Naj reč j i ileremki dnernik^S t Združenih državah	I
Velja za vse leto ...	$6.00 I
Za pol leta.....$3.00 Q
Za New York ceio leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
List slovenskih delavcevv Ameriki.
The largest Slovenian Daily bk
die United States.	|
b Issued every day except Sundays ^ and legal Holidays. 75,000 Readers.	It
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered ae Second CImb Ma	tter, September 21, 1903, »t the Post Office at Mew York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 126. — ŠTEV. 126. __ w		NEW YORK, FRIDAY, MAY 29, 1925. — PETEK. 29. MAJA 1925.	VOLUME XXYTTT. — LETNIK XXXTLI.
DRASTIČEN KORAK COOLIDGE-A
PredaecL Coolidge namerava vprizoriti drastičen korak s tem, da ne bo odobril novih posojil a-meriških bankirjev, namenjenih narodom, ki nočejo plačati. — Prva med temi državami bo Belgija. — Belgijski poslanik bo pojasnil svoji vladi ameriško stališče.
WASHINGTON, D. C, 28. maja. — V gotove diplomatične kroge je pronicala vest, da razmišlja predsednik Coolidge o prvem drastičnem koraku, kojega namen je izsiliti uravnavo z narodi, ki niso storili še ničesar, da vrnejo svoj dolg vladi Združenih držav. Povsem naravno je opaziti precej vznemirjenja v francoskem, italijanskem in belgijskem poslaništvu.
Zanaprej bodo definitivno odklonjena v?a na-daljna posojila ameriških bankirjev vladam, ki niso pokazale niti najmanjšega razpoloženja, da u-ravnajo zadevo svojih dolgov v Ameriki. To zveni sicer precej milo, kajti vlada nima nobene polno-moči, da bi prepovedala taka posojila.
Dejanski se bo zgodilo naslednje.
Ce bo kaka bančna tvrdka, kot naprimer Morgan and Co., vprašala državni department, če ima vlada kak ugovor proti temu ali onemu posojilu, bo odvisen odgovor od tega, če skuša dežela, ki želi dobiti posojilo, urediti svoje obligacije v Združenih državah.
Učinek zadržanja direktnega odobren j a takega posojila bo neposreden in prepovedovalen, kajti noben Amerikanec se ni še nikdar lotil takega podjetja, razven z direktnim privoljenjem vlade.
Neposredna uporaba tega sklepa vlade se tiče Belgije. Pred kratkim si je izposodila petdeset milijonov dolarjev. Belgija pa je na trgu za nadalj-nih petdeset milijonov dolarjev posojila.
Dosedaj je bil določujoči faktor namen, kateremu naj bi služil izposojeni denar. Predsednik je pogosto izjavil, da bo administracija pospeševala posojila v ekonomske in konstrukcijske svrhe, da pa bo proti posojilom, ko jih namen bi bil povečati vojaške naprave.
• Ce pa se bo uveljavilo novo preiskušnjo, sploh ne bo prišel vpoštev namen, kateremu naj služi izposojeni denar.
Predsednik je pogosto izjavil, da bo administracija pospeševala posojila v ekonomske in konštrukcijske svrhe, da pa bo proti posojilom, kojih namen bi bil povečati vojaške naprave.
Ce pa se bo uveli javilo novo preiskušnjo, sploh ne bo prišel vpoštev namen, kateremu naj služi izposojeni denar.
Belgijski poslanik baron Cariter de Marchienne je obiskal včeraj državnega tajnika Kellogga. Hoče se vrniti v svojo domačo deželo ter pojasniti svoji vladi ameriško stališče, v namenu, da prične formalna pogajanja.
Dolgovi Belgije v Združenih državah znašajo nekako $500,000,000 ter so približno ne enak način razdeljeni med vojne dolgove ter pomožne in rehabilitacijske dolgove. Združene države pa nočejo delati razlik med posojili, najetimi pred sklenitvijo premirja ter posojili po sklenjenem premirju.
FRANCIJA 0DG0DILA ODGOVOR
Francija je preložila na poznejši čas odgovor na na nemško poslanico glede varnostnega pakta. Vzrok tega zavlečenja so bile angleške kritike. List v Essenu suspendiran.
Zastran postavnega prazni, ka ''SPOMINSKEGA DNE"
t*?" ne izide jutri Glas Naroda.
Prihodnja številka izide v 2^* pondeljek, 1. junija.
Uredništvo.
Zagonetna smrt skrivnostne ženske.
V stanovanju italijanskega delavca so našli skrivnostno žensko. — Delavec je informiral policijo, da se mu je predstavila kot Miss Margaret Nye.
LONDON, Anglija, 28. maja. — Angleške kritike odgovora francoskega ministra za zunanje zadeve na nemške predloge glede varnostnega dogovora, so napotile francosko vlado, da je sklenila preložiti na poznejši čas izročitev odgovora v Berlinu.
Vsled tega je vprašanje varnostnih dogovorov zaenkrat odloženo, a vrše se še naprej ahgleško-francoska diplomatična pogajanja gled|e tega predmeta. Kabinetni sestanek, določen včeraj, bil bil preložen na danes, ko bodo imeli mihistri na razpolago poročilo angleških izvedencev glede številnih postavnih točk, tikajočih se vprašanj, vključenih v francoski osnutek.
^ BERLIN, Nemčija, 28. maja. — Takoj po poročilih, da so bile poostrene kontrolne odredbe v zasedenem ozemlju Nemčije, je prišla vest, da so zavezniške okupacijske oblasti za tri mesece prekini-N^V" ^Tv T*' £ ,
i • j •	d • • i \vr i i.« ^	;Mlss Margaret Nve, stara 37 let
le izdajanje Reinisch-Westphaelische Gazette V iter stanujoča na Riverside Drive.
Essenu. ICot vzrok se navaja poročilo poročevalca jv iMtem stanovanju, obstoječem iz
lista v Carigradu, v katerem kritizira francosko po- ^ " ' i 1'
liti ko v Orijentu.
To je prvi list, ki je bil suspendiran v zasedenem ozemlju izza ureditve tamošnjih zadev na londonski konferenci. Nemško časopisje izjavlja, da imajo okupacijske oblasti pravico suspendirati liste le v slučaju, da ogrožajo listi čast, dostojanstvo in varnost okupacijskih čet.
LONDON, Anglija, 28. maja. V dokumentu, , ^ je ^ _ in (letektivi
katerega bo najbrž odposlal prihodnji teden svet i mu verujetjo, — <ia jo imel pred poslanikov, bodo navedena kršenja Nemčije, tika--1>ar m Beci navado -zahaja*i v ne-joča se oboroženja, v protislovju z določbami ver-1 k° "f^^.^a^acijo na za
•11 i	„	ipadni 4G. ce<li, kjer je. za v živ al
samske mirovne pogodbe.	rraffe1e. T,Uom svojih obislmv je
Zavezniki bodo v poslanici tudi prav posebno na- , zapazil <tam prece-j lepo mlado žen
sprotovali velikemu nemškemu vojnemu štabu, državni policiji in drugim nemškim napol vojaškim organizacijam.
V prel ilcli noči so našli v bor-nem stanovanju na Mitoeni 13. ee-ni v New Yoi-lru truplo mlade •ženske, ki je umrla vsled vdihavanja plina. Policija jo je iizprva identificirala kot Mrs. Margaret Goodli, a izjavila pozneje, da je
dveh sob, je živel italijanski delavec Jim G-oodli.
Za pičlimi za.pLski v policijskem glavnem starou. se skriva ena najbolj čudnih povesti iz dolenjega, iztočnega dela New Yorka. ki je že itak bogat na presenetljivih dogodkih. Goodli-ja so zaslišali detektivi s policijske postaje na peti cesti i.
Posledice velike nesreče v rovu.
Operirani morilec Leopold.
JOLIET. 111., 27. maja. — Nathan Leopold, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo radi umora mladega Roberta Franksa. je bil včeraj operira« na slepiču v bolnišnici nove kaznilnice
Anglija proti komunistom.
Sest trupel so že spravili na dan iz rova pri Raleigh. — Domneva se, da je izgubilo življenje nekako sedemdeset premolarjev.
COAL GLEN, N. C., 1*8. maja. — Po neumorman delu reševalnih oddelkov, da redijo šestdeset do no in fcftdcmdeset premoga rje v. zakopanih v rovu Carolina Coal Co., je dane« 'zjutraj skoro popolnoma izginilo upanje, da bi jih bdlo mogoče spraviti žive na dan. Domneva se, da so oni ponesrečeni, ki so preživeli eksplozije, podlegli pozneje razvijajočim se plinom v rudniku.
Medtem, ko so prodrli reševalni odelki 1800 čevljev globoko pod zemljo, ne da bi za-deH na kake liadaljne ponesrečene, je čakalo zunaj na stotine sorodnikov žrtev. Do danes zjutraj so spravili na
Tozadevno ugotovilo je podal
, , .	danes v poslanski zbornici notra-
- Leopold je prestal operacijo ;Tlji minfeter
zelo dobro t»«r se je takoj boljše i	_____________
LONDON, Anglija, 28. maja Ljudje, o katerih tse ve, da širijo
j>o inozemstvu vstaške in preku-1 površje le šest žrtev, euške ideje, ne bodo prepuščeni v I RALEIGII, N. C., 28. maja. --Anglijo- V	lv rovu Carolina Coal Co.t osem
milj od Sanford, .so se pojavile fčerag dopoldne eksplozije. Vsega 'skupaj ie šlo včeraj zjutraj v rov
Usoda Amundsena še ni pojasnena.
Zaenkrat še ne nameravajo poslati pomoči ek-spediciji polarnega raziskovalca, ker domnevajo, da še ni čas za to. Vreme na Severu je iz-vanredno ugodno.
Čeprav je poteklo že sedem dni izza časa, ko se je napotil Amundsen s svojo ekspedieijo- na Severni tečaj, se še vedno zadržuje vse .načrte za pomožno ekspedicijo in sicer na nasvtt izkušenih polarnih raziskovalcev.
Knnt Amundsen, znani danski raziskovalec, je namignil, da skušajo člani eikspedieije prodreti do	-	-Fort Conger ali rta Columbia. V/ga žeIi ona" ™ da ne naiherava vr
.	, > ■	,	. w	_	n 1 ti CP /1 Ani r\\- Aniarv!l<i I .k ni-zv!
sko, ki je nakopala kot strezajka
Gocdli je izjavil nadalje, da se je seznanil s to žensko- in da je -bil zelo potrt, da j > Cul, da so pro-hibieijski agenti navalili na do-tieni prostor ter ga zaprli. Žeaiska nm je povedala, da je brez dela •Ponudil ji je vsled teiga prostor v svojem domu ^a, iztočni 61. cesti kjer je živel taikrat. Rekel je, d? je njflgova starost, — 61 let. — dokaz njegovih povsem očetov skih nagibov.
I-zjavil je, nadalje, da je spoznal, da je morala živeti v dobrih okoliščinah in da jo je LapraSeval glede tega. Ona pa je molčala ter potem neenanokam izginila. Mislil ja da je ne bo nikdar vet* videl in nekaj časa pozneje se je preselil na iztočno 13. cesto.
Pre d približno enim mesecem pa je «opet prišla k njemu, ker jf izvedela za njeigov novi naslov Rekla je, da hoče zopet njeigovegr varstva, da je za-,pustila dom. kei .ji stariši ne dovolijo živeti na Broadwayn prosto življenje kot sr
George Brandes smrtno ^ bolan.
počutil, — je sporočil zdravnik.
Oče morilca iu njegov, brat Foreman sta (čakala na koridorju jetnišnice, doWer ni bila operacija izvršena. Pofpoldnc, ko se je DUNAJ, Avstrija, 2S. maja. — yrebudil iz narkoze, sta ga oib- Znani dai*fci leposlovni -zgodovi-i	' nar- George Brandes je težko obo-
• Richard Loefb, ki se je itdtJežH lel. Zdravniki so mnenja, da bo-»stega zločina, je Obolel na oApi- lezui ne bo prebolel. Rojen je bil
tmh.	v Kodamjtf leta 1942.
71 mož. Dosedaj so našli dve .trupli tea* se boje, da <so se vsi premogarji smrtno ponesrečili.
Prva eksplozija se je za vršila ob pol dev«tih, druga |>a ob pol enajstih r
Eksploteije so imele za posledico požar, vsled katerega je bile, reševalno delo neizmerno otežko-čeno, če ne popolnoma onemogočeno.
tem slučaju ne bo ničesar čuti njih dokler ne bo prišla prihodnja pošta iz Thule, to je približno čez eno leto.
Donald MacMillan, ki bo prihodnji m-esi'e poved el ameriško ekspedicijo v anktwne kraje, je rekel včeraj zvečer, da je še pre zgodaj skrbeti glede varnosti ekspedicije.
Poročila iz Oslo pravijo, da je vrtnic v arktičnih pokrajinah iz vanredno »ugodno.
Kljub obstoječim tež kočam pa sc je zboru prostovoljcev po šestih urah posrečilo prodreti v rov. Reševalno moštvo je zapazilo pet ali šest trnipel.
Iz rova prihajajo gosti oblak" rmenkastega dima. KakorhLtro je prodrl prvi reševalni oddelek v rov, se je pojavila druga eksplozija v nekemu drugem delu rova.
MAROŠKE ZADEVE V
FRANCOSKEM PARLAMENTU
Francoski parlament je odobril politiko vlade glede Maroka, a komunisti so vlado ostro napadli. Herriot je suspendiral Doriota. — Rdeč voditelj je pozval vojake, naj sklenejo prijateljstvo z Marokanci.
niti se domov. Omenila je svoj na-*lov na Riverside Drive ter mu dala tudi telefonsko številko.
— Zelo ddbri ste bili z menoj — mu je rekla nekoč. — Če bi • mi kaj pripetilo, boste dobili na grado. Moj brat je velik kontrak-tor. Dal vam :bo mesto foremana.
Goodli je molčal, vendar pa zahteval od iye, da telefonira od časa do časa domov.
V okolici je bila znana kot Mrs Ooodli ter je še nadalje obiskovala Broadway. S seboj je prinesla nekaj 'oibleke in to je nosila, dokler n>i bila popolnoma obrab-' Ijena. Kljub <temu pa ni prosila Goodlija za droigo.
Goodli se je vrnil vperaj zvečer domov krog osme ure. Vrarta je naišel -zaklenjena in smrdelo je po plinu. Poklicau je policijo, ki je udrla skozi vrata, a Margareta je bila že mrtva.
PARIZ, Francija, 28. maja. — Včeraj popoldne so prepevali komunistični poslanci v poslanski zbornici revolucijonarno himno "Internacijonalo", ko je bila seja razpuščena po ukoru, katerega je dobil komunistični voditelj Doriot, radi proti-fran-coskega govora, tikajočega se Maroka. '
—	Ce noče vlada sama skleniti miru z rifskimi vstaši, bodo našli vojaki sami sredstva, da napravijo konec vojni, — je vzkliknil Doriot, ko je zaključeval svojo ostro kritiko politike francoske vlade. Tekom te kritike ga je neprestano pozival k redu predsednik poslanske zbornice Herriot.
Socijalistični poslanec Renaudel je pričel debato s tem, da je prosil vlado za nadaljne informacije glede operacij v Maroku. Zahteval je od vlade obljubo, da se ob prvi možni priliki pogaja z Abdel Krimom in da ne bo zasedeno nobeno na-daljno ozemlje, kakorhitro bo cilj sedanje kampanje dosežen.
Kritika Renaudela je bila sorazmerno mila in njen namen je bil oči vidno omiliti napad, ki je prišel jz vrst komunistov.
Komunistični poslanec Andre Berthon je obdolžil maršala Lyautey-a, da ni hotel ničesar čuti o ponudbah Rifčanov, da se pogajajo leta 1 924. Te obdolžitve pa je Painleve zavrnil.
Doriot je hitro spravil kvišku celo poslansko zbornico s svojimi silnimi obdolžitvami, katere je dvignil proti vladi in francoskim militaristom, katere je obdolžil, Ha so namenoma skušali leta 1 924 izstradati rifski narod, da mu iztrgajo iz rok najbogatejša ozemlja.
—	Ves Islam, — je rekel, — je na strani Abdel Krima. Jutri, ko bo slehrni mohamedanski narod spoznal, da je rifska vojna v resnici neusmiljena vojna Francije proti vsem ^kolonijalnim deželam, se bodo vsi mohamedanci združeno dvignili proti Franciji.
Painleve je nato spomnil Doriota na njegove izjave, da je njegova lastna stranka pospeševala maroško vstajo proti francoskemu protektoratu.
Doriot je trdil, da je bil eden vzrokov operacij v Maroku omogočiti Francoski banki absorbiranje Sogastva, ukradenega domačinom.
—	To je vojna bankirjev, — je vzkliknil. — Vojaki, poslani v boj proti Rifčanom, se čutijo tesne j-se zvezanim s takozvanim sovražnikom kot pa onimi, ki jih pošiljajo v krvavo klanje.
IDENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU.
■ledafe?
i	JUOOILATUA ;
1000 Din. — $17.70 2000 Din. —$-35.20 5000 Din. — $87.50
Prt nakazilih, H maSaj* nanj k«t kot m Umi tearjer M «ntof n poštnino in druge rtroike.
Bu»dHlj» na zadnje poftte trn bplatoje Toitnl Moral
ITALIJA DT XA8EDEET6 OZEMLJSi
200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........$22.00
300 lir.......... $13.50 1000 lir............ $43.00
fM naročilih, ftd msJtajo mug kal 8M Ur ninuM ■■■cfccJ — If eeatav n pottaina in drn*> rfroik*	^^
■"»•Mfr » >»**	ta fapMaJt IMUnuks kreditna tanka
T Trata.
Za poflljatre, ki presegajo PETTISOO DINABJEV ali pa DVATISOC LHt dovoljujemo po mogočcoetl ie poseben popust. Dtacrjea ta Lina sedaj m stalna, sasnjs ss ve&rat in a*rf? S ts tem rulsfn mam d ■sfis poda« natan&as eens myn], __ - ---JWefn dne, ka mam pride »sslsni dasar ▼ roka.
POSUiJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO & NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO EA STROŠKE
Je P i alatf anMJs »e Dsnastis r ostal Msnsy Order aH pe

York, M. T.
GLAS NARODA. 29. MAJA 19*2n.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by
8LOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
lamed Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado______________________ $6.00
Za pol leta _________________________ $3.00
Za četrt leta ____________-____________ $1.50
Za New York za celo leto_ $7.00
Za pol leta_____-_________________$3.50
Za niozemstva ta celo leto_ $7.00
Za pol leta_______________________ $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in prt^ziK/cov.
Dopisi hres podpisa in osebnosti se ne priobčuje^t. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče namimi, da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS
is' A K O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.

CENENA ŽIVLJENJA
I'm] kratkim s«' jr poročalo o uadaljni rudniški nesr**»'i. vsled k;ir«r»' •«.» izgubili zivlji nj«' — " l«1" — štiri preinogarji.
.Stirj«* prol< T.irci!
Kdo bi posvoji i|(»>ti pozornosti t;iki malenkosti?
Posledica I ga pa j<- tudi. da javnost. ki s«' je v tekn desetletij p-polnonia privadila n diiili p< novilev lakih katastrof, niti ne raz mi.šlja o h m. zakaj -e ljudje \ spril'-o velikih preprečevalnih možnosti, katere nam muli visoko razvita moderna tehnika, resaio ne lotilo dela. da napravijo « nkrat za vselej kon <e neprestanemu nnu-e-kalero so izgubili življenje — ' le " štirje premogarji.
Vsled 1^-ia :,<• skrajno zanimivo, da je pričel sedaj velekapita! Jiizniisljat.i <> tern. «*■ bi ne bilo mogoče prepre«"- aij«* rovskill nesreč in katastrof koneein konea cenejše — in v.sh*d tejra tudi bolj dotbie-kano>no. — kot pa zanemarjanje varnostnih odredb. ki obstoji v tem, da se ne in.bavi poirc ijiith varnostnih strojev in priprav.
Tn d n - * lavnim časom je izšel v ,4<'hiea«ro Tribune" vodilni elaiuk, ki se j* <"a z vprašanjem jiczjtmI *in nes^el" v premogovnikih in drugih rudnikih in ki je danes, ko se je zop»t pripetila velika preinogarska ne>ree,i v Kaleigh. X. (\. le t mi bolj easu primeren.
Llsi piše :
brezposelnosti, radi volitev v svojo organizacijo. ker je volil za «tare podkupljivem. ki samo gledajo. da se itjim dobro godi. za delavca se pa ne brigajo. Kadar smo delali, .smo plačevali pristojbino ali a.«esmen;t od 5 do 10 dolarjev iia mesec, in se je vedno poudarjalo, da prre tolik-o in toliko za žfrajkarje po ra zli en Hi naselbinah. .Žilaj. ko smo .sami na *?traj-ku. nr. s pa le tola ž" jo z b : »seria m i. naj bomo lepo doma in naj ne hodimo v bližino rovov. Toda v tej okolici .so prav fis*j pričeli delati, ki sn,o jih ini prej podpirali. Tudi to bi se lahko imenovalo pla čilo delavca y.a njegovo podporo. Naj omenim tudi nekaj o trgovcih. Kadar je kaka majnanska seja. je na seiji vsepolno trgovcev, ki na v?c pretepe ]>loskajo govorniku in priporočajo, naj premo-garj: ne delajo pod to plaro. — Ampak tega nihče ne reče: mi vam hočemo pomagati, tedaj ko ste v potrebi; ker ste vi prej nas podpirali, bomo mi zidaj vas! — Temu pa ni tako! Kakorkoli gre*. povsod vidiš nabito na vidnem mestu:	only for cash. — ali na : not credit in this store.
ko naprej! Bolj ko bo delavec izkoriščan. prej »bo prišel do pravega spoznanja. Kakor je opaziti, ameriški premogar le onega oib-rajta, ki ima na (sejah mnogo povedati. Kakfnega prepričanja je ta govornik, za to se nihče ne briga. Poznam jih par, ki so bil" vedno med najglasnejšimi na *-r jah. zdaj pa skobajo; eden teh je že celo dntsesrel ''čast" kmzaka ! Človeka boli srce. -ko vidi pred svojimi očrni vse* to. ali pomoči ni od nikoder. Dolgo smo se borili za nnijo, toda ]>o krivdi par pnd-kupijencev smo jo zaigrali, morda za zmerom.
Kaj pa naše organizacije? fine imajo skoraj vse v pravilih, da če kdo dela. ko drugi štrajka. da tse takega iVta. AH mislijo društva črtati vse člane po pre mogovnih poljih, kajti damlanei -e že skoraj nikjer več n * dela za unijsko plačo, ampak vse v "open shop". Naj bi glavni urad če se snne delati v je to tudi po pra vilih prepovedano. Mnogo članov j«' v zmoti, ker ne vedo. kaj smejo in kaj ne smejo.
T>vajsi jt-let n i član unije in drn
irki pojasnili, open >.hop. ali
Tudi In je plačilo delavca. Le ta- šiva.
Novice iz Slovenije.
Vlomilci na pošto v Kranju prijeti.
Dne S. maja proti večeru je bila orožniška stanica v Gorenji vasi v Poljanski dolini zaupno ob-veščeuia, da se nahajajo pri kočarju Boštjanu DolLnarju v vasi Podgori, občina Oseliea, trije sumljivi moški. Domačini so jih spoznali kot one skrivnostne neznance. ki so time 15. marca, dan po posrečenem vlomu v kranjski I>ostni urad. šli po skrivnih potih. >kabno ogibaja se cest-, skozi Poljansko d<.-4i'iio proti meji.
Komandir orožniške sftanice. narednik Martin Tavčar, je takoj
) razumel situacijo in si ni doljjo — Odkar je Floyd Collins bedno poginil v svoji duplini v Ken-i l*omi*ljal. Odšel je takoj z orožni-
voda j.- \ velika»isih hudournikih valila s hribov. V divjih valovih ji* trgala bregove potokov zlasti v M« žici, narasla je v r»-ko ter pri f! listanju odnesla državno cesto, ki veže Maribor s Koroško v dol ž;ni 80 metrov. S tem pa je postal ogrožen tudi železniški tir. ki je bil v nevarnost i. da se vsak hip splazi v vi,do. Vlaki sicer vo-/..Ii po lej progi. 1 oda čisto počasi po ogrožemih mestih, kj-r je nasip popolnoma izpodjeden. Xa lice mesta je bil brz<>ja\Tio poklican vodja O rad bene sekcije ijiž. l)n-lcne. da odredi pri državni cevti najnujnejše varnostne poprave.
Tudi ž^Ic-zniška direkcija odredila Vse ipotrebno. Velikansko razd
tneky-ju sta priji. tili dve pr.-mogarski katastrofi ki pa sta vzbu-\ko,n' ki «'e 3,,1<'1 na razpolago. ^ vei.KansKo razdejanje ju shodili le malo pozornost i. Nad p.dd. sel preniogarjev se je smrtno po-'4Sel,no ,lil zasfledovanje nevarnih j f<7 ^^ napravilo tudi v tlol-j». -r. čilo v Snlliv.m, In,!, in ve- kol iride.et prčinogarjev j«- bilo ži I	^ največjo opreznostjo 71JJ Dravski dolrni. Z veliko teŽa-
vih za kopirnih v Pari ack.-. ill,-. \\> V.-,.	11 previdnostjo sta se oba pribli- vo z^Jeno z,s,>,bno Ž.d.-znico inž.
Ob, ti UtTsr. ."i hi bilo mogoč«- pr.prečit i. Pojavili sta se vsi, pala l>oslopju ter z vso naglico eksplozij pieinojioviiega prahu. Iznašlo se je metodo, s pomočjo ka- '^skoeila prostor, kjer -o se zlo-lere se lahko prepre.-i eksplozij - premogovnega pralni s pomočj<J ,*inci ravno odpravljali k počitku posipanja s prahom skal. To metodo so iznašli v Angliji in ker so' 1 >va vlomilca sta si ravno sezuva-\se angh^kc premogarski- naprave prisiljene posluževati sp te me r,M	.V- Tavčar z orožjem
tode ni pripetila o| takrat naprej v Angliji še nobena resnejša i v roki z;,?rille;1 ^ "Roke kvišku!" »k-plozija pr«Mnogovega prahu.	J Presenečeni iai silno 'osu p njen i so
— isti uspeh j« bilo opaziti tudi v I tahu, kjer -o uviidli mc^o- "«nanc-i takoj dvignili roke. V do s skalnim jw.ihom takoj po «1 rušiti katastrofi v Castle Gate, v-led 'f0111	Pa	tndi ž - krep
ko uklenjeni. Orožnika sta izvršile nato preiskavo, ki je irmela popoln uspeli. NTašla sta j^e potrebno orodje zn vlome. Našlo se je tudi pismo. ki je zelo komprom itn joče vsebine. V njem se namreč fingi-
k a. t ere j,- izgubilo življenje 172 ipremogarjev.
Z«» C i!:h Š.-St h t poslužuje Old Beta Mining Company, ena največjih premogarskih naprav v Illinoisu. skalnega prahu in tudi tam ni bilo «^.1 tedaj naprej opazili nobene resnejše nezgode. Dokazi izvrstnih iLspehov le metode -o naravnost vse obvladujočil. a vendar si jep ridobila ta metoda veljavo le počasi in le sem pa tam.
— Priprave za posipanje skalnega prahu niso poceni, a se ko- rano ?f>vori ° holjših in manjših
neeno vendar izplačajo vsled zmanjšane zavamvakne pristojbine i;i vsled večje varnosti la.>taiine. iDnuge velike industrije 1>1 ne čakale, dokler s«- jih s po>tavami ne prisili k uvedbi takih varnostnih odredb. Premogarska industrija pa je v tem ožini več kot čudna. Vsled tega se mora tudi zakonodaja ]>obrigati zanjo.
Ali je mogoče prelistavljati si hujšo obsodbo kapitalistično vodene industrije in to v l;stu, ki je skozi in skozi kapitalističen? AP morete najti hujše zločince, bolj hladnokrvne in premišljene morilec kot so ti premogarski magnati. ki ]>ošilja.jo v smrt na tisoče in tisoče svojih dclavcev-sužiijev. mosto da bi si nabavila par i4dra-gih*' strojev, sipaleev skalnega prahu, — "čeprav se tudi ti stroji konečno iz]»lač.ijo?"
Delavci sami morajo prisiliti te izkoriščevalec in vampirje, da sta vi ja jo žlivljenja in zdravje delavcev višje kot ijm dobičk , katere črpajo iz svojega poiljetja.
Podjetniške magnate pa bo mogoče prisiliti k temu šele potem, ko bo dobil delavec večjo be.s. do kot pa jo ima sedaj in ko bo soodločal pri usodi naroda kot del resnično. produktivnega prebivalstva.
d
opisi.
Cleveland. Ohio.
Že dolgo časa m- nisem oglasil V Glasu Naroda, zato prosim, da mi zdaj odmerite malo prostora.
Dela se tukaj še dokaj povolj-no, toda zaslužek je pa tak, da se komaj človek prezivK. Nekatere tovarne obratujejo vsak dan. — dfruge po tri do »tiri dni v tednu. Sodeč po dopisih, je povs*»d slabo, tako da za trpina je zmerom hudo.
Dne .30. maja bomo imeli razvitje zastave društva Vodnikov vemee, št. 147. «^NPJ, v S. N. Domu, na 64. cesti in St. Clair Ave. Vabljeni »o vsi rojaki iz Clevelan-da, da se udeleže te slovesnosti.
vsak naj privede seboj tudi .svojo boljšo polovico. — Po razvitju bo ples.
Pozdrav vsem rojakom in čita-toljem Glasa Naroda !
Tony Logar.
Henryetta coal district. Okla.
Prvo, o čemer je treba izprege-
vo bredbrižno*rt, ker se tekom zadnjih volitev ni zavedal, komu je oddal svoj glas. Ker je volil delavec staro gardo, namesto naipred-ne stranke, zato ima seriajj svoje plačilo v obliki brezposelnosti. Lahko se tudi reče, da prejema
zaslužkih, ki bi bili pos bilo bo gati na Dolenjskem.
Vlomilci so bili še isti večer uklenjeni pod vodstvom orožni-žkega narednika V idea odpeljani v Skofjo Loko. kjer so bili izročeni sodišču. Prijeti zločinci so: Josip Mariteič, rodom iz Mirne pri Gorici, znan tihotapec in vlomilec. Star je šele 26 let in baje izuč ti za čevljarja. Drugi je leto mlajši Izidor C iglic iz števerjana na Goriškem. r>o poklicu konjski mesetar; tretji pa strojni ključavničar Josip Moravče.
Strahovito neurje nad Dravsko dolino.
11. maja so se zgrnili nad Dravsko dolino uprav |x*šas4n<i temni oblaki, iz katerih je pričelo kmalu grozno bobneti in bliskati s tako naglico, da se je črna tema od trenutka do trenutka spreminjala v žarko svetlobo. Na vseh koncili in krajih je treskalo, da so po Mariboru žvenketale šipe. Nenadoma se je vlila -silovita ploha in po oknih je udarila med gromom In bliskom deibeJa toča, ki pa k sreči ni zapustila prehudih posledic na polju. Po ulicah je žvižgal veter.
vorrti, je plačUo delavca za njfcgpoe |bi je bil pogled v temno noč stra-
VA nr«t7flkri'/nmjrt "Lr o** OA iIaUam ra nJf	U A	— — — J______ 1 _ 1_ _ 1___ .
šen„. Še hujše je odmevalo bobnenje iz daljave ipo Dravski dolini, od koder je prihajala nevihta.
10. maja so dospele tudi žalostne vesti iz Gornje Dravske doline, kjer je nastopilo neurje v noči š«> z mnogo večjo silovitostjo. Bas
Na tzabavi bo vsega v izobilju, in ipremogar isto pJačilo v obliki nad dolino so se zbrali elementi in
Razne vesti.
Lenarčiča iz Brezna v Suhi do1, ob potoku Velki je deloma odneslo, deloma izpod jedlo. Škoda j«-'ogromna.
V Si. Lovrencu je vse razj de-tio po cestah. Promet na okrajni ee-sti [>roti Iiibnici je bil uradno ustavljen. V Breznu je deroča voda dvijrnila in obrnil.« žago posestnika Pupaherja itd.
Silno jo seveda narasla tudi Drava, ki odnaša s seboj velike množine raznega lesa. Rastne manjše naprave kot plotove In pc dobno je voda raztrgala. Z največjo silo se je zagnala nevihta nad pokrajino zapadno od črte Klopni vrh proti Savin_ski dolini Rdeči lasje v mariborski lekarni.
Maribor ima novo senzacijo. Vse govori o čudili žit vi. ki jo jo 41 pogoltnila" neka lekarna. Pripovedujejo; Vsako leto v mariborski Jefcarni pobašejo deklico r. rdečimi laani, jo vtaknejo v temno luknjo in lam iz nje izprešajo z mučenjem kapljice, ki so izvrstno zdravilo za vse bolezni. Druga verznija zopet trdi. da so lekarnarjem dobretlošli moški z rdečimi lasmi, katere potem tako dolgo pretepajo, da se pričun jajo peniti in te sline so najimemtejši šbtrup. Mahi i Ln stari, zlasti pa ženske in mladina govore samo o teh stra!hatnih skrivnostih lekarnarjev.
Te dni se j«' namreč na vpitje ne kega moškega naenkrat zbrala pred lekarno na trgu velika množica preprostega ljudstva ter ho-ftela vdreti v lekarno, da reši žrtev iz krempljev lekarnarja. Mož •je namreč kričal na pomoč. češ. da je malo prej prej videl iti v lekarno moškega z rdeGimi lasmi, ki ^e ni več vrnil, pač pa je slišal v lekarni vpitje. Morala je priti policija, ki je s težavo raegnala neumne vražo. Lakarnar seveda nI imel pojma, 'kaj pomenu kričanje pred njegovim lokalom. Po izvede so končno dognale, da je imel lekarnar malo prej res neki nastop s svojim naMtavljalcem. ki ga je oni (»abjevemee smatral lea vitje rdečelase "žrtve**.
Dobil sem v roko slavnostno izdajo Kovertove Edinosti, ki je bila tiskana na novem stroju in je izšla na osmih straneh.
Stroške so je pokrilo Lz sklada, ki je potvltdiea večnega Koverto-
vega "dajte in dajte".
*
Poleg vsakega članka je tudi čiaivkarjova	da ččtatelj že
v.saj ]>ribliž.no ve, s kakšne sorte
človekom ima opravka.
*
Prijetno me je presenetil portret prečastitega Koverte.
Odkar ga nisem videl, se je možak lepo oJbredil. okrogloličen je iti gosposki.
Na prvi ]>ogle»l se vidi. da mu' vožnja z avtomobilom dobro sto-j ri in da mu milo iloridsko potlnel)-je ni škodovalo.
Želim mu še dosti let življenja in zdravja. l>a bi še dolgo vrsto let nudil ameanškim Slovencem toliko in take neprisiljene zabave kot jim jo nudi v zadnjem ča-at.
V	sJa vnosi ni izdaji sta razen !'iane;škanov zastopana tudi znani pogrebnik Grdina in znani sa-nitt jf M;i j-k fegare.
Saniteje. frančiškan in pojrreb-nik.
Tako je vs:r lepo in pošteno preskrbljeno za zadnjo uro še ne spo-•'*< {» _r:i dnevnika.
Pt Ljetno me je presenetil tudi članek Kove.ritove.ga žlaJitnika.
V	članku se namreč glasi:
"Najvažnejšo in najppglavit-
njo vlo«ro sedanjega ča.^ igra br /.dvomno tisk. Iz ti-karn prihaja tisk, zato so tiskarne velike važnosti ka vsakega, ki izdaja kakršenkoli tisk. Kako moč ima tisk. vidimo zlaeti ob času volitev. Danes je tisk vprežen že v vsako na jmanjši- stvar, ki se tiče človeške-ga življenja. T i-k dela pot novim idejam, tisk obiskuje vtdemesta in najbolj oddaljene gorske vasi obiskuje tisk. Tis-k nam oznanja idi-je. kakoršne pač zastopa i:i ka-koršne -o /.»•. Ljudje se d»d»* v razna politična prepričanja in tako >e d: ii tudi ti.sk"'.
To -o krasne bt -ode. kaj ne ?
Sedaj ve -te. kaj je tisk. Mene je kot blisk izpreletelo, ko sein to slišal.
Zdi se mi, da ima dotKČni član-kar. ki se tako zavzema za tisk, v
irlavi pr<';*ejšcn pritisk.
*
Glavnemu1. vrhovnemu, poglavitnemu in tdinemii uredniku se je zdelo vredno poveflati. da so dani vsi predpogoji za dnevnik.
Zaenkrat ne manjka ničesar in prav ničesar drugega kot dobiti zadostno število naročnikov.
To je ti.sti kavkelj. od katerega j<i vse odvisno, pa naj je magari j desttt tiskalnih strojev na razpo-la<ro.
Usodna tramvajska nezgoda.
Te dni se je pripetila v Hk'tzin-gu na Dunaju tramvajska ne«go-da. pri kateri je bilo ranjenih 24 oseb. Ob S. zvečer je pri vozi l do kr:žišča pri I lot'u-iesengas.se tramvaj št. 6(). Imeil je vtv« vaz in na enem izmed njih je med vožnjo pregorela varnostna naprava. Mo iai je radi tega ust." -iti sredi >pro«re. Ob istfin čaisii je privozil iz nasprotne -meri drug tramvaj. Sprevodnik je videl, da stoji vo/ -irtdi proge šcJe v zadnjem trenutku in s«» je takoj poslužil zavore. da ustavi železnico. Zavora pa je odpovedala. Tramvaj je za-vozd z vso silo v voz sredi proge. Sunek je bil tako močan, da je električna železnica skočila malo-n s tira. 24 oseb je bilo pri tem ranjenih. Poškodbe so bile k sreči lahkesra značaja; nastale so radi šip. ki so se zdr< bile in ranile potnike. Razume st>. da j«' pri tem padlo več žensk v nmedlevico. da so se liekaiterim pre t re->li niožiia-nj. polomile roke in noge. Na mesto nesreče je takoj dospela ambulance. ki je prepeljala 21 ra-njeieev v bolnišnico, tri pa na dom. Si-daj so odredile oblasti preiskavo. da >e dožejie. v kjikšnem -ianj'1 so bili vozovi električne železnice in rče je zakrivila nesrečo res samo tehnična pomanjkljivost 1 ram vaja.
Smrtnonevarna žuželka.
V	Hiankenu v okrožju Johan-nisbiwga v Južni Afriki sn -e nitja vil : v velikanskih množinah črne krilate žuželke, ki imajo izredno velik riiee. Živaliee s" navadno drže goveje živine in p.jejo. ki i. Najrajši s»- drže na grlu. Strupeni piki povzr« 'ajo v kratki m času veliko oteklino, ki s;-razširi na pljuča, vsi,ul čt.-ar žival kiualu pogine. Binakenu so morali na ta način v enem dnevu ubiti 15 dragocenih krav. 7.nr.u--iveniki še ne vedo. kaj je s t'; živalim, ki je doslej še n-. /nana.
Strašna železniška nesreča v Nemčiji.
V	OnVnburgu, ki l- ži na pro?? Frankfiit-Hasel, je pripetila strašna nesreča. Držo via k št. 180 ji* vozil z vso naglico s postaje iioth-Malseh in nadalj 'vf.1 svojn ]>(jt. Strojevodja je radi zamude še pospešil brzino lokomotive. Na ti-in delu proge mora vlak prevoziti ee-to. k at ro zapirajo za <"a-sa vožnje prečniee. Slučaj pa je nanesel. da je železniški čuvaj, kateremu je poverjeno luulzoi'ova-nje tega dela proge, pozabil -p'u--iiiti pre.*-nice in zaprt<ti cesto. p.~ kateri je bas drvel pošitni avtomo-*>il z domačimi godci. V bližnjem kraju St. Loon -e je namreč istega <l«ne vršila veselica. Ker je bila cesta odprta, se šofer ni zavedal. da se bliža po tračnicah vlak.
Hotel jr- prekoračiti progo. V Istem trenutku pa je prihrttmel brzovlak. trčil v avtomobil, ga odrinil v stran in ga popolnoma razdejal. Enajst oseb je bilo na mestu mrtvih, štiri žrtve so bile težko ranjene, vsi drugi pa so za-dobili praske. Očividci pripovedu-jejo. da je bilo proga kar 'posejana s trupli ubogih žrtev, ki so stokajoč umirale v strašnih bol:iči-nah.
Via ko -prem n o osobje si ni bilo sprva na jasnem, kdo je zakrivil nt srečo, šele pozneje, ko ni bilo najti čuvaja, je padel sum na železničarja. Prišla je solna komisija. ki je zaslišala ranjene godce in železničar j t-vo družino, ter ugotovila dejan-ko krivdo Odgovorno«-! za nesrečo nosi železniški čuvaj, ki ni v.stno izvrševal svoje službe. Ko se je bližal avtomobil z godci, je prezrl signal, ki ga je op« zarja!, da je treba spustiti prečniee in »zapreti cesto. Železničar jeva družina je planila iz hive na e<Nto in čuvaj je z žen-kami vred zijal v gotice, ki so razbijali na boben in udarjali v druga tol-j kala. Pu-til je avtomobil mirno dalje in šele ko je prišlo do ka-I rambola. je pobegnil ter se skril v bližnjem gozdu.
Strašna nesreča je povzročila v ! prvi vr-ti ogorčenje, ker je vhvk j zavozil v avtomobil radi čuvaje-j ve m pazljivosti. Domačini so bili . tako besu;, da so hoteli nesrečne-1 ga čuvaja lineatr. 'kar je orožni-štvo prt"pječilo le z največjim odporom.
SPOMINSKI DAN
"Spomin ki Dan" ima svoj Izvor v južnih državah. Ta dan je praznik in oib tej priliki se kinča grobove onih vojakov, ki so padli
v svetovni vojni. Soglasno z zad-
f • - -i njuni •statistikami vojnega depart-
> m en t«, je znašalo število mrtvih j v unij-ki armadi 359.52S. Rokortli j kor^L\b-rirancev. ki so Jako nepo-j polni, navajajo lfU.-tol smrtnih slučajev. V to število so všteti oni. ki so bili usmrčenr. ki so utnr-li vsled ran in boleKni. To je f)i-la posle<lica štirih let — o l 18fil do I8G0. Vseh skupaj skoro pol milijona. Toda ofieijelne statistike kažejo, da je umrlo v enem letu 1 več kot 4o.OOO oseb vltnl ■ž h dčnih bolezjii. čreve-nib bolezni itd. Marsikateri znu-d njih hi lahko še živel, če bi užival Trinerjevo Grenko Vino. ki zanesljivo prepreča ter zdravi želodčne bolezni. Iz čisti C-reve.-.je, poniag.1 j prebavi, odpravi zaprtje, spravi ltdiee in jertra v boljše delovanje ter oživi ves sistem. Ce ga nima vaš sosednji lekarnar ali proda-! jalec. pišite na Joseph Triner Co.. ' Chicago. 111.	(Ad.)
'*T"rednik" jako dobro pozna1 razpoloženje med ameriškimi Slovenci ter je za.to zapisal naslednje resnične besede:
"Mi smo vam dnevnik že večkrat obljubili, ker -mo lačunali na vaše sodelovanje. Toda vedno j«' vladala v tem ooriru neka zaspanost".
*
Ker mu vzroki te zaspanosti najbrž niso jasni, naj mu jih jaz! ■povem : Ameriški Slovenci predo bro poznajo Koverto in njegove maliinaeije. Ameriški Slovenci nočejo v Ameriki starokrajske klerikalne jHilitikc. Ameriški slovenski delavci sovražijo tiste ljudi. ki so zdravi, močni in spodobni bodisi za duševno, bodisi za telesno delo. pa nočejo delati, ampak
rajši od fehtarije žive.
*
Nadalje ractvidno iz slavno-rtnr številke, da velezmožnenvu Koverti dveh zmožnosti temeljito manjka.
Pesem na prvi stfrani je očivi-*ien dokaz, da nima pesniške zmožnosti.
r Njegove besede, ki jih govori na pri žilic i in v spoved niči. pa dokazujejo, da nima -zmožnosti in poklica za drthovski stan.
Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj.
Od I. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila:
Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem; Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obrestovane s prvim dnem prihodnjega meseca.
Vloge, vložene do vstevsi desetega poslovnega dne meseca januarja in. julija, bodo obrestovane izjemoma že s prvim dnem januarja in julija.
Obrestovan je dvignjenih zneskov se preneha kon-, eem preteklega meseca.
Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 1. julija.
Vloge nadzoruje Banking Department of the State of New York.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : New York, N. Y.
(4LAS NARODA. 29. M.yiA 1925,
Otvoritev angleške razstave.
ivzočnost kralja ter raznih cerkvenih in posvet-dostojanstvenikov je bila otvorjena razstava Igleškega imperija. — Pri otvoritvi je igrala Idba, sestoječa iz petsto mož. — Ko je london-[i škof prosil božjega blagoslova, sta se usula in sodra.
|maja je bil zopet pravcati train britanskega imperija. Že \
«It rja 1 i na konjih štirje dvorni lovci ter so ob piskanju fanfar na-jnjih jutranjih urah j.* vse ur- j znanili. da prihaja kralj. V prvi v Wembl 'V, kjer so bile zbra-1 dvoniii kočiji se jo vozil protektor dilue osebnosti britanskega fcazstfav-* vojvoda Vorški, takoj za (j -stva, v paradnih unifor- njim je šel gala-voz. v katerem sta Kdor je le mogel, '»i je te»ga sedala kralj in kraljica. Godba je
svirala znano "God save tile K i 11 ir" !n vojaški oddelki so r»'-prezentirali orožje.
i'eremonija se je začela s poz-dra^iini govorom Yorskega voi vimIi'. ki je med dnupim omenil dosedanje iLspehe "VVembleva. Vojvodi je o.Iirovarjal kralj Jurij, ki j»- posebno povdarjal vzgojni men razstav ajijrleške kraljevine. Izrazil je nado. naj bi letošnja razstava vplivala pomirjevalno na vse podanike angleškega imperija.
Razstava je bila s tem progln-sena za otvorjeno. Londonski ško' je glasno molil kratko molitev ter prosil Boga za blagoslov. In božji bi aeoJov je prišel, Nebo se je ]>o oblačilo. vsi pat i je začela gosta »odra. ki jo prisilila navzoče, d;? so razprl i dežnike. Ta prizor je te /ko ponižati. Ljudje so se muzali.
ABDEL KRIM PROGLASIL SVETO VOJNO
nti-jral par ur ter pohitel k ot-|t1 i razstav«', na kateri je vi-v-»e neskončno bogastvo an-države, njenih dominijo-in kolonij. ftv(.rir>»v v j.- izvršila z veliki-11 -1 - r f -111 < ■: i' ia i. Stadion, na ka-•m -o m* zbrali ljudje, je bil go-zase<b'U do zadnjega mesta, iv na vrhnje bil pod posebirm ilahin«>m prostor za kralja. 01> I pro v i loži >o stali dvorni uradni t/ zlatimi našitki, poleg njih je določeno m-Mo za vlado. ino-• k" zastopnike in druge odlič-. Nasproti vladni loži je bil za ]vvco. vseli londonskih kva. Pevci so bili belo oblečeni -.> tvorili slikovit pravkotnik !i ninn/ -e. ki je zibala v čr-Im oblačilu.
T' no ob 11. zjutraj je udarila |jp 'a častne garde več vojaških
liračnie ter svinje obšla stadion. J vendar se ni nihče smejal glasno lavdiišenje je bilo neojvsno. Vsi ker to prepoveduje takt. Škof je f> ploskali. ."»00 godcev >e kon- na-to oklenil svojo molita* z ocena
[t » u>t;i\:!-. -r-'<li stadiona ter
razdelilo v več -kupin. ki -o za-|/ele svoja m»-sta med množico n je bilo viileti zastopnika vseh ••'.nog britanske armade.
Ob irlč.-trt na dvanajst so pri-
m. nakar se je oglasilo 21 topov skih s-trelov. med katerimi so c. lazb-gale slavnostne pesmi. Obi-k razstave je bil že v soboto velik, v nedeljo pa je bil naval ljudstva naravnost ogromen.	i
Navade pred 300 leti.
Pre 1 -■'.00 hti noža in vilic pri •'li se niso po/nali. Na mizi je bil amo v lik nož in žlica ni bila ni-i v višjih krogih v modi. jZato so i id. i- jedli večinoma z rokami ter -i pomagali s prsti, ki so jim na-dome-tovali naš • vilice. V dobi re-
ci. Tola li robci s*i veljali dolgo za luksiis in še v času francoske revolucije se je Anglež Young čudil francoske Lin delavcem, ki so i-iijejj pri jedi vilice in servijete.
V onih časih je nosil jedino orodje v>ak s seboj in sicer v 'iisnje-
ii< saiise so smatrali ta način uži-J nem futeralu in šele pozneje, ko
"anja hrane za nedostojen in tre-ba jf bilo uvesti jedilno orodje, bi izi^nila grda navada jesti s prsti. Zlieo ^o ]>revzeli višji sloji <h! nižjih, ker je bila vedno v rabi. Se na dvoru kralja Ludvika IV.
jedli Vsi iz -klipne skl.de. po kateri j.* vsak zase brskal z žlico Sr'e razvajene dame ne«cega takratnega pariškega hotela so odpravi!" to navado in uvedle za vsakega goMa posebno posodo. Zn j malo za juho je izumil vojvoda
je prišlo v modo pokrivati mizo. so prišle tudi vilice in noži na mizo. Ljudje pa so se zelo težko privadili jenii 7. vilicami in nožni i. Nemški knez Leopold Fridrih Frane von Anhalt, ki je sredi 18. stoletja poselil angleški kraljevski dvor, je izjavil pri odhodu, da ni kmalu tako neprijetne reči. kakor elegantno ravnanje z jedilnim orodjem. "Res sem držal pr> predpisih v desnici nož in v levici vilice je tožil svojim »spremije-
Politika je dobičkanosna.
Nekaterim diplomatom je politika vir osebnih dohodkov. Vsakdo gleda, kako bi v najkrajšem času nagrabil največ bogastva. Kako boljševi-ki izvajajo svoje komunistične ideje. Bivši sovjetski komisar Trocki je kupil palačo za podrugi milijon frankov.
^--J^vniOMT. K£*»TONt.VItW CO. NIN V0«K
Znani maroški voditelj Abdel Krim (levi na konju) je proglasil sveto vojno ter pozval vse molia-medance k odporu proti Francozom. Špancem in Angležem. M a raca ni so v zadnjem časiu prizadeli Francozom velike izgube.
Telesna umrljivost.
TRGOVINA BOLGARSKE
Vsi oni, ki se pritožujejo nad življenjem, goje v j srcu skrito željo, da bi Čimdalje živeli. — Oni, rodnega .sobranja je govoril i>o-ki gre prostovoljno v smrt, ponavadi ni niti du- jslanee p- p'oklov ° l^b.žajn bnigar ševno niti fizično normalen. Naziranja učenja-! in	'' "H'a ,lr"-
kov o neumrljivosti telesa. Teorija o neumrlji-j Trgovina, industrija, obrt in vošti celic.
Na zadnn i seji l>olgarskega na-
Politika nese. To se je že zdavnaj dokazalo, in zato jo dandanes na svetil toliko politikov, ki se razumejo na pravo }>olitiko ravno toliko, kot zajec na boben. Zato je vse polno po svetu tudi politikov, ki skušajo primakniti svoj lonček k ognju in se okoristiti s trenutno konjaiirkturo. In Zato je tudi dandanes tako na svntu. kot bi ne smelo biti. Ako bi bili na vodilnih mestih saano res izkušeni politiki, ki bi ueobieno delovali, ne bi zdi-hovali narodi pod strašno pizo davčnih bremen.
So pa tudi prevejani politiki, ki jim niliče ne more odrekati sposobnosti in so res pravi mož j - na pravem mesatu. Tiuli toh je precej na sv "tu. To<la tudi ta kategorija politikov ni prava v dobrobit narodov. ki so jih postavili na mesta. ki jim gredi po njihovi sposobnosti. ker gledajo v prvi vrsti na to. kako bi a* kratkem času č:m več nagrabili in pravočasno izgi-
Vsi s»' pritožujemo nad življenjem. toda nihče se noče posloviti od njega. Globoko v našo dušo je položila narava instinkt samoobrambe in hrepenenja po življenju in temu instinktu se vsi brez izjeme pokorimo. Tudi železna volja ga težko premaga. Zelo redki so taki ljudje, ki bi šli radevolje v smrt. Samomorilci končajo svoje življenje v eT-in orna pod vplivom neznosnih fizičnih ali duševnih muk. Hrepenenje po življenju je obenem pojasnilo, zakaj se ljudje že od pamtiveka tako zanimajo za problem neumrljivosti. Tam, kjer ni znanosti, govore običajno o duši. Z neumrljivostjo človeške duše se pozitivna znanost sploh ne ukvarja. To je stvar vere in oktil-tizma. Kdor iskreno veruje raznim veram in okultistom. ima vsaj notranji mir in smrt ga ne straši. Zato bi bilo napačno dokazovati takemu
taka družba celic predstavlja človeka, glisto in vinsko trto. Zdaj tudi razumemo, zakaj se biologija tako rada vprašuje, da-li morejo biti celice neumrljive. (> tem prin-eipijelnem vprašanju so se znanstveniki dolgo prepirali. Danes pa prevladuje naziranje, da so celice naeelilo .sposoTone za neomejeno živ Ijenje. Najboljši dokaz je v tem, da je celica sposobna postati neumrljiva, čim ni zvezana z družbo mnogih celic, seve, če so razmere ugodne. To so primitivni or- j ganizmi. obstoječi iz ene same celice. Razni eksperimenti so dokazali. da so ti organizmi pot ene i-jalno neumrljivi, to je. da se lahko dele in žive nedoločen čas, ne da bi
ji organizmi mu bi je ne imeli tudi višjiDa je nastala družba celic, kakoršno predstavlja človeški organizem.
poljedelstvo so med seboj tesno zvezane grane narodnega gospodarstva. Ena panoga ne more živeti brez druge. In vsaka ima pra vico do strokovnega < rganlzira-uja. Al: te strokovne organizacije se lx>do uspešno razvijale samo tf»-daj. če usvoje princip, da jim nin.
izvedbi ideje, ki naj ustvari nov raj na zemlji, pri tem pa mislijo v prvi vrsti nas*. Ne ravno zadnji je v tej vrsti Trocki j. ki je svoje milijončke. ki si jih je bil nabral tekom boljše viške vladavine. že ;pra 11 na varno. O tem se sedaj doznava pikantna dogodbica iz T-talije.
Pred nekaj časa je bila v San Tieinu ob Rivij:-ri sklenjena zanimiva kupčija. Tam se nahaja palača Derachon. kjer se je vršila pod zadnjim ministrstvom Brian-J »lovim konferenca. Palača ima krasne terase polne cvetic in krasne nasade. S teras se nudi poset-niku krasen razgbd j>o morju Palazzo Deraehr-n je kupil neki notar na račun svojega klijenta za 1,200.000 francoskih frankov. Kmalu potem je prešla krasna pa-laea v driige roke za dva milijona t rankov.
Sedaj se je izvedelo v San T?e-mu. da n- bil klijent notarja nihče
nili s pozorišča. seveda z vsemi '"a-; drugi kot Trockij. ki se je udele-stmi. ko jim postanejo tla vroča, žil kot Ijmdski komisar sovjetske
da
Vee
tal \o iepublike uiednaro<lne konference ! v tem mestu in takrat ponudil tr
ra biti tuje vsako strankarstvo ali kot si -i jih zamislili oii. Ali gre-
»»■* ni i * v in uoiui ' n i n	m
>i se postarali. <le imajo pa niž-rganizmi to doljro lastnost, če-
mu človeku, tla ni res, kar mu j so se morale poedine celice, kakor pravita vera in okultizem o neu-jpri vsaki družbi, deloma omejiti mrljivosti njegove duše. S tem mu j v svoji neodvisnosti in to bilo vzamemo nekaj, za kar nimamo;koncem koncev krivo, da družba
Mont* pieiLx. V rabo je prišla ko- j val rem. "toda cesto sem nes»l v n»aj v di-ugj polovici 19. sTolet ja.' ti<ta nož. kar so mi v si angleški
aristokrati zamerili.
Vilice so prišle k nam od vzhodnih narodov. Prvotno so jih rabili na bizanthijskem dvoru, od tam so jih prinesli v Benetke. V višjih krogih >o -e razširile šel« di 1(1. -stoletji, kar je taki •atna inoda. Ker so nosili ino ški in ženske okorne obleke in vi s<di.* trde ovratnike, je bilo nemo goče jesti	~
žlice z dol
kralj Henrik lil. je prevzel to navado od Italijanov. Da bi si pri jedi ne za mazali dragocenih oblačil. ko -i pokrivali prsa z belimi rob-
Smrtna nesreča.
Žena posojil ničnega uslužbenca re-' Neubane«rja v Dol. Lemdavi je ho-zafetevala tela, kakor običajno, po poovrat-ku iz cerkve napraviti zajutrk. Pri <lolivanju špirita v goreč sa-! raovar se ji je vnel špirit v ste-s prst i. Začeli <«o rabiti j kleniei. Hot-Č plamen udušiti. je gimi ročaji in francoski steklenico zamašila, pri tem pa je
sledila eksplozija in je plamen objel nesrečno žensko, ki je našle«! njega dne umrla na zadobljenih opeklinah.
MLADI ROCKEFELLER IN NJEGOVA HCl
COPVMN^UHNtVOOt. AjUIIOIRWMtt N. B
nla J. D. Roekefellerja Jr., z advoka-sa, n« levi je mati, na des-
nadomcstila in človek je potem nesrečen.
Kdor pa je intelektualno dovolj razvit, se oprime pozitivne znanosti in išče resnice, če tudi nima izgledov. da pride tej • zagonetki kdaj do dna. Za pozitivno znanost, v tem slučaju za biologijo, je duša samo funkcija telesa. —1 Zato se znanost vprašuje: Ali more biti telo neumrljivo! — To vprašanje se nam zdi čudno. — Naravno je. da telo ne more biti neumrljivo, da mora vse, kar se rodi, tudi umreti. Tako sklepa logično vsak, kdor se je znanstveno poglobil v ta problem. Ce pa si ogledamo problem telesne umrljivosti z druge strani, vidimo, da je stvar nekoliko drugačna. Res, da še noben človek ni- bil neumrljiv. Na smrt so obsojeni tudi vsi organizmi, ki jih vidimo v naravi. Ali tu so primeri, nad katerimi se je vredno zamisliti. Od vinske trte od režemo vejico, vsadimo jo in dobimo novo trto. Nastane vprašanje, ali so to novi organizmi ali stari, ki se pomlade, ko odrežemo vejico? Naravoslovci pravijo, da so to stari organizmi in da živi vinska trta na ta način že od pamtiveka, ne da 'bi kdaj poginila. Vzemite glisto in odrežite del njenega telesa. Glista ne pogine« temveč ji odrezani del znova zraste. Trdoživa lahko še tako razrežemo, pa ne pogine. Mislite si človeka, ki ga lahko poljubno mrcvarite, mu odsekate glavo, roke, noge, ali pa izrežete drobovje, pa ne umre. — AH bi ne bilo tako telo sposobno večno živeti, ali bi ne bil tak človek neumrljiv?
Zdaj hočemo nekoliko analizirati te slučaje. Telo človeka, gliste trdtoživa in vinske trte obstoji iz Heštetih mikroekopič^Bih - osnovnih edinic, celic. Te so med seboj zve-
partizanstvo. Primer s strokovno orgaaiizacijo poljedelcev, ki se je spremenila v politično stranko, nas lahko s svojimi pogubnimi posledicami nauči, kako je tr^ba strogo ločiti partizanstvo od gospodarstva. Ista usoda čaka vse strokovne organizacije, če se ne bodo izogibale političnih strasti.
Kadar govorimo <» kreditu, moramo omeniti, da so imeli trgovci, zlasti grosisii pri Narodni bauk; pred vojno vrlik kredit. Po vojni je Narodna batnika reducirala kredit trgovcem in industrijalcem do minimuma. Trgovci se ne jeze. ker jim je znan položaj Narodne banke. ki ne razpolaga s svobodnim kapitalom. Ne smemo pa pozabiti na znatne olajšave, ki jih imajo kot celota ni mogla biti več ne- nial{ trgovci in obrtniki, ko dobi-umrljiva. Smrt je bila torej nepo-j vaj« blago Ixwlisi v inozemstvu a vabljeni spremjlevalec naše teles- -i o l domačih producentov na ne izpopolnitve. Nekateri organiz- kredit. Vsak veletrgovec ali vele-mi so takoj nadomestili to izgubo industrijalec ima pri nam 300— ker lahko obnove izgubljeni organ i 400 klijentov. ki jih mora podpi-ali pa vse, kar je bilo poškodova- rati. O poedinih panogah našega no. Čim više pa grebemo po orga- , narodnega gospodarstva bi se da-ničnr^lestviei, tem bolj ta sposob- i lo marsikaj povedati. V prvi vrsti nost oslabeva in doseže pri čl o ve-i gre za tobak. Tu riskiramo izgubt-ku svoj minimum. Pri človeku se j ti tržišča, ki si jih je osvojil naš je ohranila ta sposobnost samo še'tobak v inozemstvu. Doslej so pri-glede kože in neznatnih telesnih j hajali v "Bolgarijo inozemski ka-poškodb. Če si slučajno odrežemo | pitalisti. ki so kupovali naš tobak, košček kože. nam zraste nova. ea obdelovali v Bolgariji in rzva-Tako sodi o neumrljivosti mo- žali v inozemstvo kot bolgarsko
ali pa ko s-^ krava dobro molzti.
V to drugo kategorijo spada ne-[znesek za palačo. Ves svet je mi-malo število ruskih boljševikov j Mil. da nosi tak diplomat bogve So med njimi ljudje, ki jim nihče kakšne važne spise v svoji aktov ne nioiv
_ \ _____ ! .
resnici pa so bile v njej kupne po-
godtbe voditelja proletarcev o
dvorcu, ki ga .ie seveda kupil na
odrekati sposobnosti in ki ki v interesu svetovnega miru. V delajo dan in noč. da se uresničijo, njihovi ideali, naravno oni ideali
uo po tem po ravni, naravni pot i je drugo vprašanje. Komuniz in je res nekaj lepega, toda je neazved-
tvoj račun iz javnih denarjev.
Vidi se torej, da ni slaba kupčija. ako nastopaš ki f sovjetski di-
I.iiv. Med ruskimi komunisti je p.ijplomat in se znaš kot tak uvelja-binogo, z<do nmcwro takih, ki -o'viti. Torej še enkrat: Politika ne-• lali svoj.1 Kinožnosti iw razpolago J se] ] J
ko rečemo, da izvoza jajee pri nas >ploh ni. ker je izvozna carina ne-vzdr zna. Inozemska tržiš«"a jajeje -o za nas izgubljena, ker so prodrle tja druge države, ki imajo prost izvoz, dočnn ]>lačujejo naši izvoz-ničarji od vsakega jajca 0.."> leva carine. Imamo 250.000 rodbin, k? ( se preživljajo z mlekarstvom. I i 1894. smo izvozili okrog 4 milijone kg. mleka in mlečnih izdelkov, j Zdaj smo nazadovali najmanj za
"ODUČNAJKI" PRED SODIŠČEM.
iz Firenze ]»oročajo: Pri'ti»r iz Viarcggia je ]>ovahil na dan 21. julija pnsl sodišče celo vrsto znanih osebnosti, in«--katerimi >e nahajajo: Bolgarski
derna biologija. Človeški organizem je definitivno izgubil osnovno neumrljivost svojih sestavnih delov. Svoboda poedinih njegovih delov je omejena v interesu skupnosti. In če se hoče kak del absolutno emaneipirati od družabne odvisnosti, nastopi anomalija.
Čin 15-letnega. ljubosumneža.
V Desenasanu ob Gardskem jezeru se jc ta -dni odigrala ljubezenska tragedija med dvema petnajst ltnikoma. Ze preti enim letom je pobegnila z doma takrat 14 let stara hči ugledne rodbine z enako staran dečkom. Ko so jn privedli k ertan-išim nazaj, je dekle poskusilo samomor. Ljubezen petnaj^tleitne lepotice se je mora-Jla med tem nekoliko ohladiti, ker jo je sedaj zalotil njen ljubimec v gledališču v nežnem razgovoru Z drugim sefladonom enake starosti. Prevarani ljubimec je zatsadil nezvesti nož v vrat. Dekle je bile prepeljano v bolnišnico v brezupnem stanju.
Himen.
— Na Brezjah sta se poročila Vekoslav Adamič in Helena Tom-
blago. Zdaj. ko se je pridelovanje tobaka močno razširilo v Tur'iji. pojdejo podjetja z inozemskim, pa tudi z našim kapitalom tja in s tem riskiramo izgubiti ona tržišča, ki smo jih že obvladali v inozemstvu. Vlada se mora resno pobrigati za to izvorno blago. Tudi sladkorna pesa je važna postavka v našemu poljedelstvu.
ko zanemarjati. Pri tujcih so naši trgovci na dobrem glasu in zato so jim pred vojno prodajali blago za r, do 10 odsto ceneje, nego ru-mnnskLm trgovcem. Za narod s slabo razvito trgovino, kakor smo Bolgari, je sramota, če ubija svojo lastno trgovino, ki se mora šele razvijati.
Za izvoz jajee se malo brigamo. Prejšnja leta smo imeli od izvoza jWila .i jajee 700—800 milijonov letnj. do i kjer je posejano hodkov v tuji valuti, zdaj pa lah-, krompir.
kralj Boris, njegov brat Ciril. C0—70 odstotkov. Tudi v tem ozb | li,'ilUM*sin 'i Evdaksija in Nadežda. rn j , kriva visoka izvozna carina, j vsi štirJe otroei umrle Wigai-k Trgovskega stanu ne smemo ta-	ž«'"«' pregnanega Kralja
Ferdinanda Koburškega: dalje princi in princesinje: Henrik. Jožef. Marija Pija in Marija Terezija Burhonsika. Beatrica. Marije, Adt lhajda. Sik<t. Fran Ks;iver. Felix. Ilenrijeta in drugi, vsi dediči Parmskega vojvode, Roberta Burbonskega. V svoji oj>oroki je uanireč določil Parmski vojvoda, da morajo njegovi zakoniti nasleil-niki iaplačevati uradnikom njegovega dvora pokojnino JAidi njt'govi smrti, in sicer tistim u-radnikom. ki so služili ▼saj deset let. polovico penzije, ♦istim, ki so služili dvajset ali več. ]>a celo pen-zijo. Dediči so do leta 191S. v res-n;ci izpolnovali >voje ob\*eznosti, pozneje pa so iLs^avili izplačevanje. Oškodovani uradniki so .Sedaj noti vzeli korake pri sodišču, ki bo v kratkem reševalo to pravdo. ki je zanimiva zlasti v tem. ker posaja na zatožno tklop visoke glave.
Povodenj ob Sotli.
Skoraj vse vode v Sloveniji so vsled obilnega in daljšega dežev ja koncem aprila in začetkom maja močno narastle. in -napravil mestoma prav občutno škodo. Tako tudi Sotla (incd štajerski> Slovenijo in Hrvatsko) ni prizanesla. Dne 1. maja je vsled obilnega j dežja tako močno narastla. da je iz-topila iz stroge ter v občinah Sv. Rok ob Sotli. Rogatec in Sv. Florjan poplavila vsporedno s ležeč,? njive in travnika. Napra-mtiogo škode na njivah.
žito in posaj n
ADVERTISE in GLAS NAHODA
NAJVEČJA ELEKTRIČNA LOKOMOTIVA NA SVETU
'jOfV«ICHT UMOtuwOOO 4 VMOCKwOOO. «._»
V Westinghouse Electric and Manufacturing Company so zgradili največjo električno lokomotivo na svetu. Loikomotiva je dolga 332 čevljev ter sestoji iz treh delov, da lažje vozi na ovinkih. Tehta 1,275,900 funtov ter proizvaja 7125 konjskih sil. Neka železniška dru3)a v Virginiji je naročila 36 takih lokomotiv.

GLAS NARODA. 29. MAJA 1925.
PROTI MALARIJI
Komisija za malarijo v Zvezi narodov je imela svoje seje od 23. do 28. marea. Večina članov, ki jo tvorijo, jim je prisostvovala, kakor tudi gotovo število izvedencev in dopisnjočih članov.
Sodelovanje slednjih je bilo zelo uspešno. To so namreč speeija-listi. imenovani od higijenskih komisij dežel, v katerih razsaja malarija. Komisija je imenovala v zadnjem času tri nove dopisujoče člane: polkovnika Ohristophersa (za britansko Indijo), profesorja Brumpta (za Francijo) in dr. Dar linpra (za Zcdinjene Države S. A. >
V teku svojejra zasedanja j<* komisija odobrila poročilo odbora, ki mu je prošlo poletje naročila ( raziskava! i vzroke malarije na Balkanu, v Rusiji in v Italiji. To poročilo je imelo le namen, določiti zdravstvene pojroje prepoto-vanih pokrajin in ne dati sklepnih splošnih vidikov. Vendar pa je danes komisija že v stanu, odgovarjati na posebna vprašanja, ki bi ji bila stavljena s strani vlad onih držav, katere so izvedenci prepotovali.
Xa drugi strani je ta komisija določila svoj študijski program za 1. 1921. Nadaljevala bo svojo anketo po Palestini in Siriji, kjer so že dosegli izborne rezultate v boju zoper malarijo z uničevanjem mušic in sistematičnim uporabljanjem kinina. Sklenila je tudi obiskati Sicilijo in Španijo.
Razen tega je komisija preštudirala poročilo o vzrokih malarije v Albaniji. To poročilo je bil na prošnjo albanske vlade pripravil specialist, ki ga je za to določil Higijenski odbor. Na podlagi tega poročila se bodo dala albanski vladi navodila za nadaljnje postopanje.
Na prošnjo francoske vlade je komisija določila dva izvedenca za študij malarije na Korziki. An-gorska vlada je tudi prosila, da se ji pošlje izvedenec, da organizira boj zoper malarijo v Turčiji. Pre-dno pa bodo prišla točnejša poročila iz Angore. je komisija preštudirala bibliografijo o stanju malarije v teh pokrajinah in pregledala poročila o tej bolezni v Anatoli j i.
Preštudirala je tudi nekatera specijalna poročila o tem vprašanju in predvsem spomenico o položaju v Braziliji. Izdala bo tudi knjigo v prevodu o malariji v severni Evropi, kjer ta bolezen močno pojema.
Razen tega se je komisija bavila z vprašanjem, v koliko so vplivala na epidemijologijo malarije nova sanitarna dela. ki so jih pod-vzeli v Italiji in sistem prekopov, ki ga je adaptirala Ilolandska.
Izdelala je tudi program, ki je določen za to. da bo dal malarilo-gom možnost, izpolnit i njih tehnično znanje. Ta načrt predvideva ustanovitev posebnega pouka in prakticiranja v Londonu.
Knjigarna "Glas Naroda"
Novele in Črtice.................. JO
Na Preriji ...................... J30
Nihilmt »».««.»«»»...»».»..».«.».» «40
Narodne pripovedke za mladino:
36 40
3.	zvezek .....................„
4.	zvezek ..,..................
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
JUGOSLAVIA IRREDENTA
Samomor.
V mestnem vrtu v Gorici se je ustrelil conte Belluzzi, računski uradnik pri raznih gradbenih podjetjih star 39 le<t, poročen, doma iz rimske province, edini izmed ustanoviteljev fašist o Vtske organizacije. ki ga je poslala v občinski svet. Iz mestnega vrta so ga prenesli takoj v bolnico, ali strel v glavo je bil smrten in tam je conte Belhiizzi knnalu nato umrl. Pu-«til je pismo naslovljeno na ženo. Kaj ga je pravzaprav gnalo v smrt. ni znano, ugiba se seveda marsikaj.
Za župnika v Barkovljah pri Trstu
je bil inštaliran don Luigi Salva-dorL To je iprvi italijanski župnik v Barkovljah po dolgi dobi slovenskih župnikov. Don Salva-Idori je Tojen v Ti**tu leta 1895 >n je služboval pri Sv. Jakobu fn Kkednju.
Dostavljamo, da je novi barkov-Ijanski župnik Salvador pofpolno-•ma. velč^ismiMsoKftjt
kot pravicau ki dober duhov-
Narodna biblioteka:
Svitoslav ....................36
Spisje ....................a.. .35
Krvna osveta.......................35
General Lav d on ----.... ....... .70
Napoleon L ..................... 1.—
Babica .......................... 1.20
V gorskem zakotju .............. .35
Za kruhom ........................35
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebe?ice, poezije..........35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda ves..........90
Padajoče zvezde tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Petelinov Janez vez...............1.—
broš.........................90
Pesmi v prozi, trdo ves........... .70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Koža (Albrecht).........25
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar .....................35
Pingvinski otok tr. v..............90
Povest o 7. obešenih t. v............90
Po strani klobuk .................90
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vez......................... 2.50
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maj ar................30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Požigalec ........................25
Praprečanove zgodbe ............. ,25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca.................. .30
Ptice selivke, trda ves..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke za mladino.
1 zvezek.......................40
2. zvezek .....................40
Pegan in Lambergar...............70
Rabi ji, trda vez...................75
Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60
Razkrinkani Habsbursani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem .........30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani ipigi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska ........... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, srednja...........35
Spake, humoreske, trda ves .........90
Strahote vojne ................... 50
Stezosledec ......................30
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................75
Simon Jenko zbrani spisi.........90
Sosedje tr. v......................60
Svetobor .........................50
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90
Sislo Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
Shakespeareve dela:
Macbeth, trdo vez.....
Julij Cesar tr. v.......
Othelo tr. v...........
Sen kresne noči tr. vez ..
.90 .90
.90
SPISI KRIŠTOFA &MEDA:
.30
1. zv. Poznava Boga..........
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. sv. Pirhi...................30
13.	sv. Sveti večer
14.	zv. Povodenj ..
15.	sv. Pavlina 17. sv. Brata
.30 .30 .30 .30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broS. 0.35 Št. 2. Rado Muraik: Na Bledu, iz-
virna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broe. 105
str. ........................ .35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno Ida-s je, izbrane pesmi, 184 str.f broi. M it&ltaa Milčiski: Gospod M
Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mla-Jino priredila Utvs,
111 str., broš..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France We. ber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str.. broS.......«... .35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil TJ.
Žnn, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno, gospodarski spis, poslovenil dr. Albm Ogria , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, pre vel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30
Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač. 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..................;.......25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš........50
Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, G0 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš...........................80
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, posiov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz LL banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora...................25
z v. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega..........30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	z v Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ....................... .25
16.	zv Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti trdo vez................75
broš........................50
Tavčarjevi zbrani spisi:
Izza kongresa .................. 1-75
Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50
Tri novele, tr. v..................90
broš. ......... ............... .70
Tunel, trda ves.....................1.00
Turki pred Dunajem.............. .60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broi..........................60
frdo vezano.................75
Volk spokornik in droge povesti sa
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu	..... .25
Zgodba Napol, husarja vee.......2.—
Zmisel smrti..................... .60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ................... .50
Zmaj is Bosno...................* .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knji-
tr« V» S«-™ mfljoni,	........... M
dolin Žolna In njegova dm fina,
črtice L, 72 sir* br. 0.26
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo..... .35
2.	zv. Hudo brezdno................36
3.	zv. Vesele povesti............... .36
4.	zv. Povesti in slike ...........36
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh.........................66
m
Zbrani spisi sa Dulft^itip (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ..........................
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ..........................
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ..........................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat ....
.50
.50
.50
.5C .50
6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Segnljčica; pravljica s »likami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda....................$i._
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... j.20
Za kratek čas ................... i on
Zaklad za otroka.................3 20
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .00 Burke in šaljivi prizori, eno in
vee dejank ...................81
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vesano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 Hlikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... .30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
j an jih ........................30
Veronika Deseniška, trda ves.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj____
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj......
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja____
Zbirka ljudskih iger.
.70 .60 .60
Pavlo
1 ■ • m m • m m m • • •
HHHMHMI
Jft JO
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ................... .30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi zob, trda ves........ .40
Gregorčič, poezije trda ves........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Kettejeve poezije trda vez........1.10
Ko so cvele rože, trda ves...........60
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75
1
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.26
Marcic (Gruden) broš............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi .................... .40
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) vez......35
Pohorske poti (Glaser) broš........30
Slutne (Albreht) broš............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije JSO
Oton Zupančič:
Ciciban, trd. vez ................ .60
Mlada pota, trda voz.............60
Sto ugank .......................60
V sarje Vidove, tr. vez............90
Vijolica, Pesmi sa mladost........ .60
Zvončki Zbirka pesnij m Trdo
Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) IL zv. .. .75
Pomladanski odmevi.............. .45
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih sborov (Adamič) .........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50
MOŠKI ZBORI:
Veseli Bratci (Pahor) ............ .40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .......................40
Narodna nagrobnica (Pavčič) .......35
Gorski odmevi (Laharnar) 1. z v. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. ,4
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45
Nočne pesmi (Adamič) ............1.25
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45
MEŠANI ZBORI:
Planinske II. zv. (Laharnar).......45
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
RAZNE PESMI S SPRF.MLJEVANJEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero ravnili glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica ............ .75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....3U
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
Št. 1. Si-bske narodne himne.......15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
Št. 4. Pod oknom.................15
Št. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje.............15
Št. 7. Pri oknu sva molče f lonela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
Št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančič).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljas) —
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj ;
Na dan; Divna noč...........40
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč
Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................. .40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič;
Doni o rodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40
9.	zvezek; Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice H.; Oče večni; Tone eoince ...........75
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor.................. 1.00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkvenega leta ......*..........50
12. Tan turn Ergo. (Premrl) .........60
a mešan sbor. — (Sjfttti^Kc)	-50
.60
10 Evharističnih pesmi za mešan sb.
(Foerster) ...........................40
12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni-
tori. (Foerster) ...............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kknovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ..............40
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) .....................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum) ..........35
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................59
Missa in honorem St. Josephi (Pogach-
nik) ..............'..........40
Missa Brevis et facilš (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
I-itanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40
Oremus pro Pontifice .............40
Kyrie ...........................60
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ............................40
Sv. Nikolaj .......................gq
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica............25
Slovenski citrar (Wilfan) ......... .25
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk ( .......... 1.00
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................26
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA
Narodni zaklad. Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............90
Uspavanka .......................70
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00
Tri skladbe za klavir (Adamič) _____ .50
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje .......................20
Slovenski biseri, narodni potpouri____
(Jaki) ..............................40
Golden rain (Aletter) ..............20
Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20
Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40
Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Pozdrav Gorenjske j, valček ....... 1.00
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25
Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20
Mabel. Intermezzo (Aletter) ....... .20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat...........25
Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ....................... .25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
Posamezne po ................06
Narodna noša, ducat...............40
Posamezne po.................06
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po.................06
Importirane prorokovalne karte 1.-—
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............16
Nova Evropa .....................60
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po........26
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
po ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2 00
Prorokovalne karte..............$1.00
Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pisma Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
^MimaM
MM
GLAS NARODA. 20. MAJA 1925,
Anton Čehov:
SOSEDJE
(Nadaljevanje.)
Peter Mihajlie je dirjal po lipovem parku, oibjeffidil v«v" košatih grmov Spamsltega bozrj^a in j« z<lajt?i 7a»bnlal Vlasi<"a.
(Joloplav, v boirabažasti srajci in v škornjih j< korakal Vlasw* proti dvoriščnim vratom. upognjen pod <ležj»*m ; 7M njim je ne-df lavne kladivo in skrinjico z /.♦•blji. Nemara »ta popravljala oknice, ki jih je metal veter sem in tja. Ko je VI a sac zapaoril Petra, je ob-tal.
— Ti si? — je izprf'govoril in si- nasmehnil .
•pravi, da je slabo. Kaj storiti? — Vsak tvoj resen korak mora kopa žaliti. Ako bi «ei ti v boj za svobodo, bi tvoja mati »pravtako trpela Kaj tedaj srtoritiKomur je mdr svojih hližnjih nad v.se, ta n»> mora jiopokiofma odpovedati i-dealnemu življenju.
Mimo okna je švignil blisk in la ble-»k je Vlasiču nekoliko izpre-menil tok misli. Sedel je k Petru MIha jI icu m začel pro vo ril i o stvareh, ki niso s-padale sem.
— Pet ruša. — je dejal. — Jaz, obožujem tvojo sestro. Ko sera prihajal k tfibi, sem vedno imel
občutek, ka/kor da grem k molitvi Da. prišel s<-m. kakor vidi? j "m jajz sem v resnici k njt'j molil. . . . — je trho odvrnil Peter Mi- Sedaj raste moje oboževanje dan ha j lir in z obema rokama otresa^na dan. Ona mi je več od žene! ^ se?>c deževne kaplje.	, Vee! (Vlasie je zakrilil z roko).
— Ni, dobro! Mr* zelo veseli!!Oiiit ini ,-vetniea. Kar živi pri — jf nadaljeval Viaa roke mu meni, hodim v svojo hišo kakor n! podal. Oeividno se ni mogel od-j v svetišče. To je izredna, nena-
!"čiri in j" čakal, da mu jo ponu d i Ppler Miha jI ič. — Ovsu bo dr 1 koristil. — je dejal in se ozrl na j nebo.
—	Di.
Molče >ta stopila v hišo. T z predsobe so držala vrata na desno v <1 nipredsobo in j>ot«*jn v dvorano, na levo pa v sob if'O, kjer j«* pozimi stanoval oskrbnik. Peter Mihajlie in VJa.>ie sta vstopila \ sobo.
—	Kje te je ujel dež? — je vpra iai V lasi č.
—	Ne daleč, skoro pri hiši.
Peter Mih a jI i č j« sedel na posteljo. Prijetno mu je bilo, da je šumel dež rn da jr bila soba t-Un-na. Tako je bilo bolje; ni bilo tako mučiio in ni bilo treba gledati drugemu v obraz. Nič več ni bil jezen, pač pa sta se ga polotila strah in žalost nad samim seboj. 1'util je, da je slabo začel in da
se iz trga ne izciini nič pametnega
Oba sta n-tkaj ea.sa molčala in so delala, kakor da prisluškujeta dežju.
—	Hvala ti, — je začel VI asi č in je Ka kaši j al. — Zelo sem ti liva-lrž« n, da si \prisfJ. To je veliko-dtušno in plonenito od tebe. Razumem te in visoko cenim, veruj mi!
Pofrlrdul je skozi okno in stoječ sredi izbe nadaljeval:
—	Vse se je vršilo tako tajno, kakor da bi ti bila skrivala. ,Za-vest. da sva te morda užalila in da se jeziš, je ležala kakor senca na naj-ini sreči. A. dovoli mi, da se ti opravičim! Nisva skrivoma de lala iz nezaupanja do tebe. Najprej se je to zgodilo nenadoma, kakor v navdahnenju. in razmišljati ni bilo časa. Drugič pa je 'bila to intimna, kočljiva stvar. . . in ni se nama zdelo umestno, -zaupat« jo tretji osebi, najsi nama je bila tako bližal kakor ti. Glavno je, da sva predvsem računala na tvojo velikodušnost, ti najblaž-ji, na j plemenitejši človek! Jat? s<m ti neskončno hvaležen. Ako bos ktlaj potreboval mojega življenja, pridi in ga vzemi.
Via si č je govoril v tihem, «jlo-bo-keni basu, kakor bi pel; bil je videti ru-aburjen. Perter Mihajlie se je sponimil, da je sedaj na njem vrsta govoriti, in da bi posluša in inolk pomenila zanj izigravanje najfolažjejra in najplemenitej-šepa dobrieine. a on ni prišel sem iz lepa namena. ITnio se je dvipnil ter dejal pol plašno in pridušeno:
—	Poslušaj, Gregor, ljubil s ni to in ne mogd bi želeti sestri boljšega moža od tetoe; a to, kar se je zgodilo, je grozno! Strašno misliti!
—	Zakaj strašno? — je vprašal Vlasič s tresočim glasom. — Bilo bi strašno, ako <bi ravnala slabo; tega pa vendar ni bilo.
—	Čaj me, Oreigor! Sam veš. da som brea predsodkov; a oprosti, da sem odkritosrčen; po mojem mnenju sta postopala sebično. Seveda, tega ne pevem Zini. to bi jo uža&tto. toda ti moraš vedeti; mati «tnpi toliko, da ne morem povedati.
Da, to je hudo, — je vetiilmil
vadna, liajpltanenitejša žeaiska.
—	Aha. za t mi prmom tiči za-jee ! — je mislil Peter Mihajlie; beseda "ženska" mu ni ugajala.
—	( emu pa ne skleneta redne-ga zakona ? — je vprašal. — Koliko zahteva tvoja žena za ločitev1
—	Pet i n sedem d t iset tisoč.
—	Mnogo! Ali nič ne popusti?
—	Niti kopejke. To ti je, brate. ->trašna ženska! — je vzdihnil Vlasič. — Prej ti nisem nikdar o njej povoril, ker mi je -bilo zoprno; sedaj pa je nanesla prilika, da se je spominjam. Vzel in jo. ker s«m se hotel tisti trenotek pokazati dobrega, poštenega člo veka. Vnašem polku, ako se zanimaš za podrobnost i, je bataljonski
poveljnik občeval z 18-letno de-*
vojko, jo, j. eno" beRcd v 'zapeljal, živel ž njo dva meseca in zavrgel. Nahajala j«', bratee. v straš nem stanju. Da se je vrnila k roditeljem. bi je ne sprejeli; ljubimec jo je zapustil, kaj je hotela šla j: pred vojašnico in se ponu jala. Tovariši pri polku so »bili o porčenr. Sami niso bili svetniki. ; ta podlost jih je bodla v oči. — Razen tega bataljonskega poveljnika ni mopel trpeti nihče pri pol ku. Da bi pa osramotili, razumeš, so jeli vsi nevoljni 'praporščaki in podčastniki s polo zbirati denar za nesrečno deklico. In plej. ko smo se mi mlajši »častniki zbrali k (posvetovanju in smo začeli dajati, ta ]K) p»t. oni po trideset rublje v. me je zapeklo v glavi. Prilika se mi je zdela nad vse primerna za plemenito delo. Planil sen* k deklici in ji v toplih besedah izrazil svoje sočutje. In ko sem šel proti njej tor pozneje, ko sem / njo govoril, sem jo kot ponižano in razžaljeno poreče ljubil. Da končalo se je tako. da sem jo čez teden dni zasnubil. Poveljništvo in tovariši so menili, da se moj zakon ne sklada s častniškim dostojanstvom, kar me je še bol.i razvnelo. Vsled tepa sem napisal dolgo pismo, razumeš, v katerem sem dokazal, da bi moje dejanje moralo hiti zapisano v zgodovin' polka z zlatimi črkami in shranjeno. Pismo sem poslal poveljniku. a kopije tovarišem. No, sedaj se je začelo in padale so pikre besede. Prosili so me. naj zapuštur polk.
Nastavek sem nekam založil in ti ga dam o priliki prečitati. Pisan je iz globokim čustvom. Uvi-del boš. kako »poštene, svetle tre-notke sean tedaj -preživel. — Izstopil sem in se pripeljal z ženo sumkaj. Oče mri je osla vi l nekaj malega dolgov, denarja nispm l-mel, a žena je zafčcla takoj od prvega dne iskali znancev, razsipati iu iabrati- moral sem'zastaviti posestvo. Živela je tako, da so se ljudje izražali, razu-meŠ, in od vseh sosedov si bil ti edini, ki ni bil njen ljubimo. Po par lt'tih sean ji dal odpravnino, vse, kolikor sem tedaj 'premogel, in ona se je odpravila v mesto. Da, sedaj ji plačujem 1200 rubljev na leto. Strašna ženska! Da, brat, živa muha, ki polaga svoje ličinke na hrbet, pajku, tako da «e j Hi ta ne more orferesta; ličinka priraste k
me sovraži • in (prezira, ker sem
stori budalost, -to je, poročil tako Ičengko, kakor je ona. Moja plemenitost se ji zdi "pomilovanja vredna. Misli si: — Pameten čdo-vek me je zavrgel, a 'bedalk me je pobral! Po njenem mnenju je mopel le boren idijot tako ravnati .kakor jass. In ta misel. brat. mi je neznosno bridka. Sicer pa. mimogrede povedano, me preganja usoda. Neprestano me preganja.
Peter Mihajlie je Vasica poslušal in i«e osnipel vpraševal, kako more ta človek Zini tako atpajati ? Ni več mlad — šteje že 41 let — je mršav. dol?p. ozkih prsi. dolpo-no«? in s m vi mi lasmi v bradi. Govori s pojočim gladom, se bolestno nasmiha in pri govorjenju o-tepa z rokama. Na njem ni niti zdravja, niti nima lepepa moške-<fa nastopa, niti širokega obzorja. niti veselega značaja, nasprotno kaže njegova zunanjo«4 tukaj mrkega, negotovega. Oblači bre« okusa, ima zanikamo pohištvo. za poezijo in ^tkarstvo se lit-zanima. *'ker ne odgovarjata i
SLIKAR IN NJEGOV UMOTVOR
VAŽNO ZA VOJNO-OBVEZNE POVRATNIKE
Smrtna kosa.
V Ti -srn je umrl v starosti SO j 1« : l\an Mararol. znan in spoštovan mož. ki j bil <»,1 ustanovitve član in večkrat odbornik "Delav-
V konkretnem sluča ju nekega povratnika, ki je bil odšel v domo-jskp-H T™lporn.*po <lruštva" in vino in se hotel vrniti v teku šestih | ratl l,ovs<,:f deloval za
mesecev, pa je bil zadržan, da izpolni vojno obveznost, je ameriški Konzulat v Zaprebu dal izseljeni- ■ škeniu komisarijatu sledeče obvestilo:	j "a "Kakor se vidi. je prosilec zal
-!ove.n-ko in delavsko
pi -st t»;io t var.
Newyor.ski slikar " Mavflov.-er"
Hayl:»y Lever je naslikal pre.ls-.'dnikovo Sliko J)o podari! pretlsedniku Ooolidpe-u.
jahto
Pismo iz francoske prestolice.
SLOVENSKO DEKLE
j ueomadeževane preteklosti, prid-zdrava in lepe postave se želi cznaniri z dobro situiranrm Slo-j te val vizum izven kvote kot pnvra- j Vf'n«,l*ni v starosti 2(>—:itl let. Po-| tnik ki se vrača v svoj,- stalno bi- : ;'f': znn(":i-i dobro sre.». Po-i val išče v Združene Države, in ta ! (]n>',n0st > v pi^mn. — Pišite na: prošnja se je ugodno vzela v obzir ! "Slovensko dekle". Glas Naroda,
! pod pogojem, da mu oblasti sils ;S2 Cortlandt St., New York City.
i „ '-------- -
prej odobre potni list za odhod i/, dežele. Sedaj pa pri h;: j;; ?:a dan. da prosilec tukaj zadržan, dokler — I ne izpolni vojne obveznosti kra-
iljevine SI IS. Vprašanj«
najraje, izven zado-
Pariz. 8. maja.
Izberite, go-ijiod. šoptk šmarea pot'te boilhetir. To prinaša •o!" po vv-h ulični!, f.plih in
(inevnim vprašanjem , to se pravi. .ker ju ne razume: godba ga ne pane. SlaJ) gospodar je: njegovo	pre<l teatri in vhodi v
imetje je v »popolnem razpadu in nu's,° srt se	pariške cve-
I>reobloženo s posojili: za drugo f 1'ict? z nežnobelo robo vonjivih posojilo plačuje 12 odstotkov. šmarnic (mupu fis). ki vsako leto pole- tepa pa je na menicah do'- opominjajo Pariaane. da je nasto-žan 10.000. Kadar pride čas plačati obresti ali poslati ženi dinar
Vlaaič. — To «va edutila, Petruia. j/pajku in mu ipije 'kri. — Prav toda kaj sva hotela t Ako tvoje tako je ta ieneika prirttrtia k meni posio^aikja koga žali, se to še ne in mi »pije mojo srčno kri. Ona
tedaj prosi vise naokoli posojil.) s takim izrazom na obličju, kakor da mu je hiša pogorela, in tedaj proda brez glave vso svojo zim>-sko zalogo dračja za pet rubljev. polne ? visi L slame za tri rublje in da potem kuriti ipe<či z vrtno ograjo ali starimi predičnimi okvirji Njegove pašnike popasejo svinj *. qio gozdu ill mladolesju .>e podi kmetov-ka živina, a starega drevja je vsako z?imo manj; po zelenja lnem in sadnem vrtu so razmetani čebel ni 'panji in zarjavela vedra. On ni nadarjen in nima niti sposobnosti, živeti ikafkor dragi ljudye. — V življenju pa je naiven. neoducV.n" človek, ki ga j( lahko varati, in mnižiki mu ne pravijo zastonj, <la je 1'malo prismuknjen".
On je svobodomisflen in velja v okrožju za rdečega, a tudi ta njegova lastnost vpliva klaverno. — Njegova st\*obotl<omnost pogreša izvirno-ti in vneme; on se razburja. vamrvoljava in radii je vse enakoerno, brez strasti in ognja. Še eelo v trenotkih silnega navdušenja ne dvigne glave in ne vzravna hrbta, Najmučnejše pri vsem pa je, da izraža celo svoje dobre, poštme ide-je tako izumetničeno, da se mi zde suhoparne -in pmledne. Spominja na nekaj starega. davno čitaaiega, kadar po-ča-si z globofcomiselnim pogledom začne govoriti o poštenih, svetlih trenotkih, o holjših letih, ali kadar se razvnema nad mladostjo ki je vedno korakala pred družbo in ho tudi poslej, ali kadar graja ruske ljudi, da sn že v tridestem letu oblačijo sipalno suknjo. poz.a-bivši dolžnosti svoje "almae mat-i*Ls *
Nasprotno je sestra jZrna mlada, šteje šele 22 let. lepa, umetniško čuteča, vesela; rada se srar ja, pomenkuje, razpravlja in strastno ljubi glasbo; zna se oblatčiti in lepotici t i ter ima zmisel za knjige in lepo opravo; doma bi ne trpela take sobe, kakor jo ima tu. kjer diši po škornjih in ceni vodiki. — Tudi ona je svobodomiselna, a v ftj.ni svobodomiselnosti se opaža prebitek sil, ponašanje mladega, krepkega, smelega dekleta, sttrast-na želja, biti boljša in izvirne j ša od drupih. . . Kako tf%e je le mogla jyiljubrti v Vlasi&a!
— Qn, Don Kiiuot, trmast fanatik, pliimec ! — si je mislil Pe<ter Mihajlie, — a ona omaihljiva, mehka in ^ stranska, kakor jaz. . . Oba se udajava hitro ki bree odpora. Vzlju-bila ga je, toda ali ga mar ne ljubim tudi satra vzslic vsemu temu. . .
Peter Mrihajlič je smatral Vla-siča za dobrega, poštenega, a te*>-nosrčnega in enostranskega človeka.
Vendar je ljuibil Vla«siča, čutil je, da sf* »kriva v njem neka si la in vsled tega nikdar ni imel popoma, da <bi mu ugovarjal.
pil nie-oe majnik. Prvi <la:i tepa inesi-ea. ki se letos žalibig tako slabo uveljavlja. >«k«vr<» ne srečah človeka, ki bi se ne bil olajšal ; drobno vejico duhteeih. emplajo-čih cvetkov. Ceh' pru'e (»b^topajo prodajalko in pridno kupuj« . o li-obne šopke Nato se / ujin: »lin« drugega obdarjajo. Pravijo, da smarniee praneso človeku obilno pomladne sreče. Morda. A če tudi ne. f let no je pa Vs«uo videti t d-:i Parižanke. ki mnejo tako koketno pripeti cvetna stebelca na kost i a. a la tailleur. in Pariza ne. ki se -šmarnico v -površnik i vi pumbnie* (mraiza ril 1 "ževja tudi tu leto-kar noee bai konec) sprehaja je po ropotavih ulicah. "Hm. to-I< belo cvetko mi je. danes dala moja Ijiihiea, hm. ca porte bonheur" . .
Neverjetno je, kako milijonski Pariz, ki je sieer v umetnosti, modi itd. tako napreden, verno visi na starih tradicijah. Opazoval > m
nije prež -ne čas v <nnrz:jili. ki jih ima Pari/, toliko, ila jih v deževnih nedelj-krli ]mjx>ldnevih m tin-j da celo letos ne moreš vseh pregledati. ( '■ te stroka, kateri je muzej posve'en. SpecijtJno ne zanima. se moraš slaromuo zadovoljiti. <!a v dveh ;ili treh bežnih urah urno in ža-lsbog se v e rta jiovrsno pr gledaš razstavljeno bogastvo. V Loureii. na pr. bi moral človek ti-čati mesece in mest
ali bo prosilce dobil vizum kvote kot povratnik, kadar i te j dolžnosti. "Končna in obvezna obljuba v tem slučaju ne more dati. zakaj preden zadosti prosilec vojaški i dolžnost i. lahko nastanejo izpre-J m cm be v dosel jeniškem zakonu ali j pa dobi Konzulat posebna navodi-i la za podtibne ^Iio'-aje. T«»<lii. ka-| k or sedaj tolmačim stvar, sem pri-I pravljen izjaviti. <ia b<> prosih e tlobil vizum izven l<vot«». toda pm.l-■ vržen bo predpisom, ki se ti
NAPRODAJ 25 JOHOV FARMA
!>«-t minut rs.l p;-emop«ykopa Zauror-je ob Sn vi. obdelane zemlj- 8 jo-hov. i> v travnikih in 11 pa lepo žara."-enega pe.z«la. hiša je nova. tio-derna. ?. vsem gospodarskim po^hipjem in orodjem; eena nizka.
Natančna pojasnila
je
he
ilk
Frank Vidergar. R. D. Bos 10, Forest City. Pa.
••'}>: 27.2S.2D"
j ral priseljeniške oblasti v New tVorku glede na svoj status k«»t i/.-venkvotni priseljenee.
ki	........ .... | r , , . , | .	Jill	IX 1	Iin>|(|
dan.	.. ' ,
...	... .	. povratnikov, kadar se vračajo v
pa tu st* ne mogel i&>-rn>ati ali v-a i i r, ...	.
4 .	,	' |/.odtujene Države po preteku šes-
na-tan«-nej p ret urna ti vseli timet-1 ..	. ;
....	. ,	i »m mesecev, m zadovoljiti bi mo
111*1. ki si t<l vse po vsoti Mirane v
t m <;ja.jnem. nepopisnem muzeju. Dolge ure bi moral začudeni'
obiskovalec stati samo pred Vene-	. .. ... . „
.	. . . .	Izseljeniski Kometa r.
to iz Aitlla. pre«.l tem božanskim,____
kipom klasične bpote. In kako bij se mogel brezbrižno naglo odtrga-j t: od Mi hel - Angelova Sužnja.j in Leonardo da Vineijeve Joeon-j de. imenovane Mona Ias;i. od Ru-bt n-ovih in van Diekovih platen . . . pa od mogočnih reprezentan-tov egipčansk.. asirske in babilonske umetnosti . . .
Pravi raj za vse. ki se zanimaj" za «»ri< ntalsko ( kif;i.;-*kt> in japonsko) staridavno in sodobno timet nost.
to letos ob raznih prilikah, na tipi-;'>uV- rokopis«; v. vezenja, v a«, okra
zbudi
čilih, pariških sejmih, na praznik sv. Katarine, ki je patrona deklet, katerim kljub nepobitnemit «lej bojnosti
stvu. da so že prekoračile štiri le- k": ogleduje vse te sijajne stvor« set o leto. nič ne kaže na možitev ! """'tnosti. mogočna slika minnei-na veseli dan .pustu ;ga torka in x i rr/MV kukure. teh daljnih narodov, d i rin tla iu micareme. prvega apri-iIn tajnr-toplo je ozrai'je med na-la. ko ^e vsi obdarujejo -z aprilski- j l^niženimi
V Št. Petru na Krasu
jr t. m 11 .fosip (Vihar. mlad. -im-patič n i'anr. -»»ustanovitelj in «»d-V-ornik šj.or:nega društva "Snežnik ".
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
<mo že skoro razprodali V krat
je muzej Guine-t. ki hrani na-	^ smo	tisoč
1 Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto iz rodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki Se niso v obisk i valeu | naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVBNIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. T. O.
ravnost neverjetno bogastvo naj-razlienejših predmetov (slik. ki-
kov. dragulj t iv itd.) iz »ležel rn meuokožnih l.j-inli. V čudni pe-tro|
obrazi, strahotnimi
mi ribicami (poissins davriD. jn|rw-an>i. ^pacenim smeiiom in kr-zdaj sjiet prve-ga maja. Teh ve-e.'viločno r.snostjo njih bogov . . . lih. splošnih tradicij se drže vsi i begati pariški sloji od Quay d'O,--j
sava in Lz razkošnih vil ob Bulonj- j	Zrhvala za čestitko,
skem gozdm ravno i ako kot delav-i Xa praznik sv. J.^žefa je v neki ei iz predmestja Saint - Anroine go.t. lni v Borovnici Jože Hren če-artisti iz Monmartra in Monpar !itai čevljarskem vajencu Kar-naseea in stud .nt o v iz Latinskega ^ Bizjaku k nezakonskemu otro-okraja. Stari Parižani seveda ja-jku. ki na še na svet ni prišel ir dikujejo. da si bila ljudska razve- Sl. sp1oh no vt» Ltd. V zahvalo zn sel jeva n ja pred vojno mnogo, mno j tkko j^ stopil Bizjak za gratu-po sijaj ne jša, hrupnejša in univer j lantom na eosto ter pa udaril s zalnejša kot. zdaj. tenia temn se kamnom plavi, tla se je Hrenu krive predvsem le raz.dra.pane fi- vlila kri iz nosa in ust. Biizjak je nance dežtile. ki je v petletnem po- hil Osojen pri okrajnem sodišču kolju toliko trpela. Snnisel za tra- na Vrhniki na 1 dan zapora in 100 dicionalna praznovanja starih šes {ii,llarjev globe. Tudi prlzivno so-in navad pa je otfrtala kljub težjim j	ITHJ ni raaralo ničesar od-
časom precej sveža in močna, rn- j vzeti, kar se mi zdi gla\TiO: splošna. Te i
$1.000.00 LETNO
.•:-."i!i dohou-kov j»r;nese gostilna. reMavrae ja in hott-1 na z.uanem 11» i ti S;j-eeT.	lstn>pno zidano
•.". 7 uslužbt .t,* v zatiosl -nih. l*r. ia se pml ugodnimi jio-u". :. 1/.' .-.l:ia pr".!ii-:a za Slovenea / /.».-i• o in odra-limi otroei.
IN-karija in procerija v -re:ii:i:
-J".-.	:Mn«\ ^ po,!t»p;etll in v s..
Upravo iti zalogo. Zelo počni.
lJ.- fai-rant. gostilna in hotel v uaj»-m. Delavsko ukio/j- . tlobri in r«dni d oh Zlata j..ma za p:j.]-ii• * d r užino.
Xai'tajjii ■ ]>odi*itbno.sti ]jt-i :
National Servicc Bureau
45e National Ave., Mr.waukee. Wis.
1^.2«) ^ 1.U4)
L'a debro vdrcncr.jc sc r.s nore n:^ pnmerjasi z dob: .m, starim
Pain-Expel!er-jem w
Pri Pp'tm znan-.enju Frchlaca se poaluiitc tega izbome^a dorr.ažega pripomotka ter preprečite kcmpli-Lacije.
35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvomiško znamko Sidro.
F. AD. RICHTER & CO. Berry & South 5th Sts. Brooklyn. N. Y.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRASAJTB
MENE ZA CENO.
Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Jefferson 6253
359 Grove Street
(Konec prihodnjič.)
4 GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
»OOOBOPPOOPUlJUttOCOOC
Zabasanost.
Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtjau To stanje ne zanemarjajte.
dni s.- je pred cvetličarkami usta- j ROJAKI, NAROČAJTE SE NA vila in si izbrala šopek mujnuets midintlka (prod a j Ik a iz velikih magazimyv in šivilja (znanih modnih tvrdik) ravno tako kot plesalka iz višjih aristokratskih in bogataških krojrov, ki je velela šoferju ustaviiti na Oprlu pned evetlie nim vozičkom1. <la si tudi ona kupi tradicijomalnih lamarnic . . .
Nekaj posebnega «o v 'zadnjem času francoske cigareite. Vtakn jo v w»ta in prižgeš, pa se ti za pa li s tako silo. da ti v vehtmenc' svojega prehitrega udejstvovanja osmodi hos in prism odi brke in trepalnice. Pravijo .da so v neki ti vami zamešal imeti tobak smodnika ali kaj podobnega. Sploh kajenje tu ni 'kaj prida. Francozi sr navajeni močnega d uhana, ki jih temeljito žgač« m pali po grlu. Sicer pravigo, da je Mama. In vst« kar ne -duši in praska, se j>"an vidi slabotno, netiku^no listje.
Če v. nedeljo potpoldne dežuje .(in to se bitos čeati zgodi), si Pa-Iriž&n naie aonte najbolje in najce-
DR. LORENZ
642 Pemi Ave., PITTSBURGH, PA.
■D1NI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECUALIST MOŠKIH BOLEZNI. Mej« etrom j« zdravljenj« akutnih tn kroničnih koleznl. jU •am t« zdravim nad 25 |«t tar Imam akuinja v vach boleznih •In ker znam alovanaks, zate vas morem popolnoma razumeti !n epožnatf va*e bolezni, da vaa ozaravim In vrnem moč tn zdravje. Skozi 13 let aem pridobil posebno akuinjo pri ozdravljenju moiklh bolezni. Zato ae morete popolnoma zaneatl na mene, moja akrb pa Je. da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Slmpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. nfazulje In llae po telesu, bolezni r prlu, t padanje tas, bcleSine v kostoh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v'me hurju, iedlcah, jetrah, želodcu, rmenico. revmatizem, katar, zlato Žilo, neduha ttd. II rad n« ur«: V ponedeljek, sredo In petek od ». dopoldne do I. popoldne; v torek. («tri«k ln »o bo trn od t. dopoldne do t. sveCer; v nedeljah la prasniktb oC lt. dopoldne do S. popoldne.
Balzol
je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in "zaprtja. Sijajna tonika _ za oslabefe ljudi.
Cena 50c in 6Cbe. Paakaaits najprej pri
w r ^rvrparn
CfPtH RAPIDS IOVNA
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljeni pi«alnl stroj
,,atrm" $20.
B streUco ra slovenske črke, č, ft, ft - $25.-
'OLIVER' PISALNI 8TBOJI BO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj nI niEaMa umetnost, TaKo] Iti 6e ruk pile. Hitrost pisanja iobit« v Vaja.
HiOvevic ptjbisIshing oompaht
mew Yerfc. V. T
' ... ■ , • ' ->. .
GLAS NARODA. 2§. MAJA 1925.
SOLAN A.
ROMAN.
Za "Glas Narcda" priredil G. P.
A. komer:
F e 1 i c i t a
pri po-
33	(Nadaljevanje.)
Nato pa je odšla po stopnjieah navzgor. Vodile so naravnost v sobe pritličja. Vse vaze je vnesla na neko okno, jih napolnila z vodo ter pričela urejati cvetke. .Svojo avho, katero je nosila na roki. j? odločila ter sedla na stol.
Z veliko vnemo je pričela urejati cvetke ter jvoluiti vaze.
Tako zaposlena je bila s svojim delom, da ni ničesar videla in ničesar slišala kot brenčanje žuželk pred odprtimi vratmi ter pet3 i ptic. Ki so radovedno kukale Mkozi odprto okno.
Naenkrat pa je zaslišal a "glasove.
— Tukaj v pritličnih sobah naj stanujem? Čakajte, Friderik, nc pc/iiam še prostorov ter hočem videti, če mi ugajajo. — Ni m." treba spremljati, skrbite za prtljago
Te besede je govoril sonorcn moški glas in čuti je bilo korake na mehki preprogi.
Margareta je pae cula 11 ko govorico, a ker je sobarica še ve-dno prihajala in odhajala, ni pazila posebno na govor, ker je bilo vse tiho v njeni neposredni bližini.
Z veliko naslado je vdihavala opojni vonj cvet k >ter hitela s svojim delom.
Medtem pa je stopila v obcdnico vitka moška postava, v elegantni civilni obL. ki ter se ozrla naokrog. Bil je baron Maurus. novi gospodar.
Na njegovem Itpem. simpatičnem obrazu se je prikazalo prijetno presenečenje.
In kakšna udobnost pa je pozdravljala!
Koliko .skrbi in pozornosti je vladalo tukaj, da se napravi sobo prikupno!
Niti sanjati bi ne mogel ičlovek, da so stali ti prostori cela h ta nerabljeni in da s.- jih je v kratkih dveh urah izpremenilo v udoben dom.
V takem slučaju bi ostalo neizvišeno marsikaj, kar je storila iz golega dolgočasja.
Ze itak ni bila prav posebno zadovoljna s svojim pustolovstvom.
Si rast nos t Kurta je -iccr ugajala njeni nečimurnosti, a na dragi strani je bila ta strast skrajno neprilična, kajti poštenost je gb*-■<lala Krajeven iz oči in mladi mož je bil tako neroden in neslan, d:i je smatral navadno Ijubimkovanje za resnost ter ji taikoj nastav i na prsa pištolo z izjavo — Poročila se boš z menoj, ali pa se bo pripetila nesrdea!
Kakšna absurdna, nezaslišana misel! Grofica Ootirnav de Per-pignau in sin kmeta! Človek brez naslova in sredstev, — sin najemnika !
Grofica se je ostro zasuiejala. Bedasto je il>Uo od nje zahtevati od tega nerodnega lebena ljubezen metuljčka, — kajti celo nje-givi poljubi so bili \<pi ičo jireteče strasti bolj brutalni kot pa prijetni.
Neumno, skrajno neumno, da se je t^i.ko daleč s-pustila ž njim. Saona ni razumela, kako je bilo mogoče, tla se je dala ona, pametna, hladnokrvna in prevdarna Joried zavesti od trenutnega občutka.
In s« vin j je bila nejna naloga na spreten način razvozljati vo-zelj, katerega je zavezala sama.
Niti malo ni dvomila, da se ji bo to posrečilo. Ni vzrasla zastonj v hiši diplomata. Niso je zastonj imenovali pravo podobo očeta.
Ce bi se le ne bala tega mrkega, resnega človelca! Njegove planit*če oči so jo zasledovale celo v -ailjah in vedno je stal pred njo, divji, jezen in željan osvete. Sanjalo se ji je, da jo je prijel za roko ter ji rekel; — Vedela si. da nisem igrača! — in cev pištole je zablisknila v njegovi roki.
Z vriskom se je Jori ki prebudila. Jut ram je sol ne e je blestelo
skozi okna, a ona se je še boij za rinila v blazine.
*
Mladi baron je dal vprašati pri bolni teti, če bi bil njegov obisk prijoten in stara baronica je sporočila, da ga pričakuje
BiLa je neizmerno zgodnja ura, a grofica PerpLgnatx je prišla 5z vrta. smehljajoča s in gracijozna ter očivldno najboljše volje.
Y.q se je seznanila z baronom in takoj sta posrtala dobra prijatelja.
Stal je na terasi, ko se je ona preganjala z dvema hrtoma, ki sta bda še last starega barona. Mladi baron ji je šel nasproti t-.-r fee ji predstavil.
Kako ljube z n,t i v. &a rman ten človek j* bil to! Tako naraven in dobre volje, brez sledu one domišljavosti, katero ponavadi pripisujejo kavabristom, lep in odličen ter predvsem resen, ne da bi bil pri tfn pedantičen.
Joritd ni mogla dovolj poveda-ti teti 0 odličnih lastnosti Mau-rusa, do čim je stala Margareta na.drugi strani pri oknu ter se smehljala.
Kako sainoposchi umevno, da sta se našla ta dva mlada človeka, ki sta bila namenjena drug drugemu ne le vsled želje in volje baronice, t eni v tč vsled celili razmer.
Ljubcznjiv in vitežki! Da, to je bil novi gospodar in Margareta je spoznala to že prejšnjega dne. Če je bil tako lep in interesanten kot ga je slikala Joried. pa ni mogla reči Marganita, kajti v svoji brezmejni zmedenosti je pač zrla nanj, a ga ni videla — ter ni dobila nobenega pravega pojma o njeni.
In sedaj se bo oglasil pri baronici, — ura je bila že enajst.
Kontesa je odhitela da i znova spravi v red svoje lase in Margareta je bolj udobno posadila baronico v naslonjači.
Kako slaba, neizmerno slaToa je postala v kratkem času!
Posrebala je malo močnega vina, da ostane za malo časa moči, a takoj je sama rekla: — Takoj nato me boste spravila v steljo, draga Margareta. Čutim se. strašno slabo.
Nekdo je potrkal na vrata.
Fridurik je naznanil mladega gospoda barona.
— .laz bom v stranski sobi, milostljiva gosipa. Če me potrebujete. pozvonite, — jc rekla Margareta.
Baronica jo je hotela zadržati, a že je stal Maurus na pragu.
Njegov pogied je še zadel vitko, sivo postavo mlade deklice, ki
je z majhnim poklonom izginila ko<t senca <za vrata
» »
Mladi častnik je j>ozdravi! bolnieo zedo prkrčim ter sedel na njeno desno stran. Razgovaa-jaJa sta se o zadnjih, tako žalostnih dogodkih, ko jc itopila precejj bučno v sobo Jorirti.
(Dalj« prihodnjič.)
i*.
Zunaj je pozvonilo. Ker je mlada gospa poslala služkinjo po zelenjavo in je Jovo, sluga gospoda poročnika, čistil na dvorišču turško preprogo ter 'iztepaval iz nje prah s tako silo kot bi imel pred seboj prave Turke, je morala it: .sama odpret.	'
"Mati!*' jo zaklicala presenečena in padla stari dami s tako silo okrog vratu, da so tej padli vsi zavitki iz rok. "Končno, končno prihajaš 1"
In triumfalno kakor rimski vojskovodja, je peljala svojo mater v stanovanje.	%
"Saj veš, Hilda,7* je sedaj iz-pregovorila mati. "da se držim načela in ne obiščera preje mladiii poročencev, dokler ne mine leto."
"Mati!"
"Mladi par mora imeti časa, da se vživi. Gospodje zet je pa niso ničesar bolj veseli, kakor če je njih tašča čim bolj daleč!*'
"No, ampak tak moj Rudolf go tovo ni. mati!"
"Hm ... če je tako . . .! No. to me bo posdbno veselilo . . . Ali on ve, da sem te pravzaprav namenila Tvojemu "bratrancu . . . Ako te je osrečil, mi bo prav tako ljub kakor bi mi bil Janko!"
"Oh veselilo ga boT ko to sliši! V resnici je blaga duša in brez primere. Toda izvoli končno sesti! .. . Kaj želiš? kavo ali čaj?''
"Najprej naj ti čestitam, draga Hilda!" je rekla stara dama. ter stopila smehljaje k hčerki. "Torej moje naijpitisivnejše čestitke, dete moje. Naj ibi ostalo vse tako. kakor jc do sedaj !"
Ko se je Hilda iu.koliko zavedla od nenadne čestitke, je vprašala:
"Torej si mislila, da me je Rudolf štoru nesrečno, da si mi sedaj čestitala?"
"Ampak, Hilda danes je vendar obletnica tvojega poročnega dne!" jo.zaklicala mati presenečena.
"O, saj res! Danes je v resnici eno leto! Kako lepo, da si ravno danes prišla!"
14 Hm . . . povej mi, ali Ti ni še nihče čestital?"
"Ne. Kdo pa? Tako zgodaj?"
"No, ampak vendar! Na primer — Rudolf bi m o rail vendar na to misliti!"
"Oh, ko odhaja v službo, spim jaz .«e kot inačica!"
"Tako? Hm . . No. da. To j prav lepo od njrtga . . . Toda menr je moj mož zjutraj vedno zbu-ddl!" . . .
"Papa sploh ni mogel trpeti zaspancev! Saj veš. da nas niti e počitnicah ni pustil spati! — No Rudolf je ves drugačen, in ako pride zvcčct pozno domov ali ako mora zjutraj zgiodaj v službo, kakor danes, in jaz spim, odide popolnoma tiho. da me ne zbudi."
"Ali prihaja večkrat pozno domov?"
" Pra vzaj »rav ne . . . Včasih ee igra biljard. To je namreč njego-
Kabtne tretjega razreda, z umivalniki In tekočo voda u J. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja In pijač*-
sfreneti Jfrie
1» 8TATE ST..	NEW YORK
all lokalni acentja-
SAMO 6 DNI PREKO
z ogromnimi parni Iti na olj«
PARIS — 6. junija
rana. v podobi grba izrezano ogle-( FRANCE _ 20. JUNIJA.
dalo je bilo okrašeno z zlatimi ki-1 Havre — Pariško pristanišče. pci. To ogledati o je moralo ugajati ženski.
Tudi stara gospa je izrazila svu • je občudovanje. Nato je. načela i pregledovati škaitljiice, ki so bile razpostavljene po marmornati plošči. Opazila je tudi par maeitscl "Ali nosiš ti manšete?" "Ne, mama l Rudolfove so. Kupil jih je nalašč za igranje biljarda. Tudi ovratnike nosi par številk večje? PogbQ 42! Ko je bil še
moj zaročenec je nosil ovratnike "Meni se zdi . . . Poglej, zgor št. 39.''	"ja plošča g<uuntba se zasuče!" je
"Hm. hm!" je rekla mati in jt razkladala mati. ki je prišla na imela še vedno manašete v rokah.	tajnosti te lepe igračke
"Tedaj hodi veliko veivilu?"	Pokrovec je popustil in gumb
"Če igra biljard, vedno!"	je kazal v svoji notranjosti, fo/o-
"Slušaj, Hilda, ali pri tem m grafijo lepe deklice, česar ne opaziš?"	J "O, kaj pa je to!" je zaklicala
"Čisto nič mama! V civrlu veli- | začudena stara dama. "To vendar ko je bolj neženiran. Veliko manj ni tv°iJ slika> Hilda?*' pazijo nanj! Ali ni tako?"	| "Ne!" je odgovorila ta. "Mo-
"Na vsak »način! Ampak igra-	i1' t0 slika njegove sestre, ki
nje biljarda ga vendar ne sme y.c- j j*-* bila takrat bolna, ko >va se po* nirati? . . . Moj mož je bil v tem |*očila?"
"Ne govori drago dete!" jc rekla ogorčeno mati in jc zgrabila trdosrčno. kot kak preiskovalni so •dnik, še za drugi gumb. da I »i odkrila tudi njegovo tajnost.
"Ali ima Rudolf več sestra?" je vprašala o 4ro. medtem ko si» je trudila odpreti drugi gumb.
"Ne!" jc* odgovorila skoro ihte Slilda. Samo eno."
"Potem bf.de to njegova — ljubica!" je ogorčeno dejala mati in ponudila Tlildi drugo sliko, ki je kazala mlajšo, toda nič manj b>po d«'klico.
"O Bog. o Bog!"* je ihtela Hilda. "To so strašna razkritja! Ampak ne verjamem. On j»* nedolžen !"
pogledu drugačen . . .**
"Seveda maiti," je odgovorila skoro užaljeno mlada dama. "R-den vfcidar ne more biti tak, ko? drugi! In tak kot je Rudolf, mi ?i-,sto ugaja."
"To je tudi glavna stvar." jo je potolažila mati. "Ali vendar I-ma tvoj mož kakor vidim, slabo1 razvado ..-.!"	j
"Niti ene!" je protestirata Ilil- ' da.	,
"Pusti me vendar govoriti. Ti vzorna soproga," se je šalila stara dama.
"To vendar ni nič nevamega-Ali moraš ga kljub temu odvaditi. kajti to kvari perilo! Dela si namreč b iležke na manšete! Tu. poglej, kako to izgleda!"
"Tako?" je vprašala zaCmdem Hilda. Te razvade obožavanega Rudolfa še ui opazila. Stopila j<Lk
(Konec prihodnjič.)
NAZNANILO
rojakom, znancem in prijateljem.; uknu. da sama vidi "corpus delic- ki lm. poznajo kot trgovca z zem-1
ti", nad karterim >e je trudi njena nekoliko kratkovidna mati. da bi prebrala posamezne črke.
"No, kaj ja napisal? Kako skrivnost ?"
"Počakaj malo," je odgovorila mati. "Sedaj jo imaan. Fr-Ji . . . Fe-lieita . , . Felicita . . . Prešernov* ulica . . . Čuj, to je pa vendar čudno!"
"Kako?" je vprašala Hilda in pobledela.
"Hm . . . naslov neke deklice: In kakor kaže. celo od nje same napisan! . . .
Ali ju o njegova pisava ?"
"Ne," je odgovorila, o krivdi svojega moža prepričava Hilda. "Najbrže naslov kake šivilje, ker on ve, da ja>z s svojo staro nis?m vee zadovoljna."
"Da. da. Hilda!?" je odgovorila mati.
Zavladal je tre no tek molka, katerega je prekinila Hilda:
Ne vtrjameš tega, mama ? Vidim to na Tebi!"
"Odkrito povedano ne! Kako je
L išči in zadnjih p it let kave in -čaja. .laz potujem v stari kraj 10.' junija po trgovskih opravkih in če ima kdo kako željo naj mi po-. roča, ker prepotoval bom precej krajev v domovini. Joseph Jerše | (Jershy) Y. M. C. A., Cedar Rapids, Iowa, f.'ix 27.2S.29)
HARMONIKE
SSSSjK
(-r- <ZrC*£ 7- ^y^y'Jt

Mi lzd»lu Jemo 1 1 m por tirani o razliC na prvovrstne ro fno na prav IJe ne Italijanske harmonike najb ol j 3 e na svetu r-eact le
garancije. Xa£e cene ao nižje kot katere Bakoll izdelovalca. Brezplačen pouk Igra nja kupcem. PiSite po brezplačni cenik
RUTTA SERENEULI A CO. 817 Blue laland Ave.. Dan. 32. Chieaso. IM
va najljubša igra. Zato mu nikdar j Rudolf prišel zvečer k naslovu ši-
rne ne rečem, čeprav imam rada da je doma. Malo razvedrila mora inož imeti, če liočem, da se počuti srečnega."
"Re-nica. Moj mož je bil tud.i tak. Igral je tarok, dvakrat na te de 11 . . . Seveda doma ali pa pri Verniku. To se je menjevalo. Ampak ženi frva bili vedno poleg in sva pili kavo ter se pogovarjali! ' "Kart se Rudolf ne dotakne In tega sem prav vesela. Pri 'kartah .se prično vedno prepira! In biljarda konično ne more igrati doma. čeprav ibi lahko zato uredr! zadnjo sabo. Toda to preiveč stane!"
"O seveda, nekaj tisoč dinarjev bi to pač veljalo !**
"A teh nimamo odveč . . .-Ru clolf bi to pač rad videl! Nekoč m jo pokazal v neki izložba majhen biljard, krasno izdelan, ki mi je zelo ugajal . . "No in?"
"Predrag je bil, mamica! i (Radolf ini je kupil krasno toalet-J :no -liRzico in sddaj mora šteti i ti Ali jo hočeš videti? Naravnost krasna je!"
In vesela je kazala mati pot r-spalnieo.
Toaletna mizica je bila v resni-ei. ^fasna oblika, ^bogato detkorz-
vilje ? — Seveda čisto nemogoče to ni. ampak ..."
"No, mati?"
"Mora biti nekaj drugega!"
"Menda vendar ne misliš kaj slabega o njem?"
toda vendar, ne . . . Ampak vse je mogoče ... Pri mojem možu mi to ni dalo nikoli mrru. lahko s; prepričana! Včasih ima tudi najboljši slabo uro! In če gre v eivilu, veš . . .! No. mogoče se še pojasni! Le ne bodi takoj tako razburjena!"
"Ah mama" je zaihtela Hilda in se vrgla materi na prsi; tako rem nesrečna!"
"Neumnosti! . . . Počakaj, da se o tem prepričava"
"Prav imaš! Takoj, ko pride, hočeva stvar razjasniti."
"Da, toda tako?"
"Hočem ga vprašati, kdo je to, Felicita ..."
*' Tako ? . . . On »tri poreče : moj konj I — Ampak na vsak način je nekaj na stvaTi. — Če je pa br^z pomena, se blamiraš z vprašanjem ,in se ti bode štiri mesece -iTnejal! . . . Gumbi na manšetah so vendar tvoj dar? Izgledajo tako debeli, kot kak medaljon!"
"Ne, od mene niso! Tudi nisem vedela zanje!"
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan* tkega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: ;
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
Prav vsakdo—
kdor kaj life; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo
čudovit uspak —«
MALI OGLASI "Glas larodi"

•GIlAS NARODA", THB BES? JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
Kretanje pamikov - Shipping News
2.	junija:
Martha Washington. Trst; Resolute. Che-' lrg-Hamburg.
3.	junija
Mauretauia. Cherbourg: President
Harding, Cherbourg, Bremen.
4.	junija:
La Savoie, Havre: Zeeland, vher-bourg, Antwerp; Ohio, Cherbourg, Hamburg
6. junija:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam.
9.	Junija:
Columbus, ChTbourp, 'Bremen: Lapland. Cherbourg. Antwerp.
10.	junija:
Atiuitatiia. Cherbourg; Arabic, — Cherbourg, Hamburg.
11.	Junija:
D<- Ora-sse. Havre; Albert Ballln Boulogne, Hamburg.
13. junija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Veendam, Rotterdam
Orbita, Cherbourg; Sierra Ventana Bremen: Conte Rosso, Genoa,
16.	Junija:
Helinace, Cherbourg, Ham b rug; — Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen.
17.	Junija:
Rerengaria, Cherbourg; Rocham beau, Havre.
18.	junija:
Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp.
20. junija:
Olympic, Cherbourg; France, Havre: Orca, Cherbourg; America. Cherbourg. Bremen; VolenJanc, Rotterdam: Duiio, Genoa.
24.	junija:
Mauretania, Cherbourg.
25.	junija:
Belgenland, Cherbourg, Antwerp: Deutschland, Boulogne, Hamburg: Bremen, Bremen.
27. junija:
Paris. Havre: Homeric, Cherbourg: New Amsterdam, Rotterdam; Pres Roosevelt, Cherbourg. Bremen; ^Vl.n-nekahda, Boulogne; Andania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa
30. junija:
Pres. Wilson, Trst; s tem parni-
kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
1.	julija:
Anuitania. Cherbourg: I-a Savoie, Havre; Pres. Harding. Bremen.
2.	julija:
Zeeland, Cherbourg: Ohio, Ham-liurs.
3.	Julija:
Majestic. Cherbourg.
4.	Julija:
Leviathan. Cherbourg.
6.	julija:
De Grasse. Havre.
7.	Julija:
Columbus, Cherbourg, Bremen; I^p-lainl, Cherbourg.
8.	Julija:
B«-r«-nKaria. Cherbourg; George Washington, Bremen.
9.	julija! Cleveland, Hamburg.
11. Julija:
Olympic, Cherbourg: France. Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita, Hamburg.
14. julija:
Reiianee, Hanibu-g.
16. julija:
Rochambeau. Havre: Mauretania, Cherbourg: Republic. Bremen; Sierr^ Ventana. Hamburg.
18. Julija:
Paris. Havre; Homeric, Cherbourg.
21.	julija:
Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
22.	julija:
America,
Bremen.
23. julija:
Belgenland. Cherbourg; Albert Pal-lin, Hamburg
25. julija:
L'-viathan. Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Orduna, Hamburg.
28.	julija:
Hesoiute. Hamburg; Bremen, Bremen.
29.	julija:
Ailtiita nia. Cherbourg; I,a Savo|(», Havre; Pres. Roosevult, Bremen.
30.	julija:
Zeeland. Cherbourg; Ohio, Hamburg.
VELIK IZLET
NA TISOCLETNICO TRETJI VSE SOKOL SKI IZLET V
ZAGREBU
AQUITANIA
Z VELIKIM IN HITRIM PAŠNIKOM KI ODPLUJE
IZ NEW -YORKA JULIJA
Znižane ceno v trrtjem razredu "iz New Yorkar v domovino in nazaj". Vsi izletniki tejra parnika bodo deležni sijajnega sprejema.
Zn nodal j na navodila se obrnite na mestne *v. zastopnike.
CUNARD LINE
25 Broadway	New York
Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah.
$ 19S —
I z NEW Y0RKA do LJUBLJANE »n NAZAJ
(Vojni davek posebej)
Nudi se vam izborrta prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo iz Hamburga s posebnimi vlaki na svoj Cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev.
Tukaj nastanjeni tujci, ki se vrnejo tekom leta. niso podvrženi kvotnim postavajn. Oni, ki irnajo dovoljenje za i>ovra-tek ne gredo na Ellis Island, ampak se izkrcajo na pomolu zaeno s kabinskimi potniki.
Parnik RESOLUTE odpluje 2. Junija ob 1. popoldne.
Za povratna dovoljenja in druge informacije se obrnite na lokalnega agenta, aii na
United American lines
(Haniman Line) Joint Service with
Hamburg American line
35-39 Broadway, New York.

Pozor čitatelji.
Opozorita trgovoo bi o* brtnike, pri k&terih kupu Jeta ali naročate in sto ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo t lista "Glas Haroda". 8 Um boste ▼stregH Tsem.
Uprava "Glas Haroda'
ADVERTISE in GLAS NAHODA
MOŠKI! ZsMitlte Proti Btkiaaj«
Nabavit« «1 najboljšo ui«t
P REPRESS A tt MOaKE Velika toba96c- Kit «'•) SI VriUhanujlaS S«B-Y-Kit Dipt: B
9S B««kmaD St.. New York PiHtf jt» i*rr»nicB
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih Hfffli. prt ljagl in druglb stvareh.
Pojasnila, U Tam jih dati vsled nate dolgoletne izkuSnje Vam bodo gotovo t korist; tudi prV poročamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi v HL razreda.
Glasom nove nasHnlBka postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1824, samorejo tmdl nedr^svljanl dobiti dovoljenja ostati t domovla eno leto in ako potrebno tndi delj; tozadevna dovoljenja Isdaja generalni naselnlfikl komisar v Washington, D. G. Prošnjo za tako do voljen Je se lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, ter os poOJe prosilca v stari kraj gla som nanovejte odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA
Kdor iell dobiti sorodnik« si •rojca Iz starega kraja, naj nam prej pite as pojasnila. Is Jngoala vije bo prlpoSCenlh v prlhodnJlM treh letih, od 1. julija 1924 napre ▼Mko leto po «71 priseljencev.
AmerUU državljani p« oamcnf dobiti sem Sene ln otroke do 1A. 10 ta brez, da bi bill Btetl v kvoto. T> rojene osebe se tudi ne itejsjo ' kvoto. S tarifi in otrod od ML si 21. leta amerllklb državljanov p Imajo prednoot v kvdti. PlfitO ■ pojasnila.
Prodajamo vozne Hote sa va« p*» *®dl preko Trsta samorejo Jo-»oolovanl zadaj potovati.
83 Cortlandt Bk, Hiw York