Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo, Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beiseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popu»t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 39. Sobota, 14. maja 1932. Leto VII. Devizna politika in gospodarstvo. Minulo leto je bilo tretje leto velike gospodarske krize. V prvih dveh letih je nastopal bolj in bolj zastoj v industriji, kmetijstvu, v bančništvu in na delovnem trgu. V tretjem letu Pa je nastal zastoj v mednarodnih °dnošajih in prometu z blagorm ker se vsaka nacionalna gospodarska celina trudi, da čim več blaga izvozi in čim> manj upelje. Na ta način je prišla v nevarnost valutta, denarna enota vseh onih držav, ki so imele v inozemstvu več plačati, kakor iz inozemstva terjati. Nastala je vrsta velikih bančnih polomov, ki jim je sledilo padanje tečajev raznega denarja. To je prisililo k ustavitvi plačil v inozemstvu in uvajanju v vseh državah prisilnih odredb, s katerimi se otežkočava zadolževanje v inozemstvu, kupovanje v inozemstvu ter vobče odhajanje denarja v inozemstvo. Potniki, ki potujejo v tuje dežele, morajo dobiti poleg potnega lista še dovoljenje, da smejo kupiti tuji denar. V nekaterih deželah se sploh ne dovoljuje nikakršno potovanje, ki ni brezpogojno nujno. Trgovec in industrijec ne moreta svobodno kupovati tujega blaga, marveč dobivata dovoljenje, da kupita in plačata samo ono blago, kj se ne more nabaviti za domači denar. Trgovec, ki Proda domače blago, je dolžan, prinesti v državo inozemski denar ter ga izročiti novčni banki. Vsi tf najnovejši ukrepi,, s katerimi je seveda oviran mednarodni promet z blagom, so znatno poslabšali gospodarske razmere po svetu. Zlasti so prizadete države, ki so navezane na izvoz blaga v inozemstvo. Denarne banke morajo hiteti, da med seboj sklenejo pogodbe o vzajemnem obračunu, tako ' da naša novčna banka odobrava plačilo blaga, ki je kupljeno v Avstriji, samo takrat, če njega vrednost ne prese-za vrednosti našega blaga, ki je bilo izpeljano v Avstrijo. Dokler ta način mednarodnega obračunavanja preko bank ne bo organiziran za ves svet. bo mnogo trpel mednarodni promet z blagom. Ni dvoma o tem. da so države dolžne ob vedno hujšem zapletu gospodarske krize, ki - tvorijo gospodarske celote, da čuvajo svojo novčno enoto, da ne dopuščajo ne svobodnega pošiljanja denarja v inozemstvo. niti uvoza vsakovrstnega blaga ter zadolževanja v inozemstvu. Ali največjega pomena je, da se pri tem urejevanju prometa z blagom' in denarjem ne raVna poljubno, marveč po načrtu, če se iz inozemstva ne more dovoliti vsake vrste blaga, tedaj se mora brezpogojno računati s tem, katero blago je bolj potrebno in katero manj. Predvsem se mora uvažati vse ono, kar je neobhodno potrebno za prehrano prebivalstva in živine. Potem se mora uvažati ono, kar je potrebno našemu domačemu gospodarstvu, surovine za obdelovanje, kakor so preja, posebne vrste volne, razne mineralne snovi itd., ki jih ni v naši državi dovolj. Isto velja za stroje in njih dele. Nikakršna devizna politika ne miore biti opravičljiva, če se zaradi nje uničuje in ustavlja domača produkcija. Vse to, kar je potrebno za navadno življenje in delo Prebivalstva in industrije, kmetijstva in obrti, mora imeti prednost pri uvozu. Ne more se dovoljevati privatnemu trgovcu, da bi uvažal tuje 'blago, čeprav se tako blago pri nas ne izdeluje, dotlej, dokler se uvozi Delavstvo in socialno zavarovanje. Odprava komlsarijatov v socialnem zavarovanju. Res so deloma razmere krive, da socialno zavarovanje po preteku desetih let še nima redne zakonite samouprave. Prva začasna ravnateljstva so bila imenovana že leta 1922, pozneje so se vršila ponovna imenovanja in postavljanja komisarjev, dasi pravi zakon, da začasno ravnateljstvo izvede volitve rednega ravnateljstva. Te dni je minister socialne politike imenoval zopet začasno ravnateljstvo za Osrednji urad za socialno zavarovanje v Zagrebu. Nedvomno slede v kratkem tudi imenovanja ravnateljstev za okrožne urade. Zdi se nam. da se reševanje tega važnega vprašanja — reforma socialnega zavarovanja —_ bliža. Zato je naša dolžnost, da poudarimo na tem mestu glede reforme najvažnejše zahteve. Naš zakon o socialnem zavarovanju po svojem bistvu ni najslabej-ši. Toda, če naj zakon res služi svojemu namenu, potem se. mora še dopolniti in izvajati v celoti ter izpopolniti formalno zlasti v treh smereh. Pogreb Alberta Thomasa v njegovem rojstnem kraju. Pogreb Alberta Thomasa, direktorja mednarodnega urada dela. se je vršil v torek v njegovem rojstnem mestu Cham-pigneyu sur Marne. Krsto so položili na oder v svečanostni dvorani občinskega poslopja. Pogreba se je udeležilo mnogo delavskih delegacij, zastopstvo mednarodnega urada dela in Društva narodov ter zastopnikov 42 držav. Na njegovem grobu je govorilo enajst govornikov po-smrtnico. 1. V socialnem zavarovanju in delavskem zavarovanju sploh se mora dati pravim interesentom, to je. delavcem in nameščencem, najmanj dvetretjinsko večino; popolnoma zadostovalo bi pa. če imajo delodajalci zastopstvo samo v nadzorstvu. 2. Izvesti se mora unifikacija, to je, združenje vseh delavskih social-no-zavarovalnih ustanov, kar pomeni racionalizacijo zavarovanja in okrepitev dajatvene sposobnosti teh zavodov. 3. Uvesti se mora zadostno zavarovanje za onemoglost in starost, ker je to dolžnost splošnosti ter bi se bilo moralo uvesti v zmislu zakona o socialnem zavarovanju že leta 1925. To so kardinalne zahteve. Pozabiti se pa ne sme tudi na nezaposlene delavce in nameščence ter predvsem' na to. da bi bilo vsakršno poslabšanje sedanje socialne zakonodaje in delavskega varstva slaba usluga družbi in državi. Delavski zastopniki in nameščenci morajo v tem zmislu sodelovati v imenovanih samoupravah, a tudi delodajalci se morajo zavedati svoje velike odgovornosti napram delavstvu. nameščencem, splošnosti in mednarodnim dogovorom, ki jih je naša država ratificirala. Poleg vsega tega opozarjamo še na en nedostatek. ki je važen. Cele vrste plasti delavstva in neimovitih slojev še ne spada v socialno zavarovanje. Tudi na te je treba misliti pri reformi socialnega zavarovanja. Pričakujemo, da se bodo nova ravnateljstva zavedala svoje dolžnosti Novo ravnateljstvo Osrednjega urada za vanje delavcev. Na podlagi predlogov delavskih in industrijskih zbornic je minister socialne politike in narodnega zdravja imenoval začasno ravnateljstvo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Iz vrst delodajalcev so imenovani : Inž. Radovan Alaupovič, ravnatelj Acetik d. d. v Zagrebu. Milan potrebno blago za domače obdelovanje in delo. Predmeti povsem luksusnega značaja morajo odstopiti mesto predmetom, ki so potrebni za prehrano prebivalstva in za domačo produkcijo. Kakor je torej razvidno, je tudi pri tem poslu potreben načrt in red. Ne sme se prepuščati presoji bančnih uradnikov, ki niso strokovni poznavalci celega našega gospodarskega razvoja, kdaj naj se trgovcu ali industrijcu dovoli kupnina v inozemskih devizah za uvoz tujega blaga. S tem poslom se mora baviti strokovni svet. v katerem naj bodo zastopane poleg bank in države delavske in delodajalske organizacije. Samo strokovno vodstvo devizne politike utegne dobro izvesti devizni načrt ter na tak način obvarovati domače gospodarstvo in domače delavstvo pred nepotrebnimi izgubami in povečanjem nezaposlenosti. Devizna politika ne sme uničevati gospodarstva, marveč nasprotno. mu mora služiti. Dr. Živko Topalovič. Bašič, pekovski obrtnik v Zagrebu, Marko Bauer, tajnik deželne zveze industrijcev v Zagrebu, Vasa Jovanovič. industrijec v Beogradu, Ste-van Sekerezovič. trgovec v Beogradu, Lado Markovič, član obrtne zbornice v Beogradu. Josip Kavčič, trgovec in predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani. Josip Adami, industrijec v Domžalah, Simon Stanivrakovič, ravnatelj v Sarajevu, Andriia Grhavac. ravnatelj tiskarne v Osijeku. Andrija Bilič, ravnatelj Atlantske plovidbe, Ivan Račič, ravnatelj Jugoslov-amer. plovidbe v Zagrebu. Iz vrst delojemalcev so imenovani: Viljem Haramina, predsednik Splošne delavske zveze v Zagrebu, Vladimir Pfeifer, tajnik Delavske zbornice v Zagrebu, Nikola Živko-vič, delavec v Zagrebu, Anton De-ban, delavec v Zagrebu, Luka Pavi-čevič, tajnik Delavske zbornice v Beogradu, Nikola Nemješki, privatni nameščenec, Dušan Djorič, delavec v Beogradu, France Svetek, nameščenec delavskega konzumnega društva v Celju, Evgen Lovšin, privatni nameščenec, Jovo Jurašič, tajnik Delavske zbornice v Sarajevu, Dragan Simič, tekstilni delavec v Vel. Bečkereku. Marko Kurtini, pomorski kapetan v Splitu; kot njihovi namestniki Gojko Berberovič, uradnik Delavske zbornice v Zagrebu, Nilko Kajba, skladiščni delavec v Zagrebu, Rudolf Grubauer, pekar- Priprava načrta zakona o oblinah. V torek se je vršila v Beogradu seja vlade, na kateri se je razpravljalo o načelih samouprave podeželskih občin in banovin. Ministrski svet je določil smernice za končno-veljavno sestavo tozadevnega zakonskega predloga, ki bo predložen še v tem zasedanju narodni skupščini. Avstrijska vladna kriza. Tudi dr. Dollfuss odrekel. Mandat drja Dollfussa za sestavo avstrijske vlade je odrekel. Haj-matblok noče v vlado. Morda poizkusijo sedaj z uradniško vlado, ker se knez Starhemberg kuja. Albert Lebrun predsednik francoske republike. ’ Kandidat levice umaknil kandidaturo Socialisti za Faurea. V torek, dne 10. t. m., je francoska velika narodna skupščina volila naslednika umorjenemu predsedniku republike Doumerju. Senat in zbornica sta se sešla v versajlski dvorani ter izvolila za predsednika Alberta Lebruna. 'Senatni predsedtfik Lebrun je v 61. letu starosti ter doma iz okolice Metza v Lotringiji. Po poklicu je bil prej rudniški inžener. Lebrun je desničar ter se suče v Poincareje-vem političnem krogu. Levica, oziroma opozicija, je nameravala kandidirati Painleveja, pa je kandidaturo umaknila, ker je bilo pričakovati, da bosta za Lebruna glasovala senat in zbornična desnica. Predsednika voli namreč še stara zbornica, ki ji poteče mandat šele 30. maja. Pri glasovanju je bilo oddanih 826 glasov, od katerih je dobil Lebrun 643; sto glasovnic je bilo praznih, drugi glasovi pa so se cepili na razna imena. Verzajles je bil strogo zastražen, volitev je pa bila burna. Socialisti so postavili svojega kandidata Paula Faureja v svrho demonstracije. . ski delavec v Zagrebu, Josip Balija, mizarski delavec v Zagrebu. Nikola Vujanovič, mašinist v Skoplju, Vekoslav Bratkoyič. tajr^ik splošne delavske zveze v Beogradu, Branko Rakovački, strojarski delavec v Beogradu, Viktor Eržen, novinar v Mariboru, Joško Zemljič, privatni uradnik v Ljubljani, Josip Vincetič, krojaški delavec v Sarajevu, Milivoj Mrdžanin, elektrotehnični delavec v Novem Sadu in Daso Sotirovič, tipograf v Skoplju. V nadzorni odbor so imenovani iz skupine privatnih nameščencev in delavcev: Fadil Kurtagič, privatni nameščenec v Zagrebu, Peter Nedič, mizarski delavec v Sarajevu, Bogdan Krekič, tajnik ujedinjenih delavskih zvez v Beogradu; kot njihovi namestniki pa Milan Mučič, delavec v Zagrebu. Anton Alagič, bančni uradnik v Novem: Sadu in Vladimir Kravos, tajnik Strokovne zveze v Ljubljani. Do konstituiranja samoupravnega organa OUZD bo vodil samoupravne posle dosedanji komisar g. Marko Bauer. Francoska vlada odstopila. Predpriprave za sestavo bodoče vlade. Tardieu, predsednik francoske vlade, je po izidu volitev takoj uvidel, da bo imela nova zbornica novo politično lice. Logično je, da je vlada sklenila odstopiti. Tardieu . tudi ne namerava sestavljati nove vlade, marveč bo vodil posle le do konstituiranja nove zbornice dne 1. junija t. 1. Novo vlado, ki najbrže ne bo mogla obstojati brez Herriotove stranke s 157 poslanci, bo mogoče sestaviti šele sredi junija meseca. Sestava vladne večine ne bo lahka. Herriot ima četrtino zborničnih mandatov. Herriot bi rad pritegnil socialistične republikance (Painleve) in socialiste okoli Monzie, pa mu še vedno manjka nad sto poslancev do večine. Dva izhoda sta: da se osnuje vladna večina s parlamentarnim levičarskim kartelom levičarskih meščanskih strank in socialistov (Leon Blum) ali pa večina levičarskih meščanskih strank s srednjimi strankami tja do Tardieujeve in Reynaudove skupine. Mlajši radikalci žele predvsem sodelovati s socialisti. Vprašanje pa je, če bodo socialisti mogli sodelovati v večini, čeprav je Leon Blum že izjavil, da bi socialisti eventuelno sodelovali v vladi, če bi mogli dovoli varovati interese delavstva. Zaenkrat pa socialisti odklanjajo vstop v vlado. Nedvomno pa je, da se politika nove vlade, eventuelno pod predsedstvom Herriota, če bodo v njej sodelovale srednje stranke, ne bo mnogo razločevala ,od Lavalove ali Socialisti in Herriot. Pogoji za vstop socialistov v vlado. Levičarske stranke (radikalnejše) zahtevajo, da mora sedanja vlada odstopiti ter da naj še do sestave redne parlamentarne vlade imenuje provizorična senatorska vladar^ “ Herriot meni, da to vprašanje ni nujn,o,. ker. je. .potrebna politična spravljivost in treznost.' Socialisti' zahtevajo od Herriota, če bi kakorkoli sodelovali z njim,'temeljito omejitev oboroževanja in znižanje stanja, organizacijo zavarovanja za nezaposlene, podrž.av-ljenje socialnega zavarovanja, po-državljenje železnic itd. Herriotova stranka se bo o zahtevah posvetovala. Tardieujeve politike. Dvomljivo je tudi, če sprejme Herriot predsedstvo vlade brez sodelovanja socialistične stranke. V tem primeru bi pri sestavljanju vlade prišel v poštev Herriotov strankar Caillaux. Za socialiste je vstop v vlado, čeprav so druga najmočnejša stranka v parlamentu, silno težko vprašanje. Zgodovina zadnjih let namreč dokazuje, da kapitalizem, čim gredo parlamentarni sklepi v prid delovnim slojem oziroma v interesu socialnega izboljšanja razmer, sabotira vladno politiko in ukrepe. Tako se je godilo za kanclerstva Miillerja v Nemčiji in pozneje (dr. Schacht in tov.) in. tako tudi v Angliji za časa delavske vlade. Država kot politična oblast danes nima moči. ker je finančno odvisna, da bi izvedla spoštovanje zakonov in svojih ukrepov. Francija je pa danes finančno najmočnejša, kapitalistično razvita ter bo nedvomno silno ovirala izboljšanje socialnega položaja in izvedbo delavske zakonodaje. Angliji, Nemčiji in Avstriji je kapitalizem zapovedal, da morajo omejiti socialne dajatve, in te izrazite politične oblasti so morale kapitulirati. Enak, če ne neugodnejši položaj, je v Franciji. Zato se socialistična stranka brani vstopiti v vlado in hoče rajši ostati v opoziciji in čuvati predvsem republikansko demokracijo ob borbi za socialne pravice. Nova vlada bo težko mogla nuditi dovolj garancij za omejitev kapitalističnega diktata. Herriot za sporazum med narodi. za odpravo reparacij. . Nova francoska vlada bo močno pod vplivom radikaiske^Herriptove .stranke....Zato Je, muenie. Herriota važno za nadaljnjo politiko Francije. Herriot sicer najbrže ne prevzame vlade, poudaj-il ,j>a je - tio.tfnanarn svoje politične teže. Njegov kandi-; dat za predsedstvo vlade je Cail-laux. Ta pravi: Predvsem: se mora Evropa oprostiti reparacijske-ga pritiska. Zato je potrebna v Evropi v vseh državah nova carinska politika. Potreben je tudi v Ženevi nov politični kurz spqrazuma med narodi in miru. Ta mnenja potrjuje tudi Herriot.. Potreba kontrole nad posredovanjem dela in služb. Za obvezno posredovanje dela. Imamo sicer v naši državi javno posredovalnico dela in služb, ki pa le toliko prihaja v poštev, v kolikor se nezaposleni sami zglase in kolikor ima posredovalnica sama srečo, da intervenira za sprejem delavcev. Podjetniki vobče, zlasti pa kvalificirane stroke, se pa za ustanovo presneto malo interesirajo. Od tod tudi izhaja, da borza dela ne more podati prave slike o nezaposlenosti in posredovanjih v državi. V tem pogledu imamo danes naravnost nenaravne in nenravne pojave. Zato bi bilo potrebno, da se oddajanje služb podredi kontroli interesentov zlasti v javnih institucijah. Kapitalistični podjetnik se včasih pod vplivom delavskih organizacij vsaj nekoliko ozira na socialni položaj svojih nameščencev. Tudi delavske organizacije delujejo v tem zmislu, javne korporacije, ki bi morale predvsem imeti pred očmi ožji splošni socialni položaj, pa bi morale storiti isto. Praksa nam kaže, da doslej ni povsod tako, zato mora delavstvo zlasti v sedanjem kritičnem času zahtevati kontrolo nad dodeljevanjem služb in dela po zastopnikih svojih organizacij. Posredovanje dela bo le tedaj omiljevalo splošni položaj, če ne bodo več odločevali »strici«, ampak socialna potreba in pametni gospodarski problemi. Reparacijska pred-konferenca. Pred lausansko konferenco. Še pred lausansko konferenco, ki ima reševati reparacijsko vprašanje in vojne dolgove, se snidejo na posvet finančni ntfnistri Anglije, Francije, Nemčije in Italije. Posvetovali se bodo ti možje o tehničnem delu problema reparacij in vojnih, dolgov. " : ' . Zopet revohicijonarni poskusi v Peruja. Posadke dveh vojnih križark so odpovedale pokorščino. Vlada je poslala nad nje. ostalo brodovje; ki jih je prisililo k predaji. V deželi je objavljeno štirinajstdnevno1 bbsedno stanje. Vlada je istočasno radi dijaških nemirov zaprla vseučilišče v San Marco. ker profesorji nišo nastopili proti razširjajoči se komunistični propagandi med dijaštvom. Amerika ima novega kandidata. Iz Amerike poročajo, da namerava liberalna stranka predlagati kot kandidata za predsednika Zedinjenih držav Owen Younga, ki je izdelal znani reparacijski načrt. Nezaposlenost na Angleškem narašča. Na Angleškem so našteli konec aprila 2,652.181 nezaposlenih, to je, 84.849 več, kakor prejšnji mesec. — In na spomlad narašča nezaposlenost? Obljube konservativcev so bile torej slabe in neresne. Angelo Cerkvenik: ROSA. 29 (Povest.) V očeh je imel solze. Da, tudi Tanja bi se rada vrnila. Betonirala bi in gradila, nosila opeko, zabijala žeblje. Vse bi delala. Tako je mislila marsikdaj v tisti svobodni uri, ko je bila sama. Kmalu je pozabila na lepe sklepe in lepe misli. Bojo pa ni nič več mislil. Sklenil je. Vedel je, da bo čez deset dni nastopil trnjevo pot maščevalca. Zato se je vdajal vsemu, karkoli si je v blaznem kaosu smrtnih vizij poželelo njegovo srce. Bilo je v ponedeljek zvečer. Jesenski čas. Zopet sta se podala v bar. Sedela sta v družbi prijateljev; Tanja mu je sedela v naročju in ga objemala okrog vratu. Okrog polnoči je stopil v bar Tanjin mož. Oba sta ga opazila, kar pa ju ni niti najmanj motilo. Tanji je bilo prav vseeno, pa čeprav bi v tem tre- Za volitve predsednika francoske republike topot med prebivalstvom ni bilo tolikega zanimanja kakor sicer, vendar se je vlada ob tej priliki bala bogve kakih nemirov. Dohodi v Versailes, kjer se je volitev vršila, so bili hermetično zaprti z oboroženimi četami policije, žandarmerije in vojaštva. Automobili so bili podvrženi strogi kontroli. Po bližnjih gozdovih in parkih so patrulirale močne čete žandarmerije. Lokalne nutku streljal vanjo, Bojo pa na to možnost sploh mislil hi. Tanjin mož je sedel sam k mizici, si naročil buteljko in pil čašo za čašo. Kvartet je zaigral... Tanja je plesala z Bojovim Prijateljem. ■ ■ < Ko je pričel prihodnji ples, je prišel ponjo njen mož. Zaprosil jo je za ples. Odklonila je. Podal se je na videz mirno k svoji mizi in sedel. Koj na to je šla plesat z nekim drugim iz Bojove družbe. Njen mož se je dvignil in glasno zahteval, naj Tania neha plesati, naj takoj zapusti lokal. Tudi Bojo se je dvignil in vzel v zaščito Tanjo. — Pustite gospo, nikakšnih pravic nimate do nje; tukaj ni nikakšna javna plesna prireditev! — Do ženske, ki sedi tujemu možu sredi bara v naročju, ima vsakdo pravico, tedaj tudi njen zakonski mož. železnice so bile vojaško zastražene. Dvorec sam je bil obkoljen po 1000 policajih na konjih in 4000 možeh pehote in konjiče. — Med samo volitvijo so se na hodnikih pred dvorano, kjer se je vršila volitev, desničarski in levičarski poslanci pošteno stepli; zaušnice so kar deževale. Vendar pripravljena policija ni smatrala za potrebno, da intervenira. Bojo je pograbil prvo steklenico, ki mu je prišla pod roke, in zamahnil. Tanjin mož se je pravočasno umaknil, potegnil samokres iz žepa in ustrelil. i, . Zadel je Boja v vrat. ■ ■ ' > Tanja je skočila proti svojemu možu in mu zarila prste v vrat, hoteč ga zadaviti, izpraskati mu! oči, maščevati se kakorkoli že. Medtem je sprožil drugič. Tanja se je zgrudila v mlaki krvi. Rešilni voz je obojico odpeljal, Tanjinega moža so aretirali. XV. Rosa je živela sredi bučnega Dunaja mirno in enakomerno življenje. Delala je v uredništvu »Delavskega lista« in v organizaciji »Ljubiteljev dece« s tisto vnemo, ki ji je bila prirojena in še posebej privzgojena. V delu je pozabila na svoje lastne bolesti in težave, delo jo je omamljalo in utrujevalo, da je v prostem času morala spati. Včasih je zahrepenela po Boju, a le včasih. Kmalu se je privadila brezplodnemu hrepenenju in Doma in po svetu. Konferenca male antante v Beogradu. Včeraj v petek ie pričela zborovati v Beogradu konferenca male antante, ki se je udeležujejo zunanji ministri držav male antante. Razpravljali bodo gospodje ministri zlasti o treh problemih, ki so na dnev- i nem redu, in to: o razorožitvenem problemu, o reparacijskem vprašanju in o podunavskem načrtu. Mala antanta je za razorožitev le. tedaj, če je podano jamstvo varnosti, kakor Francija. Glede reparacijskega vprašanja stoji mala antanta: na stališču, da jih je treba plačati, ker bi sicer države male antante imele škodo in gospodarske težkoče. V podunavskem vprašanju je mala; antanta rezervirana. Ve namreč, da 'ie^ zbližan j e logična potreba. Vprašanje pa je, kako to podunavsko gospodarsko zvezo realizirati, da ne bodo države male antante, zlasti č?ehoslovaška, trpele gospodarske škode. * Sožalje Thomasovi vdovi je brzojavno izrekel T. G. Masaryk ob smrti njenega soproga. Masaryk je Alberta Thomasa visoko cenil. Poznal ga je iz vojne in večkratnega poseta Če-hoslovaške. Thomas je Masaryka med vojno politično podpiral. Italijanski državni primanjkljaj. Finančni minister Mosconi je v zbornici izjavil, da je imel. državni proračun 31. marca .2147 milijonov Odgoditev razpusta avstrijskega parlamenta. Vlada se je sporazumela V velenemci, da se razpust, parlamenta odgodi. Razpust bi se mogel skleniti z dvetretjmsko večino 'in zvezni svet mora razbust odobriti. Rok za nove volitve mora obenem določiti parlament. Zato za""sestavo nove vlade najbrže ne bo oVirVlcippa bo vendarle slonela sarnO na dosedanji Večini 85 glasov. V opoziciji pa bi bilo 72 socialnih demokratov in 8 heimatblokoVCeV: ' ■ :' m m Dr. Buresch, dosedanji avstrijski Itan^er^o najbjie zOTgtjzvoiien za spodnjeavstrijskega deželnega glavarja, in Sijcej: na seji dne ,J8. n^ja t. ir t ■ l \ c k\€■ V, Ci II Hitlerjevči proti Brifn&igovi vladi. V nemškem' državnem zboru''Sd5 imeli' veliko burjo zaradi! razpusta Hitlerjeve civilne vojske,' Briiftiiigtf -so očitali, da povečava razvalini nemškega bolitičnega življenja ter da je pred ozdravljenjem teh razmer absolutno potrebno, da Briiningova vlada odstopi. Položaj za Briinitrgovo vlado postaja opasnejši in nacionalni socialisti se že pogajajo z dosedanjimi vladnimi strankami glede, sestave koalicijske vlade. Tudi v Grčiji imajo vladno krizo; V grški vladi je nastal spor med finančnim tajnikom Zaimisom in zunanjim ministrpm Mihalokopulosom. Venizelos je priporočil Zaimisu. da odstopi. Takoj za njim sd odstopili Še štirje ministri.