Poštnina plačana v gotovlnl Izhaja v pondcljek in pecek ob 5. popoldne. Stant; rnesečno Dsn 7" — za lnozeinstvo Din 2Q~—. tfaoun pri poötno -čekovnero --.avodu št. 10.666. ~<^i--. '-^"^ ^^^^^^^ ^^^^Jg^^^^ WEt^^^ ^^^^^^^^^^^"^ ^HH^^^^mH^^^^ ^^^HB^^^^ BBBBw^^B^^ ^^^^^^^Pi^^^^ Cena 1 Din Redakcija in uprava: Cclje, Stros;mayerjeva ulica 1, pntličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejcmajo ob pondeljkih in pctkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede piostora in dneva objave oglasov se uvažujcjo le po molnosti. Štev. 65. Celje, petek 12. avgusta 1932. Leto XIV. PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE ; DOBE« bo zaradf. praznikcv izšla v tcrek 16. i. m. popoldne. Narodno predstavništvo Narodna skupšeina je v pondeljek 8. t m. sprejela zakon o obmejnih četah. s katerim se bo izboljšal po- loža.; obmejnih stražnikov V torek 9. t. m. jo Narodna skupščina odo- brila ostavko poslancev župnika g. Janka Barlcta in g. dr. Stanka Šibe- nika ter verificirala mandat njunih namestnikov gg. Ivana Lončarja, žu- pana v Tržiču in trgovca Nikole Pe- traka iz Zvečarja, Ob tej priliki je imel narodni poslancc g. dr. Sta.ne Rape govor, v katerem ,ie razg-alil dvorezno politiko nekaterih cerkve- nih krogov v dravski ba.novini, ki so prisilili poslanca g. Barleta, da poda ostavko n.a svoj poslanski mandat, ker je hotel s svojim delom za kra- lja in državo privcsli ljudstvo do slo'gc in k sodelovanju za skupnost v teh težkih časih. Skupščina je pri- redila sivolasemu nacijonalnemu du- hovniku g. Baiietu viharne ovacijo in osiro obsodila postopanjc izvest- nih cerkvenih krogov. Po ckspozcju XinanCnega ministra, ki je povdaril da mora ostati državno gospodar- stvo 7i\ vsako ceno v ravnotežju, je Narodna skupščina sprejela zakon o kovan.u srebrncga denarja in zakon o davku na poslovni promet, s kate- rim se osnovna stopnja davka na poslovni promet podvoji. Na seji Narodne skupščine, ki se je vršila v sredo 10. t. ni., jc narodni poslanec iz laškega sreza g. Alojzij Favlič napadel poslanca g. dr. Rape- t^ zaradi njegovega. govora prejšnji dari Skušal je zagovarjati pöstopa- nje oiiih cerkvenih krogov. ki so iz- silili ostavko g. župnika Barleta, ter trdil. da prihajajo v Beograd razni denuncijanti, ki škodujejo ne samo žrtvam teh denuncijacij, marveč \se- m,u slovenskem.u narodu, ker so te denuncijacije neosnova.ne. Izva.ia.nja poslanca Pavliča so izzvala v zbor- nici nepopisno ogorčenje in z vseh strani so leteli nanj ostri očitki. Po- slanec Pavlič je med neprestanimi protosti poslancev, ki so navalili proti govorniškemu odru, zapustil govorniški oder in se umaknil iz dvorane. Kakor so čuje, neurnestni nastop poslnnca Pavliča no bo ostal brez posledic. Popoldne je Narodna skupščina sprejela zakonski načrt o spremem- bah v zakonu o državni trošarini, s kalorim se povišuje trošarina na sladkor in uva.ja trošarina na elek- trični tok. Po prizadevanju sloven- skih poslancev sta bill obe troSarini napram prvotnemu načrtu znatno onviijeni. Finančni minister je pied- lagal povišanje trošarine na sladkor v-kockah za 2 Din, za sladkor v kri- stalu za 1.75 Din pri kg, trošarina na elcktrični tok za razsvctljavo pa naj bi znašala 1 Din, za pogonski tok pa 0.25 Din za kitovatno uro. Končno je bila trošarina na siadkor v kockah znizana od 2 na 1,50, od katerih pla- cujo tovarne polovico, konsuinenti pa tlrugo polovico', trusarina na slad- kor v kristalu pa jc bila znižana. od 1.T5 na 1.25 Din, od katerih plačajo tvornice 65, konsumenti pa GO par- Trošarina na elektnčni tok za hišno ra/bvctljavo je bila določena na 70 par za kilovatno uro. Tiošarina na eloktrični tok za pogon motorjev in drugih instalacij znaša do 1000 kilo- vatnih ur po 10, nad 1000 kilovatnih ur pa po 5 par. Prihodnja seja Narodno skup- ščine bo sklicana pismeno. Sonat je v sredo 10. t. m. sprejel j zakon o1 spremembah v zakonu o ob • J mejnih Četah, zakon o kovanju sre- brncga dcnai'ja in zakon o davku na poslovni promet, v čotrtek 11. t. m. pa novelo k trošarinskemu zakonu. Tudi prihodnja s^in sonata bo skli- cana pismeno. Ob 2001etnici zajetja zdravilnib vrelcev v Rogaški Slatini RÜG. SLATINA, 11. avgusta. Bilo je leta 1732., ko je enajstorica dunajskih lekarnai'jev postavila kip sv. Janezu Nepomuku ob izviru zdravilnega vrelca v Rogaški Slatini, ki je dobil poznejc 1. 1819., torej šele po 8V letih ime Tempel in ki ga nosi Se dandanes. Storila jc to iz hvalež- no^ti za srečno izvršeno delo zajetja zdravilnega vrelca, katerega vodo s»> razpečavaii lekarnarji daleč po sve- tu kot najizrazitejšo zdravilno vodo tedanjega Casa. Zvedelo se je za njo že 1, 1(540., ko jc prišel prvič v Kogaš- ko Slatino grof Zj-injski na lov in so ga tukajšnji kmetje opozorili na ta čudoviti vrelec ter mu svetovali, naj pijc jz njega, če hoče kinalu ozdra- veti. Odzval se je njihovemu nasve- «OSPODBW^E: y PEB1LO! J Kako prijeten občutek za go» spodinjo: pogrnjena miza z deh- teče svežim prtom — snežno- belimi prtiči — da, to so stvari, ki napravijo življenje zdravo in ugodno — stvari, katere ima vsaka gospcdinja rada. Za to je potrebno predvsem dobro milo, ki jc nežno in čisti temeljito, a to je že 80 let poznano iCHICHTOVO MIUJ ZNAMKE JELEN tu, o:stal dalje časa v bližfni vrelca, iz katerega je pil dnevno, in končno bi.1 rcšen težke boledni na jetrih in ledvicah. Dr. Pavel Sorbait je 1. l'j?9. objavil v svojem delu »Praxis medica« sijaj- ne rezultate, ki jib. je dosegel na Du~ naju pri zdravljenju s slatinsko mi- neralno vo'do, ki jo jc začel ra/peča- vati tudi v druge, tuje dezele. Leta 1WJ5. je opisal zdravilno moč slatin- sk^ vode zdravnik dr. Benedikt GrOndol v svoji znaineniti knjigi »Piüitschocrene« v latinskein jeziku, ki .]o je po. dveh letih prevedel na nomski jezik. Za Rogaško Slatino je ta knjiga velikanske vrednosti. saj ni biizu ne daleč zdravilišča, ki bi se lahko ponašalo s takšno zgodovinsko vi-odMostjo. Odkar je dr. Gründel za- čol seznanjati mcdicinske kroge s slatinsko vodo, je pridobivala vedno vcč na ugiedu. V začetku jo je pro- "lajal tedanji Župnik pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine. Pozneje so za- čeli trgovati z. njo razni trgovci, ki so dvignili cene tako, da je 1. 1G79. stala 1 stekleniea rogažke slatine na Dunaju 1 goldinar in 15 k raj car jev. Vsled tega je cesar Ferdinand III. pooblastil nekega dunajskega gostil- ničarja za prodajo slatine. Ime mu jo bilo Ambrozij Frank in se je bil odlikoval 1. 1(583. v bojih s Turki. Za \ njim je dobil 1. 1700. koncesijo za prodajo slatine neki Ivan Henkl. Ker pa. so cene ostale na isti višini in pi'odajalci vode niso dovolj pazili na čistočo in red, je 1. 17^1. dobila enaj- storica dunajskih lekarnarjev tako- V. GABERSKI: Na opazovališču (Iz zbirke »Brez slave«.) Ko sm,o se bili prijavili svojemu oddoiku, smo opravljali vsak svojo službo. Jaz sem bil doloČen za vodjo telegrafsko-telefonske službe pri di- vizijski komandi, kjer smo si trije tovai'ifii na izmeno delili čas. Kadar je bilo na fronti bolj mirno, so je zelo lepo izhajalo; hujše je pa bilo ob kakih spopadih ali ob ofenzivah. V tisti grapi pi-i Zagrajcu med gr- moyjem ni bilo silo. Res, da so Itali- jani takoj rtnigi dan ob našem pri- hodu zopet grdo streljali na naš po- ložaj in nekam na cesto1 vzadi in na že itak razbito vns Zagrajc, da bi morda preprečili prihod novih av- strijikih ßet ali trena; a da bi bila kaka granata kje v živo zadela, ni bilo čuti. Ker smo imeli, ko smo prišli na svoj položaj, v oprtnikih samo nekaj j municije, posodo za jed, malo perila in materijal za obvezanje ran za pr- vo silo, so nam sedaj dali tudi tako- j zvano železno rezervo. Tako smo j imenovali dve ali tri plošče pi-epeče- ' nega suharja in dve meseni konser- vi. V eni žestenki je bil guljaš, v drugi se mi pa zdi, da je bilo neko mcso z rižem in grahom. Te železne rozerve se mož ne bi smel dotakniti. pa, bi!o da bi se od gladu lupil. Že- lezna. rezerva se pospravi samo po dovoljenju in povelju. Kdor bi se je pa prej iznebil, mora pričakovati hude kazni. Disciplina v jedi je bila sploh na višku; saj pa tudi ni bilo težko, držati se je, ker je hrane vse dalje bolj nedo'stajalo. (Mimogrede omen jam, Ja je bi!o v zafetku vojnc zelo strogo. Tovariš, ki je bil na rus- ki fronti, mi je pripovedoval, da .je nekjp v Galiciji neki gladen vojak leta 1914. sunil z mimo pomikajočc- ga se trenskega voza bleb komisa, in ga smuknil pod plašC. Opazili sa ga in ga v jarku ob cesti ustrelili zavoljo kraje.) Co-/ nekaj dni so mojo službo nc- koliko izpremenili, da bi se privadil temu in onemu. Poslan sem bil na opazovaliSče na hribu Sv. Ambroža. Tarn gori je imel a artilerija svojcga. staincga opazovalca. V mojein času je opravljal tarn službo neki poljski praporš.Cak, že prileten možak. Go- voril je precej dobro nemški. Ob le- pom vremenu je posedal nad roborn ma.le ravni pred velikanskim ladij- skim daljnogledom in je opazova,! tja proti Kostanjevici, kaj počenjajo It.a.lijani. Da si \p bil med drevjfim, je bil Še vendar tudi z vejevjem ves mask Man in zakrit. Poleg sebe je imc.l mikrol'on, s katerim je sporoea.l svoje opazke poveljniku težke bate- rijo, ki je stala dobro zakrita pod hribom. Tam poleg sem se nastanil tudi ja/ in sem moral komandi divizije po telefonu sporočati to, kar se je zdelo temu praporščaku in njegove- mu komandantu pri bateriji vredno in potrebno. Namen je bil, da bi ta artilorija stalno osta.la v stiku s po- veljstvom. Služba je bila po dnevi prijotna, po noči pa ne. Zakaj? Ker zunaj nismo smeli imeti luči, sem se moral preseliti kakih deset korakav proč v betonii'an zaklon. Tam je bilo strašno tesno, soparno in zadušno. Skozi silno ozko linieo jo štrlel manjši daljnogled in skozenj bi md- ra! buliti in buliti do zore, ter opa- žati vsak pojav. Mora in reči, da za mcdlo razsvetljavo po noči moje oči niso. Moj telesonist je p& siccr do- bro1 videl, a ni imel pojma o terenu in o raznih znakih s svetlobo. Pri- znavam, da sem bil popolnoma zme- den. Italijanski reflektor, ki je tipal s svojimi žarki po a,vstrijskih zako- pih. ter je včasi posijal tudi po robu hribovja, kjer je slutil artilerijo, mi je včasi posvetil nara,vnost.v oči, da se mi je zableščalo. NiČesar nisem videl. Ko pa sta se avstrijski in ita- lijanski reflektor zadela, to je, ko sta sipala svojo belkasto luC drug na drugega, da bi sc oslepila in onemo- gočila, je bilo opazovanje sploli brez uspelia. Zmedo so Sc povečale rake- te. ki so v vseh mogočih ba.rvah švi- gale pod temno nebo. In vsaka jo kaj pomenila; kaj, tega mi nismo vedc- li. Oete in bataljoni so jih spuščali po dogovoru s poveljstvom. Naša naloga jo samo bila, poroCati, kaj se go:li. Tako je kaka raketa pomeni- la, da se plazi sovražnik iz zakopov, druga pa, da začenja nasprotnik streljati z artilerijo. Zgodilo se je tudi, da jc imela kaka raketa po- men, da strelja lastna ai'tilerija pre- kratko, da ne doseza Italijanov, da strolja celo v lastne vrste. Ti znaki so bili velikega pomcna zla^sti ta- krat, ko se ni dalo hitro in točno te- lel'onirati. Kajti jasno je, da so bile telefonske zveze spredi često po- kvaijene. Odstreljeno steblo na pri- mer pade na vod in ga pretrga. (Konec prih.) Stran 2. »Nova Doba« 12. VIII. 1932. Štev. 65. zvani »Privilegium privativum« za izvo;:, in proda.jo rogaške slatine v Av- striji in njeni prestolici. Do takrat jc bil glavni vrelec — sedanji Tem- pel — primitivne zunanjosti. Skozi votlo vrbo je takrat izvirala voda iz skaie. Da ni mogla živina do vrelca, so ga ogradili z leseno ograjo. Šele duriajski lokarnavji so zaCeli obra- čati vcč pozornosti čistoči in redu okoli vrolca. Zajeli so vrelec, posta- vili c'uvaja in pooblastili takratnega mestnega fizika v Ptuju dr. A. Gründia, da je naclzoroval polnjenje. S torn so dosegli, da je izvoz znatno nara.sel, kajti že v prvih treh letih svojega delovanja so proda.li 19.900 steklenic samo na Dunaju. In v znak hvaležnosti so postavili poleg vrelca kip :>v. Janozu Nepomuku in vrezali v kamen sledeči napis: »Sancto Jo- anini statua a Collcgio pharmaceu- tico Austriaco — Viennensi structa.« . Okoli lega spomcnika se bo 14. in 15. t. m. zgrinjala množica ljudi, go- stov in domačinov, da v pobožn.i za- hvalnosti daje izraza za vse dobri- ne, ki jih daje ta zdravilni vrelec vscm, gostom in domacinom. Kdo bj naštci tisočere, ki so našli tu svoje zdravje? V dolgih stoletjih je napa- jal zdravja željne v isti obliki in v isti sestavini, kakor še dandanes. Njegove vrline in njegovo moč je j pred 250 leti opeva'i dr. Benedikt Gründel, ko je poveličeval v svoji »Roitschocrene« rogaško slatino in jo imenoval božansko pijačo, ki vse- buje tajno moč, nazvano »genius lo- ci«. Te tajne kreposti nam polagoma odkriva moderna, balneologija v raz- nih žlahtnib plinih in radijevih emanacijah pbleg številnih znanih in so neznanih ionov. Kip sv. Janeza Nepomuka stoji še vodno trdno na istem mestu, blesteč V jutranji zarji, čuvajoč vrelce in njihove čudodelne moči — kakor pred 200 leti. Molčcč blagoslavlja ob vroleu ta košček svete zemlje z vse- mi nienimi dobrotaini — za bo'lno človeštvo. Zato se izlivajo vse naše želje in prošnje v mogočen zbor: Ču- Vctj nam, sveti Janez Nepomuk, naše zdravilne vrelce, čuvaj nam naš ju- goslovenski biser: Rogaško Slatino! Dr. F. K. DOMAČE VEIf I d Minislri na Bledu. V eetrtek 11. avgusta so prispcli iz Beograda na Bled predsednik vlade dr. Milan Srškič, minister dr. Albert Kramer, zunanji minister dr. Boško Jevtie, vojni minister general Stojanovič in prometni minister inž. Lazar Radi- vojevic. Nj. Vel. kralj je ob 17. spre- jel v daljši avdijenci predsednika vlade dr. Srškiča, okrog 19. pa mi- nistra dr. Kramer j a ter oba pridržal na ve-eerji. •i Novo predsedstvo JRKD. Novo izvoljeno predsedstvo Jugoslovenske radikalne kmečke demokracije je imelo 8. t. m. v Beogradu svojo prvo sejo, na kateri so bill sogtasno izvo- ljeni: za predsednika JRKD bivši minister Nikola Uzunovio, za pod- prcdsednike bivši ministrski pred- scdnik dr. Voja Marinkovi<\ ministra Boža Maksimovič in Juraj Demetro- vit: ter bivši minister župnik Pavel Matica, za generalnega tajnika stranke pa minister dr. Albert Kra- mer. d Število državnih in banovinskih nameščencev. V naši državi je po statistiki finanenega ministrstva 18(5.737 državnih in 21.424 banovin- skih nameščencev. Na dravsko ba- novino odpade 5.305 državnih in 897 bano-vinskih namešeencev (v podroC- ju splošne uprave 355, pri gospodar- skih podjctjih dravske banovine pa UZ). d Na kmetskem taboru na Krškem polju bo tudi veliko manil'estacijsko in, stanovsko' kmetsko zborovanje, na katcrem bodo govorili minister dr. Albort Kramer, minister Ivan Puceli in več narodnih poslancev iz Srbije, Hrvatske in Črne gove. d Slavncstni sprevod na Krško polje ob priliki kmetskega praznika 14. avgusta bo dolg letos, sodeč po dosedanjih prijavah, ccla 2 kilo'me- tra. Na čelu sprevodu bo vozilo 300 do 400 kolesarjev. Za kolesarji bodo jezdili vodja sprevoda z zastavo in 30 jczdecev na konjih. Za jezdeci bo svirala krška godba. Prvi za godbo gredo Clani »Zvezc kmetskih fantov in deklet« z zveznim praporom na čeln. Takoj za njimi pridejo narod- ne noše iz dravske in savske bano- vine. Za narodnimi nošami bo vozi- lo 30 do 40 okrašenih vdzov, ki bodo prikazovali prizore iz kmečkega živ- ljenja. Za vozovi bo glo ostalo občin- stvo. Ker bo letos sprevod od Krške- ga, Leskovca do' Krškega polja fil- man, prosi pripravljalni odbor vse udeležence, da se drže v povorki le- pp, živo in dostojno. Vozniki avto- mobilov, motornih koies in drugih vozov se pa naprošajo, da bi med sprevodom ne motili na cesti. d Polovična vožnja za kmetski ta- bor na Krškem polju. Na veliki kmetski tabor na Krškem polju dne 14 avgusta je dovoljena polovična voznjä na vseh železnicah v državi in sicei1 od 11. do IG. avgusta. Na od- i hodni postaji je treba kuj)iti cei voz- ni listek za Krško, kjer p>a se ne sme oddati, teinveC ga jc treba shraniti, ker vel ja z legitimacijo, ki se bo do- bila na prircditvenein prostoru, za povratek. d Vsak zaveden kmet se udeleži velikega kmetskega tabora na Kr- škem polju, da s tem dokaže svojo stanovsko zavest. d Prijavt» konj in kolesarjeV, za dirko na Krškem polju spiejema do 13. t. m. g. Anton Gliha, Krško. Poz- nejše piijave se ne bodo upoštevale. d Zaklopne znamke. Zaklopne znamke v lični obliki je ravnokar izdala. uprava Ljubljanskcga vele- sejma v propagandne nanaene za svojo letožnjo prireditev »Ljubljana v jeseni«, ki bo od 3. do 12. septem- bia. Vinjete so na razpolago v slo- venskem, srbskem, nemškem in fran- coskf.m besedilu. Podjetjai ifcd. naj jih izvolijo zahtevati od urada vele- scjma v Ljubljani, ki jih jiin bo ta- koj dostavil brezplačno. d Ženski list. Prejeli smo najno- vejšo številko zagi'ebskega »Ženske- ga lsta«, ki izhaja že osmo leto. Naj- novejša številka vsebuje mnogo okusnih modelov kostuinov, oblek itd, številne ilustracije, zabavno n poučnd čtivo ter krojno prilogo. — »Ženski list« izhaja mesečno, stane Celrl.letno 15 Din in se naroča pri upravi v Zagrebu, Samostanska 2/1. d Trdovratno zapeko, katar debe- lega črevesa, napetostf želodčne mot- nje, zastajanje krvi, nedelavnost je- ter, zlato žilo, bo'leCine v kolkih od- pravimo z uporabo naravnc »Franc Joželcve« grenčice, Cc jö izpijemo zjutraj in zvcčer inalo čašico. Zdrav- niške strokovne veliCino izpričujejo, da učinkuje »Franc Jozefova« gren- 5ica cclo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekar- nah, drogerijah in vseh specerijskih trgovinah. d Dunajska vreinenska napoved za soboto 13. avgusta: Lepo poletno vreme bo predvidoma. trajalo še ne- kaj dni. r5,ooaooorč: Srečke za gradnjo katedrale Žrebanje. 31 avgusta 1932! Srečke za gradnlo katedrale Glavni dobitek: Din 5.OOO.OOO! SreCke xa gradnjo kaledrale CENE SREČK : cela Din 100—, polovica Din 50—, četrtinkn Din 25* SreČke za gradnjo katedrale ^^\ Dobe se povsod! KO.OOOl Celje in okolica' c Zanimivo predavanje. Tajnik Ijubijanske Zbornicc za TOI g. dr. Ivan Pless je predaval v pondeljek 8. t. m. zvečer v dvorani Obrtnega dola o socijalnem zavarovanju sa- mostojnih trgovcev in obrtnikov, ki ga predpisuje novi obrtni zakon. Za- nimiva in izčrpna izvajanja so spre- jcli številni udelcženci iz Celja in okolice z živahnim odobravanjcm., Interesenti bodo morali pripraviti razne predloge za uredbo, s katero bo minister za trgovino in industrijo v tcku dveh let uvodel to socijalno zavsrovanje. Pi-i obrtnem di'ustvu v Celju se bo ustanovil poseben odsek, ki b:> proučil obsežno snov. c Gradnja in popravilo cest v oko- liški občini. V kratkem bodo pričeli z dograditvijo nove ceste na Jožefo- vem hribu. K strogkom bosta prispe- vali mestna in okoliška občina. Oko- li.ška občina bo tudi dala teineljito posuti in popraviti Cesto na grad, ki je bila v zadnjem Casu predmet Stcvilnih pritožb. c Poroka. V nedeljo ob pol 12. do- poldne se je poročil v cerkvici na blejskem otoku g. Konrad Lenassi, profesor na drž. dvorazredni trgov- ski šoli v Celju, z gdč. Magdo Boče- vo, hčerko poštnega upravitelja g. A. Boca v Celju. Priči sta bila veletr- gove<: g. Voddpivec iz Ljubljane in industrijec g. Ivo Cater iz Celja. No- voporočencema iskreno čestitaino! <¦ Oselina ves^:. Blagajnik 39. pp. v Cel.iu podporočnik g. Jože Nagode je imojiovan za blagajnika 40. pp. v Ljubljani in odhaja v soboto 13. t. m. iz Cclja. Simpa,tičnemu in priljublje- nernu oficirju želijo rijcgovi številni prijatelji in znanci mnogo uspchov in zaddvoljstva na novcm službenem mcstu! c Geljani v švicarskih Alpah. V sobo° mraza zalotil snožni metež in vihar. Prispeli so na vrli, a so visi razen vodnika močno ozebli. Gosp. Kopinšku so zmrznili vsi prsti na rokah i*azen pa.lcev. Celj- ski turisti so so vrnili v pondeljek 8. t. m. domov. c Absolventom državnih trgovskih soll Pripravljalni odbor društva ab- solventov drž. trgovskih šol v Celju ponovno vabi vse absolvente in ab- soiventinje trgovskih šol na sesta- nck, ki bo v nedeljo 14. t. m. ob 9. do- poldno v mali dvorani Narodnega doma. Tega važnega sestanka naj se udelezijo vsi absolventi in absolven- tin ie trgovskih šol. Državni nameščenci! Dnevno sveže pivo po 8 Din liter toči Nabavljalna zadru^a drž. name5^encev v Celju v poslopiu starega okrožnega sodi§Ča. c Pevsko društvo »Oljka« bo zače- lo v sredo 17. t. m. zopet z rednlmi vajami. Odbor poziva članstvo, da bi se tudi v bodoče polnoštevilno ude- leževalo vaj. DiTištvo vabi v svojo sredo tudi one, ki bi bili radi pevci, a iz kateregakoli vzroka doslej še niso. Začetek vaj bo ob 20. v dru- štvenom lokalu v Obrtnem domu. ( Mestni avlobus, ki vozi ob nede- ljah ob pol 5. zjutraj iz Celja v Lo- garsko dolino, se bo v nedeljo 14 t. m. vračal iz Logarske doline ob 14.50 Večeraa vožnja iz Logarske dolinc ob 18. bo zato v nedeljo 14. t. m. odpadla. r Vesela nogometna tekma. V ne- deljo 14. t. m. oh 17.30 se bo pričela. na igrišču pri »Skalni kleti« prija- teljska nogometna tekma med »Old Jo velja seveda tudi pri pranju. Zatc vzemite vedno le Persil brez vsakih primesi, kajti Persil vsebuja mnogo najboljsega mila. Ne pozabite, da se raztopi Persit v mrzli vodi! PeisWv^MfM boys« Atletiko'v in moštvom celjske železničarske godbe. Eno uro pred tekmo se bo pričel na igrišču kon- rert železničarske godbe. Tekma bo gotovo zelo zabavna in bo privabila mnogo gledalcev. <: Iz železniške sluz.be. Vlakovodja Ivan Steblovnik je preineščen s po- staje Otiški vrh v Celje. c Nočni požar. V torek 9. t. m. okrog 21.15 se je vnel kozolec posest- nika Filipa Črepinška na Zgornji lludinji pri Celju. Plameni so hitro objeli vso stavbo in jo uničili. Gasil- cem iz Gaborja, Škosje vasi in Celja se je posrečilo rošiti stanovanjsko hišo. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. c V celjski bclnici jc umrla v sre- do 10. t. m. 18-letna dninarjeva hčer- ka Helena Videnškova iz Vel en j a, v četrtek 11. t. m. pa je umrl 30-1 etni delavec Franc Mramor iz škofje va- si. N. p. v m.! c Žrtve nesred in napadov. V Ga- brrah pri Rogaški Slatini je pred dnevi zadel težek hlod 73-letno pre- vžitkarico Terezijo Gaberškovo in ji poškodoval levo nogo. — 15-letni po- sestnikovi hčcrki Neži Sitarjevi iz Gabrovca pri Vojniku je neka žen- ska v prepiru vrgla kamen v glavo in }o lažje poškodovala. — 15-letnega delavca Alojza Travnerja z Gomil- skega je v torek 9. t. m. zvečer, ko s\e je vozil s kolesom po cesti, napa- del neki moški in ga sunil s kolesa. Travnei1 si je pri padcu i)oškodoval levo nogo. — Na Dobravi pri Konji- cah jo 8. t. m. mlatilnica zgrabila 55-letr.ega hlapca Franca Hrena in mu razmesarila desno roko. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Dve tatvini. TovarniSkemu de- lavcu Josipu Flisu iz Gaberja je v pondeljek 8. t. m. okrog 17.45, ko je pripeljal s svoje njivc v Čretu na vo- zisiku nahrbtnik, napolnjen s fižo- lom, Cebulo in čcsnom, na dvorišče nek hiše v Gaberju, 29-letni brezpo- selni delavec Josip Narberger, pri- stojen v Loko pri Šinarjeti na Do- Garantirano suho klet odda v najem uprava zgradbe Pokoj- ninskega zavoda v Celju. Stov. 05. »Nova Doba« 12. VIII. 1932. Stran 3. lenjskem, ukradel polni nahrbtnik. Narbergerja so kmalu prijeli. Pri are- taciji je postal nasilen in so ga jed- va ukrotili. — Ko se je vračal po- sostnik Pušnik iz Liboj v torek 9. t. m. popoldne s} praznim vozom za premog iz Cel ja, sta se mu pridružila njegov bivši hlapcc in 38-lotni sluga Dominik Koser ter ga prosiia za de- lo. Dogovoril so je z njima, da mu bosta pomagala pri mlačvi, in ju vzcl k sebi na voz. Ko je PuSnik spo- toma v neki gostilni rial za liter sad- jevca, je Koser opazil, da ima Puš- nik pri sebi večjo vsoto denarja. Ko so se peljali dalje, je izrabil priliko in izmaknil PuŠniku denarnico s 1.500 Din. V Drešinji vast je Koser pod nekd pretvezo stopil z voza in izgirül. Pušnik je šele v Petrovčah opazii tatvino in prijavil zadevo orožnikom, ki sedaj zasledujejo Ko- ser ja. c Wi imel sreöe. V torek 9. t m. okrog 10. zvefi. se je priplazil neznan moški z Glazije čez osušeno SuSni- co rlo stanovanjske hiše javne boini- co v Ipaveevi ulici. Uradnik bolnice g. Franjo Žerovc, ki stanuje v icj hi- ši, mu je zaklical, česa hoče, nezna- nee pa jo je mrmraje odkuril na Gla- zijo in izginil. c Izgon. Predstojništvo rncsine po- licije v Celju je izgnalo zaradi pijan- Cevanja, razgrajanja, pretepa in de- lamižnosti že ponövno kaznovanega 24-ietncga brezposelnega delavea Friderika Tihca, pristöjnoga na Po- nikvo, za 10 let iz območja mestnc polieije. c V celjski koloniji v Bakarcu je bila pomotoma odncšena knjiga »Krvave arene«. Gospa, ki ima knji- go, se- vljudno naproša, da jo izroči v upravi lista. »• Zlaia zapestnica je bila te dni najdena v mestu. c Svellorjav površnik je bil izgub- ljcn ;>i. t. m. zvečer ob železniški pro- gi mod Celjein in PotrovCami. c »Franc Jožefovo« grenčico upo- rabliajo poro'dnice v. uspehom. c Noöno lekarniško službo ima od sobote 13. t. m. do vštetega petka 19. t. m lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 14. t. m. clo vštotoga petka 20. t. m. I. vod po'd poveljstvom g. E. Berne. LaHnsko posrednišivo JERNEJ KLADNIK višji Carinskl Inspektor V p. Ocarinienje uvozne, izvozne in tranzitne robe / Revizija carinskih deklaracij / Carinsko-tarifni biro / Carinske reklamacije, rekurzi / Carinski proračuni / Oskrba dovoljenj za carine prosti uvoz strojev, tovarniških instalacij, sirovin, polufabrikatov za industrijo / Oskrba dovoljenj za oprostitev ali zni- žanje prometnega davka pri carinskem uvozu / Vsa, v carinsko stroko spadajoča pojasnila brez- ________________ plačno. Strokovno poslovanje. LJUBLJANA, GVIškSošščeva ces&a 2S * Telafan 27-18 Kino Mestni kino Celje bo pričel drevi zopet z rednimi prcdstavami. V pe- tek 12., soboto 13. in nedoljo 14. t. m bo predvajal izvrstni b0% zvočni film »Ladja komedijantov«. V glav- nib ulogah slovita Laura la Plante in Josip Schildkraut. Smeh, zabava, izreden užitek! — Pondeljek (praz- nik' 15., torek 16. in sreda 17. avgu- sta: b0% zvočni filmski umotvor »Broadway«. Zabava, razkošje, glo- boka vsebina. Film, ki je stal milijo- nc dolarjev. Predstave: ob delavni- kih ob pol 9. zvečer, ob nedeljah in pra/nikih ob poi 5. in 9. zveeer. — ¦ Vslcpnina zelo znižana: 3, 5, 7, in 10 Din. Nova sezona se bo priCela v zac'elku septembra in bo nudila iz- redno izbiro zvoenih velefilmov. Sokolstvo x Župne plavalne tckme v Rimskih toplicah v nedoljo 1A-. t. m. se bodo udeležili tudi člani in Članice iz Za- grcba, približno 30 oseb. Njihovi pla- vaP.i se bodo poskusityi s prvakom ccijske soko'lske župe. Za popoldan- ski nastop so javili tudi svojo vzor- no visto na orodju. Zvečer se bodo peljali v Celje prenočit, drugi dan 15. t m. pa se bodo udeležili župne tekmo v odbojki in igrali prvenstve- no tekmo prdti prvaku župe. Za zma- govalca v tej tekmi pripravljajo Cla- nic^ lepo darilo. Zagrcbčani so bodo popoldne podali v bližnjo celjsko okolico. Želimo, da bi obi ska lo tek- mo v Rimskih toplicah in tekmo v odbojki v Celju zadostno število na- ših gledalcev in da bi poskrbeli za čim prijetnejše bivanje gostov med i nami. x Sckolski zlet v Rimskili tcplicah 14. avgusta. Proinetno ministrstvo jc z odiokom šit. 10.422 z dne 13, ju- lija dovolilo udeležencem sokolske- ga zleta V Rimskih toplicah, ki je spojen z župnimi plavalnimi tekma- mi, 50-odstoten popust na železni- cali. ne glede na število udeležencev. Bratje in sestre kupijo pri odhodu celo vozovnico, ki velja obenem s potrdilom o udeležbi tudi za povra- tek. Potrdilo- o udeležbi prejmejo bratje in sestre na dan zleta pri So- kolskem društvu v Rimskih toplicah. Skrbite, da dobite pri odhodu na že- lezniško vozovnico moker žig. — Župna uprava. x Sokclske priredUve. Ik avgusta v Rimskih toplicah plavalne tekme dopoldne ob 9. Popoldne javni nastop. Sodelujejo tudi Zagrebčani. 15. avgusta v Celju župne tekme v odbojki na dvorišču mestne osnovnc sole. Pričetek ob 8. zjv Isti dan ob 11. dop. tekma Celje—Zagreb. Za ta dva dni priredi društvo Zagreb II. izlct v Celje. K tekmam vsi vljudno vabljoni. x Zagrebški Sokol na tekmah v plavanju in odbojki. 14. in 15. t. m. bo sodelovalo v plavalni tekmi v Rim- skih toplicah in v tekmi v odbojki 25 članov in Članic iz Zagreba. To je po prevratu prvi tako številni poset bratov in soster iz Zagreba. x ölanstvo in naraščaj, ki bo 15. t. m tekmoval v odbojki, naj bo toL- no ob pol 8. zjutraj preoblečcn v mostni sokolski telovatlni<1i. Neopra- vičeni zamudi slcdi izključitev s tek- me. Bodite toöni! | x Velike prcslave v Rogaški Slati- ni v 110010110 14. t. m. se bo-iuloležila tudi vzorna vrsta članov na oi'odju iz Celja. Odpeljali se bodo iz Rim- skih toplic, kjer bodo ves dan sodelo- vali, zvečer z avtomobilom v Rogaško S latino. Dopisi Konjlce Drcvirijsko sokolsko okrožje bo jvirodilo v neieljo 14. t. m. dopoldne tekmo v odbojki in štafetni tek dru- ,stev na di-zavni cesti s startom pri gostilni Sodržnik v Dobernežu in s ciljem pri železniški progi v trgu. Csebna vest. Naš na.rodni poslanec g. Karol Gajšek je imenovan za no~ tai'ja v Kranjski gori. Cestitamo! Nesreca ali zločin? V nedeljo 7. t. in pozno ponoCi je posestniški sin Ivan Paurič iz Bezine brez povoda sti-eljal pri vinotoču svojega oCeta v Skaücah na Kelezniškega delavca Si- mon a Qroza in ga zadel z enim stre- lom v trebuh. Oroža so prepeljali s tožko telesno poškodbo v javno bol- nico v Celje. Sv. Pavel pri Preboldu. Ko se bli- žaš našemu prijaznemu kraju pre- ko novega mostu Cez Bolsko, te po- zdravi že od daleč lična nova stavba v domačem slo'gu. To je riaš ponos, naš novozgrajeni zaclružni dorn, ki sta ga v najhujši krizi zgradila skup- no Delavsko podporno društvo in Sokol za svoje društvene namene. NaS Sokol prde na ta način do dolgo pogrešane telovadnicc in dvorane za kulturne prireditve. Slovesna otvo- ritev bo v nedeljo 14. t. m. pod po- kroviteljstvom bana g. dr. Maruši- Ča. Na ta dan priredi savinjsko so- kol sko okrožje svoi zlet v Št. Pavel pri Preboldu. Upoštevajoč l-esne go- spodarske prilike jc spored vse pri- redi tve doloeen le na popoldansko ure. Sodelovala bo priznana rudnis- ka godba iz 'Trbovelj. Ob pol 14. spre- jem gostov, ob 14. otvoritev doma, ob 15. telovadni nastop, nato velika ljudska veselica. Po prijavail bo udo- ležba telovadečih impozantna. Pro- simo tudi prijatelje iz bližnje in daljne okolico, da nas obiščejo v ve- likem številu v priznanje za izvrše- no veliko naro'dno delo. Zveze z vla- ki, avtobusi in drugimi vozili, ki bo- do v zadostnem številu na razpola- go, so zelo ugodne. V nedeljo torej vsi v St. Pavel! Laško. V soboto 13. t. m. ob 20.30 bo priredil moški zbor »Svobode-x iz Celja pod vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja koncert. v /.draviliški dvorani v Laškem. Koncert bo goto- vo nudil lep umetniški užitek. Glasovi iz občinstva 6UDNI KEDITEL,I PRI ZADNJI NOGOHETNI TEKMI V CELJU. Kakor zna.no, se ie vršila v nedeljo na igrišču SK Atletik pri »Skalni kleti« druga kvalisikaciijska tekma med SSK Celjem in SK Atletik, pri kateri pa so vršili nekateri reditelji SK Atletik svojo nalogo zares prav »uzoino in dostojno«. Grožnej s pa- lico, psovanje na, vse mogoče nači- no ltd., vse to je bilo pri njil na dnev- nora redu, ne morda &amo proti otro- kom, še za te to ni na mestu, ne, to so morali doživeti tudi nekateri sta- rejši ljudje. Sploh so pokazali ti re- ditelji veliko »disciplino« in prav svojevrstno omiko. Pa naj delajo po- tcm taki reditelji red na igrišču, o katerem sami niti pojma nimajo! Čudno je še nekaj na tern igrišču; manjšina se lahko po mili volji šo- piri prod barijero in reditelji tega prav nič ne vidijo, dočim se nad slo- vonskimi gledalci prav strogo izva- jajo rediteljski predpisi. Ali nima odbor SK Atletik na razpolago sta- rejših in pametnejših roditeljev. da je moral to nalogo poveriti še neiz- kusenim in nebrzdanim mladeni- čcm? Natakar: »Prosim, želite rusko, italijansko ali francosko kuhinjo?« — Gost: »Mi je vseeno! Rad bi meh- ko kuhano jajco!« * * Učitelj: »Če gre šest dečkov na breg Savinje in če je dvema kopanje prepovedano, koliko dečkov se gre kopat?« — »Šest, gbspod ufiitelj!« PIERRE BENOIT: 11 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris RihteršiČ Na stanovanju v ulici Cujas me jc čakalo pnev- matično pismo, okusno zapečateno s sivim voskom. Gospod de Margais me je obveščal, da bo zelo srečen, Ce me bo lahko popoldne ob treh sprejel v svojem stanovanju. Na poti proti ulici Alphonse-de-Neu- ville, kjer je stanoval srancoski po'slanik na lauten- .burškem dvoru, sem še enkrat ponovil v mislih vse podrobnosti sestanka z gospodom Thierryjem. »On ve brez dvoma dosti več, ka,kor se je upal ivči,« sem si rekel. Ali delam neumnosti? Kaj zato, videli bomo! Saj bi bila blaznost, Ce bi se v dvajsetem letu živ- ljenja odi'ekel dvanajstim tisočakom letnih dohocl- kov in živel brez moči, brez nad. Grof JMathieu de Marc.ais je s svojo postavo in obnašanjem, pred vsem s tistim rezerviranim obna- šanjem, ki hočejo z njim vsi diplomat! pokazati, da vse vedo, spominjal na sliko, ki bi si jo mogli ustva;- riti o gospodu de Marcellusu. S takim vedenjem si Clovek lahko dovoli luksus prazne glave. Nihče ne more temu ugovarjati. V času, ko so me spustili k njemu, se je ncka simpatična dama štiridesetih let zabavala z obrezo- vanjem nohtov pooblaščenega ministra. »Gospod,« je dejal tudi na prav poseben način, ^ežko bi našel izgovor, da sem vas sprejel s tako majhno obzirnostjo. Toda čas, dragi moj gospod, čas — saj sami veste, kako je v 'Parizu vse dr.agoceno odmerjeno. Razumeti m orate, kako ga mo ram šte- diti šele jaz, ko mi je dovoljeno v tern ljubljenem mestu preživeti vsako leto komaj štirinajst dni.« Tako mi je po vrsti napel kakih deset praznih fraz. Ves čas je gledal v zrcalo in me merii od nog do glave. Zdelo se mi je, da ta prvi pregled, ki je bil tako temeljit za človeka njegdvega obzorja, ni bil same nepovoljen. Prepričan pa sem bil seveda tudi o tern, da ne bom mogel dosti popraviti vtisa, ki ga je brez dvoma pustil način mojega oblačenja. Mod tern ko se je njegova roka mehkužno ko- pala v mlačni, dišeči vodi, se je odločil preiti na zadevo samo. »Ne bi se bil upal biti tako predrzen, dragi moj gospod, da bi vas bil poklical in hotel preizkusiti, Ce ne bi tega zahtevala potrebnost. Vem, da dajete vsa jamstva, kar se tiče znanja. O moralnih in intelektu- alnih jamstvih me je že vnaprej poučilo priporočilo najincga skupnega prijatelja Ribeyra.« Priklonil sem se. Tudi on se je. Zdelo se mi je, da je navdušen nad samim seboj in svojim leprm govorjenjem. »Brez Jvoma bi radi izvedeli, kaka naloga vas čaka v Lautenburgu. Oh, nic posebnega, Vojvoda Joahim ima učitelja za strokovne predmete Polkov- nik Kessel skrbi za njegovo vojaško vzgojo. Ostane vam torei poucevanje srancoskega jezika, zgodovino in prirodopisja. Razen tega je še nekaj, kar mi je veliki vojvoda posebno na sree položil . . .« »No, zdaj pride s pravo barvo na dan,« sem si mislil in se spomnil Thierryjevo bojazni. »Ali Citate dobro stilie?« To vprašanje nit? je malce presenetilo, čeprav ga je zastavil prostodušno in enostavno. »Moj Bog, že sam ne vem . . . težko mi je . . .« »To' je važno. Veliki vojvoda mi je naročil, naj na to pazim. Cujle, zakaj! Velika vojvodka Aurora kar nori za francosko poezijo. Utegne se zgoditi, da vas bodo ča.sih prepustili njej. To je presencčcnje, ki hoče z njim Njegova Visokost vzradostiti svojo so- progo, ker neprestano toži, da ji Lautenburg v tern pogledu nudi zelo malo razvedrila. ,Dragi moj grof, mi je rekel, ,vem, da ste zelo načitani in da imate dober okus. Na vas se zanesem.' Oprostite mi torej, dragi gospod, če moram glede tc točke zahtevati, da napravite formalen izpit« »Tamle!« je dodal in pokazal z vlažno roko ste- kleno omaro. »Izvrstni pesniki so vines. Izberite si enega izmed njih in kar na slepo prečitajte kako pe- sem.'« V tej omari so bili po večini, da ostanem. pri res- nici, sami zelo zastareli avtorji. Moral sem se zado- voljiti z zvezkom Kazimira Delavigna. Srečo sem imel in začel čitati divno pesem iz zbirke »Limbres«: Us volent. rnais on iV entend pas Battre leurs ailes . . .* »Izvrstno, izvrstno,« je strokovnjažka presodil go'spod de Margais. »Ali ni res, gospa Mazerat?« In častita gospa Mazerat se je razncžila iz dna duše, da bi pokazala svoje navdušenje nad mojiin čitanjem. V življenju sem videl že dosti smešnih pri- zorov, toda smešnejšega še nikoli. giš Lete, toda prhutanja njihovih pei-uti ne sli- Stran 4. »Nova Doba« 12. VIII. 1932. štev. G5. Lastnik trgdvine s fotografskimi potrebččinami je ravno malo zadre- mla. Nenadoma pridirja v trgovino ves zasopel doček: »M- moj p - papa teče, kolikor ga ncsejo nogel Bik dirja za njim! Prosim, hitro, hitro!« — vDobro, toda kaj naj storim, dra- gi dočko;?« — »Dajte mi hitro mal filmski aparat!'« Poppavek! Ne sama marveč furii v Gosposki ulici 13-16 ztiižairae cenel Diplomiran sfrokovnjak v trajnem kodranju Avgust Taček z aparatom N-A-M naravni koder, ki je prejel v Parizu, Bcrlinu in na Dunaju najvišja d aril a. Dobra stvar potrebuje časa! Trajni kodri v 2 urah mnogo lepši in trpež- nejši ! Vsaka stranka je zadovoljnejša! trajni kodri kakor naravni kodri. Jamčim za v?ako kakovost las, tudi za sive, beljene in barvane lase, kakor tudi za vsa v mojo stroko spadajoča specijalnadela. Cene današnjim razmeram primerne. Za cenj. obisk se vljudno priporoča Avgust Tnček StaraQwamje na ulico obstoječe \z 1 velike sobe, kuhinje in pritiklin sc takoj odda pri g. Gorenjaku, Celje, Gosposka ul. 28. Hotelski sluga z letnimi izpričevali se sprejme takoj. Nas'ov v upravi lista. Mesečna soba lepa, snažna, blizu Savinje se odda. Celje, Jurčičeva ul. 5/11. — Pogledati od 10.—1. in od 4.-7. Učeiiec se sprejme pri tv. Brata Šumer, manu- faktura, Celje. Vajenca s primerno Solsko izobrazbo sprejme trgovina z meSanim blagom. Franc Jakše, Celje, Liubljanska cesta. Velike meblovana soba z 2 posteljama in kuhinjo sc odda s 1. septembrom. Vpraša se pri G. Gradtu, Celje, Vodnikova ul. 6. Sianovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin blizu kolodvora se odda. Naslov v upravi lista. Naznanilo preselitve Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sern preselil svojo čevljarsko de- lavnico iz Gosposke ul. št. 9 v Pre- iernovo ul. *t. 3 poleg trgovine g. Kolbezna. Za nadaljna naročila se priporoča Franc Plevčak, čevljar- skl mojster, Celje. Pisalno mizo skoraj novo, iz lrdega lesa, hrastovo, trno furnirano z ornamentiko ugodno prodam zaradi pomanjkanja prostora. VpraSati v Kersnikovi ul. 8, zgoraj. Celjska posojilnica d.d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'—. Knpiije in pro- deijaL devize In Valiite. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudt za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanf DELO v teh težkih časih lahko vsakdo 5e najlažj^ naj- de z urcditvijo doiuačc pletiinice v hiši. Dajemo v tekočem vsakomur de'o s tern, da jernljc- mo izgotovljene plete- nine, dobavljamo pletivo in izplačujemo lTiezde za pletcnje, kar dokazujcjo ste- vilna zahvalna pisma. Pišite Se danes po bre>plačne prospekte tvrdki Do- mača pletarska industrija, oddelek 26, Josip Kalis, Marlbor, Trubarjcva 2 Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem eiaktric- nem pražariu. KaroB Loibner, CeBje Kralja Pctra o. 17. — Pri „Ztonou" Delikatese, specerija, semena. Nagrobni vend trakovi za vence z natiskom v vsaki barvi, krste v vseh vtlikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modi)! \n manufakturni trgovinl Fr. Karbeutz, Celje, Kralja Petra cesta 3. Dve stanovanji obstoječi iz 4 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin, se oddata, istotarn se odda boljfti Bokal s 1. novembrom. Na- slov v upravi lista. Lepa nova hiša 3 sobe in 2 kuhinji, vrt na periferiji mesta,. se odda zanesljivi stranki na več let. Pojasnila daie Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1 od 1. do 4. pop. Brivnica „ZORA" Celje Slomškov trg 6 zraven župne cerkve se pripoioča za prvovrstno britje in ^triženje. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Nova Mša z velikim vrtom se s 1. septembrom poceni da v najem all prodaj v Novi va^i v celjski okolici. V pritličju 2 sobi. kuhinja in shramba za jedila, v I. nadstr. soba, kuhi- nja in podstrešje. Naslov v upravi lista. Perica ki zna lepo prati in likati, se priporoča za hotelsko ali zasebno pcrilo na dom. Nizka cena. Naslov v upravi lista. Otvorltev goslilne Cenj. občinstvu vljudno tiaznanjam, da sem otvorSI gö«t»Bno v svoji hiši v Gaberju, Tow&rniftka ul. 18. Na razpolago prvovrstne pijače ter topla in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča JURIJ ŠTRAVS. Ugodna prilika za nakup! Več stawbnih parcel v površini ä 1000 m2 v neposredni bližini mesta (Nova vas pod slovenskim pokopališčem) ali posa- mezno ali pa skupaj na prodaj. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Pintarja, Celje, Razlagova ulica 3a. Franjo Dolžan Celje Za kresijo 4 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke jpadajoča dela in popravila. — Cene zmerne. —1—||: Postrežba točna In solldna I Telefon it. 245 Prawe fasadne barve HHjt-SHs Ivan Mavnikar, Celje Delniška družba pivovarDe „UNION" —- - ^^ ___ Ljubljana :-^zzz_ zz___ - Pivovarna in sladarna — Tovarna za spirit in kvas v Ljubljani I poštni predal 45. Podružna pivovarna v Mariboru Priporoča svojc izbornc izdelke in sicer: svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani spirit Telefon : Ljubljana 2310 in 2311, Maribor 2023 - Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana, Maribor Vinho HuHovbc. oh). feoiicBS.mestnl tesorsHi mojslsp nn Layi mil r^llll 'zvl*šuJe vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |J11 libljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovni račun Stev. 14.737 Cenj. občinstvo vljudno opozarjarn, dn imam v svoji hiSi v CELJU, KSALJA PETHÄ c. 37 Prepricajle se! laslno mesarljo, preKalevalnico in gosiilno pri „lelesiu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na rirobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča losip Gorenfak« PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE ~ CEUE =------------ prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vloga na Za vloge jamči Djravska knjižice in tekoči račun ¦ Nove vloge izplaöuje na zahtevo takoj ¦ Izvršuje vse v denarno stroko spa- dajoče posle najkulantneje banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno : moöjo Urejuje Mado Ptfnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. — Oba v CeljiL