, da razvojno proizvodni programi med TOZD niso vsklajeni. Prav tako niso v celoti vsklajeni razvojno-proizvodni programi v okviru DO in med SOZD. Tako stanje vsekakor ni ohrabrujoče posebno za nas sindikate, ki v prvi plan dajemo prizadevanja za socialno varnost delavcev. Iz tega izhajajoč tudi stanje uveljavljanja dohodkovnih odnosov med TOZD in DO in v okviru SOZD ni ohrabrujoče, še manj pa navzven. Ne smemo mimo tega, da smo v Iskri kot prvo obravnavali ,,Analizo razvojnih možnosti delovnih organizacij" in Iskre kot celote, da smo nato obravnavali ter sprejeli ,,Temelje plana srednjeročnega razvoja ZP Iskra" in končno še ,,Samoupravni sporazum o srednjeročnem razvoju SOZD Iskra." Izgleda, da se sindikalni aktivisti naših TOZD in DO v toku obravnav navedenih dokumentov niso v polni meri zavedali njihove pomembnosti. Za vsklajevanje izven SOZD Iskra moramo poudariti, da smo pobude dali a žal niso dale odziva, v taki meri, kot smo pričakovali. Sindikat v Iskri se je v smeri razreševanja problematike gospodarjenja mnogo prizadeval. Tekoče smo spremljali podatke gospodarjenja sleherne TOZD, DO in SOZD kot celote. V TOZD, v katerih poslovni rezultati so bili slabi, smo zahtevali realne sanacijske programe na osnovi predhodnih analiz teh vzrokov ter samoupravnim organom predlagali ukrepe za izboljšanje stanja. Tudi poslovodni organi SOZD so se osredotočili na poslovno kritične TOZD in jim nudili vso pomoč pri razreševanju njihove ekonomske situacije. Tudi skupščina SOZD Iskra je sprejela vrsto ukrepov v smeri izboljšanja ekonomske situacije poedinih TOZD in Iskre kot celote. V dokaz temu stanju naj navedem, da je od 72-tih TOZD Iskre v devetmesečnem poslovanju v letu 1976 kar 24 TOZD izkazalo izgubo in, da letos ob polletju od 76-tih DOZD imamo samo 4 TOZD kot izgubaše in še od teh so, če lahko temu tako rečemo,.trije zanemarljivi. Tudi pri zunanjem trgovinskem poslovanju smo beležili pomembne rezultate, saj je naš izvoz tokrat prvič v zgodovini bil kar za 10 milijonov dolarjev večji od uvoza. Nasploh lahko ugotovimo, da Iskra v zadnjem obdobju beleži pomembne rezultate svojega dela pa najsibo v rasti proizvodnje izvoza in ustvarjene akumulacije. Če smo kritični, kar po navadi vedno tudi smo, pa ne moremo biti zadovoljni s prekomernim zaposlovanjem, saj na novo zaposlujemo skoraj enkrat več kot smo se s srednjeročnim programom dogovorili, pri tem pa še slabšamo kvalifikacijsko strukturo, kakor tudi v tem, da so naša investicijska vlaganja vse prepočasna in v nesorazmerju z našimi plani. Pri tem opažamo, da zopet po stari metodi znamo preje vlagati v nove poslovne prostore in stroje, zanemarjamo pa vlaganja v za delavca še kako potrebna vlaganja: v družbeno prehrano, ambulanto, medicino dela, rekreativne objekte ter objekte za oddih in letovanje. IV. Delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke V Iskri smo se dobro zavedali, da uveljavljanje dohodkovnih odnosov zahteva mnogo naporov z ozirom na tako širok proizvodni program in, da bo uveljavitev le-teh terjala daljši proces. To pa nas vsekakor ne sme zaslepiti, da bi si privoščili odlašanje pri ustvarjanju tozadevnih pogojev za ustvarjanje dohodka in njegovo delitev. Vse preveč je čutiti zaprtost poedinih TOZD in tudi DO, kar se lahko argumentira s kazalci njihovega gospodarjenja in sistema delitve. Iz tega tudi izhaja, da se delitev izvaja stihijsko in da se v grobem pomenu besede ne pridržujemo skozi samoupravne sporazume dogovorjenih norm. Izvršni odbor KOOOS je ravno na osnovi takih ocen formiral posebno komisijo katere naloga je bila, da ugotovi str iia ter poda predlog aktivnosti za izboljšanje stanja. V ta namen smo v vse TOZD Iskre i oslali poseben vprašalnik. Iz rezultatov tega vprašalnika ugotavljamo: — da je razpon med najnižjimi in najvišjimi OD 1:6 do 1:3,16 v poedinih OZD, — da tri TOZD teoretično v svojih pravilnikih načrtujejo najnižji OD pri polnem delovnem času (182 ur) in pri normalnem poslovnem rezultatu za 200 din nižji OD kot je zajamčen OD v SR Sloveniji, — da je delež OD iz naslova sestavljenosti del med 70 do 92 % — da je zelo majhen del OD delavca odvisen od kvalitete del in iz področja stimulacije inventivne dejavnosti — da je gibanje rasti OD v neodvisnosti od poslovnih rezultatov in stremljenj za razširjeno reprodukcijo poedinih OZD, — da povprečje OD med približno enako kvalifikacijsko strukturo izkazuje razliko v višini cca 1500 din med dvema DO, — da ocenjujemo obstoj velike uravnilovke med nižje in srednje strokovnimi delavci, — da se v Iskri poslužujemo zelo različnih metod za ugotavljanje sestavljenosti del in nalog. Na osnovi teh spoznanj in ugotovitev 10 KOOOS meni ter predlaga, da v Iskri sporazumno določimo enotne osnove vrednotenja sestavljenosti del, obenem pa zaostrimo odgovornost pri izvajanju samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev OD v okviru dejavnosti elektrokovinske industrije SR Slovenije. V. Izobraževanje, kadrovska politika ter obveščanje delavcev Za dosego ciljev, katere smo skupaj sprejeli v okviru samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra ter samoupravnega sporazuma o srednjeročnem razvoju celotne 'skre, stoje pred nami precejšnje obveznosti, za katere pa ni moč pričakovati, da bi jih lahko reševali poedinsko ali v ožjih skupinah. Te naloge terjajo napor slehernega delavca v Iskri. Že z resolucijo družbeno-ekonomskega razvoja SR Slovenije v srednjeročnem razvoju, nam je bila podana funkcija nosilca ter vsklajevalca razvoja iz področja naših dejavnosti v SR Sloveniji. Za realizacijo teh nalog smo zadolženi, da optimalno svoje zadolžitve uresničimo. Seveda Pa pri tem ni vseeno ali bomo te naloge uresničevali sami ali ob sodelovanju ostalih, ki se bavijo s tovrstno proizvodnjo v SR Sloveniji ter izven nje. Za izpolnitev teh programov pa ne moremo mimo že sprejetih stališč sindikata v SOZD Iskra, ki se odražajo v naslednjem: ~ pospeševanje izobrazbe delavcev ob delu — dokvalifikacija zaposlenih delavcev — skrb za prekvalifikacijo ob spremenjenih proizvodnih programih — špedicijska politika ter sistemsko organiziranje pripravniškega staža. Skratka naša politika izobraževanja mora biti osredotočena na misel, ki je bila izrečena ob praznovanju Dneva žena, ko je bilo rečeno: „Nihče v Iskri ne bo odšel v pokoj brez kvalifikacije". Da pa bi, to svojo nalogo, lahko realizirali, moramo sistematsko preiti v akcijo za sistemsko vodenje kadrovske politike. To pa nam bo uspelo v kolikor se bomo predhodno dogovorili tudi za sistem poslovne in samoupravne informatike. Ne more biti izgovora, da tega ne znamo ali ne zmoremo. Imamo sredstva, saj smo proizvajalci le teh, samo ali jih nočemo ali pa ne znamo koristiti za sebe. Tudi izobraževanje kadrov za družbeno-politično dejavnost spada v program našega delovanja. Iz dosedanjih ugotovitev namreč sodimo, da v nekaterih sredinah, nekateri vodilni, predvsem pa vodstveni delavci v TOZD niso dojeli, da je sindikalno delo del samoupravljanja in obenem družbena in delovna dolžnost. Pri tem le-ti, če temu lahko rečemo poslovodni krogi, niso dojeli teženj in določil naše samoupravne zakonodaje. Glede informiranosti pa na kratko samo tole: Imamo glasilo Iskra, katero izhaja tedensko. Obstojijo napori, da glasilo čimbolj Približamo našim bralcem, zlasti še v smeri obravnave aktualnih problemov v organizacijah združenega dela. Gotovo ni to naloga samo uredniškega odbora, ampak vseh dopisnikov in bralcev, ki naj tudi sami s svojimi prispevki direktno in konstruktivno sodelujejo pri vsebini glasila. V sindikatu SOZD Iskra smo se često spraševali, zakaj delavci Iskre ne koristijo svojega glasila kot oblike najhitrejšega informiranja, ker to glasilo izhaja tedensko, obenem pa je to vir informacij delavcem in svojcem na lokaciji 25 občin v Sloveniji. Ob današnji zasnovi glasila Iskra čutimo, da je pomanjkljivost v tem, da podajamo Poročila ali celo samo sklepe sej samoupravnih organov ali družbeno-političnih organizacij, pomanjkanje pa čutimo v smislu komentarjev o vzrokih in predlogih za razreševanje poedinih problemov, predvsem iz strani nekaterih novinarjev v delovnih organizacijah. VI. Kulturna dejavnost, letovanja — oddih ter šport in rekreacija Poleg vseh dejavnosti, s katerimi se je sindikat v Iskri ukvarjal že več kot 10 let velja omeniti športno, kulturno in rekreacijsko dejavnost. Ne, da smo čutili samo potrebo po razvoju, za delavce še kako potrebne dejavnosti, ampak nas je pri tem vodila misel integriranja delavske solidarnosti. Kljub temu, da statutarno takrat še nismo imeli opredeljene organiziranosti sindikata na ravni SOZD Iskra, smo menili, da brez ustrezno organiziranih DPO, hotenj delavcev ter njihovih ciljev ne bomo realizirali. Danes po 15 letih lahko šele objektivno ocenjujemo, kakšen doprinos k ustanovitvi današnje Iskre, so lahko v takratnem primeru dale DPO Iskre. Še posebej se je v tistem obdobju izkazala organizacija ZB Iskre, ki je vztrajala na integralnem principu povezovanja elektroindustrije na Slovenskem. Dobro smo se zavedali, da je nemoč samo v dogovorih med vodilnimi predstavniki poedinih podjetij, zato smo terjali širše družbeno dogovarjanje ostalih predstavnikov DPO. Ta naša orientacija seje kasneje izkazala kot pravilna in nam je dala rezultate s katerimi se ne more izkazati nobena današnja SOZD v SR Sloveniji. Na osnovi teh ugotovitev smo dali pobude za masovnejša srečanja čim večjega števila delavcev naših kolektivov na področju: športne aktivnosti — rekreacije in oddiha — kulturne dejavnosti — srečanja aktivnih udeležencev NOB itd. V tem obdobju smo organizirali srečanja športnikov v zimskem in letnem času. Kasneje smo organizirali še: — Planinsko društvo Iskra — Šahovski klub Iskra — Avtorally Iskra — Pohod prijateljstva Iskrašev Tudi tradicionalno srečanje Iskrašev, ki je povezano z Dnevom borca in Dnevom Iskre, je letos izzvenelo v znamenju 10. registriranega srečanja delavcev Iskre ob navzočnosti cca 20.000 delavcev Iskre. S tem smo brez dvoma dali svoj prispevek v integracijskih gibanjih, ppvezovanju delavcev in ustvarjanju delavske solidarnosti. Na osnovi dosedanjega delovanja in prizadevanj za razvoj kulturne dejavnosti v kolektivih SOZD Iskra, smo se odločili, da vsako leto organiziramo kulturni dan ter organiziramo nastop naših kulturnikov. Tudi naše športne manifestacije, katere so postale že tradicionalne, bomo izvajali tudi v bodoče. Pri tem pa morajo naše akcije biti usmirjene v to, da bo športno-rekreativna dejavnost naša trajna naloga, ki mora zajeti čim širši krog delavcev in sleherni TOZD. Izvršni odbor KOOOS SOZD Iskra llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll (^ORGANI KOS SOZD ISKRA Na konferenci sindikata so za naslednje mandatno obdobje izvolili: za predsednik KOS SOZD Iskra Kern Janez za podpredsednik KOS SOZD Iskra Oblak Jože za KOORDINACIJSKI ODBOR SINDIKATA SOZD ISKRA BOZOVIČAR Tone — Elektromehanika, PRELOVŠEK Jože — Elektromehanika, ZIHERL Janez - Elektromehanika, ŠARLAH Alojz - IEZE, PLAPER Drago - IEZE, PERKO Jože — IEZE, LASIČ Zmago — Avtoelektrika, ZAJEC Adolf — Avtoelektrika, ERŽEN Gabrijel - Avtoelektrika, ŠIMUNOVIČ Štefan - Avtomatika, KURONOVSKI Vaško — Avtomatika, NOVAK Marjan — Avtomatika, MOŽE Marjan — ŠIPO, RAKOVEC Janez - ŠIPO, KOPRIVNIKAR Stane - ŠIPO, BUKOVEC Jožica - Kondenzatorji, POČ Anton — Kondenzatorji, JAKŠE Bojan — Kondenzatorji, JAKOMIN Milan — Zmaj, DRAŠLER Janez - IC, LIKAR Vladimir - IC, NADLER Milan - IC, KRANJC Briona -CAOP, BLEIWEIS Andrej - Bil, TAVČAR Drago - ISE, POVODENJ Mitja - IKM, MARKIČ Miloš - Šolski center, GLAVAN Marina - DSS SS SOZD, KERN Janez -Predsednik, OBLAK Jože — podpredsednik. PREDSEDSTVO KOS KERN Janez — predsednik, OBLAK Jože — podpredsednik, BOZOVIČAR Anton — Elektromehanika, ŠIMUNOVIČ Štefan — Avtomatika, LASIČ Zmago — Avtoelektrika, MOŽE Marjan - ŠIPO, ŠARLAH Alojz - IEZE, MALNARIČ Etbin - Kondenzatorji, JAKOMIN Milan - Zmaj, LIKAR Vladimir - IC, TAVČAR Drago - ISE, POVODENJ Mitja - IKM, KRANJC Briona - CAOP, ČEBELA Jože - DS SS SOZD, MARKIČ Miloš -Šolski center. Za posamezne občasne komisije Koordinacijskega odbora so bili izvoljeni: a) Komisija za razvoj samoupravljanja in družbeno-ekonomske odnose ČEBELA Jože - predsednik - DS SS SOZD, ŠIFKOVIČ Marjan - DO Elektromehanika, KURONOVSKI Vaško - DO Avtomatika, ZAJEC Adolf - DO Avtoelektrika, ŠMID Marjan - DO ŠIPO, COLARIČ Jože - DO IEZE - podpredsednik, GOLOBIČ Stane - DO Kondenzatorji, KOCMAN Marija - DO Zmaj, CERK Janez - DO ISE, SENICA Jože - DO IC, MOZETIČ Marjan - DO CAOP. b) Komisija za šport in rekreacijo TEKAVC Vili — DO ISE — predsednik, DRINOVEC Niko — DO Elektromehanika, KASTELIC Anton — DO Avtomatika, VIDIC llko — DO Avtoelektrika — podpredsednik, SlLER Janko - DO ŠIPO, TEVŽ Peter - DO IEZE, HUTAR Vinko - DO Kondenzatorji, PERKAN Iztok - DO Zmaj, PETELIN Vojko - DO IPDM, ZORKO Vilibald - DO IC, ADAMIČ Majda - DO CAOP. c) Komisija za kulturno dejavnost ERŽEN Matjaž — DO ŠIPO — predsednik, URŠIČ Biba — DO Elektromehanika — Podpredsednik, VIDRIH Pavla - DO Avtomatika, STRNIŠA Stana - DO IEZE, ČADONIČ Franc - DO Kondenzatorji, STERMOLE Ignac - DO Zmaj, RAKUŠČEK Marko - DO Avtoelektrika, ROZMAN Ivica - DO IC, BAJC Marjan - DO ISE, PREŠLENKOVA Milena -DO IPDM. d) Komisija za družbeni standard in izobraževanje ČRMELJ Branko — DO Avtoelektrika — predsednik, ŽALER Nataša — DO Elektromehanika, KLEINDINST Alojz — DO Avtomatika — podpredsednik,' FRANETIČ Marija — DO ŠIPO, PIRC Slavko - DO IEZE, TEŽAK Drago - DO Kondenzatorji, CERAR Franc -DO Zmaj, BERNIK Marija - DO ISE, VVEBER Alenka - DO IC, VRHOVEC Sonja - DS SS SOZD. (Nadaljevanje z 2. strani) obvestilo o izidu referenduma •N O NADALJNJEM POSTOPKU novoorganizirani TOZD samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, sprejme statut in izvoli organ upravljanja. Vendar je pred tem Potrebno na zboru delavcev novoorganiziranih TOZD imenovati delavca, k' je pooblaščen za vložitev priglasitve za vpis predznambe nove TOZD v $odni register. Ta pooblaščenec pa tudi skrbi za izvedbo dokončnega konstituiranja TOZD. Kot zaključek preje navedenega je ugotoviti: — sklepi delavcev delovnega procesa TOZD TEN, TEI Horjul in 1PT o 0rganiziranju novih temeljnih organizacij in njihovi izločitvi iz delovne 0rganizacije ISKRA — Elektromehanika Kranj ostanejo v veljavi; — novoorganizirane temeljne organizacije se bodo s sklenitvijo samo-upravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo združile v delovno organizacijo posebnega pomena, ki pristopi k samoupravnemu sporazumu o združitvi DO v SOZD ISKRA ter se tako v SOZD ISKRA °blikuje nova delovna organizacija; — Organiziranje temeljnih organizacij in konstituiranje delovne orga-Hizacije posebnega pomena za vpis v sodni register se izvede istočasno, s tem pričnejo temeljne organizacije in delovna organizacija poslovati; skladno s sporazumom o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo in drugimi splošnimi akti; — delavci TOZD CEO, ki samoupravnega sporazuma o reorganizaciji na referendumu dne 27. 12. 1978 niso izglasovali, pa se lahko še vedno °dločijo, da se združijo v delovno organizacijo posebnega pomena. Predsednik komisije za izvedbo reorganizacije mgr. ČUK Franc Odbora za družbeni standard in varstvo pri delu delovne organizacije, ki bo predlog ocenil in ga dal v sklepanje temeljnim organizacijam. Za razdelilnik stanovanj po temeljnih organizacijah je potrebno popolno soglasje vseh temeljnih organizacij. V predlaganem ožjem izboru kandidatov za vsako stanovanje pa so vključeni prosilci, — ki so v točkovalni listi temeljne organizacije na prvih mestih (najvišjih rangih); — ki so bili v prejšnji skupni točkovalni listi delovne organizacije (za I. 1977) na takih mestih (rangih) v posamezni delni listi, da bi v naslednjem letu (v I. 1978) morali priti v ožji izbor kandidatov za najemna stanovanja; — za katere so v posamezni temeljni organizaciji na osnovi zahtevka za varstvo pravice ali iz kakšnega drugega razloga že sprejeli konkreten sklep; — ki opravljajo dela in naloge, za katera se zahteva posebno strokovno znanje oz. ki opravljajo deficitarna dela in naloge, pa jih je v skladu z programom razvoja temeljne organizacije treba reševati prioritetno; — s poudarjenimi socialnimi in zdravstvenimi indikacijami, ki zaradi posebnosti niso upoštevane v točkovalnem sistemu. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Izvoz in produktivnost v ospredju ,,Zelo zahtevne naloge si postavljamo za leto 1979“, je rekel glavni direktor Gojmir Blenkuš na šesti seji Delavskega sveta IEZE, v četrtek 28. decembra. „V program smo zapisali, da bomo dvignili fizični obseg proizvodnje za 50 %, izvoz celo za 58 % ter bistveno razširib in posodobili proizvodne zmogljivosti.“ •NDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Dodeljevanje najemnih stanovanj ^ drugi polovici preteklega leta so de-Vc' v temeljnih organizacijah na refe-rendumih sprejeli samoupravne sporazume Urejanju stanovanjskih zadev. Ti samou-P^vni normativni akti omogočajo delav-^em. da glede na možnosti v posamezni erneljni organizaciji odločajo o pomoči pri ^dovoljevanju stanovanjskih potreb tistih klavcev, ki svojega stanovanjskega vpra-nia še niso dokončno rešili. ^3 zadovoljevanje stanovanjskih potreb naiemnimi stanovanji je med delavci še vedno največ zanimanja. Po zahtevah ko-^'i za družbeni standard in varstvo pri slu temeljnih organizacij je bilo v času od septembra preteklega leta dalje izvedeno učkovanje vseh prosilcev za najemna sta-n°Vanja. Oglede stanovanjskih razmer so spravljale posebne komisije, ostalo delt) vpisovanje objektivnih podatkov idr.) pa je 'lo opravljeno v strokovni službi. Največ nesporazumov in tudi ugovorov Prizadetih delavcev sta povzročila dva ele-m6nta v točkovalnih sistemih, za katera je v ^moupravnih sporazumih o urejanju stano-Vanjskih zadev določeno, da jih ocenijo „avski sveti temeljnih organizacij oz. od ni'h pooblaščeni organi. Prvi element je -.Pomembnost in odgovornost dela in de-°vnih nalog", ki nadomešča v prejšnjem kupnem točkovalnem sistemu vsebovan smem pomembnost in odgovornost de-°Vne9a mesta. Drugi element pa je nanovo vključen v točkovalne sisteme in oprede-lule „odnos do dela oz. uspešnost in pri-^adevnost pri delu". Za oba ta elementa °6kovalnih sistemov je bilo ob spreje-rPBnju samoupravnih sporazumov tolma-eno, naj se uporabita izjemoma. Ker v ^Psameznih temeljnih organizacijah pri ekovanju takega dogovora niso upošte- v SPOMIN Lojzetu grmu J Tragična smrt je posegla v naše vrste in nam iztrgala prijatelja, sodelavca, športnika, moža in skrbne-9a očeta. V prometni nesreči, skoraj na pragu svojega doma, si mora! zapustiti življenje, potno smelih načrtov in upov, ko bi te mlada družina najbolj potrebovala. Dokonča! si kovinarsko šolo in se zaposlil v kranjski Iskri kot orodjar. Na delovodski šoli si z izobraže-vanjem ob delu postal analitik v teh-nološki pripravi, kjer smo te cenili kot dobrega, zvestega in pridnega sodelavca. Tvoj pošteni odnos do ijudi je pripomogel, da si bi! priljubljen v celem kolektivu, posebno pa med prijatelji, ki smo te cenili tudi kot vedrega, skoraj vedno nasmeja-oega tovariša. Tvoje delovno mesto ie ostalo prazno in nemo priča, ter nas spominja na tvojo bolečo, tra-Sično smrt. Kot dobrega, poštenega sodelav-Ca in prijatelja te bomo, dragi Lojze, ohranili v lepem in trajnem spominu. Sodelavci iz TOZD Števci vali, pa tudi zaradi nekaterih razlik v samih točkovalnih sistemih, točkovalne liste temeljnih organizacij med seboj niso primerljive. Preteklo leto je bilo na področju stanovanjske problematike leto prehoda od odločanja z ravni delovne organizacije na raven temeljnih organizacij. Kljub temu, da je v tem ,,prehodnem letu” odločanje v temeljnih organizacijah nekako steklo, da so bili sprejeti samoupravni sporazumi o urejanju stanovanjskih zadev in na njegovi podlagi izdelane nove točkovalne liste prosilcev za najemna stanovanja, bo treba v začetku letošnjega leta razčistiti še vrsto vprašanj. Izmed njih tokrat le nekaj misli o razdeljevanju najemnih stanovanj. Smo pred razdelitvijo 23 novih stanovanj v Kranju iz naročila za I. 1978, ki bodo v treh objektih vseljiva tja do meseca junija tega leta. Strokovna služba je pripravila predlog, ki je sestavljen iz dveh delov. Prvi del predloga predstavlja razdelilnik oz. ..ključ" za razdelitev teh stanovanj po temeljnih organizacijah, drugi del predloga pa predstavlja ožji izbor prosilcev oz. kandidatov, ki pridejo v poštev za vsako od teh stanovanj. Oba dela predloga sta v močni medsebojni odvisnosti. Razdelilnik namreč upošteva razpoložljiva sredstva posamezne temeljne organizacije in število ter vrsto stanovanj, ki so jih delavci te temeljne Organizacije dobili v prejšnjem obdobju, hkrati pa tudi najbolj kritične prosilce. V fazi oblikovanja predloga razdelilnika stanovanj, ki jih je zaradi nezadostne gradnje stanovanj v Kranju manj kot bi jih potrebovali, in tudi struktura po vrsti oz. velikosti ne ustreza potrebam naše delovne organizacije, so sodelovale komisije za družbeni standard in varstvo pri delu temeljnih organizacij. S tem je bila že vnaprej dosežena visoka stopnja soglasja med temeljnimi organizacijami. Zato bo tudi lažja vsklajevalna vloga Kot lani, bo tudi letos IEZE visoko dvignila produktivnost. Pri tem bo treba predvsem paziti na tri glavne naloge: predvsem bo treba mnogo vložiti v tehnologijo, ki je bistvena za dvig proizvodnje, saj norme fizičnega dela lebdijo že nekje okrog maksimuma, druga naloga je dvig kvalitete, pa ne le klasično, da bi bilo manj izmeta, ampak je tu mišljeno posodabljanje proizvodnega programa in tehnologija, ki bo zagotavljala ustrezno kakovost, tretja naloga pa je zmanjšanje izmeta. Pri tako mehanizirani in velikoserijski proizvodnji so malenkostne napake krive kupov neuporabnih izdelkov in z njimi gospodarske škode. Na seji so tudi sklenili, da se mora v osnutku predvideno povečanje števila zaposlenih s 7,5 % zmanjšati za 2,5 %. Pri tem pa mora biti poudarek na strokovnjakih in ne na nekvalificiranih delavcih. Samo tako bo mogoče doseči drzno postavljene cilje in hkrati zmanjšati stroške proizvodnje. Skratka, ugotovili so, da bodo le tehnološke izboljšave, ki jih bodo prispevali strokovnjaki, kos vsem nalogam, zapisanim v proizvodnem načrtu za leto 1979. Delavski svet je razpravljal in odobril dodatna združena sredstva Mikroelektroniki, ki bodo služila za normalno delo, za začetek poskusne proizvodnje in za začetek poslov okrog druge faze za proizvodnjo mikroelek-tronskih vezij. Velja še omeniti informacijo, ki jo je sprejel delavski svet o predstavitvi sektorja za avtomatizacijo proizvodnje ’iz skupnih služb v TOZD Orodja in naprave. Ta sektor, ki mu v IEZE pravijo kratko ..konstrukcija", bo tako bliže izvedbi svojih načrtov in tudi organizacijsko bo povezan z izvajalcem njenih zamisli. Ta organizacijska sprememba ima korenine v prizadevanjih za večjo avtomatizacijo proizvodnje in širitvah proizvodnih zmogljivosti. \ ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL KRANJ objavlja prosta dela in naloge v razvoju in proizvodnji novega telekomunikacijskega sistema, in sicer iz področij: — mikroprocesiranja — multiprocesiranja — medprocesorskega komuniciranja — komuniciranja človeka s sistemom — podatkovnih baz — programiranje sistemov v realnem času — razvoja digitalnih in analognih vezij — PCM komutacije — digitalnih integriranih telekomunikacijskih sistemov — digitalnega procesiranja signalov — zajemanja in komutacije podatkov — teorije diskretnih sistemov, zanesljivosti, čakajočih vrst in prometa — planiranja, organiziranja in koordiniranja vseh faz proizvodnje novega telekomunikacijskega sistema — projektiranja in razvoja kompleksnih preskusnih sistemov — razvojnih nalog s področja filozofije preskušanja — raziskovalnih del s področja zanesljivosti in sistema vzdrževanja. Za opravljanje naštetih del potrebujemo: — inženirje in magistre elektrotehničnih, matematičnih in fizikalnih znanosti — diplomirane inženirje elektrotehnike, računalništva, telekomunikacij, industrijske elektronike, fizike in matematike — diplomirane ekonomiste in ekonomiste — inženirje elektronike -- elektrotehnike, šibki tok. Za vsa dela so zaželjene ustrezne delovne izkušnje, kandidate brez prakse pa bi zaposlili na pripravniških delovnih nalogah. Novim sodelavcem nudimo: — strokovno in znanstveno izpopolnjevanje ter sodelovanje z domačimi in tujimi znanstvenimi in produkcijskimi institucijami — stimulativno nagrajevanje glede na zahtevnost in obseg opravljenega dela — pri reševanju stanovanjskih problemov nudimo pomoč s krediti, z najemniškimi stanovanji in pomoč pri iskanju lokacij za individualno gradnjo. Vsi zainteresirani kandidati lahko vsak dan dobijo ustrezne informacije o delu in delovnih pogojih, vključno z ogledom tovarne v tehničnem razvoju tovarne ATC ali v kadrovski službi Iskre Elektromehanike Kranj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 1 5 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako „za TOZD ATC". Zadovoljevanje stanovanjskih potreb z najemnimi stanovanji torej zahteva veliko dogovarjanja in usklajevanja interesov med temeljnimi organizacijami. Istočasno pa je treba v temeljnih organizacijah občutljivo pretehtati kandidate iz predlaganega ožjega izbora za posamezno stanovanje. Točko-valna lista je sicer izdelana po točkovalnem sistemu, ki pa ni popoln in ne vključuje vseh elementarnih kriterijev in situacij. Zato je ne bi smeli absolutizirati, temveč poleg nje upoštevati še dodatne momente in posebnosti pri posameznem prosilcu. P.P. Tako je delavski svet Industrije elementov ob še nekaterih manjših problemih, o katerih je razpravljal, zaključil svoje delo za leto 1978. V navezanem pogovoru ob majhnem prigrizku je stekla beseda o uspešnosti tega dela. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je minilo še eno uspešno, srečno in delovno leto. Seveda tudi težav ni manjkalo, vendar so se kolesa tovarn vrtila, delo je teklo in tudi gospodarski uspeh ni slab. Ob tej ugotovitvi so delegati drug drugemu stiskali roke in zaželeli vsaj tako, če ne še boljše leto 1979. KF TOZD UPORI Sindikat v potenciometrih je že sredi dela Pred nekaj meseci smo pisali, da so v TOZD Upori iz ene osnovne organizacije sindikata ustanovili 5 osnovnih organizacij, za vsako vejo dejavnosti po eno. Po tem kriteriju so priredili tudi organizacijo tovarne, ki ima 5 delovnih enot. V delovni enoti Potenciometri smo prosili predsednika 00 sindikata Franca Kavčiča, naj nam pove, kako je zaživelo delo po reorganizaciji. Funkcija sindikata v naši delovni enoti je zelo pridobila na veljavi po reorganizaciji, oz. po ustanovitvi samostojne osnovne organizacije. Mislim, da smo tudi že naredili izpit. Zadnje mesece lanskega leta smo sprejeli štiri nove samoupravne splošne akte. Delo med javno razpravo smo organizirali kot običajno po sindikalnih skupinah. Imel sem občutek, da so se ljudje zelo zanimali za vsebino in težo predlogov in osnutkov. Predvsem pa sem bil vesel, da so poznali vsebino, namen in posledice, ki izhajajo iz sprejetih samoupravnih aktov. Tako ob referendumu ni bilo težav, saj je javna razprava razčistila vse bistvene Franc Kavčič, predsednik 00 sindikata Fotenciometri. nejasnosti in usklajevalni postopek nam je dal prav. Tako lahko rečem, da smo res glasovali in odločali in ne samo kimali. Zato pravim, da je naša osnovna organizacija dobro prestala sprejemni izpit". Sicer pa imamo skladno z akcijskim programom slovenskih sindikatov pripravljen široko zasnovan program dela. Med drugim bomo precej pozornosti namenili izobraževanju delegatov. Akcija že teče v organizaciji občinske konference. Lotili pa smo se tudi več praktičnih nalog. Tako smo dali predlog za povišanje osebnih dohodkov, ozimnico smo oskrbeli sodelavcem, za novo leto pa smo precej prispevali za Dedka mraza in se vključili v akcijo za obdaritev starejših in socialno šibkejših ljudi v naši krajevni skupnosti. Ta novoletna pozornost je postala pri nas v Šentjerneju že kar tradicionalna in prav je tako. Predvsem pa se pri nas poznajo „sveže sile", po večini smo delegati novi in imam občutek, da smo se dobro znašli in, da delo teč>* kar v redu. Tudi na šport nismo pozabili. Na Javorovici nad Šentjernejem imamo manjšo žičnico, za katero je tudi Iskra precej prispevala. Prav zdaj razmišljamo, da bi eno, ali dve avtomobilski prikolici, ki jih ima naša sindikalna organizacija, postavih v enega od smučarskih centrov. Saj ni nikjer rečeno, da dopust lahko porabiš le poleti in na morju. Smučarjev je tudi pri nas vse več, zlasti med mladimi. KF Pogodba Investservisa z »Zmajem« Številne naprave za čiščenje, zračenje, ogrevanje ali tudi hlajenje tovarniških, upravnih in drugih prostorov skupno z napravami sanitarij, dotoka vode, električne energije in morebiti tudi plina terjajo za nemoteno opravljanje svojih funkcij nenehno kontrolo in vzdrževanje. Ta tako imenovana infrastruktura tovarne je povsod problem za sebe, ali nujno zlo, ki zahteva precejšnje stroške, treba pa jo je upoštevati in se je lotiti sistemsko. V tovarni „Zmaj“ so se s preselitvijo v nove prostore takoj lotili tega problema. Po temeljiti presoji posameznih možnosti so se odločili, da poverijo celotno vzdrževanje vsega tovarniškega kompleksa' 'V Stegnah skupno še z drugimi dolžnostmi našemu Investservisu, ki se je za taka dela že od kraja specializiral in ima tudi dovolj izkušenj. Že lani so tekli razgovori, sedaj pa so sklenili pogodbo, s katero se je Investservis zavezal, da bo poslej v „Zmaju“ prevzel vsa dela za tekočo kontrolo in vzdrževanje naprav centralnega ogrevanja, vodovodne instalacije, elektroinstalacije (razen vzdrževanja tovarniškega transformatoija), instalacij komprimiranega zraka, na- peljav šibkega toka kot so naprave telefonije, protipožarne naprave, akustike, električnih ur in zasilne razsvetljave. Mimo tega bo Investservis opravljal tudi manjša pleskarska, steklarska in mizarska dela s splošnimi storitvami vzdrževanja, kot so čiščenje prostorov, varovanje objektov zunaj delovnega časa in pa poštne storitve ter prevoz delavcev na delo in z dela. Poleg tega sta obe delovni organizaciji izbrali vsaka zase odgovornega in pooblaščenega delavca, ki bosta zadolžena za sprotno reševanje vseh problemov pri funkciji tovarniške infrastrukture. Investservis je z začetkom letošnjega leta že prevzel svoje dolžnosti v „Zmaju“, prav pa bi bilo, da bi vse delovne organizacije oziroma tozdi na Iskrinem tovarniškem kompleksu v Stegnah poverili to delo Investservisu, kar bi dela vsekakor pocenilo, delovne organizacije pa razbremenilo dela in odgovornosti. Upoštevati pač moramo, da včasih tudi manjša funkcijska napaka zavre proizvodni proces ali ga celo za krajši čas popolnoma zaustavi. Marjan Kralj ISKRA Številka 3 - 13. januar 1979 INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV, NOVA GORICA Prijeten zaključek leta v Komnu Kolektiv tovarne odlitkov Komen, najmanjše in najmlajše TOZD v novogoriški Iskri Avtoelektriki se je zbral zadnji petek v lanskem letu na skupnem srečanju, na zaključku izredno pomembnega, delovnega leta. Tega srečanja se je udeležil tudi glavni direktor Iskre - Avtoelektrike Jože Eržen in predsednik osnovnih organizacij sindikata Zmago Lasič. Zakaj smo napisali izredno pomem- bnega leta? Kolektiv te tovarne se je namreč odločil, da postane s 1. januarjem 1978. leta član velike Iskrine družine, nova temeljna organizacija Iskre — Avtoelektrike. In jasno je, da je treba prvo obletnico primerno in svečano proslaviti. V zgodovini svojega obstoja je postavil človek nič koliko mejnikov, da bi se lahko po njih ravnal, ocenjeval rezultate svojega dela, svojih uspe- Kolektivu tovarne odlitkov v Komnu je spregovoril direktor Drago Urdih. Na podlagi 8. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/76 in 23/76) skupščina občine Kranj po sklepu Komisije za odlikovanja in priznanja z dne 26/12—1978 RAZPISUJE NAGRADE OBČINE KRANJ ZA LETO 1979 ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 8. členom odloka so predlagatelji družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazloženi pismeni predlogi za podelitev nagrad morajo biti predloženi Komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1979. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgustu. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja V____________________________________________________________________J ■ \ Prebrali smo za vas Mirko Vujačič je za zbirko Karičkova knjižnica prispeval dokaj zanimivo in po svoje zelo originalno zamišljeno delo pod nevsakdanjim naslovom ,,Kako dremljejo krokodili11. Naš avtor je imel namreč kot pisatelj priložnost veliko popotovati po svetu, zlasti po Afriki in Aziji in ta njegova knjiga je, kot je zapisal v predgovoru k njej Dragan Lukič kot ..film, ki nam prikazuje dežele Afrike in Azije v današnjem času, brez kolonialnih legend, ki so jih nekdaj pripovedovali otrokom. Te potopisne črtice pripovedujejo o življenju mladih, svobodnih afriških in azijskih dežel, ki naglo dohitevajo razviti svet. Kdor bere potopise, postane tudi sam velik popotnik . ..“ Potopisne črtice Mirka Vujačiča, ki jih je prinesel iz Egipta, Sudana, Somalije, Etiopije, Ugande, Tanzanije, Zambije, Indije, Burme, Siama, Malezije in Indonezije so vse sicer navidezno pravljične in v vseh je glavni junak otrok ter pravljično ozadje ene izmed naštetih dežel, v bistvu pa še kako prihajajo iz realnega sveta in bistrega opazovanja našega avtorja. Brez lažne sentimentalnosti in bleščeče eksotičnosti je Vujačič v otrokih omenjenih dežel najprej našel skupno potezo vseh otrok sveta, hkrati pa tudi njihove posebnosti, ki so posledica zgodovinskega, ekonomskega in političnega razvoja teh dežel tretjega, neuvrščenega sveta. Zato usoda teh otrok ni primerljiva z usodo in mladostjo naših malčkov, mnogo bolj trpka in težavnejša je, čeprav tudi v njej ne manjka lepote in toplote pa tudi vere in upanja, da bodo ti malčki najrazličnejših barv kože tudi v najbližji prihodnosti našli srečnejše mladosti brez lakote, zanemaijenosti, nepismenosti in vseh drugih tegob, ki danes pretresajo dežele v razvoju in njihovo pot gospodarskega razvoja. Nazorna ilustracija je k tem potopisnim črticam prispevala Irena Majcen. In končno je tu še precej napeta in še kar dobro napisana zgodba o „Petru in divjem psu11 avtorja Henryja R. Fea. Za to zgodbo, ki bi ji v njenem farmarskem okviru srečne ameriške družine lahko sicer očitali malce kliširanosti in malomeščanskosti, je kljub temu prevladujoče sporočilo celotne zgodbe, ki nas zelo nazorno in prepričljivo opozarja, da z nasiljem ne moremo ničesar doseči in da je svoboda, pa naj gre tu za divjega psa, ena najdragocenejših prvin in človekovih hotenj. V tem smislu to delce presega običajne zgodbe o dečkih in njihovih prijateljih psih, saj gre končno v njem za to, da bi si Peter rad podredil divjega, samotnega psa, ki se je potikal okrog njihove farme. Toda pot do zaupanja in prijateljstva med dečkom in tem „svobodnim“, divjim psom je dolga, nenavadna, polna preobratov in zapletov, dokler se seveda, vse srečno ne konča ter Peter in njegov divji pes končno ne postaneta eno, zvesta prijatelja, tesno navezana drug na drugega. Ob tej, torej še kar posrečeni in dokaj dobro napisani zgodbi o Petru in divjem psu pa je treba še posebej omeniti ilustracije Matjaža Schmidta, ki zelo dobro dopolnjujejo besedilo in ga včasih po svoji nazornosti in fakturi celo presegajo. Zapišimo še ob koncu, da je tudi ta dva zvezka Kurirčkove knjižnice kot mladinski roman Branka Šomna, o katerem smo že posebej prej poročali v naši rubriki, izdala in založila založba Borec iz Ljubljane. D £ v__________________________________________________________________J hov in nehno strmel po nečem boljšem. naprednejšem in donosnejšem. C as prehoda iz enega v drugo leto je gotovo mejnik, ob katerem si lahko zastavimo vsaj dvoje osnovnih vprašanj: — kaj lahko pričakujemo od novega leta, od leta, kije pred nami in ki bo od nar. terjalo še večjih naporov, in — kakšna je naša prehojena pot, kje bi lahko še več naredili, kje smo bili premalo uspešni. O teh vprašanjih sta zbranim članom kolektiva spregovorila direktor te TOZD Drago Urdih in glavni direktor Jože Eržen. Oba sta se zahvalila za dosedanji vložen trud v delo in zaželela vsem tudi v prihodnje še večjih uspehov ter osebne sreče v novem letu. V imenu konference OOS se je čestitkam pridružil tudi predsednik konference Zmago Lasič. Kolektiv komenske tovarne je zagnan in močan. Vsem skupaj in vsakem posamezniku je poznan pregovor, da je človek sam svoje sreče kovač, vedo pa tudi, da imenujemo s srečo tudi tiste svetle trenutke našega življenja, ki niso odvisni le od posameznikov, temveč od nas vseh, od našega dela, od našega medsebojnega razumevanja, od naših pravilnih hotenj. Prav to so potrdili predlanskim, ko so se odločili za pristop k Iskri, ob prvi obletnici pa so že ugotovili, daje bila ta odločitev pravilna in, da je njihova nadaljnja pot jasno začrtana. Utrip srečanja, vesel zaključek poslovnega leta, proslava prve obletnice priključitve v Avtoelektrike, vse to in še marsikaj drugega je nevidno spremljalo slavje, ki je potekalo v iskrenem zadovoljstvu: „Tudi mi v tovarni odlitkov Komen smo Iskraši.11 Marko Rakušček ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta FILIPA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam ih sodelavcem v TOZD TSD za izrečen« sožalja in denarno pomoč hčerka Francka Bitežnik. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ALOJZA VESELA se iskreno zahvaljujem sodelavcem, TOZD vzdrževanje — ključavničarska delavnica za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti sin Slavko. ZAHVALA Ob izgubi najinega dragega očeta ANTONA PODJEDA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Vzdrževanje in TOZD AT C za izrečeno sožalje, podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti sinova Ivan in Tone. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega brata MAKSA POLJANCA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD TEA za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti brat Marjan. REDNI LETNI OBČNI ZBOR Planinske sekcije Iskre Elektro-mehanike Kranj bo v torek, 15. januarja 1979 ob 18. uri v prostoru družbenih organizacij (nad delavsko restavracijo) z običajnim dnevnim redom. Vabimo članstvo, da se obračuna dela in nadaljnjih načrtovanj udeleži v čim večjem številu! f \ ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrike) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljublja- V Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. J V Marsikaj je prijetno fotografirati, še posebno pa velike delovne uspehe, ki so plod čvrstega in homogenega kolektiva. Enega takih uspehov so zadnji petek v lanskem letu praznovali na Uniji glavnega sestava v tovarni velikih zaganjalnikov v Iskri — Avtoelektriki. Po tekočem traku so poleg izdelkov, ki jih izdelujejo, spustili tudi šopek rdečih nageljnov, steklenico „tamočnega", ki je na svojevrsten način, simbolično prikazovala ta delovni uspeh — izpolnitev letnega plana in majhen transparent, na katerem smo lahko prebrali: Delavke in delavci tovarne velikih zaganjalnikov smo v petek. 29. 12. 1978 izpolnili letni plan 284.100.000 dinarjev. Do danes smo naredili za 284.565.339 dinarjev izdelkov ah 100,16 %. Komentar vsekakor ni potreben, zatorej to prijetno vest zaključimo z iskrenimi čestitkami vsem zaposlenim v tovarni velikih zaganjalnikov. J RAZPIS XVII. ZIMSKO ŠPORTNIH IGER SOZD ISKRA PROPOZICIJE za tekmovanje na XVII. zimsko športnih igrah SOZD ISKRA, ki bodo 23. in 24. 2. 1979 v Gozd Martuljku in Kranjski gori. XVII. zimsko športne igre obsegajo tekmovalni disciplini „tek in veleslalom" Udeleženci tekmovanja se lahko prijavijo v naslednje tekmovalne razrede: zajema tekmovalce, ki do 1. 1. 1979 niso Tekmovanje v tekih bo 23. 2. 1979 ob 13. uri v Gozd Martuljku. VELESLALOM bo dne 24. 2. 1979 ob 9,30 v Kranjski gori. MOŠKI: tekmovalni razred A zajema tekmovalce do 24. leta starosti MOŠKI: tekmovalni razred B zajema tekmovalce od 25. do 29. leta starosti MOŠKI: tekmovalni razred C zajema tekmovalce od 30.do 34. leta starosti MOŠKI: tekmovalni razred D zajema tekmovalce od 35. do 39. leta starosti MOŠKI: tekmovalni razred E zajema tekmovalce od 40. do 45. leta starosti MOŠKI: tekmovalni razred F zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1979 dopolnili 45 let ŽENSKE: tekmovalni razred A zajema tekmovalke do 29. leta starosti ŽENSKE: tekmovalni razred B zajema tekmovalke od 30. do 39. leta starosti ŽENSKE: tekmovalni razred C zajema tekmovalke, ki so do 1. 1. 1979 dopolnile 40 let Rezultati tekmovanja v tekih in veleslalomu se ocenjujejo posamezno in ekipno. Za ekipno uvrstirev se točkujejo teki in veleslalom najbolje uvrščenih iz vsakega razreda moških in žensk. Za nepopolne ekipe se štejejo KT zadnjega tekmovalca v razredu, s pribitkom 500 KT za ekipno uvrstitev. Pritožbe in ugovore bo reševala 5-članska komisija, ki jo bo imenovala komisija za šport in rekreacijo pri SOZD Iskra. Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani SOZD Iskra, ki bodo svojo udeležbo prijavili pri svojih referentih za šport in rekreacijo pri delovnih organizacijah SOZD Iskra. Vse delovne organizacije morajo svojo udeležbo prijaviti pismeno do 9. 2. 1979 na naslov: ,,Iskra Invest Servis — Področje za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27"- Za prijavo je veljaven seznam tekmovalcev, ki ga potrdi kadrovska služba. Prijava mora vsebovati: — priimek in ime tekmovalca — rojstne podatke — razred, v katerem bo tekmoval. V primeru spora ima komisija za pritožbe pravico identificirati tekmovalca s pomočjo osebne izkaznice. Vsi tekmovalci morajo na cilju imeti osebno izkaznico, ali katerikoli dokument, ki ima fotografijo (vozniško dovoljenje, potni list, itd.). Vsak tekmovalec mora tekmovati v svojem starostnem razredu. V primeru, da komisija za pritožbe ugotovi, da tekmovalec ni član delovne organizacije SOZD Iskra, ali da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu, diskvalificira vse tekmovalce delovne organizacije tekmovalnega razreda. Vodja ekipe je dolžan 60 minut pred začetkom tekmovanja javiti vodstvu tekmovanja vse nastopajoče tekmovalce in vrniti štartne številke. Naknadnih sprememb in prijav vodstvo tekmovanja ne bo upoštevalo. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne poškodbe. Organizator tekmovanja si pridržuje pravico spremeniti čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevale okoliščine. O tem bo vodstvo zimsko športnih iger SOZD Iskra pravočasno obvestilo vse prijavljene. TEKI MOŠKI: 10 km — tekmovalni razred I dopolnili 35 let MOŠKI: 45 km — tekmovalni razred II — zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1979 ' dopolnili 35 let S S ŽENSKE: 5 km — tekmovalni razred I — zajema tekmovalke, ki do 1. 1. 1979 niso dopolnile 30 let ŽENSKE: tekmovalni razred II. zajema tekmovalke, ki so do 1. I. 1979 dopolnile 30 let. RAZPIS I. ISKRA PRVENSTVA POSAMEZNIKOV V ŠAHU SOZD ki bo v soboto in nedeljo, 20. Ljubljana, Trg revolucije 3. in 21. januarja, s pričetkom ob 9. v Iskrini stolpnici, A. RAZPISNI POGOJI 1. Pravico udeležbe imajo vsi šahisti, ki so zaposleni v SOZD Iskra. 2. Rok prijave: do 18. I. 1979. B. GLAVNA DOLOČILA TEKMOVANJA 2 'nr» !o P° §vica^ej^sis,fmu - Število kol je odvisno od števila prijav. Igra se po pravilih šahovske zveze Jugoslavije. 3. Igralni čas je 30 min na igralca. C. PRIZNANJA 1. Igralci si lahko pridobijo ustrezno šahovsko kategorijo v skladu s pravili ŠZJ. 2. Prva dva oz. pogojno trije imajo pravico do neposredne udeležbe na Klubskem turnirju, ki bo v mesecu februarju. 3. Prvih deset igralcev prejme diplome. PRIJAVE SPREJEMAJO Šahovsko društvo Iskra, Ljubljana, Savska c. 3 (P. Jereb), tel.: 320-411, im. 341, Šahovsko društvo Iskra, Ljubljana, Savska c. 3 (P. Jereb), tel.: 320-411, im. 341, ali: Iskra — Invest servis, dejavnost za rekreacijo in letovanje Ljubljana, Ilirska 27, tel.: 325-587, ali 325-589, ali referenti za šahovsko dejavnost v posameznih DO, oz. TOZD