^to XLV1. št.34 - CENA 50 SIT Kranj, torek, 4.maja 1993 V0JAKI SO PRAZNIKE PREŽIVELI DOMA - Radnji aprilski dan je prisegla skupi-na 50 slovenskih fantov, ki je kot prva prišla na služenje vojaškega roka v učni center orga-nov za notranje zadeve v Tacnu. Po svečanosti so vojaki prvič odšli domov, kjer so preživeli Paznike. Po treh mesecih teoretičnega usposabljanja bodo za stalno v krogu domačih, saj "Odo prakso opravljali v najbližjih policijskih postajah. Na sliki: svojci in prijatelji so pos-Premili domov mladega vojaka, ki je bil najbolj ponosen na spremstvo svojega dekleta.• S. s-Foto:S. Saje sezama in Vodovod sta karavanški vodi zaprla pipe Juliana na zatožni klopi v.esenice, 3. maja - Jeseniški Železarni in Vodovodu je očitno dovolj, zato sta vlo-■J tožbo proti firmi Perne d.o.o., ki naj bi tržila karavanško vodo Juliano. Ker j»lo niti z Iskro Telecom, pripravljajo nov investicijski program za novo sodobno 'tilnico v bližini železniške proge. de j P.°'nilnico karavanške vo Shtevek /a prekinitev *ahte 6 po8odbe i'1 tako tudi lih » Za izpraznitev poslovni Prostorov v objektu Polnil-liaJ,Vo.dc-. Vodovod in Železarni) a n' zaradi lastnih in šir-• ruzhenih interesov in pre-CK<| povpraševanja tujih 1nanAV VtKlc 'n interesentov za 'V-rn,','1,1 sovlaganja skupaj s kkt p i - Poskušala rešiti pro-Voh "'nilnice vode. vendar sta la, u Vod "i Železarna ugotovi-JHkjv s s,ram Perneta ni bilo j?kt n • VC(- skupni pro-(],i|k.Jal "i blokiral ter sam na al z raznimi aktivnostmi. uPc'e Vodovod je odstopil od vseh pogodb. Železarna to/i firmo Perne d.o.o za dolg v višini več kot 6 milijonov tolarjev. Vodovod to/i firmo za /nesek 2,5 milijona tolarjev /a dela. ki jih i« izvajal po naročilu. Podjetje Juliana d.o.o. ni zahtevala in s strani Vodovodda Jesenice nima izdanega nobenega soglasja O preskrbi / vodo i/ predora Karavanke. I irmi Perne d.o.o je Vodovod razveljavil vsa so-glasja in novembra lani ukinil priključek na provizorični površinski vodovod od mejnega ilatoja Hruška do polnilnice v le/arni. Firma Perne d.o.o. po mnenju Vodovoda zavaja kupce in soinvestitorje, da ima debloki-ran žiro račun - po njihovem preverjanju ima blokiran /no račun neprekinjeno že leto in pol v višini 50 milijonov tolar na Savi *Mov|i, Jjtjll tii(jjta> aprila - Prvomajske praznike so > Radovljici izkori-kaffj/a to' ('a so počistili obrežja reke Save. Člani rafting klu-*koraf|j "a '* Radovljice so tokrat /e petič zapored organizirali K. ki se j»a je letos udeležilo več kot sto ljudi. ?*'h r !iv'-i'Canom so pri delu pomagali tudi člani ostalih sloven Sl£5">« klubo> Več kot sto udeležencev se je v petnajstih s,°dv lsl'l<) °d Zasipa do Podnarta, na poti pa so nabrali kar lrečk(. j^l|Sl' Vrc{ najrazličnejših odpadkov Predvsem so bile to nturih Jie?°n.v'nila in ostanki plastične embalaže /a detergenle. I .°brežC\ ov 111 avtomobilov, ki prav tako zapuščeni ležijo ■0,iti ^|jj 1 Save, ni bilo moč odpeljat s čolni in se jih bo moral ~«Pon* 8 Akcija, ki jo je Raftina klub organiziral s pomoč-heveda n.r'CN 'aratli mno/ičnosti in odmevnosti med domačini, n°viivC na/l,d"je tudi zaradi skibi /a okol|e lahko pričakuje e ,Ut1' \ prihodnjih letih. • M. A. jev. Projekt polnilnice vode so poskušali skupaj rešiti u Iskro Telecom iz Kranja, a brez uspeha. Zdaj se je Vodovod odločil, da izdela investicijski program za novo sodobno polnilnico, vključno / izdelavo plastenk poleg polnilnice. Določili bodo novo lokacijo: ali na prostoru Železarne, v Llimu na Hrušici ali na prostoru zahodno od nekdanje železniške postaje Hru-šica. Objavili bodo razpis za najugodnejšega investitorja polnilnice in kupca vode v plastenkah, med drugim pa se z upniki tudi že dogovarjajo o iz-plejavi stečajnega postopka firme Perne d.o.o. Polnilnica je trenutno priklo-pljena na cevovod iz predora Karavanke, v dolžini 6.00 metrov Cevovod je položen po površini zemlje in ni zaščiten, kot ugotavlja sanitarni inšpektor, proti zamrzovanju, na cevovodu ni blatnikov, v poletnem času se voda pregreva, obstali pa seveda možnost poškodovanja cevi. K vsemu temu lahko dodamo le še to, da je firma Perne d.o.o. od ministrstva za delo dobila denar za nova delovna mesta. Tega denarja ni bilo malo in pred časom je sama ministrica za delo zagrozila, da bo firmo tožila. Ne vemo, če je grožnjo že uresničila, vsekakor l>a je tudi po tej plati Julijana nadvse /govoren in poučen primer. • I). Sedej a. SEJEM * SEJEM * SEJEM ^LO GOSPODARSTVO ---KRANJ, 4. - 7. 5. 93 Ponudba obrtnikov preko Obrtnih zbornic * kn* razstava domače in umetne obrti ,didakt£eraciie ' bančništvo * podjetniška borza — *l|čnfi igrače * posebna ponudba avtomobilov BOST VSTOP !!! str 5 Postali smo ustrahovani mezdni delavci str 5 Izjave slovenskih funkcionarjev škodijo Blejska obvoznica Dva koridorja, štiri variante Radovljica, 30. aprila - V občini so že pred leti nameravali določiti traso cestne obvoznice mimo Bleda, vendar je rešitev, ki so jo tedaj predlagali, "padla*1 na ustavnem sodišču. Ker se prometne razmere na Bledu od tedaj do danes niso nič iz* boljšale, nasprotno - ob poletnih konicah, ko na tisoče ljudi hiti na Bled ter proti Bohinju in Pokljuki, so težave še večje kot pred leti, so se v občini odločili, da pripravijo vse potrebno za gradnjo. Če se ne bo spet kaj zapletlo, naj bi traso določili se letos in se rudi odločili, kje naj bi potekala obvoznica mimo Bleda - po severnem ali južnem koridorju. Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Jože Resmaa na seji prejšnji ponedeljek, v južnem koridorju proučujejo tri variante: poleg osnovne še varianto, ki jo predlaga projektivni biro Kontura, in traso, ki poteka ob južnem pobočju Dobre gore. Studijo o idejnih rešitvah za obvoznico pripravlja SCT Projekt nizke zgradbe d.o.o. Ljubljana in bo predvidoma končana v dveh tednih, ko naj bi jo že tudi predstavili javnosti. • C. Z. Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE iU ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Denacionalizacija v Merkurju Majdičem delnice Kranj - Podjetje Merkur je do začetka aprila prejelo dvanajst zahtevkov za vrnitev nacionaliziranega premoženja. Zahtevek za poslovni prostor na Mestnem trgu 19 v Škofji Loki ni bil naslovljen na pravi naslov, saj je Merkur lokal že julija predlani prodal Centromerkurju iz Ljubljane. Dva primera, v katerih je Merkur zavezanec po zakonu o denacionalizaciji, so že rešili: v Radovljici so nekdanjemu lastniku oz. njegovim pravnim naslednikom vrnili prostore trgovine Barve laki, v Gorenji vasi pa prostore prodajalne Železnine. Za poslovno stavbo Stara pošta v Kranju še ni dogovora: nekdanji lastnik zahteva večinski solastninski delež, v Merkurju pa ocenjujejo, da mu glede na njihova vlaganja pripada približno tretjina. Merkur in Majdičevi, ki so bili lastniki dela sedanje dvonadstropne stavbe na Koroški cesti 1 v Kranju, so že dosegli poravnavo, se sporazumeli za vrednost podržavljenega premoženja (1,9 milijona mark) in za to. da nekdanji lastniki dobijo za odškodnino delnice. Za prostore prodajalne Barve laki v Škofji Loki predlagajo ministrstvu za kulturo, da bi jo nekdanjim lastnikom vrnili 30. julija letos, ko bodo trgovino preselili v obnovljeno Blagovnico. Nekdanji lastniki so vložili denacionalizacijske zahtevke tudi za prodajalne Kladivar, Kašman v Škofji Loki, Okovje v Šentvidu in Železnina (nekdanja Agraria) na Gorenjesavski v Kranju, za skladišče Linke v Škofji Loki in za prvo nadstropje stavbe na Koroški cesti 1 v Kranju. DANES GLASOVA STOTINKA str. 16 muimvo ElMMJMkGO Razočaranje za hokej Jesenice, 3. maja - Medtem ko so hokejisti Rusije ob zaključku letošnjega svetovnega prvenstva skupine A v Miinchnu slavili zmago in 23. naslov svetovnih prvakov, pa je slovenski hokej doživel hudo razočaranje. Ob svetovnem prvenstvu je bil namreč kongres 11H F, od katerega so mnogi naši ljubitelji hokeja in vodstvo naše zveze pričakovali, da bo sedanjo skupino B povečal z 8 na 12 reprezentanc. Vendar skupine niso povečali, temveč so skupino C razdelili na dve podskupini, v "naši" Cl skupini pa bodo tudi Bolgari, Ukrajina, Kazahstan, Madžarska, DLR Koreja, Be-lorusija in Slovaška. Kot kaže pa bo letošnja Alpska liga brez ekip iz Slovenije, saj so se Avstrijci in Italijani dogovorili, da tekmovanje izpeljejo sami in morda kot edine k sodelovanju povabijo državne prvake, Acroni Jesenice. • V. S. Prvomajska srečanja - Prvomajska srečanja so spet bolje obiskana, spet postajajo delavska, sindikalni voditelji spet glasneje govorijo o delavskih pravicah, sindikalnemu boju, k lepemu praznovanju pa je prispevalo še lepo vreme. Več o praznovanjih na 3. strani. Koto: D. rT] <.a/voda ^ C KOLESARSKI CENTER f Gregorčičeva 8, Kranj Samo MAJA pri nakupu kolesa BIRIA BIKE praktično darilo v vrednosti 3.000,- SIT. >MERKUR < in O o- w U p O < x O- o t- TZ*- 3 rtC H C i I? -a" 3^ OCP SLOVENCI PO SVETU _ Spomin na selske mučenike Devetindvajsetega aprila je minilo 50 let, ko so v dunajski Sivi hiši obglavili 13 zavednih Slovencev iz Sel, Obirske-ga, Borovelj in okolice Železene Kaple. Žalostne obletnice so se spomnili v Selah na prireditvi, ki so jo poimenovali Za časom razpada strah. Slavnostni govornik je bil upokojeni dunajski odvetnik dr. Tone Jelen, doma iz Libuč. Zaprt je bil v gestapov-skih zaporih, skupaj z nekaterimi zavednimi Slovenci, ki so jih 29. aprila leta 1943 na Dunaju obglavili. Novembra leta 1942 in januarja leta 1943 so aretirali okrog 50 ljudi, od katerih so jih 13 obsodili na smrt z obglavljenjem, ostali pa so bili obsojeni na zapor od 9 mesecev do 12 let. "Namen teh obsodb je bil zatreti vsako misel Libuški rojak dr. Tone Jelen, na odpor in dokončno rešiti tako imenovano koroško vprašanje. Smrtne kazni selskih in kapelskih žrtev so bile načrtovane. Gauieiter dr. Friedrich Rainer in Maier Kaibitsch sta namreč že 10. oktobra leta 1942, ko so hrupno praznovali obletnico plebiscita, dejala, da bodo odstranili tudi zadnji zarodek, ki ogroža Koroško in preprečuje uresničitev dediščine koroških abvvehrkaempferjev," je povedal dr. Tone Jelen. Leta 1946 so posmrtne ostanke obglavljenih pod giljotino prepeljali v Sele in jih pokopali ob glavnem vhodu v staro cerkev v Selah. V spomin so jim zapisali "Naj vam bo lahka slovenska zemlja." Obsojeni Slovenci so bili obdolženi veleizdaje (to je bil prvi proces proti Slovencem na Koroškem zaradi veleizdaje) in podpore upošniškemu gibanju. Slovence so obsodili in izvršili smrtne obsodbe se pred pretekom roka za pritožbe. Obsojeni so morali sami plačati stroške procesa, za večno pa so jim odvzeli tudi čast. Kakšno tezo je dal nacizem temu procesu, pove podatek, da je za ta proces prišel iz Berlina v Celovec glavni nacistični sodnik Roland Freisler. Na smrt so bili obsojeni Ivan Dovjak iz Borovelj. Franc Gregorič iz Sel, Florijan Kelih iz Sel, Urh Kelih iz Sel, Micka Olip z Obirskega, Tomaž Olip iz Sel. Jakob Oraže iz Sel, Janez Oraže iz Sel, Jernej Oraže iz Sel, Franc Pristovnik iz Sel. Jurij Pasterk iz Lobnika, Franc VVeinzierl s Suhe pri Rebrci in Miha Zupane z Obirskega. Drugi nacistični proces proti Slovencem je bil junija 1943 v Celovcu, na katerem pa niso izrekli smrtne kazni. Na nekaterih drugih procesih pa so Slovence obsodili na smrt, na primer Ročičjakove iz škocjana in Mičejeve iz Šentvida v Podjuni. Kot piše profesor Jože VVakounig, so žrtve obdržale svojo čast. To jim je na spominski prireditvi 29. aprila leta 1978 priznal tudi tedanji avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlaeger. Krvnik Roland Freisler, ki je doživel leta 1917 rusko revolucijo, je postal boljševistični komisar in prepričan komunist, kar mu Hitler ni nikdar povsem odpustil, je žalostno končal. Februarja leta 1945 ga je med neko sodno razpravo ubila bomba. # J. Košnjek Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v predhodnem obdobju (Ur. list RS. št. 48/90). 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter RS, št. 26/90) in 115. člena statuta občine škofja Loka (U.V.G., št. 10/88) je Izvršni svet Skupščine Škofja Loka na 117. seji, dne 20. 4. 1993 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine škofja Loka za obdobje 1986 -2000 ter osnutka sprememb in dopolnitev plana občine Škofja Loka za obdobje 1986 - 1990 1. Javno se razgrneta: - osnutek sprememb in dopolnitev plana občine škofja Loka za obdobje 1986 - 2000 ter - osnutek sprememb in dopolnitev plana občine škofja Loka za obdobje 1986 - 1990, ki jih je izdelal Zavod za družbeni razvoj škofja Loka pod št. naloge: 30-02/81 in 30-02/84, v marcu 1993. Osnutka iz 1. točke se javno razgrneta za čas enega meseca od dneva objave, v prostorih Občine skorja Loka, Sekretariata za družbeni razvoj, Mestni trg 15, škofja Loka, v avli v II. nadstropju. 3. V času javne razgrnitve bodo organizirane naslednje javne obravnave: 1. 2lRI -v ponedeljek, dne 10. 5. 1993 ob 18. uri v Družbenem domu Partizan v Žireh 2. GORENJA VAS - v torek, dne 11. 5. 1993 ob 18. url v TVD Partizan v Gorenji vasi 3. ŠKOFJA LOKA - v sredo, 12. 5. 1993 ob 18. uri v Loškem gledališču v škofji Loki 4. ŽELEZNIKI - v četrtek, dne 13. 5. 1993 ob 18. url v prostorih KS Železniki Občani, podjetja in skupnosti lahko dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutkoma sprememb in dopolnitev planov. 5. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na oglasnih deskah Občine škofja Loka ter vseh krajevnih skupnosti v občini. I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni svet je potrdil letošnji proračun Vlada je dosegla, kar je hotela Svetniki so s samo štirimi glasovi proti potrdili letošnji državni proračun in zavrnili predlo* ge za odložilni veto, ker bi bil ta brez pomena. Zmagala je pragmatičnost in prepričanje, da državni svet z zavrnitvijo proračuna tako in tako ne bi nič spremenil. Zato so bili med vsemi državnimi svetniki samo štirje za veto, večina pa je glasovala za proračun. Vlada se je tako ali tako že vnaprej odločila, kakšen bo proračun, državni zbor ga je večinsko potrdil in tako bi se zgodilo tudi v primeru ponovnega glasovanja. Državnemu zboru pa so poslali pismo, v katerem ga opozarjajo, daje letošnji proračun prevelik in nerealen. Kdo vodi kmetijsko politiko Kdo v slovenski vladi sploh vodi kmetijsko politiko, je spraševal državni svetnik Evgen Sapač. Ocenil je, da kmetijsko politiko v glavnem minister dr. Davorin Kračun, ne pa kmetijski minister dr. Jože Osterc. Slovensko kmetijstvo je živi mrtvec, je menil. Vlada je sicer sprejela nekatere ukrepe, vendar ti na terenu nimajo kaj prida učinka Zanimiva je bila razprava svetnika Danijela Božiča iz Kopra. Dejal je, da si kar več ministrstev lasti pristojnosti nad morjem, vlada pa ne pove, kaj bomo pravzaprav počeli z našim morjem. Nanj in na obalo posegajo notranje in obrambno ministrstvo, ministrstvo za varovanje okolja, prometno ministrstvo itd. Vsak zase načrtuje različne flote in pri- Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in državni svetnik Dagmar Šuster je bil najglasnejši zagovornik zavrnitve državnega proračuna. Ker ni uspel, je napovedal odstop s funkcije predsednika gospodarske komisije državnega sveta. -Slika G. Sinik stane. Če bo šlo tako naprej, bomo morje in obalo povsem uničili. O posegih pa ne obveščajo tamkajšnjih ljudi, kar že povzroča vročo kri. Franc Ban iz Celja je predlagal državnemu svetu, da bi maja obravnaval problematiko lokalne samouprave. Tako predlagajo na celjskem in bi bilo zato najbolje, če bi bila ta seja državnega sveta v Celju. Državni svetniki so tudi menili, da bi bilo treba hkrati s sprejemanjem tras in Direktor in državni svetnik Danilo Kovačič HIT ni družba kriminalcev Direktor zloglasnega novogoriškega Hita in državni svetnik Danil" Kovačič, ki vodi podjetje vseh deset let delovanja, je za državni s** pripravil pisno informacijo, obenem pa je odgovarjal na vprašanj* kolegov v državnem svetu. Hil ni kriminalna /družba, kot ga nekateri predstavljajo/'11' nje dni. ampak podjetje, ki je pred desetimi leti združilo razdn* hijene gostinske organizacije z okrog 300 zaposlenimi / mi/C'1'' mi plačami, danes pa je \ Hitu zaposlenih nad 1000 ljudi / ntt* povprečnim poslovnim rezultatom in temu primernimi pLičani'-je zapisal Danilo Kovačič. Hit je doka/, da ima Slovenija velik1 možnosti s turizmom. Direktorje zavrnil trditve, da je Hil s SV*! jim denarjem vplival na izid volitev. Interes Hita je demokrati** cija. ne pa motenje demokratičnih procesov. Svoj denar narnefjij! donatorstvu in urejevanju infrastrukture v krajevnih skupnost|n' V podjetju so izvedli dokapilalizacijo na osnovi Markov ičevejfjj zakona, vendar so spoštovali predpise in niso ničesar skriv-1 pred SDK in sodiščem, družbenemu kapitalu pa so dali p red nO* Pri delitvi dobička so bili zastopani vsi delavci skladno s plačam1 Družbeni kapital se ni zmanjševal, razdeljena je bila le novo* slvarjena vrednost. Igralništvo je bilo kontrolirano, to so po'fl vali tudi pristojni organi, sedaj pa tisti, ki so pritrjevali zakoni'0' sli, našo dejavnost kriminalizirajo. Samovoljna in nerazumO1 je zahteva SDK. da bi morali od dobitkov plačevali davke. Tcp davka ni v nobeni igralnici na svetu. SDK vztraja na tem. čepr;|V finančno ministrstvo misli drugače. Tako početje ni nič drug3# kol zrušitev uspešnega podjetja Hit. je zapisal Danilo Kovači-Povedal je. da so dali stranki neodvisnih 100.000 tolarjev. Demokratom 300.000 tolarjev, sponzorirali so poslanske večere Borut'1 Pahorja. Dejavnost se namenoma kriminali/ira. prav tako p*1 . Hitu niso prali denarja. Denar pošiljajo.poslovnim bankam- * niso nikdar opozarjale, da bi šlo za umazan denar. Sam je bil vC£ krat pri pristojnih ljudeh, tudi pri direktorju Visa. in prosil Z'1 ° vladovanje le dejavnosti, Držav ni svet je večinsko menil, da ni pristojen /a razsojanje'^ ga primera, sklenil pa je. da se ta problematika razišče in reši P* Zakoniti poti. Moralna in človeška integriteta Danila Kovaču-'1 ostaja nesporna in nedotakljiva do zaključka preiskave. programa graditve slovenskih avtocest sprejeti tudi politiko prostorskega načrtovanja v Slo- veniji. Pri tem mora imeti Pr I nost slovenski nacionalni 1 res.# J. Košnjek Parlamentarni preiskovalni komisiji čaka težko delo Kdo je lopov in kdo poštenjak Komisija za nadzorstvo delovanja varnostnih služb, ki ji predseduje dr. France Bučar, je dobila še skrivno gradivo o delovanju Varnostno-infor-mativne službe. Ker je že kar navada, da kdo kaj prehitro pove javnosti ali kakšni dokumenti zginejo tudi znotraj parlamenta, se vse gradivo skrivoma pretipkuje. Slišati je ugotovitve, da gora papirjev ni ustrezno hranjena, prav tako pa se skušata parlamen tami preiskovalni komisiji seznaniti tudi z internimi pravili policije in varnostno-infor- mativne službe o hranjenju in uničevanju tajnih dokumentov. Očitno smo v Sloveniji ob najrazličnejših aferah prišli tako daleč, da je sumljiv že skoraj vsak politik in da nismo več prepričani, kdo je lopov in kdo poštenjak. Na novo ustanovljena komisija državnega zbora za raziskovanje zlorab javnih pooblastil v primerih Hita, Flana, Slovenskih železarn, bank v sanaciji in uvoza sladkorja je sklenila, da bo se bo najprej lotila primera Hit, zato je zahtevala, da ji v 24 urah iz- ročijo kopije vseh gradiv, v sedmih dneh pa naj bi dobila vse materiale, ki jih še nima. Hoji se, da se bo ali se je že v tem času uničilo marsikaj obremenilnega. Predvsem želi dobiti komisija celovite zapisnike, ne pa splošne izvlečke in poročila. Komisija ne bo posegala v pristojnosti sodišč, SDK in policije. Velika ovira pa bo pravna neurejenost in nedorečenost pri nalogah in pristojnostih pota meznih organov in delov oblasti. • .1. K. Dr. France Bučar, Prt'l M 0ftai.ni sionoo po cen.k., l'.omft... itovtk po mqi>"h '1T<^»:TsTKK''\ *'«"*mik f'««1*'!' b«n Bi/juk Direktor i. gl.,.1 ur^.lk MarV'VJlJ I U-' .1l"s ^'"'"'s-'i'- D.mnus.-a,-, v ,i,„, Slunov n.k Muri.i. Volciuk Cvcio/unlom.t lton***£Ln SS i/Kh^hteSkOT" IN ,M "■''•'■,x «*'»^«"> Mili ^Ui .cicfo, n i i P«kih Nun.,,,„.., ii.....m>„,,.!.,„,,„ irHJMdrtln.mmXn.ki imuio ■uođMoU** r > J OdslOtkOV s icni t.isopis.1 Inincnic K VII J J 17.92) 5^k,4.majal993 PO GORENJSKEM 3.STRAN • GORENJSKI GLAS PRVOMAJSKI POGOVORI Jeseniški 1. maj »Pleh muz'ka« prebuja Jesenice Tradicija prvomajskih Poljan nad Jesenicami se nadaljuje... •1" h*'40 moramo re^'' kajti 'etos Je ne^aJ časa celo negotovo, i bi prvomajsko srečanje še pripravili na Poljanah ali kje drugje, -umevanje lastnika zemljišča, kjer je prireditev, je omogočilo, da Se Jeseničani in okoličani spet zbrali na Poljanah. Prireditev je pripravil svobodni sindikat, sindikat kovinske in elektro industrije za Slovenijo. Na dopoldanski proslavi so se zbrali večinoma tisti, ki se tradiciji nikoli ne izneverijo. prišla sta tudi predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina ^Hnarjeva in predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. Po slavnostnem go-v°m so v krajšem kulturnem Pr«gramu nastopili člani jeseniškega gledališča, folklorna skupna, mažoretke in jeseniška Bodba na pihala. Prav jeseniški godbeniki so tl?ti, ki se prvomajski tradiciji nikoli ne izneverijo. Že desetletja prebuja Jeseničane njihova prvomajska budnica. Pred vojno so bile na Jesenicah kar tri ali štiri godbe: jeseniška, hruščanska, javorni-ška in žirovniška. Vsaka je na svojem območju z budnico za- korakala v prvomajsko jutro, danes pa je na Jesenicah le še železarska godba na pihala, ki jo zadnji dve letu nadvse uspešno vodi mladi dirigent Matjaž Šurc. Z njim in z dvema članoma »pleh muz'ke« - Rafkom Travnikom in Vinkom Šetincem, ki sta pri godbi že dolga leta -smo se pogovarjali prav o tradicionalni prvomajski budnici. »Začnemo ob petih zjutraj in s koračnicami prebujamo naj- Matjaž Šurc Rafko Travnik Vinko Šetinc prej samo mesto. Prva »postaja« je bolnipnica, kjer nas v kuhinji vedno lepo postrežejo. Naslednja smer: Javornik, kjer nas Javorničani pričakajo pred upokojenskim domom, enako množičen in prisrčen sprejem je tudi na Tomšičevi. Preden pridemo na Lipce, kjer imajo krajani že teden dni pred prvim majem pravo akcijo, v kateri pečejo potice in nam postrežejo z vsemi dobrotami v takšni količini, ki bi zadostovala za pet godb, zaigramo okoli 60 koračnic in narodnih viž -kajpak mnoge tudi ponavljamo. Moramo reči, da so prav na Lipcah zares »od sile«: zanje je naš prvomajski obisk dogodek leta in temu primerno so tudi gostoljubni. Smo se že zmenili: tiste bone, ki jih »pleh muz'ka« dobi za malico v Kazini, bomo drugo leto dali kar krajanom Lipe!« Godbeniki zaključijo svojo budnico na proslavi na Poljanah. Čeprav imajo za seboj dokaj naporno pot, se na prireditvenem prostoru kar dobro držijo...« D. Sedej • mAj na Joštu Družinsko in prijateljsko srečanje Jošt i ..... . . ... .... maja - Večina ljudi nima več toliko denarja, da bi si privo-Prvomajske počitnice na morju ali v tujini, tudi prostih dni je sčila DjlJ^Snje praznike bolj malo, zato ni čudno, da se je na tradicio S? letos, Praznično prizorišče na Joštu zgrnilo več tisoč ljudi Sv p v°je sta prispevala tudi le Jreme in vrsta zi li, ki so letos n, yrerne in vrsta znanih imen Pod nastoPaJo^'mi zat Praznovanje. Organi-Wi\ prYomaJskega srečanja, ode anJsk'h sindikatov, je na Bib-A povah'l igralca Poldeta J|™> sicer tudi podpredsed-njCg. ^vnega sveta, toda od gov n,srno slišali političnega jgra?ra' Pač pa le njemu lastne rirni • rnoJstrov'ne< med kate-iz naJDc,lj vžgal odlomek doJanina Krpana. Pevec Vla-*reslin je z Beltinško ban- do, najstarejšim ročk bandom na svetu (njihov najstarejši član ima 88 let), dodobra ogrel sicer hladno gorenjsko občinstvo. Najmlajšim pa je pela njihova priljubljena Romana Krajnčan. Med obiskovalci Jošta je bilo najti tako starejše, ki že leta in leta prihajajo praznovat delavski praznik in si ga tudi letos niso pustili vzeti, kot mlade družine, ki so se na hrib nad Kranjem povzpeli zaradi prijetnega izleta, obeta njim všečne muzike in pričakovanja, da bodo tam na praznični dan srečali kopico prijateljev in znancev. In res, obiskovalcev se je kar trlo, po pripovedovanju starejših pa tolikšno gnečo nazadnje pomnijo leta 1977, ko je Jošt obiskal maršal Tito. Letos za govorniški oder niso vabili politikov, tako kot lani, ko je zbranim na Joštu spregovoril slovenski predsednik Milan Kučan. Obiskovalce je pozdravil predsednik Sveta kranjskih sindikatov Jože Antolin in nanizal nekaj misli o mednarodnem prazniku dela, ki pa so se v veliki gneči in hrupu dotaknili le odru najbližjih ušes. Tembolj pa je šla v uho muzika, ki Romana Krajnčan zabava najmlajše. je ohranjala veselo prvomajsko razpoloženje tja v popoldanske ure. • D. Z. Žlebir, foto: D. Gazvoda J^ornajsko druženje Skofjeločanov Za stroške ni denarja Križna gora postaja tradicija Ukjjf* ';°'<'*' maja - Prvomajsko druženje na Križni gori nad Škofjo , *^ ^ 8 l-«ka, |. maja - Prvomajsko druženje na Križni gori nad Škofjo d .- res nima, kot mnoKa podobna srečanja na vrhovih v bližini mest, vo1° etne K» srečanja so poznana še iz časov pred drugo svetovno gjn) tradicije, vendar velika udeležba na letošnjem II. tovrstnem sre- Ju dokaiuje, da je prireditev na najboljši poti k temu. p0J^'ko jc soditi, ah so petkove uspel namočiti poti in stezic na »khWanslte P|ohc bilc v/rok za kii ° S,cv,,° kresov, ki so ne-J«k4k Sko,;1J vsen vrhovih škof-prU(,nc, okolice napovedovali *agr ' dc,a Najbolj vztrajni in krCso 1 i1i1;h1i so si sicer pripravili 'Hili *' kar na grajskem vrtu 10 P°*no v noč tako bučni, da •nj nji0*1 ' °čani v sobotnem ju-je y s Potrebovali budnico, ki jo ^>ii..|S-, de,'n mcsla odigrala IV,, ka BOdba na pihala, i. r*V m* ..... 1 Ha Petkov,mdhisti ki so trdil Popoldanski del ni Križno goro do te mere, da bi jih spremenil v blatne drsalnice. Nekateri bolj zgodaj, drugi pa ves dopoldan so sestavljali kolone, ki so se / vseh smeri vzpenjale na prireditveni prostor ob lovski koči. Oh M. uri je bila tam priložnostna proslava, na kateri je že napovedovalec / grenkim priokusom ugotovil, da se srečujejo v času, ko je delo vse manj vrednota. Podobnega mnenja je bil tudi glavni govornik predsednik državnega sveta slovenskega parla- menta dr. Ivan Kristan, ki je zlasti opozoril, da sta slovenska vlada pa tudi državni zbor z neupoštevanjem opozoril državnega sveta ob sprejemanju zakona o zamrznitvi plač zamudila priložnost za potrditev mehanizma kolektivnega sporazumevanja. Časi gospodarske krize, ki da smo jo podcenjevali, nujno zahtevajo socialni sporazum, aktualne afere pa učinkovito pravno državo, je menil dr. Kristan. V programu prireditve, ki jo vsako leto organizirajo škofjeloški Svobodni sindikati, je poleg Pihalne godbe Škofja Loka / izvirnimi plesi nastopila tudi Folklorna skupina Javorje, srečanje pa se je nadaljevalo z zabavo. Da je bilo za lačne in žejne poskrbljeno, pa skoraj ni potrebno posebej omenjati. • Š. Ž. 1 ymaJski tabor pri Soben hočemo vbogajme i. ()h |4 jJ P'ha|n. |c na Sobcu zaigra- štor, k|ci je bila kasneje proslava *°ruka|8s{ 1 maiu ' Pra/niku delav - zaposlenih, kot je dejal slavnostni govornik, član predsedstva /ve/c svobodnih sindikatov Gregor Miklič. "Ne zahtevamo preveč. Hočemo delo in delavnih sredstev in ne ubogaj me!" V slavnostnem go-\miii jc poudaril, tla je današnji pra/nik predvsem v znamenju bojfl m ne \ znamenju svečanosti in praznovanj, saj živimo v času. ki je raj za vse vrste špekulacij, ki nikakot niso v korist delavca. Izrazil je željo, da bi delavci lahko dosegli svoje cilje po drugačni poti in ne s stavkami in protesti, v katere smo dandanes mnogokrat prisiljeni obiskovalcev prvomajskega tabora je bilo nekaj čez tisoč, vendar se to število ljudi po prenovljenem in na novo turistično se/ono pripravljenim kampu porazgubi starejši obiskovalci proslave so se spominjali dni iz mladosti, ko se prvi moj ni smel praznovati, pa so navkljub prepovedim tedanjega sistem.i In oblasli posla vljali mlaje in za gumbnice pripenjali rdeče nageljne. Na Sobcu ni bilo mlaja. Odrske deske so krasili umetni nageljni vseh barv. Za odrom, na mizi je ležal šopek rdečih nageljnov in tam tudi obležal. Takoj za publiko, ki je prisostvovala svečani proslavi, ki so jo poleg slavnostnega govornika gospoda Mikliča izpeljali tudi har-monikarski zbor glasbene šole Radovljica, pod vodstvom prof. Jožeta A/mana. DPD Svoboda Bohinska Bela. DIM) Svoboda I esce - godba na pihala, K. P. D. S/* - Veriga Lesce in Kranjski kvintet s pevcema, sta si našla prostor dva hrvaška državljana in prodajala sončna očala po 1500 sil in gumijaste zajčke po (»00 sit Organizatorji že tradicionalnega prvomajskega tabora na Sobcu so bili Svobodni sindikati, I iberalno-demodialska stranka, stranke Združene 1 iste. Socialistična stranka Slovenije in Turisti-I ii" druttVO I esce. • T. Markovu, foto: Damjan (iazvoda Jesenice, 3. maja - V jeseniški občini so do zdaj vložili 70 denacio-nalizacijskih zahtev za vračanje kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev. Od tega je bilo sedem nepopolnih vlog, 2 vlogi so poslali v dopolnitev. Skupno z delnimi odločbami so izdali 40 odločb, ki so v večini primerov že pravnomočne. Pri denacionalizaciji podržavljenih podjetij pa je bilo vloženih 17 zahtev, izdana pa ena odločba za vrnitev podjetja. 11 zahtev je popolnih, preostale pa še dopolnjujejo z dokumentacijo. V jeseniški občini ugotavljajo, da občini niso priznani stroški, ki so nastali pri opravljanju nalog s področja denacionalizacije. Ministrstvo za pravosodje sicer trdi, da je bilo že od začetka jasno, da bodo stroške krile občine, na Jesenicah pa odločno ugovarjajo. Ministrstvo pravi, da je bil že sam zakon o denacionalizaciji zaradi varčevanja proračunskih sredstev sestavljen tako, da bi se v proces denacionalizacije vključevalo čim manj takih, ki so potrošniki sredstev, predvsem izvedencev ali zunanjih sodelavcev. Zato vrednosti, kjerkoli le morejo, ugotavljajo s tabelami, postopki so skratka poenostavljeni, občine pa naj bi same pokrile stroške, ki nastajajo pri denacionalizacijskih postopkih, ki jih vodijo upravni delavci.« D. S. Predornina v šilingih Jesenice, 3. maja * Na Jesenicah se je že večkrat pojavila pobuda, naj bi predomino za predor Karavanke na avstrijski strani plačevali v slovenskih tolarjih. Tudi na zadnjo pobudo predsednice izvršnega sveta skupščine občine Jesenice o mož* nostih plačila predornine, je ministrstvo za promet in zveze v Ljubljani odgovorilo negativno. Ministrstvo je posredovalo dokumentacijo o zasedanju meddržavne komisije za cestni predor skozi Karavanke, iz katere je razvidno, da so slovenski predstavniki večkrat postavili vprašanje plačevanja cest* nine. Avstrijska stran je pri tem opozorila, da je v Avstriji zakonito plačilno sredstvo avstrijski šiling in zato na cestninski postaji v Podrožci ni mogoče predornine plačevati v slovenskih tolarjih. Kljub temu pa bo FAAG, Tauernautobahn ak-tiengesellshaft, ki je na avstrijski strani upravljalec predora, v izjemnih primerih sprejemala slovenske tolarje. A le tedaj, ko bo obstajal uradni menjalni tečaj med obema valutama, oziroma tedaj, ko se bo tolar pojavil na tečajni listi avstrijske centralne banke. • D. S. Pisali bodo ministru Radovljica, 30. aprila - Čeprav sta ministrstvo za šolstvo in šport in radovljiški izvršni svet že podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju pri gradnji srednje gostinske šole v Radovljici (pogodba med drugim določa, da je izgradnja šole v Radovljici prednostna naloga pri reševanju prostorske stiske srednjega šolstva v Sloveniji), se zdaj "pogodbeni strani" ne moreta zmeniti niti za sestanek, na katerem bi uskladili program. V občini predlagajo, da bi organizirali srednješolsko izobraževanje na dveh samostojnih šolah: turistično ekonomsko šolo s 16 oddelki v sedanji šoli, ki bi jo obnovili in povečali, gostinsko šolo z 29 oddelki pa v novi šoli, ki naj bi jo zgradili v Radovljici med vrtcem in Zavarovalnico Triglav. Ker programa še ni potrdilo ministrstvo in ker tudi v Radovljici ni malo takih, ki menijo, da bi bilo za gostinsko šolo dovolj 20 oddelkov, občina brez dogovora o tem ne more storiti novih korakov (izdelati arhitektonsko-urbanisti-čnih rešitev, začeti s pripravo lokacijske dokumentacije, odkupom zemljišč in s komunalnim opremljanjem). Da bi pospešili dogovor-janje o programu srednjega šolstva v Radovljici, je izvršni svetna seji prejšnji ponedeljek sklenil, da bo pisno pozval ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra k usklajevanju med občino in republiko.« C. Z. PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Pokličite IT* 064/403-871 OBČINA KRANJ 1 JAVNI RAZPIS ZA OPRAVLJANJE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI IN PRIDOBITEV KONCESIJ Na podlagi 13. člena zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) razpisujemo opravljanje lekarniške dejavnosti in pridobitev koncesij: 1. Za območja 12 mestnih krajevnih skupnosti občine Kranj KS Kranj KS Kranj KS Kranj KS Kranj KS Kranj KS Kranj Center Gorenja Sava Orehek - Drulovka Stražišče Zlato polje Vodovodni stolp KS Kranj - Planina KS Kranj - Primskovo KS Kranj - Struževo KS Bratov Smuk KS Huje se razpiše podelitev dveh (2) koncesij za vseh 12 mestnih krajevnih skupnosti. 2. Za območje KS Šenčur in okoliških krajevnih skupnosti, kamor spadajo KS Visoko, KS Olševek -Hotemaže, KS Voglje, KS Voklo, se razpiše podelitev ene (1) koncesije s sedežem lekarne v KS Šenčur ali KS Visoko. Kandidati morajo izpolnjevati: - pogoje iz 14. člena zakona o lekarniški dejavnosti - pogoje iz pravilnika o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti (Ur. list RS, št. 37/92) Pisne prijave z dokazili o izpolnjenih predpisanih pogojih pošljite na sekretariat za družbene dejavnosti občine Kranj z oznako "za lekarniške koncesije - ne odpiraj". Rok prijave je petnajst dni po objavi razpisa. Udeležence natečaja bo upravni organ obvestil o izbiri v 30 dneh od zaključka razpisa. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PO GORENJSKEM Torek, 4.maja 1993 Takšni smo Sestavni del programov različnih društev oziroma družin, kot so na primer lovci, ribiči, planinci, turistični delavci, vsi pa vključujejo medse običajno tudi šolarje, so postale že kot nepisano pravilo tudi očiščevalne akcije. Da bo spomladi na vrsti očiščevalna akcija, pravzaprav nihče niti več ne pomišlja in ne razmišlja, ali je sploh oziroma ali bo sploh potrebna. Pravilo je postalo, da smo lani sicer marsikaj počistili, vendar pa bo ob letu potem spet treba prečesati obrežja rek, potokov, obronke gozdov in gozdove, saj so stara počiščena divja odlagališča najrazličnejših odpadkov spet domala takšna, kot so bila. Ocenjujemo največkrat ob tem, da bi bilo drugače, da bi bili laže kos tej naši vsakdanjosti, če bi imeli več denarja. Najbrž res, vendar sem prepričan, da denar divjih odlagališč tudi ne bi čez noč za vselej spremenil v urejeno in čisto okolje. Je pač tako, da nam je navlako, dokler jo doma še nekako prenašamo, ob domačem čiščenju potem veliko (podzavestno) lažje spraviti kar čez plot. "Le zakaj na odlagališče odpadkov, saj bodo spomladi otroci spet čistili. Bodo vsaj imeli delo in naj se praktično naučijo, da se odpadki ne morejo in ne smejo valjati po obrežjih in gozdovih," sta danes logika in prepričanje marsikaterega med nami. Takšni pač smo. In dokler bomo takšni, bo vedno premalo denarja tudi za urejeno okolje in vsako leto bomo kot obvezni del programov lahko načrtovali očiščevalne akcije. • A. Ža-lar I KRATKE GORENJSKE" Slovesnost na Cerkljanski Šoli - Cerklje - 23. aprila zvečer je bila v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah uspela prireditev, na kateri je več kot 250 učencev predstavilo šolske dejavnosti v športu, plesu, pesmi in besedi. Pripravili so razstavo ročnih del, likovnega in fotografskega krožka, predstavili pa so se tudi lutkarji s podružnične šole v Zalogu in nenazadnje tudi najmlajši iz vrtca v Cerkljah. Osrednji dogodek pa je bila izmenjava listin o prevzemu pokroviteljstva Aerodroma Ljubljana - Brnik nad cerkljansko šolo. Letos Aerodrom Ljubljana - Brnik praznuje 40-letnico in mladi cerkljanski šolarji bodo imeli priložnost predstaviti svoje aktivnosti tudi delavcem letališča. Ob podpisu listine so dobili cerkljanski šolarji od pokrovitelja v dar barvni televizijski sprejemnik, video-rekorder in radiokasetofon. • J. Kuhar Gašperji na Primskovem - Primskovo - Ansambel Gašperji, katerega generalni sponzor je Gorenjski glas, bo v petek, 7. maja, ob 20. uri imel koncert v dvorani Zadružnega doma na Primskovem. Gašperji, ki jih je Slavko Avsenik izbral za izvajalca njegove glasbe, se bo na Primskovem predstavil v okviru promocijske turneje po Sloveniji s skladbami s svoje kasete Gašperji, to smo mi. Vstopnice za koncert, ki ga bo povezoval Janez Dolinar, so že v prodaji v trgovini Živila na Primskovem, vsako dopoldne pa tudi v pisarni KS Primskovo v Zadružnem domu. • (až) Zbiranje i/t rosen i h baterij - Kranj - Ob Dnevu Zemlje so se 22. aprila na pobudo člana Izvršnega sveta občine Kranj za ekologijo Tadeja Markiča sestali ravnatelji in predstavniki 14 osnovnih in podružničnih šol kranjske občine. Dogovorili so se, da bodo na šolah organizirali zbiranje nevarnih odpadkov in sicer iztrošenih baterij. Pobudo so že lani dali Zeleni Kranja, ki so za to pripravili tudi posebno embalažo za trgovine in krajevne skupnosti. Zdaj bo akcija trajala po šolah mesec dni, nakar bo iztrošene baterije odpeljalo v sežig JP Komunala Kranj. • A. Ž. Največ možnosti V turizmu - Adergas - V okviru Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) se krajani Adergasa v krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini redno srečujejo na pogovorih in posvetih. Na dosedanjih sestankih so ocenili, da imajo v Adergasu največ možnosti v turizmu. Adergas ima 200 prebivalcev, 58 gospodinjstev in od tega 14 kmečkih. Naselje je staro in ima bogato zgodovinsko tradicijo, je pa tudi romarski kraj in hkrati znan po obrtih, kot so pletenje košar, peharjev in peki prest. Adergas ni tranzitno naselje, glede na bližino Kranja, Ljubljane, Krvavca, letališča pa ima izredno ugodno lego in možnosti za razvoj turizma. • A. Z. Razvili SO nov prapor - Križe - Od 128 članov krajevne organizacije Zveze borcev Križe se jih je udeležilo letne konference 23. aprila iz krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično več kot 70. Pred pregledom dela v minulem letu oziroma poročilom predsednika Ivana Gregorca so kulturni program ob Dnevu upora - 27. aprilu pripravili učenci osnvne šole Križe. Člani organizacije pa so ob tej priložnosti razvili tudi nov prapor krajevne organizacije Zveze borcev, za katerega so sami zbrali denar. Na letni konferenci so se dogovorili, da bodo tudi letos sodelovali na vseh že tradicionalnih spominskih proslavah. Prva takšna bo že 9. maja ob 16. uri na Čevdercih pod Kriško goro pod pokroviteljstvom Peko Tržič. • A. Ž. Gasilci gradijo prizidek - Jesenice - Osrednja letošnja naloga članov Gasilskega društva Hrušica v jeseniški občini bo nadaljevanje gradnje prizidka pri gasilskem domu, s katerim bodo pridobili nove potrebne prostore in poskrbeli hkrati za lepši izgled. Preurejeni dom bo omogočal uspešno izvedbo protipožarnih akcij in delo na preventivnem področju. V novi garaži bo tudi avto, ki so ga gasilci dobili lani, obnovili pa bodo tudi fasado doma. Večino del bodo opravili sami, pomagali pa jim bodo tudi krajani Hrušice s prispevki. Junija bodo pripravili tudi tako imenovani Odprt dan gasilskega doma in povabili krajane, da si ogledajo potek del. # (J.R.) Pred čipkarskimi dnevi v Železnikih DIAGNOSTIČNI CENTER "VILA BOGATIN" d.o.o. 64260 BLED Pod skalo 4 tel.: (064)76-212 Fax: (064)76-404 objavlja prosto delovno mesto RENTGENSKEGA TEHNIKA Pogoji: - višji rentgenski tehnik - najmanj 5 let delovnih izkušenj - znanje enega svetovnega jezika Prednost Imajo kandidati z območja gorenjske regije. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po prejemu prijave. Podcenjena zeleznikarska čipka Okrog Turističnega društva v Železnikih se je izoblikovala skupina in si zastavila cilj, ^ tako imenovani žejeznikarski čipki dajo ime, ki si ga zasluži, kraju pa dogajanja, da obte* za nedomačine v Železnikih ne bo dolgočasen. Železniki, 3. maja - Čeprav je Turistično društvo v Železnikih ob 30-letnici Čipkarskih dnevov obeležilo tudi svoj jubilej povezan z obletnico prireditve, skupina, ki danes tvori nekakšno jedro turističnih prizadevanj v Železnikih, ni zadovoljna, saj se v Železnikih med letom marsikaj dogaja, vendar pa jih na primer Slovenija premalo pozna. Potrditev tej ugotovitvi je že zeleznikarska čipka, za katero trdijo, da je celo kvalitetnejša od zelo dobro poznane idrijske. "Da bi Železnike z okoliškimi kraji v Selški dolini "odprli", smo v Turističnem društvu v zadnjih letih zbrali jedro, ki ga sestavljajo člani kulturnega društva, kustos muzeja, mladi krščanski demokrati in od novih članov društva predvsem kle-kljarice," pojasnjuje predsednik društva Franci Žaberl. "Prvi cilj, ki smo si ga zastavili, je, da utemeljimo pravo vrednost in kvaliteto naše železnikarske čipke. Zeleznikarska čipka je namreč stara že več kot 110 let. Res je prišla iz Idrije, vendar je do danes v primerjavi z idrijsko ohranila vse tiste osnovne izvirne značilnosti in prvine vzorca. Ko je dajala še kruh in preživetje domačim v preteklosti, je bilo v Železnikih skoraj 300 klekljane, zdaj pa se spet vrača v šolo v višje razrede v Železnikih in v Škofjo Loko, v društvu pa je povezala nekaj deset starejših klekljaric." Matej Šubic, ki je predsednik mladih krščanskih, demokratov je prepričan, da bo po eni strani s promocijo železnikarske čipke po Sloveniji in sodelovanjem ter z različnimi prireditvami v okviru Turističnega društva Železniki, uspeli, in da bodo Železniki postali zanimivi tudi obiskovalce Slovenije in onkraj meja. "Naš cilj je, da bi za kraj nekaj skupnega naredili in za začetek smo se mladi povezali na kulturnem, še posebej gledališkem ter tudi družabnem področju." "V KUD Franc Koblar v Železnikih pobudo o skupnem delovanju seveda še kako podpiramo. Vesel sem, da bomo z želez-nikarsko čipko Železnike "odprli", da bomo postali zanimivi in privlačni še za koga. Sicer pa smo med letom vedno vpeti s programi na različnih proslavah ali prireditvah," je Člani Turističnega društva Železniki, ki zadnje čase združuje ki želijo predstaviti železnikarsko čipko, Železnike s kraji os njih in dolino pa "odpreti" svetu. povedal pred dnevi predsednik KUD Stane Koblar. "Muzej v Železnikih je odprt za ogled od torka do sobote od 7. do 15. ure in lani ga je obiskalo že kar precej slovenskih gimnazijcev. V njem je tudi stalna čipkarska razstava. Ob pomanjkanju denarja, da bi promocijo Železnikov pospešili in z njo tudi železnikarsko čipko je prav pobuda Turističnega društva obetavna. Vsi si pravzaprav želimo in bomo delali, in prepri- čan sem, da tudi ob pomoči jevne skupnosti in občine Železniki postanejo ne le fflB vno in občinsko, marveč m slovensko zanimivi," noudaJ Jure Rejc. Čipkarski dnevi bodo Wj8 Železnikih od 22. do 25. £j Do takrat načrtujejo še nek* I re druge prireditve, povsod i" vsaki priložnosti pa bodo p°* ponudili tudi železnikarsko *" • A. Z* S skupščine AMD Kranj v Težave niso strle društva Kranj, 3. maja - Med skupščino Avto-moto društva Kranj minulo sredo so pregledali lansko delo, ki je bilo kljub pretresom v gospodarski dejavnosti in osipu članstva uspešno. Člani si želijo več stikov. Znatne spremembe so se dogodile v gospodarski dejavnosti AMD Kranj, je v svojem poročilu med drugim ocenil predsednik Janko Košnik. Šole za voznike namreč niso več vir dohodka, ampak povzročajo društvu v sedanjih razmerah vse več izgube. Ukiniti so morali tudi mehanično in ličarsko delavnico ter zmanjšati število delavcev od 22 na 6 zaposlenih, kar je sklenila že prejšnja skupščina. Ustanovili so tudi podjetje Avto-moto servis, ki naj bi prevzelo gospodarsko dejavnost v drugem polletju letos. Čeprav so lani izgubili 319 članov, so s 3870 člani še ved- no 4. društvo po velikosti v Sloveniji. Prav ohranjanje članstva bo ena temeljnih nalog tudi za prihodnje. Društvo bo kot tradicionalno dejavnost razvijalo šolo za voznike, v kateri si bodo prizadevali za dvig strokovnosti in kvalitete dela. Skrb za večjo varnost bo glavna povezovalna naloga s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, šolami ter drugimi ustanovami. Samo lani so pripravili 3 tečaje cestno- prometnih predpisov za kra^ ske srednješolce, več tečaji I vožnjo kolesa z motorje^1 I preglede koles ter 2 tečaja voznike traktorjev. Kot so jjl? J tavljali nekateri starejši <-! izmed 24 udeležencev skup g ne, bi društvo moralo o^.n°n( tudi razne družabne deJa^ sti, na primer, ocenjevalne nje, športna srečanja in dfR. Zaenkrat je v načrtu junijsk* let v Goriška Brda in avguj^ sko srečanje članov na pri Kranju. Skupščina je &y la nov upravni odbor, ki ^ še naprej vodil dosedanji P | sednik, kot eno pome"1 ^ nalog pa si je zastavila še s ^ vo društvene kronike. • PRITOŽNO KNJIGO PROSIM PRITOŽNO KNJIGO PROSjjj/ Nadstrešek na črno Pred prazniki so se oglasili v uredništvu predstavniki stanovalcev z Ulice Jaka Platiša 13 in 15 v Kranju in povedali, da so lastniki lokalov, kot so Mo-na Lisa, Lotos in še nekateri brez njihovega dovoljenja oziroma soglasja in tudi brez dovoljenja ustreznega upravnega organa začeli graditi nadstrešek pred lokali. Povedali so, da so odločno proti takšnemu posegu, saj bi bilo v stanovanjih v prvem nadstropju potem poleti veliko bolj vroče, ne bi mogli imeti odprtih oken in nenazadnje bi bila stanovanja zaradi takšnega nadstreška tudi manj vredna. Zato so o posegu obvestili inšpektorja, ki je gradnjo takoj ustavil, menda pa se s posegom, ko ga bodo pooblastili za upravljalca, ne bo strinjal tudi Domplan. • (až) Meja - zavetišče za glodalce Jezijo se tudi stanovalci v Ulici Moše Pijadeja oziroma po novem v Zoisovi ulici 44 v Kranju. Že dobrih deset let se zavzemajo, prosijo, protestira jo, naj se zelenice in nasadi \ tem delu oziroma v naselju Vodovodni stolp redno VZOrtUJC jo. Najbolj pa se |c/ijo nad /i vo mejo ob pločniku, za katero tudi strokovnjaki pravijo, da takšna, kot je, ne sodi v naselje. Ne le, da je zelo priročno odlagališče odpadkov in smeti, v njej so si poiskali zavetišče tudi glodalci, ki lilijo seveda tudi \ stolpnice. Še bolj ogorčeni pa so bili pred prazniki, ko st) delavci JP Komunala, kolikor so pač mogli, počistili nesnago i/ pod žive meje, za ureditev lete pa menda ni več denarja • (až) Past za lubadarja -premajhna za zlikovce Recimo, da storilci niso vedeli, da so pasti, ki jih je po gozdovih na svojem območju namestila Služba za gojenje in varstvo gozdov GG Kranj, zelo učinkovite. Ko bi si ogledali past, kakršno smo si mi v četrtek pred 1. majem le streljaj od kranjskega pokopališča in v njej odkrili najmanj 1000 velikih smrekovih lubadarjev (200 do 300 pa jih je dovolj, da uničijo eno smreko), prav gotovo ne bi pasti na robu parkirnega prostora oziroma gozdička ob kranjskem pokopališču enostavno zažgali. Ogenj so opazili na srečo delavci pokopališke službe in ga tudi pogasili. Recimo, da se objestnost (saj najbrž ni bilo drugega) ne bo več ponovila, kajti uničenje pasti za lubadarja res ni nikakršno herojstvo. • (až) Razstava spodnjega perila Lovci lovske družine so imeli tudi prejšnjo nC|n£>* svojem revirju očiščev-' , (fj» cijo. Nabrali so kar torskih prikolic in P0'"^/ njak povrhu najrazličr^J' m padkov. Se vedno, tept* i jo takšna čiščenja g»,/l Vcr' ko spoml.nl, je bil" PjjjM lečjih m prašičjih ko*. "j|, čnega perila, pod dr^J JCJ , kup avtomobilske 1 m^A H navlake Se dobro, da ' Iji liko, ki bi imeli navad' „>•' dovih razstavljati /cnsko perilo. • ta/' I^^M.maja 1993 PO GORENJSKEM 5.STRAN • GORENJSKI GLAS Mil ena Koselj - Šmit, članica sindikata Neodvisnost Postali smo ustrahovani mezdni delavci *an° .°J'tve.' dokupi delovne dobe, čakanje na pokoj na zavodu za poslovanje so na videz najmanj boleč način, da se podjetje reši ^večnih delavcev. Številni primeri iz vsakdanjosti pa kažejo, da Ki ta^° ele8antm postopki polni umazanih podrobnosti, dot 86 ^enuno počuti delavec, ki mu je podjetje obljubilo j - P delovne dobe, mu izdalo odločbno o prenehanju > ovnega razmerja, nato pa se izkaže, da ni denarja za dokup? 0vek ostane brez zaposlitve in tudi upokojiti se ne more, za to «„i§?vorn' pa potem kličejo državo na pomoč. Zgodbo o nekaj Jg* primerih nam je potrdila MILENA KOSELJ - ŠMlf, "vistka Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, p^fr.Pa članica upravnega odbora in skupščine Zavoda za •^Kojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavod v v J« namreč marca prejel g* Prošenj podjetij za podalj-r^l* plačila prispevka za do- ku *uj» zavarovalne dobe za prekine delavce. Za odlog so prosile Slovenske JJeznice Dijaški dom Koper, ^'Ples Železniki, Transshop pribor, Hitrometal Mengeš, pPol Montal iz Slovenske pistrice, Eurotrans Ribnica," j? Povedala Milena Koselj -rjfiit, predstavnica sindikata Neodvisnost v skupščini ZPIS. .^'ovenske železnice so zapro-SUe za odlog plačila prispevkov *a 139 delavcev, ki naj bi jim pokupili delovno dobo. Znano je, da so v istem času, ko se J našlo denarja za 139 delav-7.v> izplačali neznansko visoke ^Pravnine vodilnim delavcem. dopisu celo pravijo, da bi Vfitev teh 139 delavcev nazaj v plovno razmerje izzvalo velik **Volt med zaposlenimi. V J°dJetju Impol Montal pa v Prošnj, za spregled plačila pri- Pevkov celo pišejo, da se ^dajo lastne malomarnosti Prt reševanju dokupa zavaro- alr»e dobe, a kljub temu priča- kujejo pomoč države. Sama sem sicer na upravnem odboru ZPIS predlagala, da se izjemoma odobri podaljšanje 15-dnev-nega roka za plačilo prispevkov, da se dokup let podaljša (zadnji rok za plačilo teh prispevkov je bU 15. april), toda s tem smo samo podprli neznansko "šlamparijo" odgovornih in vodilnih delavcev v podjetjih. Po mojem mnenju pri vseh omenjenih podjetjih ni šlo za objektivne razloge, pač pa za ne-vestnost in neogovornost sicer najodgovornejših ljudi v teh podjetjih. Upravni odbor ZPIS je presodil, da podaljša rok plačila prispevkov z namenom zagotoviti socialno varnost zavarovancev. Tudi je opozoril podjetja, naj delavcem ne prekinjajo delovnega razmerja brez predhodnega plačila prispevka za dokup zavarovalne dobe." Dogaja se tudi, da podjetja ne plačujejo prispevkov za pokojninsko zavarovanje delavcev. Kakšne so posledice? "Delavci v takih primerih dvomijo, ali jim teče delovna doba. Sindikat Neodvisnost je zaprosil ministrstvo za delo za odgovor, to pa je odgovorilo, da v takih primerih delavec ne trpi nobenih posledic. Delavcu se všteva v zavarovalno dobo tudi čas, ki ga je prebil v delovnem razmerju, tudi če zanj niso bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje." Kdo je odgovoren za tako neodgovorno početje? "Ko je upravni odbor ZPIS obravnaval prošnje Alplesa, Železnic in Hidrometala, je bilo tudi rečeno, da ZPIS ni pravi naslov za rešitev teh težav, pač pa je treba to zagotoviti vpodjetjih, tam pa zaostriti tudi odgovornost. Odobritev podaljšanja roka za plačilo prispevkov pa je kršenje z zakonom določenih rokov, tako da ie res šlo za izjemne rešitve. Če bodo te vloge še prihajale, bom jaz v vsakem primeru glasovala za ... Treba je namreč gledati na stisko ljudi. Tudi jeseniška Železarna je aprila prosila za odlog plačila prispevkov, da je lahko izplačala plače. Tudi po zaslugi našega sindikata je bil izglasovan odlog, saj je bilo zanj osem glasov, s samo sedmimi pa bi predlog padel." Kako gledate na današnjo pravno nezaščitenost delavcev? "Tako nezaščiten, kot ie zadnja leta delavec, ni bil pol stoletja. Iz zaposlenih smo naredili poslušne mezdne delavce, ki jih hromi strah pred izgubo dela. Tudi sindikati imamo v podje- tjih probleme s postavitvijo sindikalnih zaupnikov, saj se bojijo izpostaviti, kljub temu da jim zakon nudi sindikalno imuniteto. Mnogi vanjo ne verjamejo, ker prihaja do kršitev. Konkretni primer poznamo iz Sukna Zapuže. Tu so odločbe o čakanju na delo in o trajnih presežkih izdali brez upoštevanja vsakršnih meril. Med presežki so se našli celo invalidi in nosečnice. Na intervencijo sindikata Neodvisnost je direktor te odločbe preklical. Če bodo šli v opredeljevanje trajnih presežkov, se bodo morali držati zakona o delovnih razmerjih, upoštevati merila in sindikatom argumentirati, zakaj je bilo treba ljudi odpustiti, ne pa se sklicevati zgolj na izgubo južnih trgov." Vse več delavskih zadev gre na sodišče. Kaj to pomeni? "Na sodišču združenega dela imamo več vlog za premalo izplačane osebne dohodke, denimo za delavce KOOP Mojstrana in za delavce Železarne. Stvar še traja, ker še ni jasnega stališča do zadolžnic za manj prejete osebne dohodke. Sicer pa gre vse več delavskih zadev na sodišče, ker v podjetjih vlada prepričanje, da je najbolj enostavno zamuditi vse roke, saj je za vse zadeve konec koncev pristojno sodišče. Dokler ne bodo drugače delovale delovne inšpekcije, ki bodo trdo prijele kršitelje delovnopravne zakonodaje, tudi pravne varnosti za delavce ne bo." D.Z.Žlebir Si epi med nami Zmaga življenjske moči nad slepoto nJa Pu.šnik, 20-letna slepa študentka defektologije na ljubljanski Pedagoški akademiji. H*bUaii. -»n —c„_.-~ jetniku v Škofji Loki so me začeli pregovarjati, naj vendarle poskusim na gimnaziji. Nisem imela moči. Med poči-P°terT iv nJenem Studiju, o tnicami, po drugem letniku Muhi s° i° Pripeljale v srednje administrativne šole "etn 201 aPri,a ■ SonJ° §tu. P°iskala v njeni sobici v de]j entskem naselju na Kar- sva Ploščadi. Pogovarjali e o njenem študiju, o in še o mnogih :eljah in jih Sonja nima malo. Hod dn£ Clanski delavsko-kmečki 1a?«rL' Predvsem o željah in ''Hod' ki " v ^la sem se kot četrti otrok 'jI?Sv,v Novi cerkv» P" Ce-°d r^°J0 dmgačnost, slepa sem d0jei°]stVa. sem prvič začela Hu mjatl šele v vrtcu. V spomi-ki D' Je ostal droben dogodek, otrok; Ve,iko povc Z drugimi >n t0 i *fm se lov>la P° igrišču se otfvL nekako šlo. Ko pa so bližniali2 'grišča napotili med ^otiv idrcvesa» sem že sama Jitelji-• da nc gfC vcč- Vzg°-n°CeS VC takrat dejala: "Saj čc '°Zai"ra>li Pa ni treba!" Ni ^opil0, da tcga ne bi hotela, le Nato n,sem- fcvod**"1 5,3 v mal° Sol° v Hublia Za s'eP° mladino v f S(Th"? Prva ^a v Ljublja-S zelo kritična. Pred ^ih n navajena le do-"aenic' ato Pa sem morala kar N tuj 2a ccl lcd<-"n od doma, ?s sem' ncP°znanc ljudi. Čez $Vet il, Se nckako navadila, hitro minilo ^ n!C Jc P()javilo vprašanje, P>crj JPr°J V1<*lo mc jc v hi lahko pomagala *k mit , vstvcna šola mc je Dern H*ala. a na informativ- V Celju SO mi Stadncvu ?' **Dh5 V obraz povedali, da r*52J£ V|"ata Za kar sem ;clatj kMVU res nc bi mogla ? Ccn,,.?n^no sem sc odločila % »lepih v Škofj. Loki, Končno • ^ter sle >nini«em končala srednjo ad-^ni alivno s°lo. Ves čas pa 55f^l»ie tudi v Škofji Loki. »« nisi odločila zanjo? *Vdvm bila dovolj močna. W ■m Pa v Zavodu v Ljub-tw, Ul!;em vedela, da la mož ob«aia ?-c v drugem sem se odločila za počitniško delo v telefonski centrali. Hotela sem se prepričati, ali je to delo zame ali ne. Po dveh mesecih dela v centrali sem ugotovila, da tam ne bi zdržala niti leto. Razmišljala sem o študiju socialnega dela, psihologije. Lani sem izvedela za študij defektologije in zame ni bilo več vprašanja. Preko diferencialnih izpitov na srednji fedagoški šoli sem prišla na cdagoško akademijo. Ni mi žal za tistih pet let, ki sem jih preživela v Škofji Loki. Če mi tu morda spodleti, imam še vedno poklic. Pridobila sem si cel kup življenjskih izkušenj. Spoznala sem veliko ljudi in mislim, da je samo pot v Škofjo Loko vodila tudi naprej v Ljubljano. Pri tem so mi ogromno pomagali socialna delavka, ravnatelj in vzgojitelj Jure iz Centra v Škofji Loki." Sama v neznanem okolju "V Ljubljano sem prišla lanskega oktobra. Spremljala me je diflopcdagoginja iz Škofja Loke, pokazala mi je osnovno pot do fakultete in predavalnice, pot do mini-menze, skupaj sva šli šc do trgovine, ampak za to bi potrebovala žc nekaj več časa, ker jc le nekaj ovinkov. In potem sem ostala sama, sama v minuti, ko prej nikoli v življenju nisem bila postavljena pred dejstvo, da moram nekam oditi sama in na novo zaživeti. Sama sredi neznane sobe. Vedela sem sicer, kje stoji miza in kje omara, nisem pa imela šc tistega pravega občutka,kot ga imam npr. sedaj, ko imam korake do mize ali česarkoli drugega v sobi. kar v nogah. Takrat pa jc bilo Se vse v tipanju. Apartma jc bil poleg tega neurejen, ker čez poletje v njem ni bilo nikogar, sostanovalk nisem poznala, one niso vedele, da pndem... skratka bila sem zgubljena. Ko je zvečer prispela moja sostanovalka, enostavno ni mogla verjeti, da sem slepa, ker se mi na zunaj nič ne vidi. Včasih je to še slabše. V predavalnici sem nato srečala sošolko, ki mi je pomagala izpolniti vse potrebne vpisne obrazce. Ugotovila sem, da je Mateja Fabjanova, s katero sva se srečali na naših nastopih "Trenutek svetlobe", moja sošolka. Takšno je bilo moje prvo srečanje s fakulteto. Občutek, da sediš med študenti, da si prišel nekam ven popolnoma sam, je sicer krasen, tista praznina, ki jo čutiš pred seboj, pa jc nekaj popolnoma drugega." Srčna želja -diflopedagoginja "Nad študijem sem kar zelo navdušena, čeprav si najbolj želim, da bi nekoč postala diflopedagog (delo s slepimi). Ta usmeritev mi tega sedaj ne daje. Ampak upam, da bo to možno opraviti z dodatnimi izpiti, vsaj tako so mi zagotovili na fakulteti. Študijski uspehi? En izpit sem naredila, enega sem padla, za menoj sta dva seminarja. Vseh izpitov za pogoj je osem, glavnina pride na vrsto šele sedaj, ob koncu študijskega leta. Pri študiju mi ogromno pomagajo zapiski, ki si jih naredim z eloboxom (elektronska beležni-ca s pisavo za slepe, op. M.P.) in potem sprinatam na elotypu, nekaj si pomagam tudi z zvočnimi posnetki, čeprav zelo malo. Veliko snovi prebirava skupaj z Matejo, skupaj delava seminarje. Sama se trudim, da je ne obremenjujem preveč, ker se zavedam, da ni en sam človek tisti, ki bi ti lahko pomagal pri vseh stvareh. Disciplina pri študiju? Res je, da si bolj odvisen od predavanj in gledaš, da čimveč odneseš, ker ti knjige pač niso dostopne." Druge, posebne želje? "V življenju imam same takšne čudne želje: strašno rada bi se vozila z jadralnim letalom, strašno rada bi skakala s padalom, rada bi smučala na vodi in ne vem kaj vse. Same take želje... Mojca Peternelj Začetni tečaj TM Kranj - V OŠ France Prešeren bo v četrtek, 6. maja, ob 19. uri začetek tečaja transcendentalne meditacije - v razredu za likovni pouk. Tokratni enotedenski tečaj bo vodila Alenka Kham - Pičman. Kolesarski izlet Žirovnica - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica vabi na kolesarski izlet Žirovnica - BI. Dobrava - Poljane - Bled - Žirovnica. Izlet bo v sredo, 5. maja 1993, ob 14 uri. Odhod bo izpred Doma Društva upokojencev. # L. C. Krajevni praznik v Begunjah Krajevna skupnost Begunje je dan osvoboditve Begunj in jetnikov iz zloglasne begunjske jetnišnice razglasila za svoj krajevni praznik. V spomin na Žrtve in ustreljene talce bo danes ob 15.30 uri v Begunjah spominska svečanost s kulturnim programom, najprej na grobišču v graščinskem parku, nato pa na grobišču talcev v Dragi. M.P. DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA | Naknadna ponudba druge zaposlitve Vprašanje: S pravnomočno odločbo direktorja sem bil določen kot trajni presežek. Preden mi je potekel 6-mesečni odpovedni rok in pred izplačilom pripadajoče odpravnine, pa sem prejel novo odločbo o spremembi prvotne odločbe. S slednjo mi je bila določena razporeditev v drugo organizacijo kot drugačen ukrep za rešitev mojega problema. Katera odločba sedaj velja, in po kateri se moram ravnati? Odgovor: Vsekakor gre za pravno izredno zanimivo situacijo, ki pa v zakonu ni posebej urejena. Zato je treba rešitev najti v splošnih načelih pravnega sistema. Kar nekaj vsebinskih razlogov govori v prid stališču, da podjetje lahko naknadno tudi spremeni svojo prvotno odločitev o načinu rešitve problema posameznih presežnih delavcev, in sicer, vse dokler ni izplačana tudi pripadajoča odpravnina. Kot prvo namreč zakon razporeditev delavca v drugo organizacijo, s katero se delavcu namesto prenehanja zagotavlja nepretrgano delovno razmerje, razumljivo obravnava kot prednostno obliko razreševanja trajnih presežkov (1. odst. 35. člena razloga za delavca tudi dejansko ugodnejša (vsaj načeloma) in se torej njegov delovnopravni položaj na ta način lahko le izboljša. Po logiki stvari bi torej obravnavani spremembi le težko utemeljeno nasprotovali. Kljub temu pa je razlog, ki vendarle govori proti možnosti naknadnega spreminjanja prvotne odločbe, mnogo močnejši. Eno temeljnih pravnih pravil namreč pravi, da o isti stvari ni mogoče več odločati, če je bilo o njej že odločeno s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Tudi organ, ki je odločbo izdal, je torej, potem ko je postala pravnomočna, po vsebini ne more več spreminjati. V danem primeru se uporaba tega pravnega pravila sicer na prvi pogled zdi nelogična. Še kako logično pa isto pravno pravilo postane, če si zamislimo primer, ko bi nekdo hotel prvotno in že pravnomočno odločbo za delavca naknadno spremeniti na slabše. Nikjer namreč ne piše, da tudi v danem primeru, komu morda ne bi bolj ustrezala prvotna odločba oz. prvoten način rešitve (npr. če ima namen s pomočjo odpravnine začeti lastno dejavnost). Po našem mnenju bi torej podjetje lahko spremenilo svojo prvotno odločbo o vaših pravicah in dolžnostih iz naslova presežka delavcev le z vašim soglasjem, in sicer izrecnim (npr. s pisno izjavo) ali izraženim s konkludentnim dejanjem (npr. če sprejmete ponujeno drugo delo in podpišete pogodbo o zaposlitvi. Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur. ■■mmI" BOMBAŽNA PREDILNICA IIImSSh IN TKALNICA TRŽIČ Predilniška cesta 16, Tržič, d.o.o. objavlja prosto delovno mesto BARVANJE TKANIN Pogoji: - srednja tekstilna šola - kemijska smer (IV. st.) - 2 leti delovnih izkušenj Delo se bo opravljalo v treh delovnih izmenah in je glede na naravo dela primerno za moškega delavca. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite na naslov: BPT Tržič, Predilniška 16, 64290 Tržič; telefon: 064/53-571. )IEHGLAS Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter RS, št. 10/88) je Izvršni svet SO Škofja Loka na 117 seji, dne 20. 4. 1993 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev v občini Škofja Loka Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev v občini Škofja Loka, ki ga je izdelal PA -Arhing Ljubljana v sodelovanju z Zavodom za družbeni razvoj občine Škofja Loka pod št. projekta 21/92-A v januarju 1993. Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave, in sicer v prostorih Občine Škofja Loka, Sekretariata za družbeni razvoj, Mestni trg 15, Škofja Loka, v avli v II.I nadstropju. ^ V času javne razgrnitve bodo organizirane naslednje javne obravnave: 1. žiri -v ponedeljek, dne 10. 5. 1993 ob 18. uri v Družbenem domu Partizan v Žireh 2. GORENJA VAS -v torek, dne 11.5. 1993 ob 18. uri v TVD Partizan v Gorenji vasi 3. ŠKOFJA LOKA -v sredo, 12. 5. 1993 ob 18. uri v Loškem gledališču v Škofji Loki 4. ŽELEZNIKI -v četrtek, dne 13. 5. 1993 ob 18. uri v prostorih KS Železniki 4. Občani, podjetja in skupnosti lahko dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutkoma sprememb in dopolnitev planov. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na oglasnih deskah Občine Škofja Loka ter vseh krajevnih skupnosti v občini. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavljata slike in grafike akad. slikarki Petra Vari - Simončič in Zora Stanič \z Ljubljane. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikarka Maja Dolores Šubic. V galeriji Dom Stražišče razstavlja Tomaž Kunst fotografije na temo trenutki v gorah. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik so na ogled slike Irene Gutt - Gregorič. VRBA - Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Joco Balant. KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu \ Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Jože Slak Doka. V galeriji Loškega gradu je na ogled slikarska razstava arhitekta Fedorja Žigona. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V galeriji ZKO-Knjižnica so na ogled ilustracije akad. slikarke Rože Piščanec. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Hotaveljc skozi čas avtorja prof. dr. Antona Ramovša. V paviljonu NOB razstavlja akrilna platna Marko Jezernik. V dvorani sv. Jožefa ob tržiški farni cerkvi razstavlja akad. slikar Jože Meglic - Bavan-tkov z Voma. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine. Celovška 23, je na ogled razstava Menjave denarja v 20. stoletju. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: RAZSTAVA - V Stebriščni dvorani Mestne hiše bodo v četrtek, 6. maja, ob 18. uri odprli razstavo poslikanega pohištva na Gorenjskem. KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v sredo, ob 20. uri ponovili komedijo ZBEŽI OD ŽENE aza izven. Predstava je razprodana. V četrtek, 5. maja, ob 20. uri bo s komedijo Mira Gavrana MOŽ MOJE ŽENE gostoval Dom Španskih borcev iz Ljubljane - za red sobota I, konto in izven. RADOVLJICA: KliMERDEJ - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Branko Slanovic predaval o "pozabljenem" Blažu Kumerdeju, slovenskem jezikoslovcu in šolniku, rojenem na Bledu leta 1738. MLADI PEVCI Jesenice - V gledališču Tone Cufar bo jutri, v sredo, ob 19. uri v organizaciji ZKO Jesenice srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Jesenice z naslovom Mladina poje 1993. Predstavilo se bo pet otroških pevskih zborov in štirje mladinski pevski zbori. RAZSTAVA SLIK JANEZA JUSTINA Škofja Loka - Kolekcija slik. s katerimi se je v svojem domačem kraju predstavil Janez Justin, je novejšega datuma in je tematsko namerno zaokrožena na lovsko motiviko. Vsekakor je glede na motiviko dandanes to redko na razstavah prikazan slikarski svet. Čeprav je bilo pred stoletji upodabljanje divjadi in prizorov z lovsko motiviko pomemben del takratnega slikarskega repertoarja in je danes ponos številnih galerijskih in drugih zbirk, ga npr. v 20. stoletju slikarji le redko oz. izjemno vključujejo v svoj slikarski opus. Največkrat kot tihožitje in še to predvsem slikarji lovci, saj ti ne samo, da se mteresirajo iz. čistega slikarskega zanimanja za to zvrst umetnosti, temveč tudi tesneje živijo z divjadjo v naravi in jim je zato prav poseben slikarski izziv. Slikar Janez Justin, ki ima v prijatelju slikarju Francetu Novincu, akademskemu profesorju odločilnega učitelja in vodnika pri umetniškem poglabljanju v naravo, se loteva slikanja divjadi tudi kot lovec dokaj pogosto in še prav s posebno pozornostjo. Slika je v obliki tihožitij, se pravi aranžirano kot mrtvo prirodo, kjer je dovolj časa za opazovanje in s študijem doseganje raznih želenih slikarskih variant. Tokrat pa je poleg krajinskih gozdnih motivov vključil v razstavo serijo prizorov doživetih neposredno v naravi. Tako kot je bilo srečanje vselej drugačno in vselej naključno, so tudi pristopi k posameznim prizorom povsem različni in ustrezni trenutnim stanjem. V motivih s skupino srnjadi med togim nizom golih drevesnih debel s hladnim nadihom zimskega miru ali s Frfotajoči m i fazani ali prisluškovanjem srnjakom ni prisotno samo slikarsko znanje, temveč je tudi veliko poznavalslva in ljubezni do narave. Ta se odraža tudi v vnašanju vse bolj osebnega razpoloženja v odbiranje in slikanje motivov gozda, ki pa se podreja vse sli ke povezujoči sijoči zeleni barvi. Raziskujoč slikarski pristop, ko je slika do slike drugačna po načinu slikanja, a hkrati povezujoče poenoten v sijočih barvah in sorodnosti vzdušja doživetosti, zagotavljanju slikarju Janezu Justinu nove možnosti pri uresničevanju njegovih zanimivih slikarskih zamisli. prof. dr. Mirko Juteršek Bohinjske pravljice TRGOVINA S POHIŠTVOM doo.TRŽIĆ na Gorenjskem sejmu v KRANJU AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ "GORENJE" IN "SVEA" 257. POFliS! Delovni čas: od 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure; tel.: 222-268 DRAGOCENI DROBCI LJUDSKEGA IZROČILA Bohinjska Bistrica - Toliko Bohinjcev in njihovih gostov, kot se jih je zbralo pretekli petek v osnovni šoli Janeza Mencingerja, f najbrž redko vidi na kupu. Dogodek pa je bil res svečan in za Bohinjce nadvse pomemben: rodila se je knjiga. A ne kakršnakoli* ampak knjiga pristnih, v narečju napisanih bohinjskih pravljic, ki jih je zbirateljica in vestna zapisovalka Marija Cvetek naslovila "Naš voča so včas zapodval". Marijina velika ljubezen do etnografskega blaga in bogatega ljudskega izročila izvira že iz otroških let. Kar pomni, pravi, je z velikim veseljem in še večjimi, otroško radovednimi očmi, poslušala svojega deda, Mežnarčkovega ata iz Srednje vasi, kako je "zapodval pra-vljojce". Vse vrste pravljic, čeprav avtorica sama pravi, da to niso prave pravljice, kot jih poznamo. Menda se je že slavni bohinjski rojak pisatelj Janez Mencinger spraševal, le zakaj da ni pravljic in hkrati ugotavljal, da je Bohinjcem življenje pretežko in da so pozabili na vse drugo, razen na boj za življenje, ki so ga bili z neusmiljeno naravo iz dneva v dan. Ali, kot pravi Marija Cvetek, so se Bohinjcu pravljice "v svoji črno beli tehniki in s čudovitimi zapleti zdele preveč fantastične, da bi lahko z njimi otroku privzgojil pravi čut za presojanje trdega vsakdana". Kakorkoli že, avtorica je zbrala cel kup povedk iz bogate bohinjske slovstvene folklore. Prve zbrane povedke je že kot študentka slavistike in primerjalne književnosti predstavila v svoji seminarski nalogi. Takratnemu mentorju, profesorju Logarju pa se mora zahvaliti, da zna vse te narečne bajeslovne in druge povedke tudi pravilno zapisati, s pomočjo mednarodne transkripcije. Dosledna metoda pri zapisovanju vseh narečnih glasov seveda ni bila mogoča, kot je povedala avtorica, saj bi se lahko na ta način pomen posameznih besed popolnoma spremenil, bralcu pa bi izredno otežil vizualno prepoznavanje besed. Branje povedk, ki so napisane v narečju posamezne vasi, iz katere prihajajo, je že tako ali tako precej zahtevno. Govorica posameznih vasi, zlasti tistih iz spodnje in onih iz zgornje bohinjske doline se namreč precej razlikuje. Zlasti pomembne razlike so pri švapa-nju (govorjenje na v, ki je na Gorenjskem splošen pojav), ki v Bohinju ni značilno za vse vasi. Nekateri, zlasti v zgornji dolini trdo švapajo, drugi npr. Marija Cvetek, avtorica knjige bohinjskih pravljic, foto: Damjan Gazvoda v spodnji dolini nihajo med doslednim in manj doslednim švapanjem. V Bohinjski Bistrici in na Ravnah pa švapanja ne poznajo. Zaradi te različne govorice, je, kot pravi Marija Cvetek, med Bohinjci prihajalo do raznih domislic na račun drugačnega govora, ki so se ohranile v ljudskem spominu. V zgornji dolini so bistriško govorico (brez švapanja) ljudje razumeli kot bolj gosposko, pa so se takole ponorčevali iz Bi-stričanov: "Bistrška sekula štir dela delala: curala, kekala, treske pobirala, putke vmes klicala." Bistričani jim seveda niso ostali dolžni: "Naša kobiva ni nč piva, je I mav požvmpava, potle j pa sva." Marija Cvetek ali po domače Minka Cvetkova iz Srednje vasi je po prvi seminarski nalogi o bogatem ljudskem izročilu v Bohinju nadaljevala svoje zbi-rateljsko delo. Načrtno je zbirala gradivo in ko se je pri založbi Kmečki glas v Ljubljani pokazala priložnost, je pri njih izdala svoj prvenec, ki ga je naslovila "Naš voča so včas zapodval", Bohinjske pravljojce. Posamezne zgodbe so že pred leti izhajale v Bohinjskem zborniku. Pripovedke se v knjigi stalno prepletajo, tako da je Marija svojo knjigo razdelila na trinajst razdelkov in jim podelila literarne naslove. Med njimi najdemo povedke, ki so Lutkovno gledališče glasbene mladine Jesenice BUTALCI Jesenice - Lutkovno gledališče glasbene mladine Jesenice svojo peto sezono zaključuje z lutkovno igrico Butalci, ki je njihova tretja letošnja premiera in ki jo večinoma uprizarjajo v kulturnem domu na Hruški. Doslej so lutkarji Kutalce predstavili že devetkrat, repri/ pa bo še veliko, saj bodo predstavo igrali tudi še v naslednji sezoni. Režiser Matija Milčinski je i/ Butalcev svojega deda, I rana Mil činskega, i/bral pet zgodbic, jih nekoliko priredil (največ sprememb Opazimo, v uvodnem in zaključnem delu predstave) in s pet m i jeseni škimi animatorji pripravil veselo, prisrčno in celo nagajivo otroško lutkovno predstavo Da je predstava nagajiva, pravim /ato, ker se Butalci pred občinstvom v dvorani prav po butalsko predstavljajo, JO dražijo in jo celo ikropijo / vodo. A i.iv no ob takšnih vragolija h otro ti tudi najbolj uživajo Malija Milčinski je zmešnjavo butalskega sveta ponazoril tudi s tem, da je za moške like določil Ženske amm.iiorie, ženski lik pa animira moški glas. lako župana, policaja in peka igrajo Nuša PolnilM I Irena Leskovšek in l klija C i rile. županjo pa Klemen Košir 1 dino ob ( efizlju le zamenjav« ni, saj Cefizelj n« pripada Butalam in je kljub SVOJI razbojniški naravi veliki) pamet ne |ši m ludi bolj urejen od Bu talcev. - Na hudomušen in prav nič sliašlpv način ga animira Rado Mužan. Ročne lutke štirih Butalcev in Cefizlj« posebej pritegnejo naso po/ornosi, sa| so zelo barvite in precej velike, najbolj posrečeno pa so oblikovane njihove barvite, kroinpn'jasle glav« / Ogromnimi usti In od naštetih lutk so leseniški animalorji upoiahljali že pred dvema le-loma. izdelala pfl sla jih Jože Bedič in Danicu Zemlju Dve novi. ilo datni lutki, ki se v ničemer ne razlikujeta od prvih treh, pa je izdelal,i Marina Bačar, ki je hkrati tudi avloiica scene, scenskih ickvizHov. zelo lično izdelanega gledališkega lista in plakata D.i pa barvitost scene in lutk lahko na odru kar najbolie zazivi, skrbi lučni mojslei Jernej Rihlaršič. ki hkrati predvaja tUdI spremno glasbo I c lo |C ze pred mnogimi leti za neko drugo, venedar podobno priredbo Bula! cev napisal Jože Privšck. Vlirjam Novak skoraj pravljice, z bajeslovnimi bitji škrati, zvedanci (vedomci -duše, ki še niso prišle v nebesa in še "vicajo" okoli), Pehto, gozdnim in povodnim možem,...Druge govorijo o starodavnih verovanjih Bohinjcev. Tu so zgodbe o hudem času, o coprnijah, zagovorih, o tistih, ki znajo švintati (preganjati bolezen). V knjigi najdemo tudi bohinjske legende, zgodbe o nastanku posameznih cerkva, resnične zgodbe o Bohinjcih, o prihodu železnice v Bohinj, medvojne in povojne zgodbe, lovske zgodbe, predvsem o ra-ubšicih (lovcih na črno), po katerih je Bohinj zelo slovel. Zadnji razdelek v knjigi nosi naslov "Vsak po svoje, Bohi nje pa s svedrom" in govori o čisto posebnem načinu čustvovanja in dojemanja sveta, ki je po avtoričinem prepričanju lasten samo Bohinjcem. Knjiga je pravi biser in pomemben kamenček v zbiranju etnografskega gradiva širom po Sloveniji, izšla pa je v zbirki Glasovi. To je že peta knjiga v tej zbirki, ki obravnava posamezno pokrajino in njeno ljudsko izročilo. Marija Cvetek ali Minka Cvetkova pa že na tihem načrtuje naprej. Zbranih ima cel kup ljudskih molitev, rada bi izdala slovar bohiijJ' skih govorov, krogotok letn! običajev. Vse to je že zbrano1 Marijo kar kliče in sili, da zbtf naprej. "V začetku, ko mi J. profesor Logar predlagal, fjaj to zberem za seminarsko na' go, sem se bala, da jih ne 0 dovolj, da tega ni. Ampak- P letih zbiranja sem ugotovila- & je takšnega ljudskega izrodi kar precej in da še vedno na5tl ja novo." In na petkovi pre°' stavitvi prvenca Marije Cvet - ilustracije za knjigo je Prl*P vala njena sestra Slavica t\ tek - se je izkazalo, da imaj pripovedovalci povedk, k'J1 je zapisovala, tega blaga še o volj v zalogi, saj smo eno P0^ vedko lahko slišali kar v ž'v_ od pripovedovalke same. £ kaj nam jih je v pristnem 0 hinjskem govoru posamef vasi prebrala tudi Marija L . tek in s posameznimi zgodba neizmerno zabavala avditorlJ. In kot posebno priznanje a torici in njenim sodelavcem pripovedovalcem povedk z j? . hinjskega konca: v radovlj'5 občini so se odločili, da b° knjigo Marije Cvetek "Našv ča so včas zapodval" pok^JS li svojim gostom ali tistim, bodo v Radovljico prišli P službeni dolžnosti. • M°i Peternelj j NASA PESEM 1993 ^ Pretekli petek in soboto je v dvorani Slovenske filharmonij Ljubljani potekalo 13. slovenski) zborovsko tekmovanje Naša p^j 1993. Način tekmovanja se je v letošnjem letu nekoliko spre"1 ^ saj bo do zdaj dalje slovensko tekmovanje potekalo v Ljubljani Vpj liho leto, v Mariboru, kjer je bilo preteklih dvanajst tekmovanj-vsako sodo leto mednarodno tekmovanje. •■M Na letošnje, prvo državno tekmovanje, ki so ga organizaCJ^ pripravili Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Slovenska Razveza ter koncertna agencija Gallus Carniolus in je potekalo Pf^ slom Musica noster amor. se jc prijavilo 22 slovenskih pevski" ^ rov v več kategorijah (moški zbori, moški komorni zbori, ženski i ri, mešani zbori in mešani komorni zbori) Tekmovalni progam' fi kega zbora je obsegal obvezno skladbo in spored po lastnem 'f.gjili ki so ga smele sestavljali do tri avtorske skladbe slovenskih ^ skladateljev, od katerih jc bila ena lahko ljudskega izvora. I,|.: Hjev, od katerih je bila ena lahko ljudskeg celega programa ni smelo presegati IS minul čiste glasbe skladba za mešane zbore je bila Kupa življenja Marija KogOJIjlj moške zbore Kraška vas Alojza Srebotnjaka in za ženske znorC*jfjjjt murska Uroša Kreka. Tekmovanje je spremljala ocenjeval"'1 ((\C\ katere predsednik je bil Igor Svara, člani pa Tomaž Fagancl. Habjanič, Klavdij Koloini in I do Skulj. Gorenjsko so na tekmovanju zastopali štirje pevski zbor'-, ' seljivo pa jc, da so prav vsi pobirali priznanja Komorni D*Jtf Loka iz Škofje Loke pod vodstvom Janeza Jocifa in Mešani tr ft- zbor Cantemus iz Kamnika pod vodstvom Janeza Klobučarja jj jela srebrni plaketi. Domžalski komorni zbor pod vodstvom K*, rft skovca m Akademski pevski /bor France Prešeren i/ Kranja Pc* ,, JC al$k%! stvom Damijana Močnika pa zlati plaketi. Dirigenta dotnž kranjskega zbora pa sla prejela še posebni priznanji, Karel L* za najboljšo izvedbo obvezne skladbe in Damijan Močnik Zfl prepričljiv nastop zborovodje, kije bil prvič na tekmovanju- l oški pevci so na Naši pesmi nastopali prvič in so poleg 0 . „glf skladbe predstavili Stetit lesus in medio lacobusa Gallusa, ^^iiii1' on i luga VVolfa in The Fvening Pri m rose Benjamina Brit l na >M čani, ki so na tekmovanju sodelovali četrtič, so poleg obvez"' jt \C be izvedli Jc Sodlier, won'( you marry me Paula Hallevja, .fljjiljj inusic Zoltana Kodalvja in Stalan sam tvo| Kisla S.ivina. ')(">,.|) ni, ki so na Naši pesmi sodelovali tudi prvič, so poleg obve/"1' be predstavili še O quam metuendus est locus iste lacobusa Three Melodies Hansa Lunclla in Lepo Vido Matija Tomca K ni, sodelovali so že desetič, kar je največkrat od vseh /'"""V.i^'; poleg obvezne pesmi izvedli še Richte mich. Golt Felixa Mei,l|;ili na Bariholodvja. Ko bi bil Maksa Slrmčnika (ki je bila ena 0» J|1 slovenskih novitet na tekmovanju) in tri skladbe iz cikla SV« ca Johanskona I ancies ,,,>%fl* v obeh tekmovalnih dneh so bile izvdenc Si tri slovensM .^f , koi je bilo napačno objuvljeno v dnevnem 1,1 „ii'1 njskem glasu), poleg skladbe Ko bi b.l Maksa S" W le (in ne tri tudi v (ioie < Prava pesem Jakoba Ježa (izvedel jo je Moški zbor Vit'. ,c)Ti-. valj), VI. kamata Marija Kogoja in Pavla Merkuja ici Ne najo pf mov Ambroža Copija, slednji |c izvedel Akademski pevski ' Tomšič iz I jubljunc , |<^'[/ Na 13, slovenskem zborovskem tekmovanju Naša |h"s1'" bilo skupno podeljenih pel zlatih plakci Vokalna s'cUf",|l8,er,lfi Ljubljane z dirigentom Andražem Hauptmanom je poleg •' u- prejela ludi posebno priznanje koi absolutno najbolje 1 Hii|1 skupina celotnega tekmovanja I jubljanski madrigalisti ' ffzCjj Matjažem Šcckom so poleg zlate plakete prejeli se posebno P z,i premišljeno oblikovanje in prepričljivo izvedbo celot m.1-' l,|il.i,li[, valnega programa, Akademski pevski zboi Ione Tomšič '■' ^ p L pod vodstvom Slojana Kureta |).i jc poleg /late plakete im zvedbo slovenske /.borovsk* sebno priznanje za najboljiO izv_. in sicei za skladbo Ambroža Copija Zlati plaketi in po&yJ1^' nia domžalskega m kranjskega zbora pa sta bili žc omelr' Mlj« ^ Il^fM.maja 1993 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 7. STR AN • GORENJSKI GLAS Vznemirljive radovljiške obveznice Skupni imenovalec je (tudi) izguba Vsa podjetja, ki jim je občina pomagala z denarjem od prodanih obveznic, so minulo leto končala z izgubo. skem* aPr''a ' Socialdemokrati so na zadnjem skupščin- nih Za?e('aniu zahtevali, da poslanci dobijo informacijo o poslov-sredlt • tat'h štirjh P°^iet'i' k' J'm Je ob*ina predlani pomagala s Kov °* prodanih občinskih obveznic; zaprosili pa so tudi za od-aena™ "a vpra^anJa' kakšna je razlika med porabo obvezničnega Dre..rja v Radovljici in občino Trbovlje, ki je zaradi obveznic za-Plač V *>anltrot' izgube so pridelala podjetja, kakšne so j0 ? * *eh podjetjih in kolikšno je razmerje med najvišjo in najniž-kolik« 80 stroški zasnove, tiskanja in izdajanja obveznic, sana - 0 Provizijo je dobila Ljubljanska banka, kdo preverja, ali so str,J*i,!MH^et'J P°teka P° programu, in kje so poročila, kolikšni 0skl občinskega podjetja Alternativa... Jjnilia: brez starih bremen gjH^Dbiček . je znano, je občina v Al-"ro. vložila za 800.000 mark ob-*nic, v Verigo. Sukno in Iskro VlUst Pa po 400°00 mark. Rado-ska Almira je minulo letos si- cer sklenila s 27 milijoni tolarjev izgube, poleg te ima še 114 milijonov tolarjev nepokrite izgube od predlani, vendar pa bi lansko leto končala s 36 milijoni tolarjev dobička, če poslovanja ne bi bremenili stari dolgovi. Približno tretjino dohodka je ustvarila na tujem trgu. 58 odstotkov na do- pbcina (kot solastnik) *sedP v upravnih odborih ^^»a zagotavlja vpliv v podjetjih, kamor je vložila denar od JEJ?* dejavnosti. Število PtJi ™'h naložb je bilo le za ena manjše kot leto Sestkr,, ^° i* ktla njihova skupna vrednost °ltev sn,1* ^* Prvem mestu je naložba v posodo-Vr*d«osti rS,teKa srei,išča Kranjska Gora, ki je po "ajvef:. ^5 milijonov tolarjev) tudi četrta lani '* Prijavljena gradnja v republiki. *'va nuvajajo v službi družbenega knjigovodjih v JC Vrt*dnost vseh lani novoprijavljenih na- aprila - Podjetja i Gorenjskega in od Lani dokončali 92 objektov Investitorji so po podatkih službe družbenega knjigovodstva lani na Gorenjskem dokončali 92 objektov v skupni vrednosti 283 milijonov tolarjev oz. vsega dva odstotka začetih gradenj. Med temi objekti je 81 takih, ki so jih investitorji prijavili SDK že med 1984. in 1990. letom, deset naložb je bilo prijavljenih predlani in le ena je bila lani. ko bila prijavljena, tudi dokončana. **6e|j Pnr"erjavi z vrednostjo objektov, ki so jih ožbiirrii 81 rcalno skoraJ PPdvojila. Mcd na- Za razvnJ neugodna vlaganja ?' P*l m r• "ajveč (skoraj polovica) do vredno-20(> m |IJOn°V ,oli,rJcv. le štiri so vredne od 50 Vi»ni obietIJOnov tolarjev, najdražja pa sta načrlo-2S2 mi|.. 1 v kranjski občini, ki je z vrednostjo ni,|ozba'JOnov ,udi 15 lani največja prijavljena S,T,učarsLV. rcPuh|iki, in naložba v posodobitev ^ za S Len,ra Kranjska Gora, za katero Ves,'ciji no'' ^a JC največja 'am prijavljena in- ^L^Poda r,orenJskcm in četrta v državi Delež "men \a nalo>n na Gorenjskem je zelo tujino lili- UJ P°dobcn tistemu, kar je sicer e rsk'mi i /;| ^Publiko. Razmerje med gospo r**«ko l^01n nei0*P0darskimi naložbami je skoraj i "iuj. ^.^»njih letih, vendar pravo sliko zala *IHib|i|LJslVo' du so mc v zadnjih letih največ-Unčne)c c "aložbe prav na Gorenjskem oz. na-0,11«b,i .,cscn'ški občmi (Karavanški predor, ,ska cesta Hrulica - Vrba). ^9PeČ mnl -L • h> 11 ,ozl> v jeseniški občini *P°*Qnie2 .Vre luni prijavljenih naložb *^Wll o,2" Korenjsliih občinah je na prvem *ra likjf°£°d*nko prece, probici MaJUj " To m presenetili matična je-vo, saj (ob ć.Qrskeva°rt'njKfii "al"žhl >' posodobitev sinu Jejo n9lo/£ t0 Kr""J*kQ"^vva l' v" Povezane z gradnjo Kara- 'erih ij+*<*°ra avtomobilske ceste m pri *edežem » °' 'nVi'sl'hešal zastavo, ko pa ne veš, ali je prav, da visi za I. maj. 27. april ali dan osamosvojitve! Vedno bo kakšen mimoidoči kaj bedastega bleknil, pa smo tam. Ja, pa smo tam, da zastav ni! Pa smo tam, da celo na vsedržavnih proslavah tako meštrajo in mencajo, da se jih bog usmili! Ko gre za proslavo ob dnevu upora, je kakšna folklora, ko gre za praznik dela, so mične mažoretke! Korajže Bolje nič kot medlost našega tipa brez vsakršne poante in hrabre spremljajoče besede! Ali bo res še za tako malenkostne reči, kot je vsebina proslave ob prazniku treba po zgled v Evropo ? Res je, da so pri nas častne izjeme: samozavestni posamezniki, ki vsak dan res ne menjajo svojega prepričanja in vedo, kako hitro pokvarljiva roba je politika. NAGELJ, ZATAKNJEN V MARELO pa nobene, da bi na proslavi rekli bobu bob in da bi proslavljajoči vedeli, za katero stvar gre. Sama nedefinirana mla-čnost in boječnost, s komaj nakazano simboliko' Bilo bi čisto vseeno, če takih proslav sploh ne bi bilo Malo morgen. da se mi toži po bombastičnih proslavah so- < realističnega tipa! Kdor pozna - m številni že spoznava/o - tovrstne zadeve pri sosedih Italijanih ali Avstrijcih, ve, kako se tam tem stvarem streže. Ta - politika namreč - pa je na teh tleh postala zares od sile! Najprej z afero vis - hit grmi, da se trese Triglav, počasi pa bodo vsi akterji po vrsti šli na morje, se kopca t in sončkat, pa bo! Saj se nobena juha res ne poje tako vroča, kot se skuha, ampak... Ampak nekaj pa že mora biti na stvari, če ste gledali tisto Žarišče, v katerem sta se skup poknila pravosodni minister in nekdanji šef vohunov. Prizor za bogove! Nekdanji šef slo- TOVARNA ČRPALK ERNST VOGEL ČRPALKE ZA VSAK NAMEN: INDUSTRIJSKE ČRPALKE HIŠNE VODNE ČRPALKE ODTOČNE ČRPALKE PRODAJaCELOVEC TOPLOTNE ČRPALKE PISCHELDORFERSTR. 181 BAZENSKA TEHNIKA TELEFON: 9943-463-45697 VODOMETNE NAPRAVE TELEFAX: 9943-463-46189 venskih špijonov je pravosodnemu ministru v brk zabrusil, da mu ne zaupa. ker... Ker, je se prav po otročje ujel v zanko sam minister, ker me po krivem bremenijo, da sem nekdaj kot advokat nekaj vohunom špecal. Oooo, mama mia! Priznam! Pravosodni minister se mi je osebno zdel nekam hudoben tedaj, ko je zdaj bivšemu šefu vohunov čez noč lastnoročno zapečatil pisarno in se pred njo postavil kot kakšen indijski maharadža! In ga ni pustil več v lastno vohunsko pisarno - in pika! To niso bila vrata Jelovice, to je bil strašni pravosodni minister! Zadnjič pa se mije v dno srca zasmilil. Kakšen maharadža! Bil je kot miška v mišnici. Človek, ki je mehkega srca, bi kar skočil noter v televizor in mu šepetal prikladnejše in sa-mozavestnejše besede! Da ga, človeka z nedolžnim srcem, ne bi bilo tako neznansko sram! Tu naj se pa že res nehajo novinarjio hecat in naj nam ne vozijo pred oči kakorkoli kompromitiranih osebkov! Le čemu bi nas bolelo srce, da nam vladajo igralci, ki v resnih zadevah več kot nujno nucajo šepetalko ? Le čemu bi se nervirali, ko pa bo očitno ta burja prešla naše kraje, naši maha-radže pa so tako debele kože, da bodo tako ali drugače vedno v sedlu. • D. Sedej 27. NflDflU€VflNJ€ PIŠ€: DRAGO PflPL€fl S PESMIJO PO SLOVENIJI Na novi kaseti ansambla bratov Avsenik z naslovom S pesmijo po Sloveniji brata Vilko in Slavko Avsenik dajeta prednost sozvočju kitar, na katerih igrata najmlajši Slavcev sin Gregor Avsenik in njegov prijatelj Miha Ram-šak. To je rezultat novega glasbenega iskanja, ki še vedno temelji na značilnem • Avsenikovem zvenu, vendar pa v eksperimentalnem delu avtorja dajeta poudarek kitar in ženskemu petju. Poleg studijskih glasbenikov sta Vilko in Slavko Avsenik k sodelovanju povabila znane slovenske popev-karice, ki pojejo po eno skladbo: Helena Blagne poje romanco Ciganka, glej, ob strani pa njen glas barva Stane Vidmar, Irena Svolšak prepeva valček Bela laboda, Andreja Čamernik poje valček Ce bližnjega rad imaš, Avsenikova dolgoletna pevka Jožica Kališnik pa prepeva naslovno skladbo S pesmijo po Sloveniji. Osem viž je instrumentalnih in sicer polke: Pa spet veselo, Večer za večerom, Fant s kitaro, Prines' ga še en liter, Praznični jodel za kitaro in Grad prbc-polka, ter valčka: Spomin na Zurich in Špilamo, plešemo, pojemo. Pri projektu sodelujejo na en način vsi trije Avsenikovi sinovi. Ovitek na kaseti je oblikoval srednji Avsenikov sin Martin, ki je akademski slikar, najstarejši sin Slavko Avsenik ml. pa je ob glasbenem uredniku izdaje stricu Vilku Ovseniku, odgovoren pri Glasbenem založništvu Helidon za projekte. Projekt napoveduje 40-letnico ustanovitve znamenitega ansambla bratov Avsenik, ki jo bo imela leta 1993... ŽAMETNE VRTNICE Borisa Kopitarja smo najprej poslušali kot moderatorja na Valu 202 in povezovalca javne radijske oddaje Koncert iz naših krajev, pet let pa ga videvamo kot scenarista in voditelja televizijskih oddaj, ki je leta 1990 prerastel v zunanjega urednika narodno-zabavne glasbe. Ob javnih prireditvah in predstavitvah domačih ansamblov, je kontinuiteto povezal v priljubljeni Video meh, v klasični in priložnostnih izdajah, kot so Ohcetni, Izseljenski, Novoletni in Silvestrski Video meh. Seveda ob tem nastopa tudi z ansamblom Nika Zajca, kjer prepeva v duetu z Majdo Korošec; letos je sestava z melosom mehkobe frajtonarice posnela novo kaseto z naslovom Dober dan, sosed? Prvi diskografski korak v zabavni glasbi pa je naredil s kaseto Žametne vrtnice, za katero je kompozicije napisal Milan Ferlež, besedila pa Ivan Sivec... Boris Kopitar - voditelj, ki poje... VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRANJ VPIS OTROK ZA SEPTEMBER 1993 Obveščamo starše, da lahko do 1.6. 1993 PRIJAVIJO PREDŠOLSKE OTROKE za naslednje oblike predšolske vzgoje in varstva v WZ Kranj: 1. JASLI (od 12. do 24. meseca) 2. VRTEC (od 2. do 7. leta) 3. POPOLDANSKI ODDELEK (od 2. do 7. leta) v vrtcih: MOJCA in TUGO VIDMAR 4. KRAJŠI VZGOJNI PROGRAMI VPISI OTROK so v RAČUNOVODSTVU WZ KRANJ, v vrtcu MOJCA (Planina), Nikole Tesla 2. PRIJAVE ZA VPIS lahko dobite in izpolnete vsak dan od 8. do 15. ure in pb sredah do 16. ure. INFORMACIJE O VPISU DOBITE PO TELEFONU na številki 324 170 ali 324 716. Obvestila o sprejemu otrok v vrtce bodo starši prejeli najkasneje do 15. 7. 1993. Svet Srednje gostinsko - turistične in ekonomske šole Bled, Prešernova 32, v skladu z Zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja objavlja razpis za delovno mesto 2 POMOČNIKOV RAVNATELJA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morata kandidata izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka izobrazba - najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju - pedagoško - andragoška izobrazba - strokovni izpit Delovno mesto enega pomočnika se razpiše za polni ter enega za manj kot polni delovni čas. Kandidata bosta imenovana za dobo 4 leta. Nastop mandata 1. 8. 1993. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Prijave pošljite na naslov: SREDNJA GOSTINSKO TURISTIČNA IN EKONOMSKA ŠOLA BLED, PREŠERNOVA 32, s pripisom "za svet šole". Kandidati bodo o izbiri obveščeni po prejemu soglasja ustanovitelja. Torek, 4.maja 1993 Oaza je vaza za marjetice Pod tem naslovom, ki je nastal v otroški glavici, si je naša dopisnica Majda V. Mencinger, i/kušena pedagoginja, zamislila rubriko o vzgoji majhnih otrok. Tokrat je na vrsti čas, ko gre naš otrok v varstvo. Otrok gre * varstvo Za oddajo otroka v varstvo je potrebna priprava. Razdelimo jo lahko v dve obdobji. V prvo ali posredno obdobje spada navajanje otroka na ljudi izven najožjega družinskega kroga. Otroka vzamemo s seboj v trgovino, na obiske k sorodnikom in sosedom. Dovolimo, da ga kdaj popestuje ali se igra z njim njemu tuja oseba. Ob tem bo spoznaval tudi drugačne prostore od njegovega domovanja. Pri seznanjanju s tujci ne smemo pozabiti na otroke. Tudi z njimi naj otrok pridobi izkušnje, ki mu bodo koristile, če bo šel v otroške jaslice. Otroci so lahko zanj vir strahu, ker se neprestano gibljejo pa še kričavi in hrupni so. Opozorim naj na spoznanje otroške psihologije, da je otrok okoli osmega meseca težaven, kar se socialnih stikov tiče. Boji se drugih ljudi, kar izraža z jokom, noče iti v tuje naročje. "Smejalček" iz prejšnjih mesecev je postal resen, bojazljiv opazovalec od strani. Otrok se namreč začenja zavedati samega sebe in ločiti osebe, ki pomenijo zanj popolno varnost od drugih, s katerimi takih izkušenj nima. Zato osemmesečnega otroka ni dobro izpostavljati čustvenim stresom in ga dalj časa puščati v tujih rokah. K sreči ta nevšečnost hitro mine. V drugo, neposredno pripravo na varstvo, pa štejemo čas "tik pred zdajci"... Vemo že, kam bo šel otrok v varstvo, /ato gremo z njim večkrat tja na sprehod. Ogledamo si zunanjost hiše, vrt, otroško igrišče. Zavijemo na obisk k osebam, ki bodo sprejele otroka v varstvo. Lahko jih povabimo k sebi na dom. Z njimi navežemo preprost človeški stik, tako da po- Tfl ffiESEC Rff VRTU POSKUSUmO še mi stanemo znanci, ki si zaupajo. Kolikor vem, imajo v otroških jaslicah izdelan program prilagajanja novincev. Priporočljivo je, da prve dni otrok le krajši čas preživi v novem okolju, in ne osem ali devet ur. (Kajne, majhni otroci imajo najdaljši "šiht"'.'!) Skoraj nujno je prihraniti nekaj dni dopusta, da se otroka prilagaja postopoma, po urah. na nove razmere. Otroci te starosti nimajo še izdelanega občutka za čas, zato so prav panično prestrašeni, dokler ne dobijo izkušnje, da starši zagotovo pridejo ponje in da jih niso za vekomaj zapustili. Izkušnje pa kažejo, da se enoletniki hitro prilagodijo, družabni so in prav uživajo med sovrstniki. Zato so pretirane skrbi odveč. K sreči. • Majda V. Mencinger 2., 3., 4. in 5. maja sejemo in presajamo okrasne rastline, 4. in 5. pa tudi zalivamo in kosimo trato, če želimo hitro rast trave. 6. maja že lahko sadimo fižol. Sicer pa 6. in 7. maja zalivamo vrt. 8. in 9. maja nabiramo zdravilne rastline, v vrt pa posadimo dalije, redkvice, čebulo in.letni česen. 10. in II. maja presadimo na vrt trajni majaron, meliso, origano in druge trajnice. 12. in 13. maja plevemo, škropimo, rahljamo prst in nabiramo zdravilne rastline. 15. maja zalivamo vrt, presajamo trajne rastline. 15 in 16. maja kosimo trato, če želimo počasno rast trave. 17., 18. in 19. maja škropimo sadno drevje s škropivom iz vratiča in preslice. Ce je treba, škropimo tudi vrtnine. Prav tako te dni rahljamo prst, plevemo in nabiramo zdravilne rastline. 20. maja osujemo grah. 21. maja ne sejemo in ne sadimo. 22. in 23. maja presadimo buče na vrt. 24., 25. in 26. maja zalivamo vrt, presajamo na vrt kumare, ohrovt, cvetačo, zelje, papriko, paradižnik in ognjič. Ognjič nasadimo med vrtne jagode, grah, zelje in kumare; s tem odženemo rastlinske zaje-dalce iz skupine glist. 27. in 28. maja pustimo vrt pri miru, pravi pratika. 29. in 30. maja sejemo koprc, janež in kumino ter kosimo trato, če želimo hitro rast trave. 31. maja sejemo zimski radič, glavnato solato in cikorijo. Naj spomnimo še, kako pripravimo bio škropiva iz poljske preslice in cvetočega vratiča. Škropivo iz poljske preslice Rastlina ima dosti kremenčeve kisline. Uporabljamo jo proti rastlinskim boleznim, kot so plesni, rja. škrlup, proti številnim vrstam pršic in rdečim pajkom (sadno drevje). Priprava: 1 kg sveže preslice (ali 150 g posušene) namočimo za 12 ur v Navadni biskvit 10 litrih vode. Naslednji dan preslico z manjšim delom vode skuhamo. Vre naj počasi 30 minut. Pokrita naj se počasi shla-di. Primešamo ostali del vode, v kateri se je namakala. I liter tega čaja razredčimo s 5 litri vode. Precedimo in uporabimo. Škropivo iz preslice razpršimo po rastlinah ob lepem, sončnem vremenu. Zelo dobro je mešano škropivo iz preslice razpršimo po rastlinah ob lepem, sončnem vremenu. Zelo dobro je mešano škropivo iz preslice in kopriv. Ce prvo škropljenje ne da povsem zadovoljivih rezultatov, škropimo ponovno, saj samo koristi. Škropivo iz cvetočega vratiča Deluje proti škodljivcem na vrtnih jagodah, proti pršicam na robidnicah, malinovemu hrošč-ku, proti listnemu zavijaču, rji na rastlinah in plesnim. Priprava: 500 g svežih listov, stebel in cvetov vratiča ali 30 g posušene rastline namočimo v 10 litrih vode. Lahko pa tudi skluhamo kot preslico. Za zimsko škro- * pijenje sadnega drevja čaja ne CmO - DClgC razredčimo. Pozimi škropimo z njim rastline, poleti pa samo tla okrog njih. Po cvetenju rastlin in jeseni škropimo s čajem, ki smo mu dodali še 2 dela voda. Pozor: Tako pripravljena tekočina je za ljudi strupena! 1M PREDAVANJE POT DO SEBE Predstavitev tehnik samorealizacije, Rebirthing Intenziv Gnoze, Ekskalibur Predavanje bo v prostorih trgovine Jerebika v Tomšičevi ulici v Kranju v petek, 7. 5. 199?(ob 20. uri. Vstopnina 100 SIT. Predava Atila Armeni« VABLJENI! 5 jajc, 12 da v sladkorja, 15 dag moke, I zavitek vanilina. lupina limone V posodo ubijemo jajca, dodamo sladkor. Posodo postavil^ nad lonec s toplo vodo, da se nad soparo segreva. Jajca in sli"5' kor stepamo, da se speni in zgosti. Odstavimo s toplote in Step*" mo naprej, dokler se zmes povsem ne ohladi. Sedaj na rahlo prl' mešamo moko z naribano limonino lupinico. Testo streserno N namaščen in z moko potresen pekač, ga poravnamo in spečem** precej vroči pečici (200 do 220 stopinj C). Ceneni biskvit 4 jajca. 8 žlic vode, 25 dag kristalnega sladkorja, 25 dag moke. I P"' eilni prašek Beljakom dodamo 4 žlice vode in jih stepemo v sneg. Ko je skO' raj trd, med stepanjem dodamo polovico sladkorja in stepam0-da se dodobra strdi. Rumenjakom dodamo ostalo vodo in su"3' kor in mešamo, da se spenijo. Sedaj jih z moko in pecilnim PrU škom dodamo k snegu in na rahlo premešamo. Naprej ravnam0 kot pri navadnem biskvitu. Da se testo ne prime pekača, z oljem pekač na tanko namaže Pri tem si pomagamo s čopičem. Preko olja potresemo moko. se spoji z oljem. Odvečno moko stresemo iz. pekača. Lahko uporabimo papir za peko, ki pa ga ni treba mastiti. moDff movn movft Priznati moramo, da je črno beig kombinacija vedno mod na in vedno priljubljena. '° krat nam moda priporoča tej* no podlago, črne nogavice, c ne čevlje in črno bluzo iz seyja ali tanek pulover, tank majico, čez pa si oblečemo P^-prosto kratko ali pa malo dalr šo obleko. Naravnost je kroj«' na, v pasu pa jo stisnemo vdetim pasom, ki ga zaveže1*1 v pentljo. Gumbi naj bodo t ni, črn pa je tudi ovratnik ohl^ ke in črne so manšete na rok' vih. Kombinacijo poživimo nakitom, z debelo zlato (p°?'?J čeno) verižico, večjimi uhani1 pisano ruto. Material je jer><->-ki postaja hit sezone. Lahko P' si zamislite še drugačno kOlflD. nacijo: črne "pajkice" in doljP beige srajca, kombinirana s no - črni gumbi... To zadnj* P le za zelo lepe postavke! šol$*kil» klopi NAGRAJENI SPIS Z vlakom na svobodo "Cuh, čuh, čuh," pripelje vlak na postajo. Zaspana stopim iz čakalnice, vzdignem potovalko in počakam, da se vlak ustavi. Poiščem si prazen sedež ob oknu in se usedem. Z očmi pobožam kabino in zadovoljna ugotovim, da sem sama. Pogledam na uro in nato skozi okno. "Še nekaj minut in odpeljali se bomo," pomislim. "Na zlato svobodo, sama, hura!" si za-mrmram in se nasmehnem. Opazujem ljudi na peronu, ki nemirno tekajo, otroke, ki razburjeno kričijo in vznemirjajo starše, vlake, ki čakajo, da bodo popeljali potnike v svet, v širni svet Kmalu se začnemo premikati in zadovoljno si rečem: "Adijo dom, starši, na svidenje Slovenija, čez teden dni, do tedaj pa... svoboda, sama sem, čisto, čisto sama..." Udobno se namestim in zaprem oči: "Da, da, svoboda! Ves teden brez: Pospravi to, naredi ono, pridi sem, pojdi tja, veš, ko smo bili mi tvojih let... Sama sem, sama. Mm. kako prijetno. Nekaj nakupovanja, novih oblek, šla bom v živalski vrt in v vse muzeje - imela se bom lepo. Da, mogoče bom šla celo v Francijo in na Nizozemsko; če ni to lepo!" Odprem okno. Pustim, da mi veter mrši lase in mrzla sapi mi brije lica. Opazujem pokrajino. Mimo mene bežijo polja, gozdovi, travniki. Spet zamižim: "Bom pogrešala dom, domovino, domače? No, malo, toda samo malo, zares, čisto, čisto malo in..." Za ramo me prime močna roka. "Bi mlada dama pokazala karto?" se smeji sprevodnik. "P-p-prosim," zajecljam in se usedem. "Bi mlada dama pokazala karto," se še vedno smeji sprevodnik. "Oh, da, da, seveda," zardim in mu pokažem vozovnico. "Mogoče bi mlada dama zaprla okno, da se ne prehladi," se /.tsmeji in zapre vrata. "Ph, mlada dama," zaničljivo puhnem. "No, saj kar dobro dene, nič ne rečem," se namuznem. "Mlada dama, kako ste? Mlada dama na vlaku, mlada dama," se zasmejim. Nika Bohinc, 7. c r. < >š prof. dr. Josipa Plemlja Bled (Spis je bil uvrščen med izbrana literarna dela letošnjega mla dinskega natečaja Slovenskih železnic Ljubljana ter nagrajen s knjigo.) Z Domelom v Železnike Na seznamu imamo že 30. potnika za nagradni izlet Gorenjskega glasa in Domela. Nagradno akcijo, ki traja od začetka tega šolskega leta, s tem zaključujemo. Kdaj se odpeljemo v Železnike, bomo nagrajence podrobneje obvestili kasneje, za osvežitev spomina pa ponavljamo imena vseh tridesetih nagrajenih dopisnikov: MATIČEK Zl 'MER, ANKA NAGLIC, NATAŠA JEM EC, 2lGA KOREN, EVA HAWLINA, TEO PETERNE1J, JAKA LONCA-RlC, JAKA RIPNIK, DARJA JELAR, SAŠA BOŽIČ, SAŠA SOKLIČ, VESNA RAKAR, TANJA LAZMK, SPELA BOHINJEC, LUKA AUSEC, ROK SMOLEJ, BORIS HOSTNIk. BORUT H AI) AS, t.KM.OK ERŽEN, META VOLClC, l ROS POTOČNIK, ANJA ŽITNIK, D ASA POKORN, l RSA BRODAR, BOŠTJAN KAVClC, JANKO KOKAIJ, KATARINA KALAN, POLONA AMBRO/lC, NINA SKUBIC, NIKA BOHINC. Domiselni šolar Očiščevalna akcija Naše okolje potrebuje čiščenje, zato učenci vsako leto prirejamo očiščevalno akcijo. Letos je bilo to že dvajsetič. Nabrali smo 2,5 kubičnih metrov odpadkov. Goro! Ana I os, iqi0^ Bavvvatch 19.22 20.0o 30 ^as v shk,/Vreme 'tali)a ^Por« 20.15 Na ostrim noža, Olediori nada'l«vanka 21.66 Po Go|obicaStran' 22 05 Tekmeca 22.66 '9ra o J leta več, televiziiska °40 m, .or°čila/1000 mojstrovin Manekenka in vohljač SLOVENIJA 1 DRAGA EMMA, LJUBA BOBE Film pripoveduje o dveh učite Ijicah ruščine, ki je danes že prenehala biti aktualen jezik, in se zato ob večernih urah učita angleščino Stanujeta skupaj v samskem domu za učitelje in si želita boljšega življenja Em min ljubimec, ravnatelj šole je iz prejšnjega režima podedoval tudi dobro življenje. Bobe pa se v odnosih s tujci čudno zaplete, in njena prihodnost je vprašljiva. Zlomi se in tudi za Emmo postane prihodnost temačna... 16.50 Tisoč mojstrovin 17.00 Poklicne slike 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Harrv in Hendersonovi 18.30 To ni mogoče 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Šport 22.00 Čas v sliki/Šport 22.30 Večerni gost 0.30 Round Midnight 1.00 Poročila/1000 mojstrovin trgovinaSVECAN na Jezerski cesti NUDIMO PESTRO IZBIRO • PREHRAMBENIH IZDELKOV • ČISTIL • VINO'SMEDEREVKA" CENE UGODNE! del. čas: vsak dan od 6. do 19.30 NEDELJA od 8. do 11. 12.00 - Napoved programa 12.15 -EPP 12.30 - Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13 00 13.40 - Naš zgodovinski spomin 14.00 - Loka v časopisju 14.30 - Devizni tečaj 14.40 Minute za invalide 15.00 -Dogodki danes, jutri 15.30 - Pre nos dnevno informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.15 - Od srca do Ion ca - 17.00 - Obvestila športni utrinki - mali oglasi - osmrtnice 17.15 - Zabavno glasbena lestvica in kelpet ob glasbi - 19.00 - Odpoved programa Gregorčičeva 8, Kranj EJ(W(LD NajbogatejSa izbira - najlepše kopalke '93 -bluze FOKY - spodnje perilo iutvjvo nagrajena serija na sejmu MODA 93 PRIKUPNE CENE, PRIJAZNI LJUDJE KINO 5. maja 'rani am«r melodr VONJ PO ŽENSKI ob 17 in 20 ur, STORŽIČ «Li>!uL" ero< ZAPELJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 18 m 20 ur, ob ,» AR P'em franc pol, filma VERONIKINO DVOJNO ŽIVLJENJE -__in 20 un ČETRTEK, 6. maja 1993 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 Mednarodni mladinski pevski festival Celje '92, dekliški zbori 12.00 Analitična mehanika, ameriška izobraževalna serija 12.30 Domači ansambli Ansambel Mira Klinca 13.00 Poročila 15.30 Akcent, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.15 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.40 Eurosong 93, predstavitev tekmovalnih skladb 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.38 Šport 22.45 Sova: On in ona, ameriška nanizanka 23.10 Psihiatri, zadnji del angleške nadaljevanke 16.00 Film tedna: Draga Emma, ljuba Biobe, madžarski film 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Znanost, 17. oddaja 20.35 John Updike, dokumentarni film 21.25 Oddaja o ameriški literaturi 22.40 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža KANALA KOMIK ameriški film: igrajo: Steve Munroe, Bernard Plant, Jeff Pi-rie in drugi; V drugem času in prostoru, kjer čas nima pomena in svetlobe, le črnina v skorji družbe, kjer živijo le temne sence, bolezen, umazanija in golazen Navad in običajev ni. Edini red ustvarjajo ljudje, ki imajo moč in denar, da so to lahko privoščijo. V sistemu, ki živi od nesreče drugih, bolezen ne napada le teles, temveč tudi razum ljudi. V tem svetu ljudje ne živijo, le obstajajo. PETEK, 7. maja 1993 9.25 Batman, ameriška nanizanka 9.50 Ognjena lisica, ameriški film 12.00 Že veste 12.30 Znanost 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.15 Sodobna ameriška literatura, ponovitev 16.00 Osmi dan, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport ristična nanizanka 20.35 Clive James 21.35 Cro pop ročk 23.00 Nočna izmena; Lovejov, angleška nanizanka. Družina Addams, humoristična nanizanka; Jasper Carrotis; Insects, ameriški film, 3.00 Horo-skop/Video strani 9.00 MCM 9.50 Astrološka napoved 10.00 Magneil in Lehrere komentirata 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A shop 12.15 MCM 18.20 Dober nakup 18.30 Ročk starine 19.00 A shop 19.15 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Zahodno od Santa Feja 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Arrivedercci, Babv, ponovitev filma 12.10 Televizijski živalski vrt 12.15 Harem 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča 14.00 Ma gnum 14.45 Comedv Capers 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Tao tao 15.30 Am, dam, des 15.50 Alfred J Kvvak 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 Curiosity show 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch 19.22 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Opojnost planin in pršič 21.15 Ambo terno 21 20 Pogledi od strani 21.30 Valdez prihaja, ameriški ve stern 22.55 Majska komedija, francoski film 0.40 Čas v sliki 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Povejte mi, kaj naj počnem? 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 First circle, ponovitev 15.45 Afternoon report 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara, amen ška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Spekter 20.50 Me je kdo iskal? 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 17.00 Tisoč mojstrovin 17.15 Po sle deh mroža 18.00 Harrv m Hendersonovi 18.30 Made in Austna 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Do mače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Dokazi ljubezni, dokumentar ni film o porokah med pripadniki različnih ver 23.15 Kontroverze 0.15 Hello Austria, Hello Vienna 1.50 Poročila/1000 mojstrovin TIdITk-H , NOVE IN RABLJENE MOTORNE ŽA6E 42?^ • VEUKA IZBIRA KOSILNIC m nkm *,*^> » VSI NADOMESTNI DELI - NOVI IN RABLJENI CELOVEC - PISCHELOORFERSTR 132. Tel.: 9943-463-43342 (ODPRTO TON. - PET. 7.30 -12.13 -18. SOB. 8-12)_ 20.05 Forum 20.30 nežna past, ameriški film 22.25 TV dnevnik, Vreme 22.49 Šport 22.55 Sova; Popolna tujca MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 16.10 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 16.30 Eurosong 93, predstavitev tekmovalnih skladb, 2. del 17.20 On in ona, ameriška nanizanka 17.45 Psihiatri, zadnji del angleške nadaljevanke 18.50 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.10 Svila iz puščave, dokumentarna oddaja 20.55 Intervju 21.55 Homo tunsticus 22.25 Slovenski glasbeni dnevi 1993 Susanne Ehrhard, blok flavta: Bojan Gorišek, klavir 23.45 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža Oddajamo v torek, četrtek, petek, soboto, nedeljo na frekvencah: 189,4 ali 1584 KHz srednjega vala in na UKW območju 88,9 ali 95 MHz! V torek in četrtek oddaja mo od 16. do 19. ure! Torek, 4. maj: 16.30 - aktualne informacije, 16.45 - športni obzornik, 18. - 18.30 - problematika malega gospodarstva - kont. odd. Četrtek, 6. maj: 16.30 - aktualne in formacije, 16.40 - lestvica - tržiški hit - 18.30 - pred 22. medn. razstavo Mineralov in fosilov - Promocija zamke "SCHVVAGERINA CARNIO-LICA" 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti 13.30 Mikser M 14.00 19.30 TV dnevnik 20.00 Meteorjeva izložba 20.05 Eurosong 93 20.50 De tektiv Buntz, ameriška humoristi čna risanka 21.20 First circle 22.15 Svet morskih psov in barakud, dokumentarni film 23.10 Metalmania 0.10 Horoskop SUZUKI CELOVEC H PiSCHELDOREERSTR 133 H Tel 9943-463-42644 deli e servis e v ožila mj SATELITSKI SISTEMI PACEŽEOD610 DEM DALJE ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ KRANJ, TEL: 212-107 8.00 Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, nase stranke so stranke 11.30 Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13 ih 13.30 - Napoved popol danskega programa 14.15 - Obve stila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe 15.30 - Dogodki in odmevi 16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindi kat Železarne Jesenice, osrednja tema 18.00 Voščila, novice 18 46 Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija 9.00 MCM 9.50 Astrološka napoved 10.00 MacNeil in Lehrer komentira ta, oddaja v angleščini 11.00 Dru gačen svet, ponovitev ameriške na daljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 19.00 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Dance session, oddaja o plesu 21.38 Komik, ameri ški film 22.06 Dnevno informativni program 23.50 Poročila v angleščini Deutsche vvelle 0.20 A shop 0.35 Astrološka napoved mi:<;amiik POSEBNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL: GOLF DIESEL, motor prenovljen.................export DEM 4.000- DAIHATSU CHARADE, 1988. 27.000 km.........export DEM 6.500.- VW SCHIROCCO GTI, 1986,1A,.................export DEM 7.700.- T0Y0TA CAMRY TD, 1990, 1A,...................export DEM 11.900.- DAIHATSU APPLAUSE 1.6, 1989. 1A.............export DEM 12.900.- VOLVO 744 D. 1987, 1A...........................export DEM 17.800.- JAGUAR HE 5.3 V 12, 1984, 1. lastnik...........export DEM 20.000.- DAIHATSU ROCKY LANG, TD, 1986..............export DEM 21.000.- AUDI 80 sport, 1989, 1. lastnik...................export DEM 22.000.- ... in še dodatnih 50 rabljenih vozil z garancijo! Poročila 14.05 Slika na sliko, pono vitev 14.50 First circle 15.45 After noon report 16.00 Poročila 16.05 Pi xel 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.10 12.00 Napoved programa IZ JU - A,pe Donava jadran 18.40 San Morda ste preslišal, 13.00 - Danes ta Barbara ameriška nadaljevanka do 13 00 13.40 - Naš zgodovinski 1930 Dnevnjk 20.06 Film video spomin 14.00 - Loka v časopisju - fj|m 20.46 Hoodvvikend, ameriški 14.30 Devizni tečaj 14.40 - Obr fj)m ^35 Dnevnik 23.05 Slika na tniki sebi in vam 16.00 - Dogodki s|(ko 23.55 Poročila v angleščini danes jutri 15.30 - Prenos dne vno informativne oddaje RA Slove nija 16.00 Napoved programa 16.15 Od srca do lonca 17.00 -športni utrinki - novice obvestila mali oglasi - 17.30 - Oddaja iz kul turno verske zgodovine 18.30 -Oddaja iz resne glasbe 19.00 -Odpoved programa • 9.00 Jutranji program: Cas v sliki 9.05 Zahodno od Santa Feja 9.30 Kultura 10.00 X large 10.25 Meta morfze 10.30 V znamenju štirih, britanska kriminalka 12.05 Glasbe askrinia 12.15 Domače reportaže 13.00 Cas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sin ha Moča 14.00 Magnum 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Vampirji pijejo paradižnikov sok, risanka 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.25 Pogledi od strani 21.35 Z najboljšimi nameni, ameriška komedija 23.10 Čas v sliki/Šport 21.15 Večer ni šport 15.50 1000 mojstrovin 16.00 Za vedno ženska, ameriška komedija 17.30 Češki gradovi 18.00 Harrv in Hendersonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sli ki/Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Prvo leto življenja, dokumentarni film 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 TV - popolnoma noro 22.55 David Bovvie 23.55 Brvan Fer 18.00 Turbo limach shovv 19.30 TV dnevnik 20.08 Kako čas beži. humo 12.00 - Napoved programa 12.3U -Morda ste preslišali - 13.00 Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved progra ma -14.15 - Naše okno 14.30 - De vizni tečaj - 14.40 - Zakajčkovi starši - 15.00 - Dogodki danes jutri -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje RA Slovenija - 16.00 -Napoved programa 17.00 - Spor tni utrinki - novice - obvestila - mali oglasi - 17.15 - Zadetek v petek -19.00 - Odpoved programa - WV JESENIC! 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno. Nase stranke so stranke 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13 ,h - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku 14.15 - Obvestila, popol danski telegraf rezervirano za stranke, dogodki in odmevi 16 15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice 18 45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija KINO 6. maja CENTER amer melodr VONJ PO ŽENSKI ob 17 uri, prem franc polj filma VERONIKINO DVOJNO ŽIVLJENJE ob 20 uri STORZIC prem amer akcij filma ŽIVA BOMBA ob 18 in 20 uri ZELEZAR »mer vo hun thnll PATRIOTSKE IGRE ob 18 in 20 ur, BLED amer knm film PEKLENSKI VAL ob 20 uri _ p o. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 KRANJ - LABORE. tel. 223-276 RENAULT SU© MADE IN SLOVENIJA PROMOCIJSKA ČINA - U0ODNI KREDITI DONAVA TAKOJ Načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar odgovarja na obtožbe Ali policisti res tepejo? Kranj, 3. maja - Policija ni več tako vsemogočna in strah zbujajoča, kot je bila v tako imenovanih svinčenih časih. Policisti vse pogosteje požirajo šikane ljudi, proti katerim ukrepajo po službeni dolžnosti (pijani vozniki, objestna mladež, nasilniški pretepači), še več; celo tepeni so. Lani, denimo, so jim ljudje v 21 primerih skušali preprečiti delo, v 298 primerih pa so se do njih nedostojno vedli. Letos imajo v UNZ Kranj prvih primerov že pet, žalitev sedem in 76 primerov nedostojnega vedenja. Pa se dogaja tudi obratno; ali policisti prekoračujejo svoja pooblastila, tepejo ljudi? »Ne opravičujem policistov, če ukrepajo nezakonito oziroma prek pooblastil,« pravi načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar. »Zato smo v vseh treh zadnjih primerih, ko nam ljudje to očitajo, imenovali komisije, ki naj bi čimbolj nepristransko osvetlile dogajanja, ravnanje obeh strani. Prvi primer je z letališča Brnik, kjer so policisti 7. aprila ob kršitvi javnega reda in miru tujo državljanko H. H. umirili s strokovnim prijemom, pri tem pa si je ženska zlomila levo roko v nadlahti. Stvar smo preverili in ugotovili, da je bila uporaba fizične sile upravičena, posledic, to je zloma roke, policisti niso mogli predvideti.« "Žrtvi" iz Lesc tožita Drugi dogodek je v javnosti glasneje odmeval. Dogajalo se je prav tako 7. aprila nekaj po polnoči na Valvasorjevi cesti v Lescah. O. S. in J. P. policistom očitata, da so v njunem primeru prekoračili pooblastila in z njima grdo ravnali. Oba sta vložila tudi kazensko ovadbo. »Komisija, ki smo jo oblikovali, je odstrla nekatera druga dejstva, kot jih navajata O. S. in J. P.,« pravi Ivan Hočevar »Policista sta tisto noč nadzirala promet oziroma dogajanje na Begunjski in Valvasorjevi. Opazila sta avto, ki se je ustavil ob robu Valvasorjeve, zaradi pozne ure in nalog, ki sta jih imela, sta stopila 'k avtu. Vozil je J. P. Motor in luči je ugasnil in čakal. Policistoma je bilo njegovo ravnanje sumljivo, zato sta ga legitimirala. Pri vozniku je policist opazil znake alkoholizira-nosti, odredil je preizkus, ki pa ga je voznik zavrnil z izgovorom, da ga policista nista dobila na vožnji in ga zato nimata pravice kontrolirati. Policista sta J. P. opozorila na prekršek, mu povedala, da bosta zaradi odklonitve preizkusa napisala predlog sodniku za prekrške, prepovedala sta mu tudi nadaljnjo vožnjo.« Vmešal se je tretji »Tedaj je s svojim avtom tja pripeljal O. S., ustavil in izstopil. Po izjavah policistov najbi se O. S. takoj začel vmešavati v postopek, pozval J. P., naj odide z njim k prijatelju, kamor sta bila oba namenjena. Kljub več-krtnemu svarilu O. S., naj se ne vmešava, ta ni odnehal, zato sta ga policista nameravala legitimirati. Ker sta slutila, da bi lahko prišlo do neljubega konflikta in sama nalogi ne bosta kos, sta prek radijske zveze zaprosila za dodatno pomoč. Po izjavah policistov naj bi se takrat vmešal J. P., se začel s policistoma prerivati. Policista sta oba vklenila, ju podrla na tla. Iz zdravniških spričeval je razvidno, da je eden pri tem dobil odrgnine, drugi pa zlom dveh reber.« Ko sta policista človeka obvladala, so prišli z "marico" blejski policisti in ju odpeljali na radovljiško policijsko postajo, kjer so ju pridržali. Oba sta se, kot pravi Ivan Hočevar, vseskozi upirala in nesramno ved- la do policistov. Policistom očitata prekoračitev pooblastil na kraju intervencije, očitaja jim, da so ju brcali in da jima niso dali piti vode. »Komisija je podrobno proučila intervencijo in zbirala obvestila tudi pri možnih pričah dogodka. J. P. in O. S. so med pridržanjem poslali zdravnika, po izpustu je z obema govoril komandir policijske postaje, vendar se O. S. z njim ni želel pogovarjati, prav tako ne z inšpektorjem iz komisije za raziskavo dogodka. Komisija je bila imenovana na mojo pobudo, ker je komandir postaje od zdravnika zvedel, da je eden od dvojice hudo ranjen. Kasneje se je pokazalo, da je poškodba lažja. O. S. je bil tudi pri notranjem ministru, uradnep pritožbe pa na UNZ nismo dobili. Komisija ne more zanesljivo ugotoviti, ali je v tem primeru šlo za prekoračitev pooblastil ali ne.« Suspenz jeseniškega policista 6 Ivan Hočevar je še povedal, da so suspendirali policista z jeseniške policijske postaje zaradi dogodka 24. aprila zvečer. Jesenišk policisti so bili na intervenciji, ker naj bi G. A. z nožem grozil ženi, da jo bo zabodel. To je, kot se je razkrilo, tudi nameraval, preprečil mu je 15-letni sin. Policisti so G. A., tujega državljana, ki začasno dela v Slsoveniji, prijeli. Pri sebi je imel železno palico in nož, odpeljali so ga na policijsko postajo in pridržali. Naslednjega dne je zdravnik odkril raztrganino v predelu trebuha. Komisija UNZ je ugotovila, da je do poškodbe najverjetneje prišlo takrat, ko je bil G. A. že na policiji. Policista, ki je bil tedaj na postaji, so suspendirali, preiskava pa še ni zaključena. • H. Jelovčan Boroveljčana premamil avtoradio Tržič - V noči s 30. aprila na 1. maj so v diskoteko Robinzon prišli štirje avstrijski državljani, ki so iskali prepir z domačimi gosti. Med Avstrijci je bil tudi 19 letni Valentin K. iz Borovelj, ki je okrog štirih odšel iz lokala, sedel v odklenjeni Trži-čanov golf in iz njega odmonti-ral avtoradio. Pri dejanju sta ga zamotila natakarja, skril se je za bližnji grm, ko se je znova prikazal pri avtoradiu, pa sta ga prijela in predala tržiškim policistom. Izkupiček spravljal v žep Škofja Loka - Kriminalisti s škofjeloške policijske postaje bodo tožilstvu ovadili 43-letne-ga Damira D. iz škofje Loke zaradi suma kaznivega dejanja poneverbe. Damir D. je imel z Alpetourom sklenjeno pogodbo za oskrbnika njihove koče NaŠH tmplo na Starem vrhu. Preiskava je pokazala, da naj bi oskrbnik prilagajal obračune poslovanja in spravil v svoj žep 222.000 tolarjev. den sta ga umirila, ga je še obr-cal. Mopedist proti policistoma Kranj - Zgodilo se je 28. aprila okrog šestih popoldne na Savski cesti v Kranju. 18-letni Robert R. se je z mopedom vozil po Kranju. Patrulja kranjske policijske postaje ga je ustavila. Fant je skušal pobegniti, vendar mu je eden od policistov to preprečil tako, da je prijel sedež mopeda, ki je padel, Robert pa se je možema v uni formah postavil korajžno po robu. Enega je celo udaril. Pre- CIIZ!S|]^nHi IMATE TEŽAVE 8 SLUHOM? Pridite in pomagali.vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava sluinega aparata, baterije, manjia popravila) OATTOM INT. d.o.o. zastopnik za slušno aparate SMMMNS Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki. Bleivveisova 18, Kranj Prijave in informacije (064)733 313 od 19 do 20 ure Prodaje, zastopstvo in servis - LAMCO d.o.o.. Dolenjska c 208. Ljubljana, tel : (061)225 909 Obiščite nas na kranjskem sejmu v času od 4. do 7. maja.______________ Glasbena šola Jesenice vebi predšolske otroke, osnovnošol ce in srednješolce, da se 5. in 7. meja 1993 vpišejo v prvi ra zred glasbene šole. Vpis bo dopoldne od 10 do 12 ure in po poldne od 15 do 18. ure v prostorih glasbene šole V šolskem letu 1993/94 se predšolski otroci (od 4 leta dalje) lahko vključijo v malo glasbeno šolo cicibanov zborček, k ORFFOVIM inštrumentom in k pouku kljunaste flavte Osnov nošolci bodo izbrali pihala (kljunasta flavta, prečna flavta, kla rinet. saksofon, fagot), trobila (trobenta, rog. pozavna, bari ton), godala (violina, violončelo), brenkala (kitara), klavir, har momku Srednješolci pa so dobrodošli v oddelku ua solopetje Na šoli je možna izposoja prenosnih inštrumentov Vpisnina je 500,00 SIT Otroci in starši, prisrčno vabljeni! Kranj - Od 17. aprila so domači pogrešali 59-letnega Franca Galjota iz Stražišča. 1. maja so policisti kranjske postaje dobili obvestilo, da je v osebnem avtu jugo v bližini naselja Luže najdeno moško truplo. Izkazalo se je, da gre za pogrešanega Galjota, ki je storil samomor z napeljanimi izpušnimi cevmi v avto. Padec s padalom Preddvor - 28. aprila ob štirih popoldne se je 22-letni Marko Š. iz Kranja z jadralnim padalom spuščal s Potoškc gore. Po kakšnih desetih minutah jadra nja je nameraval pristati na travniku pri Preddvoru. Tik pred spustom pa je nenadoma zapihal močan veter, jadralce je nesrečno padel na tla in pri tem zlomil tretje ledveno vretence. Sosedsko maščevanje? Pred vrati za/gal bencin Jesenice 10 aprila okrog dveh ponoči je neznanec prišel pred vhodna vrala stanovanjske hiše na trgu Toneta Cufarja na leseni cah, lasi S4-letne Marije K Pred vrata je postavil dveli-trsko plastenko, polno ben eina. V vrat posode jc dal papir. /. žico pa navezal nanj še dve petardi / vžigal-nima vrvicama. Papir je za-žgal, eksplozija petard jc vžgala bencin, vrata so zagorela Škode jc za okrog $00.000 tolarjev Preiskava se nadaljnja. i j i-v ts t> c~i i rs. : T O M A Žt. IS. l_J IS. O V PROTI VETRU Ali je kateridelavec sploh kdaj bral Marxa: Prvi maj, žalosten proletarski raj Predprvomajski dnevi so ponudili z dogodki, nad katerimi se je človek lahko le sarkastično smejal: najprej afera VIS - HIT in za posladek se je iz srca čestitalo delavcem za njihov praznik. Kresovi so, čeprav v izredno majhnem številu, zagoreli. Seveda pa se kar samo ponuja vprašanje, kaj sploh so delavci praznovali. Razumljivo je, da se v politiki počne marsikaj, o čemer javnost nima pojma ali pa o tem samo sluti. Seveda so posledice, ki jih utrpijo politiki, toliko večje, ko afere stopijo pred javnost, saj so poslanci voljeni. Vsekakor pa volja ljudstva ni, da njihovi izbranci slepomišijo po tajnih kanalih. To je v pravih parlamentarnih demokracijah jasno. Recimo vsaj v sosednji Italiji je. V preteklem mesecu, ko je sodstvo pokazalo zobe poslancem, ki so bili sumljivo vmešani v mafijske posle, je Italijo preplavil val demonstracij. Ljudje, torej davkoplačevalci so ogorčeni. Njihova pravica je, če ne dolžnost, da izrazijo svoje nezadovoljstvo. Konec koncev bi bilo neumno, če je ne bi. Zanimivo pri vsem tem je, da so imeli pri razkritju skorumpirane italijanske politične oligarhije največ zaslug ravno managerii. Ti, v povprečju tridesetletniki, so imeli dovolj trinih blokad in monopolov, ki so jih dirigirali parlamentarci. In palača se je začela rušiti. Recimo temu normalna druiba. Slovenija se z Italijo v marsičem ne more primerjati. Lahko pa se po aferah. Poglejmo zgodbo HIT - VIS. Zanimivo je, da stezice, ki jih katejo dokumenti, vodijo v parlament. Najimenitnejši Slovenci, ki smo jih decembra izvolili, so se le med volilno kompanijo in pred njo, ko soobljubljali med in mleko, ukvarjali z nečednimi posli. Izvolili smo, ljudi, ki si tega, vsaj po tem, kar smo do sedaj prebrali, ne zaslutijo. In res je tudi, da smo dobili po volitvah t.i. levosredinsko vlado, ki jo sestavljajo stranke, ki so se najbolj zavzemale za delavstvo. In ravno ljudi iz LDS, DS ter ZL afere najbolj bremenijo. Tako vidimo, da na eni strani govorimo o levih, k delavstvu obrnjenih strankah, ki so utaje vale davke v milijonskih zneskih nemških mark, divje priva-tizirale, skušale spravljati v obtok vprašljive delnice in delavce, ki se prelivljajo iz meseca znesek s šestnajst tisočaki tolarjev na drugi strani. In kaj si lahko misli delavec, ki je volil nekoga, ki je vpleten ta nečeden posel. Nič. Izgleda, da gre, če lahko, praznovat prvi maj. Paradoksalno, kaj ne. če se samo ozremo nekaj mesecev nazaj in se spomnimo, kako so vodile te, k delavcem obrnjene stranke, svoje kampanje, se zdi, da je slovenski delavec res brez pameti. Posvarjeni so bili, da bo kapitalizem polrl še več delavskih mest, da bodo mezde še slabše, če seveda teh stvari ne bodo uredili pravi ljudje, iz pravih strank. Vprašajmo se, ali v naši driavi sploh lahko govorimo o kapitalizmu. Če si to drznemo, potem ugotovimo, kdo so tisti kapitalisti, ki nemarno odirajo delavstvo. In kam so izginili socialistični direktorji? Nekoč direktorji z rdečo knjižico in še bolj rdečimi poslovnimi številkami, danes uspešni ma-nagerji, ki še bolj uspešno, prav briljantno privatizirajo, še do včeraj našo skupno (delavsko) lastnino. In kot za šalo so po večini ti direktorji, managerji in ne vem kaj še, v levičarskih strankah. Bilo bi neokusno, če bi se vprašali, ali smo v normalni kapitalistični družbi ie kdaj videli levičarskega kapitalista. Torej: "Levičarska burloazna mafija", ki živi v izobilju na eni strani in delavstvo, ki se pretira skozi mesece, da prelivi na drugi. Ali pridigarji na eni in delavski verniki, ki po tw manj deseturnem delavnik''' ponižno poslušajo levičarsk leporečenje svojih delodajalk na drugi strani. Čudno je, da nimamo kapitdf1' ma in imamo pa kapitalistih eskploatacijo. Le kateri delfve? še danes dela le osem ur' Seveda se te teme lotimo še P drugi poti. Marsikaterem" državljanu, ki je bral W besede delavcem izpod peff strankarskih voditeljev, je *' na kozlanje. Prvi maj je PTi' znik delavcev, ki je bil krvaf izborjen. In dejansko smo # petinštiridesetih letih socialzf^ delavci izborili le svoj PraZflL. Imamo pa slab standard, s* . rumpiran parlament, in več k osemurni delovni dan. Pomislimo. Ali nas niso vS* livljenje, še pred leti, učili, J so delavci v gnilem kapitaliz^ ko so bili preveč zatirani, ulice in demonstrirali. Da, To se je dogajalo pred stotimi " več leti. Kaj torej so slovenski de\& praznovali za prvi maj? a delavci sploh niso praznoy E UREDNIK SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE RADOVLJICA objavlja na osnovi 51. in 53. člena Zakona o stavbnih zemljici] (Ur. list SRS, št. 18/84) ter sklepa Komisije za oddajo stavbni'1 zemljišč z dne 31. 3. 1993 JAVNI RAZPIS za oddajo nezazidanega stavbnega zemljišča del. pare 287/1 In del pare. št. 115/8 ko. Ljubno v Otočah v skup"' Izmeri ok. 450 m2 za gradnjo gostinskega objekta v sklop1* turistično rekreacijskega centra Otoče. Pogoji za oddajo: dr Udeleženci razpisa so lahko fizične osebe slovenskega 0 žavljanstva ali pravne osebe s sedežem v Republiki Slovflf1 tO 2. Cena m2 stavbnega zemljišča na dan 30. 4 1993 je 3 186L-SIT, rok plačila je 8 dni po podpisu pogodbeno oddaji t0r Ijišča. Ki 3. Stroški sanacije in priprave zemljišča znašajo 7.242 Si'-jih nosi uspeli ponudnik 0 4. Rok za začetek gradnje je eno leto od sklenitve pogodb6 oddaji zemljišča. 5. Udeleženci javnega razpisa naj v svoji ponudbi navedejo- - programsko idejno zasnovo objekta - rok dograditve objekta A Udeleženci morajo ponudbe poslati v zaprtih ovojnicah v dneh po objavi tega razpisa na naslov: Sklad stav občine Radovljica z oznako "za javni razpis RTC dneh po objavi tega razpisa na naslov: Sklad stavbnih ze občine Radovljica z oznako "za javni razpis RTC" če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, ima Pr .j, nost tisti, ki ponudi atraktivnejši program in krajši rok dogr tve. "t Vsa pojasnila v zvezi z razpisom dobite pri Upravi za zem, premoženjsko pravni službi Občine Radovljica, tel 714-22? UPRAVNI ODBOR SK brother SINGER ŠIVALNI, PLETILNI IN OWERLOC R PFAFF j OJI ZA GOSPODINJSTVO IN INDUSTRIJO 0 SINGER Ovalni stroj z 20 programi neto DEM 380.- CELOVEC - Center 1 TT', Itf1 10.-Oktoberstrasse24, • brothnr owerlock neto DEM 650, ^ • SINGER likalni stroj s paro neto DEM 550, t«-. vWMtwl*H • PFAFF industrijski stroj z mizo in motorjem, rabljen neto DEM 1.290, fax" 5061115 eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee' POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Predstavimo, kar imamo in znamo 5 Peter Orehar, predsednik Izvršnega sveta občine Kranj in predsednik Programskega sveta PPC Gorenjski sejem: "Vsekakor bo država s svojimi mehanizmi morala pomagati pri vzpostavili potrebnih pogojev za nastanek novega podjetništva. "Čeprav smo pričakovali, da se bo začelo prestrukturiranje gospodarstva hitreje, zapleti °krog sprejemanja lastninke zakonodaje še niso omogočili oziroma še niso postavili pravih temeljev za takšno preoblikovanje. Vsekakor je že dolgo časa znana usmeritev, da je posebno celotno gospodarsko sfero organizirati v pravilni strukturi velikih, srednjih in v dobršni meri tudi malih podje-Ul- Tako kot to pozna tudi Sadnja Evropa, kjer imamo tudi razlago, da se nobena organizacija ne vzpostavi sama in t;>ko tudi ne ustrezna strukturi- ranost gospodarstva. To pa narekuje, da bo država s svojimi mehanizmi morala pomagati vzpostaviti potrebne pogoje za nastanek novega podjetništva oziroma za prestrukturiranje obstoječega. Kajti stopnja brezposelnosti postaja že ob zatečeni, kaj še le ob nekaterih napovedih, nevzdržna. Napačno bi bilo tudi pričakovati, da bi lahko tak proces potekal brez posebne družbene pomoči, da bi ga lahko uresničevali in uresničili tisti, ki so ostali zaradi stečajev v podjetjih brez posla. Seveda ne gre zanemariti tudi tako imenovanega trga delovne sile, ki sprošča neko pozitivno energijo in silo. Vendar je to energijo moč izkoristiti le ob ustreznih spodbujevalnih po- gojih. Ne gre zanemariti, da so ti pogoji slabšajo ne samo zaradi notranjih razmer, ampak tudi zaradi recesije v celotnem evropskem gospodarskem prostoru. Že bežen pogled čez mejo, na munchenski obrtni sejem kaže, s kakšno konkurenco se moramo oziroma se bomo spoprijemali, če bomo hoteli uspeti. Pričujoča sejemska prireditev v Kranju od 4. do 7. maja sodi v vrsto poskusov oziroma ustvarja določene možnosti, da tisto, kar znamo, da tisto, kar imamo, predstavimo, ponudimo bodočemu oziroma potencialnemu kupcu in da od njega izvemo, kaj potrebuje. Prihajamo skratka do spoznanja, da je kupec kralj, ki so mu podrejena naša prizadevanja in dejanja." Predvsem vztrajanje pri promociji ranc Ekar, direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski ejem: "Ce ne bomo predvsem doma pokazali, kaj znamo in kaj e imamo, so naši upi na tujih tržiščih dodatno oteženi, da ne recem vprašljivi." i "Ta sejem se je že pred 18 'eti začel ukvarjati s promocijo Pospeševalnih sistemov za ma-lo gospodarstvo. Takrat je izpostavil program kooperacije ln obrti za industrijo. Vendar Se je ta prireditev potem vedno srečevala z nekakšnimi trenji. . BiH smo na primer priča borzni, da ne bo konkurenca na ,ahek način prišla do neke tehnologije ali izdelka. 2e na sa-•nerri začetku smo tako pouda-nli> da bi moral biti izdelek, še Preden pride na razstavo zašči-^n s standardom, patentom... v svetu je to povsem normal-n°- Po drugi strani pa se tudi ?a ta način dejavnosti v tako "nenovanem malem gospodar- vemo, da se ti sejmi odvijajo v okviru obrtne zbornice; tako kranjski, celjski in zdaj še MIK - mednarodni sejem industrijske kooperacije v Ljubljani. Za slednjega bi rekel, da je čisti posnetek kranjskega sejma. Razvitemu svetu so takšne primerjave, ponavljanja, posnemanja tuja. Mi pa se še vedno radi izčrpavamo, predvsem pa spravljamo (če ne drugega v Časovno in tudi v materialno) "zadrego" razstavljalce. Prav bi bilo, da bi končno začeli izhajati iz prednosti, ki jih določen prostor ob tradiciji ima. Kranj na obrobju centra oziroma Ljubljane vsekakor ima določeno mesto in tudi ^Vu.dopolnjujejo in s tem tudi prenekatere prednosti. Nena Zv,JaJo. Torej; tudi v malem zadnje niso redki, ki iz Ljublja- 8°spodarstvu je še kako podrobna patentna zaščita, sn ^e<*stavljanje malega gozdarstva na takšni prireditvi Pomeni seveda tudi Sloven-. 0 Promocijo. Smo majhna ržava. Žalostno pa je, da še dit u tUdi na tovrstnih oprire-Po| ' k01 so sejmi, merimo moči in sicer na na-n» kJe kakšen sejem bo. Zdaj ne prihajajo na prireditve Kranj. Smo v središču turistične infrastrukture in možnosti za mednarodna poslovna srečanja na primer ni malo. Tu je bogata infrastruktura, kar zadeva na primer mejne prehode, letališče. Zato je politično opredeljevanje, da vse prihaja lahko le s centra, slabo in prej ko slej postane lahko medvedja usluga na tem področju gospodarskega odpiranja in sodelovanja. Mislim, da se zadnje čase tega vse bolj zavedamo in zato tudi mi v sejemski dejavnosti vztrajamo na specializaciji. To je nenazadnje naša naložba. Zato smo se tudi odločili, da prireditev kljub vsem zapletom in težavam pripravimo. Šestkrat smo sklicali sestanke. Na prvem nas je bilo 16, na zadnjem žal samo še trije. V okviru sekretariata za gospodarstvo je tako imenovana borza razpadla. Na tisoče prijav je bilo poslanih, vendar ni bilo niti ene Pogoji so se zaostrili sn>o /i V^ar' sekretar za gospodarstvo občine Kranj: "V občini P°diH-raZn',n' sk'a<1' ,an' pospeševali podjetništvo in obrt. Zasebna ods/0Ja. So ustvarila 50 odstotkov akumulacije in so ustvarila s 4 stva v vsen z»P«slenih 10 odstotkov vseh prihodkov gospodar-v občini. ga na slovenski in deloma še na hrvaški prostor in ob soočenju predvsem s tujim trgom svojevrsten šok. V občini smo skušali z raznimi skladi zato blažiti razmere in hkrati spodbujati obrtništvo in podjetni Štvo. Imamo sklad za pospeševanje podjetništva in obrti, za nova delovna mesta in nenazadnje sodita v ta okvir tudi kmetijstvo in turizem. Sicer pa smo z lanskimi rezultati lahko v občini kar zadovoljni. Zasebna podjetja so ustvarila kar 50 odstotkov akumulacije in ob 4 odstotkih od vseh zaposlenih 10 odstotkov prihodka celotnega gospodarstva v občini. V občini je registriranih več kot 1700 podjetij, v njih je okrog 930 zaposlenih, letni obračun pa je oddalo več kot 750 podjetij. V obrti se je število rednih obratovalnic zmanjšalo za 50, popoldanskih pa za 10. Kljub krizi v obrtništvu pa stanje v občini še vedno boljše od republiškega povprečja." 1 d;,ve tcm ko lani zakonodaja Hi ustr"° 111 Posoi'lno politiko *tv0 j.C/no NP»>dbujala obrtni doziv.;1 l>(H,Htmstv,), ie le-to ^ 'w,o*aradi .manilanja tr- J uspešen* V OBJAVA i teniškem glasu -W Nov Programski svet Kranj, 3. maja - Peter Orehar, predsednik Izvršnega sveta ob čine Kranj bo še naprej tudi predsednik Programskega sveta PP( Gorenjski sejem, v katerem so še minister za notranje zadeve Ivan Bizjak, predsednik IS občine Radovljica Jože Resni.m, direktor Območne gospodarske zbornice Kranj Andrej Prislan, sekretar za občo upravo občine Kranj Karel Erjavec, predstavnik Save Vinko Perčič in I rane Ekar ter Lado Lržen kot predstavnika Gorenjskega sejma. Novi Programski svet je na prvi seji obravnaval izvajanje /.ikona o lastninjenju in delavnosti v zvezi letošnjo 500-letnico sejmov v Kranju. PPG Gorenjfki sojem bo letos ob 500-lelnici izdal spominski srebrnik, kroniki) sejemske dejavnosti v Kranju, ob Velikem Šmarnu pa bo na sejmu tudi maša PPC Gorenjski sejem ima pri pravljen tudi predlog investicijske izgradnje, vendar zaradi /.ikon.i o denacionalizaciji še ni izvedljiv. • A. Ž. prijave. Morali se bomo zato v prihodnje resneje pogovarjati in odločati, če bomo hoteli oblikovati sodelovanje in spodbujati izvozno politiko. Ne znam si drugače predstavljati, kot da se končo že zavemo stanja, kako se bomo vključevali v to mednarodno integracijsko proizvodnjo in trgovinsko proceduro. Če ne bomo doma prikazali, to kar imamo in znamo, so upi za uveljavljanje in prodor na tujih tržišča lahko zelo vprašljivi, da ne rečem nedosegljivi. Mislim, da nam je pri tem lahko prvo resno spoznanje sejem v Munchnu, kjer ni bil z naše - slovenske strani sklenjen niti en posel. Naš obrtnik Bab-nik, ki je na primer lani na tem sejmu dobil visoko nemško priznanje za elektromotorje, je bil letos zaskrbljen. Od lani namreč ni dobil nobenega tujega naročila za svoje kvalitetne motorje. Treba se je vprašati, zakaj. Odgovor je lahko tudi, da se od prijateljskega trepljanja ne da živeti... Treba si bo pač končno že naliti čistega vina in se potem tudi odločiti, ali bomo fond davkoplačevalcev omejili, ali pa ga ne bomo več koristili." MEHJAISICE WLFAH poslovna enota KRANJ /Delavski dorn-vhod nasproti Globusa/ tel.: 064/211 387 poslovna enota RADOVLJICA, HOTEL GRAJSKI DVOR tel.: 064/714 013 Zaščita -Protection 93 Kranj, 3. maja - Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju bo od 1. do 4. junija že 21. strokovno specializirana prireditev Zaščita 93 -Protection 93. Priprave poslovnega dela prireditve potekajo po programu in je zasedenega že več kot 80 odstotkov prostora. V okviru sejma pa bo tudi več zanimivih spremljajočih prireditev. Tako bo organiziran mednarodni posvet o varstvu pred požari v naravi, vlada R Slovenije pa je odredila tudi praktično vajo zaščite in reševanja pri letalski nesreči Brnik 93. Prireditelj je k sodelovanju na sejem povabil tudi Ministrstvi za notranje zadeve in za okolje in prostor, da se vključita v program reševanja in zaščite. • A. Ž. KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, NAHUPNMKOD/UNI NAUffNVPKODMNI KMCUPNI/PRODAJNi MENJALNICA 1 DEM | 1 ATS 100 LIT A banka Kranjffržič, Jesenice) 68,40 69.00 9,61 9,74 7,21 7,39 AVAL Bled, Kranjska gora 68,40 69,00 9,63 9,83 7,10 7,40 CORA Kranj 68,80 69,20 9,65 9,90 7,20 7,40 CREDITANSTALTN. banka Lj. 68,20 69,00 9,50 9,75 7,00 7,45 EROS (Stari Mayr},Kranj 88,60 69,00 9.70 9,85 7,20 7,45 GE0SS Medvode 68,60 69,35 9,60 9,85 7,00 7,40 HRANILNICA ION, d. d. Kranj 68,60 69,10 9,65 9,79 7,10 7,30 HIDA-tržnica Ljubljana 68,00 69,00 9,67 9,77 7,20 7,37 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 68,30 69,00 9,52 9.80 7,25 7,70 INVEST Škofja Loka 66,20 69,20 9,66 9,85 7,15 7,35 INVEST Tržič 68.45 69,10 9,71 9,81 7,20 7,35 LB-Gorenjska banka Kranj 67,10 69,35 9,35 9,86 6,75 7,45 MERKUR-Partner Kranj 68,30 68,50 9,70 9,73 7,10 7,30 MERKUR-Železniška postaja Kranj 68.30 68,50 9,70 9,73 7,10 7,30 MIKEL StražiŠče 68,90 69,15 9,75 9,79 7,20 7,40 OTOK Bled 68,42 68,90 9,65 9,73 7,04 7,25 POŠTNA BANKA,d. d. (na poŠtah) 67,63 68,89 9,36 9.69 6,81 7,29 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 68,60 68,90 9,60 9,75 7,20 7,35 SKB Kranj {Radovljica, Šk. loka) 68,30 68,50 9,70 9,73 7,10 7,30 SLOGA Kranj 68,40 69,00 9,60 9,85 7,10 7,35 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 67,00 ,:. . 9.34 ; .. 6,76 - SLOVENIJATURIST Jesenice 68,50 69,00 9,63 9,72 7,15 7,25 WtLFAN Kranj 68,90 69,10 9,75 9,85 7,30 7,50 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 68,60 69,15 9.70 9,85 7,25 7,45 F-AIR d. 0. o. TrŽifc 68,60 66,90 9,60 9,75 7,22 7,33 POVPREČNI TEČAJ 68,32 68,99 9,61 9,79 7,13 7,36 Pri nakupa in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5%. Pri Šporovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blogo po 9,50 tolarjev. B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d. INVESTMENT VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 BORZNI POSREDNIKI jteL; 064/217.271] tnt 294 tac 212423 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko HRAN L N I C A LON d. d. Kranj Koroška 27, tel: 064/223-777, fax: 064/211-337 NIŽJE HDDCCTI ZA KREDITE STIMULATIVNE UDKljII ZA VARČEVALCE Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje djav. NA GORENJSKEM SEJMU OD 4. DO 7. MAJA: RENAULT, VW, FORD, OPEL, TOYOTA, HONDA, SUBARU, ROVER, LADA VSI MODELI PO IZJEMNIH CENAH, DOBAVA IZ ZALOGE ALI PO DOGOVORU. ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE LEASING NA 2 ALI 3 LETA. ZA FIZIČNE OSEBE TUDI KREDITU OBIŠČITE NAS NA SEJMU ALI NAS POKLIČITE AVTOMARKET d.o.o. LJUBLJANA ČRNUČE, DUNAJSKA C. 421, TELEFON 061/317-024 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Nerealni podatki Podatki o odkupu nekaterih kmetijskih pridelkov so vse manj zanesljivi, ker se (po razbitju monopolov) zelo povečuje število odkupovalcev. Podatki o odkupu kmetijskih pridelkov, ki jih v raznih analizah ali informacijah o poslovanju gospodarstva navajajo za gospodarstvo (kmetijstvo) pristojni občinski upravni organi, so vsaj za nekatere kmetijske pridelke nerealni oz. celo zavajajoči. Ko. denimo, na občini zapišejo, da je odkup goveje živine lani v primerjavi z letom poprej upadel za dvajset, trideset ali celo več odstotkov, slabi poznavalci razmer že naženejo vik in krik. češ - saj bomo še lačni, če bo odkup še naprej tako upadal. Na srečo vse le ni tako črno, kot se zdi. Ko nekoliko pobliže pogledamo, kako so na občini prišli do podatkov o odkupu, ugotovimo, da so "zajeli" le tisto živino, ki so jo odkupile zadruge. Zal (ali na srečo) zadruge niso več edini odkupovalec živine, ampak se poleg njih pojavljajo v tej vlogi tudi nekatere klavnice, predvsem pa zasebni mesarji, ki za svojo korist in v korist kmeta raje zaobidejo razne posrednike. Da je odkup živine tako močno upadel, kot (preveč alarmantno) prikazujejo nekateri občinski upravni organi, seveda ne gre pripisati samo nerealnemu "zajemanju"podatkov, ampak tudi temu, da se je odkup realno zmanjšal. Čeprav je klanje na domu in oskrbovanje s kmečkih dvorišč lahko tudi zdravstveno nevarno, je nesporno, da seje v minulem letu, ko odkupne cene niso pokrivale niti tri četrtine rejskih stroškov, še razširilo in okrepilo. To dokazujejo tudi številni mali oglasi, v katerih so živinorejci predvsem v zimskem času ponujali "polovico goveda", "meso doma zaklanega bika " - in tako dalje. Podobno kot pri živini (ali še bolj izrazito) je pri lesu. Če, denimo, pristojni organ zbere le podatke o tem, koliko lesa je od zasebnih lastnikov gozdov odkupilo gozdno gospodarstvo, je razumljivo, da bodo v primerjavi z letom ali dvema prej (vsaj v nekaterih občinah) pokazali veliko nazadovanje. Odkar gozdna gospodarstva nimajo več monopola nad prometom z lesom, namreč les poleg njih odkupujejo še kmetijsko-gozdarske zadruge, lesno predelovalni obrati, razna zasebna podjetja itd. Veliko realnejši so podatki o odkupu mleka. Čeprav se zaradi nizke odkupne cene povečuje obseg prodaje (in predelave) na domu, pa je nesporno, da na Gorenjskem veliko večina mleka še vedno odkupijo tri mlekarne - kranjska, škofjeloška in bohinjske. Čeprav statistika "pozabi" na nekatere podjetne kmete, ki vse na-molženo mleko tudi doma predelajo v sir in v druge mlečne izdelke, so podatki še vedno dokaj realni. Seveda pa problem, na katerega opozarjamo, ne zadeva le občinskih upravnih organov, pristojnih za kmetijstvo, ampak še bolj Zavod Republike Slovenije za statistiko. V zavodu se namreč dobro zavedajo, da bodo morali pridobivanje, obdelavo, posredovanje in uporabo podatkov prilagoditi spremenjenim lastninskim in organizacijskim odnosom. Glavno vprašanje, na katerega bodo ob tem problemu morali odgovoriti, je, kako določiti poročevalske enote. Register kmetij, za katerega so pravne osnove in evropska priporočila, bi ta problem delno rešil, vendar pa bi po mnenju nekaterih strokovnjakov morali tak register organizirati predvsem "zaradi operativnih namenov in kmetijske politike, ne pa zaradi statistike".% C. /a plot ni k Zbor predstavnikov razlaščenih vasi Skromni rezultati enoletnih prizadevanj V Sloveniji je doslej le agrarni skupnosti Poljče uspelo dobiti nazaj podržavljeno premoženje. Dovje, 2. maja - V Sloveniji je okrog dva tisoč vasi oz. približno dvesto agrarnih skupnosti, ki jim je bilo po drugi svetovni vojni podržavljeno vse premoženje, predvsem skupni (planinski) pašniki. Predstavniki zveze razlaščenih vasi in kmetje, ki so bili člani teh skupnosti, oz. njihovi dediči se vse od sprejetja zakona o denacionalizaciji prizadevajo, da bi to premoženje dobili nazaj. Doslej je to v vsej Sloveniji uspelo le agrarni skupnosti Poljče, drugim pa ne. In ker se v enem letu ni nič "zgodilo" oz. so rezultati prizadevanj zelo skromni, je agrarna skupnost Dovje - Mojstrana v nedeljo sklicala na Dovjem zbor predstavnikov razlaščenih vasi oz. agrarnih skupnosti z Gorenjskega. Vlada ie ni izpolnila parlamentarnega sklepa Bistvo problema je v tem, da je po zakonu o denacionalizaciji, kakršnega je novembra predlani sprejel državni parlament, mogoče podržavljeno premoženje vračati le posameznikom (fizičnim osebam) ter Cerkvi kot edini pravni osebi, ne pa tudi agrarnim skupnostim, ki so po vojni prav tako kot Cerkev in šc nekatere druge "pravne osebe" ostale brez premoženja. Nekatere agrarne skupnosti so na podlagi uradnega pojasnila, da gre za skupnosti fizičnih posameznikov, katerih lastnina jc zemljiškoknjižno zaznamovana, vložili denacionali-zacijske zahtevke, druge jih niso, ker so čakale na (politične) obljube, da bo parlament za vračanje premoženja agrarnih oz. vaških skupnosti sprejel poseben zakon. Državni zbor je s sklepom sicer zavezal vlado, da mora tak zakon pripravili in da mora pri pisanju zakona povabiti k sodelovanju tudi predstavnike zveze razlaščenih vasi, vendar zakona še ni, če- AGENCIJ 8 R L a D ZA FOfFltlVANJI mmmnmmšMUk vouooumk m SPOMUJAMJI »tINOVI PODJtTU REPUBLIKI SLOVENIJI v okviru Projekta prestrukturiranja in sanacije podjetij objavljata JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP PODJETJA ALPLES ŽAGA d.o.o. STATUS PODJETJA: Podjetje ALPLES ŽAGA d.o.o.. Železniki, češnjica 48 C, je hčersko podjetje ALPLES INDUSTRIJA POHIŠTVA d.o.o., ki je v 87%-ni lasti Sklada RS za razvoj. Poslovanje podjetja ALPLES ŽAGA d.o.o. obsega proizvodnjo žaganega lesa za mizarstvo, gradbeništvo in embalažo. Podjetje ima 27 redno zaposlenih delavcev. RAZPISNI POGOJI / OBLIKOVANJE PONUDB 1 Na razpisu lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe in/ali skupine le-teh. Ponudbe se morajo nanašati na nakup večinskega lastniškega deleža podjetja. 2. Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled podjetja, razgovor z vodstvom in vpogled v dokumentacijo, ki je pomembna za pripravo ponudbe. Pisno pooblastilo za ogled podjetja bo morebitnim ponudnikom izdal Sklad RS. 3. Od morebitnih ponudnikov pričakujemo, da bodo v ponudbi poleg cene za predlagani odkup lastniškega deleža opredelili: - poslovni in razvojni načrt podjetja po prevzemu lastništva, - predlog nadaljnjih investicij, - predlog politike zaposlovanja s številčno opredelitvijo zaposlenih, - predlog financiranja odkupa lastniškega deleža, - poslovne in finančne reference ponudnika. 4. Prispele ponudbe bo ocenila komisija za izbor ponudb, ki bo kot kriterije za določitev najugodnejše ponudbe upoštevala vse elemente, kot so navedeni pod točko 3. Pri izboru bodo imeli prednost ponudniki, ki lahko na podlagi že uveljavljenega poslovanja in izkušeni na področju dejavnosti podjetja ALPLES ŽAGA ponudijo načrt za uspešno poslovanje v prihodnje. 5. Ponudbe je treba poslati do 31. 5. 1993 na naslov: Sklad RS za razvoj, Kotnikova 28, Ljubljana. Ponube morajo biti poslane v zapečatenih ovojnicah z oznako "ALPLES ŽAGA - razpisna komisija". 6. Sklad RS za razvoj bo sprejel na osnovi priporočila Komisije za oceno ponudb dokončno odločitev o najboljšem ponudniku najkasneje v 60 ih dneh po roku za oddajo ponudb. Ta objava ne zavezuje podjetja Alples industrija pohištva d.o.o., da s katerim koli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji lastniškega deleža. Dodatne informacije v zvezi s to objavo dobite na Skladu RS za razvoj, Kotnikova 28, Ljubljana, tel. (081)119-076, faks (061)126-246 (g. Milan TIH). prav bi ga vlada morala predložiti parlamentu že do I, marca letos. Ker slabo kaže tudi za naprej, so se v zvezi odločili, da bodo zakon s pomočjo pravnikov pripravili sami. Morda bo potem tudi uradno kolesje začelo teči hitreje?! Previdnost ni odveč "Čeprav so nekateri zatrjevali, da je zakon o denacionalizaciji dober, pa smo v zvezi razlaščenih vseskozi zagovarjali stališče, da je slab in da načelo pravičnosti ni izpeljano do konca. Ustavno sodišče nam je dalo prav in je razveljavilo tisti del zakona, ki daje možnost vračanja premoženja le fizičnim osebam in Cerkvi kot edini pravni osebi, in je krog de-nacionalizacijskih upravičencev razširilo tudi na agrarne skupnosti. Sklep sodišča bo začel veljali 12. maja." je na zboru dejal Rudi Šimac predsednik Zveze razlaščenih vasi za Primorsko, in poudaril, da je kljub sklepu državnega zbora in odločitvi ustavnega sodišča treba biti previden. Ker se 7. junija letos izteče rok za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov, je vsem agrarnim skupnosti, ki teh zahtev še niso vložile, svetoval, da naj to čimprej storijo, saj bodo v primeru, da parlament ne bo sprejel posebnega zakona, lahko zahtevale vračanje po zakonu o denacionalizaciji. Vse kmete, člane nekdanjih agrarnih skupnostih oz. njihove dediče, je tudi pozval, da naj oživijo delo teh skupnosti, izvolijo svoja vodstva in sprejmejo pravila Milan Pohar z Brczij se jc zavzel za takšne zakonske rešitve, kakršne so veljale pred podržavljenjem premoženja agrarnih skupnosti. Tedanji zakon je vseboval pojem "domačija" oz. "trenutni lastnik", iz ohranjene dokumentacije pa je tudi dobro razvidno, kakšne so bile njihove pravice in obveznosti in kako so se deleži lahko prodajali. Ce homo po zakonu o denacionalizaciji vrnjene deleže delili, ne bomo dosegli glavnega cilja, ampak bomo solastnino še bolj razdrohili. Znani so primeri, ko dediči skupne, srenjske zemlje žc kažejo za nimanje za to, da bi na tej zemlji gradili počitniške hišice. Franci Lesni sejem v Celovcu Kranj - V Celovškem sejmu so se odločili, da vsako neparno leto pripravijo lesni sejem Holz Kla-genfurt z razstavo izdelkov in piv Itzdelkov, v parnih letih pa mednarodni sejem s poudarkom na strojih za gozdarstvo t ti žagarslvo ter na ohrtnem izdelovanju iz lesa. l.elošii|i Holz Klagenfurt ho jeseni, od H do II. septembra Kol RttVajttJfl v Celovškem sejmu, bodo razslavljalci predstavili številne nove izdelke, rUClonuli zacijc in inovacije. V okviru sej ma bosta prvič tudi dve stroko vin razstavi: Austro-Zida. ki ho namenjena tesarskim mojstrom, krovcem, kleparjem, gradbeni kom montažnih stavb tu tzolater jem. in Auttru I enster, ki bo z.i nimiv z izdelovalce oken in vrat, še poNehcj pa /.i gradbene mi/ai j«, slekl.it |e, izdelovalce lesenih. pi.isiiciith m aluminijastih oken, arhitekte Ud V času sejma bo tu di več Simpozijev in kongresov, med njimi tudi mednarodni gozdarski in les.itski simpozij o 1.1 eionalizaeiiah, strokovno sreču-i-ozdarjev, obsežna ra/si.t\,i lovskih trofej z Madžarskega in iz Slovenije, pogovor o gozdnem redu in pridobivanju biocnrip ie • C. Z. Feltrin, glavni tajnik Slovenske ljudske stranke, je dejal, da so agrarne skupnosti po Sloveniji medsebojno zelo različne in da bo probleme treba reševati strpno in z dogovorom, kajti sicer bo prišlo do prepirov. Občina nima nobenih "navodil za zavlačevanje" Jeseniški župan dr. Božidar Brudar je zavrnil namigovanja, češ da so občine dobile navodila, naj zavlačujejo z registri racijo agrarnih skupnosti oz. naj jih sploh ne registrirajo. Takšnih navodil ni; listi, ki tako namigujejo, pa le sejejo nezaupanje med ljudmi, je dejal župan in se "spotaknil" tudi ob izjavo Rudija Šimca. češ - agrarna skupnost Poljče je dobila premoženje nazaj, ker imajo v občini pametnega župana, razumne gozdarje in ljudi, ki so se za to zavzeli. "Mar iz tega izhaja, da jaz kot predsednik jeseniške občine nasprotujem vračanju?" se je vprašal dr. Brudar. Da loka tudi v tem primeru ne gre preveč napenjati, se je izkazalo po razpravi Miha Kersnika, ki je jasno in glasno povedal, da jeseniška uprava vsaj pri reševanju problema, ki zadeva agrarno skupnost Dovje - Mojstrana, kaže polno razumevanje. Zakon o denacionalizaciji je namreč določil, da morajo vse potrebne do- kumente predložili prosilci, nekdanji lastniki, čeprav bi jim bilo verjetno lažje, če bi jih morali po uradni dolžnosti pridobili upra* vni organi. Kar zadeva registracijo agrarnih skupnosti, je glavno vprašanje: se registrirati kol (agrarno) društvo ali kako druga-če. V jeseniški upravi opozarjajo, da bi se agrarna skupnost Dovje Mojstrana lahko registrirala kot društvo, če bi ustrezno popravi'3 pravila, ki za zdaj preveč poudarjajo gospodarsko dejavnost. Vračanje je politična volja države Inka Stritar je dejala, da jc vračanje podržavljenega prC' moženja politična volja države Ce bi država bila pripravljena vračati, potem se ne bi tako za-pletalo, kot se sicer. Tu gre za vračanje s figo v žepu. "Vern, kakšne so bile muke, preden Jc parlament zakon izglasoval, ,n trdno sem prepričana, da za' kon pri sedanji sestavi parlamenta ne bi bil sprejet," je dejala Stritarjeva in poudarila, da bo treba veliko javnega pritiska in spretne diplomacije, da bo zakon o vračanju premoženja agrarnim oz. vaškim skupno; stim prišel v parlament - in tud' skozi parlament. • C. Zap'0* tnik Zakon o gozdovih - tiho podržavljenje '"Kmetje, ki so gozdove ohranjali desetletja in stoletja, s* * predlaganim zakonom o gozdovih dobili nezaupnico," je n* zboru dejal Radi Simac, predsednik Zveze razlaščenih vasi ** Primorsko, in poudaril, da zakon pomeni tiho podržavljenje (** preden so nekateri po zakonu o denacionalizaciji gozdove dobili nazaj). Nikjer v zakonu ai izrecno napisano, kakšne so lastni' kove pravice. Lastnik mora obvezno sodelovati pri nastajanj« raznih načrtov, nima pa pravice odločati; v imenu strok« odločajo - gozdarji Lastnik mora pustiti, da se po njegovih gozdovih ljudje prosto sprehajajo In da nabirajo živali; pustiti nor* živeti prostoživečim živalim in dovoliti lov... Zakon ne razmejuje med kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, pri naštevanju soci*'" ne vloge gozdov na pozablja na najpomembnejšo - na poselit**' no. Iz slovenske zgodovine so znaai primeri, ko jc izguba g**' dov v hribovskem svetu pospešila odseljevanje. Zakonu o TNP manjka poglavje o človeku Ko je Rudi Simnc govoril o Triglavskem narodnem parku, je dejal, da smo s TNP-jem sprejeli za slovenske razmere megaj*' manski park, ki ga zdaj ne moremo vzdrževati oz, ga poskus*' mo vzdrževati na račun ljudi, ki jih je park "zajel". V zakon« • TNP so poglavja o rastlinstvu In živalstvu, manjka na pogl»"r o človeku - o lastnikih In prebivalcih. Po predlaganem zakonu o gozdovih sodijo med varova«** gozdove radi gozdovi ki so kulturna vrednota; torej tudi gozdovi Triglavskega narodnega parka. Ker bo v teh gozdovih velj*" poseben režim, bodo za lastnika postali ekonomsko manj s**** mivi "Zmanjšanje donosnosti gozdov je le prvi ukrep, s kateri? naj bi lastnike "prisilili", da bi jih kasneje prodali državi," f dejal Rudi šimac in poudaril, da bi morala država za kakr*«*' koli omejitve lastninske pravic* ponuditi lastnikom odškodni*? oz. ugodnosti: odpis davkov In takse za vzdrževanje gozd"'* cest, plačilo premij... Odkup kmetijskih pridelkov Manj mleka, manj mesa, manj jabolk... Radovljica - V občini so lani odkupili manj mleka in živine kot prej. Zmanjšanje je še poseln-j očitno pri govedu. ^r V občini so predlani odkupili od kmetov in posestev 8,1 ^ foni litrov mleka, medtem ko so ga lani samo 7,5 milijo"'* «j* oz 600 tisoč litrov manj. S posestev Poljče in Bled so ga ° mlekarno celo dva odstotka več kot leto prej, v (iozdarsko fi) tijski zadrugi Srednja vas v Bohinju so obranili predla«1** p-ven, v blejski in leški zadrugi pa je odkup precej nazudoVU ^ druga Sava Lesce, ki je naslednica nekdanje lemeljne otfr £9 rije kooperantov Radovljica, ga je lani od kmetov odkup'1' raj desetino manj kot leto prej, blejska zadruga pa kar I' " tkov manj. CV .še večje nazadovanje izkazujejo podatki o odkupu M°^*\.df vine oz. mesa. V občinski upravi za gospodarstvi) in družb* javnosti navajajo, da so v občini predlani odkupili 273 t«"1 fjjjljj živine, lani pa samo še 178 ton oz. le nekaj več kot dve J predlanskih količin. V blejski zadrugi, na primer, so lani <" ^ i'1 kar polovico maii| krav kot predlani, tri petine manj bik<|V četrtine mani telet kol leto prej V sadovnjaku Resje pri Podvinu so lani pridelali le j^g sadja, medtem ko so ga predlani kar 573 ion Gluvni ril,^f skromen pridelek je velik delež mladih nasadov, ki šele I"'^j,/1 v polno rodnost, pttOaj pridelka pa sla "pobrali" tudi sl danska po/eba in poletna suša • C Z. UREJA: Vilma Stanovnik OD SREDE,^. maja, REVIJA E - SPORT X ALENKA KEJŽAR: Šampionka iz kopalne kadi J£ Vse o kolesarstvu 1993 C* Ob zaključku sezone ~* smučarskih profesionalcev X Priloga: Vitergin E - ŠPORT - NOVA ŠTEVILKA VIN IS •^3333303C33axnX MlJLEJEVA DRUGA V PORTU Kranj, 3. maja - Naša najboljša teniška igralka Barbara Mulej je . d"1 nastopala na močnem ženskem teniškem turnirju z nagrad-nirn skladom 25 tisoč dolarjev. V Portu se je po odličnih igrah najprej uvrstila v četrtfinale in polfinale, v finalu pa je tesno izgubila z Belgijko Sabine Apelmans. Sicer pa je pred kratkim Barbara Mulej na letni skupščini Te-n'ške zveze Slovenije prejela priznanje kot naša najboljša tenisača minulega leta. • V. S. Naši reprezentantje uspešni vdavisovem pokalu knP ''•maJa " Slovenska teniška reprezentanca v postavi: Mar-sk -'aŽ ^ruPeJ10 Borut Urh E je v Lusaki na turnirju evrop- ° - afriške skupine Davisovega pokala dosegla lep uspeh. S šti-I v" zrr>agami je zasedla drugo mesto (za ekipo Latvije) in se k0 uvrstila na višjo stopnjo tekmovanja. • V. S. Cerkasov favorit turnirja v domžalah Domžale, 3. maja - Po uvodnih kvalifikacijskih bojih Se je v Domžalah začel 4. teniški turnir Slovenian °Pen z nagradnim skladom 100.000 dolarjev. Na glavnem turnirju nastopa 32 tenisačev, potem ko so orga-'zatorji uspeli za nastop pridobiti ruskega reprezentanta Andre-el ■ (trenutno 49. na svetovni lestvici), je le-ta postal S avni nosilec turnirja. Sledijo pa mu: Avstrijec Antonisch, Špa-t,ec J*erasategui in Šved Strelba. Od naših igralcev na glavnem ^.rnirju po povabilu organizatorjev nastopata Iztok in Jaka Bo- Glavni pokrovitelj turnirja, ki se bo zaključil s finalnimi boji v edelj0, 9. maja, je Zavarovalnica Triglav. • V. Stanovnik ORKfl košarkarji bodo začeli septembra Triglav zelen, Kokra lipje rdeča ^druženje slovenskih moških prvoligašev je sklenilo, a se bo nova košarkarska sezona začela 18. SePtembra. k0 *dubljana, 28. aprila - Spomladanska košarkarska sezona je |c|ujiana Nova se začenja septembra. Štirje najboljši slovenski l'ni' 1 Olimpija, Slovenica Koper, Maricom Miklavž in Op-janu'ern ^»stojna bodo igrali v SBA ligi. Liga bo končana konec Sre£ JrJa< februarja pa bodo ti štirje klubi odigrali še medsebojna Ijgj dnJa- Izidi se bodo šteli v finalu osmih najboljših v slovenski na:^V.. ater' DOQo^r,Ja, mladinci Smelt Olimpije, KM Ilirija, Branik Satex, DESET ŽOG ZA "STOTINKO" na?p Prv° gorenjsko nogometno šolo pod pokroviteljstvom &a ča: se boJ^e vP'salo prvih deset otrok, letnik 1984. Nogometna šola asopisa, Radia Kranj in Ciorenjske mlekarne Kranj Cet^ ' v>dbo prihodnji ponedeljek, predvidevajo pa na za-/og|cJ*'"M) dvakrat tedensko, obenem pa tudi druge aktivnosti korrje • te'lem' kino itd./, .šola razpolaga z lastnim videore-Znanjn'cm' Otroci si bodo treninge lahko ogledali na kasetah tnC(aj<. ,rer>erjev in klubov. Posebej pa bodo najmlajši nogo-ko K0*VeSC'' ,r'dcsetih novih žog, s katerimi bodo vadili. Raj-trienjCnar' V0^J* nogometne šole Stotinka, pravi: "šola je naje o skupaj odšli tudi na poletni del šole. Upamo, da •Hujjh ''vedli tako, da bo k nogometu privabila čimveč V'u'be v rj'('unamo na sodelovanje staršev, šola ne pogojuje dih no l'°'°čenem klubi, gre za |>oskus animacije zelo mla ,ase /aAUI,U,lstv sal ie znano, da se tekmovanja za nogome-V%dbi na1? P" '1 ih lctih Sekrt',ar W« K Andrej Kodele, pri ^° TifSL00, M,dclovalo več mladih trenerjev, med njimi Mar-.naJvišji n -sJ Jc.Pfed kratkim postal trener I. razreda, kar je toro/ Potreb ria ,/,v pri nas razen kadrov s fakultete za telesno kul Ker delam z mladimi tudi v klubu, spoznavam, da je ' tUdI nogomet začeti resno vaditi čimprej. Otrok, "' Za 1.1 trw»rt !•• v/«.«« ui>i> in milim da hrt Sliilmk.i Pi V PONI Dl I JI K ob 18 uri to sPeva Nik0blUl° Objekte ter še marsikaj pri tej zamisli pri tCJ Vabli. (,rcina iz Krama \ ^^"llen, k VPISI ' M. Subic Tračani §e nepremagani Škofja Loka, 2. maja - Konec tedna sta se z drugim kolom nadaljevali super in prva balinarska liga. Ekipa Trate, ki je tokrat gostovala, je z zmago nad Salumisom SGP 8 : 9, edina, ki je zmagala v obeh kolih in je tako trenutno na prvem mestu ligaške lestvice s štirimi točkami. V I. ligi je Hrast premagal Primskovo z rezultatom 7:10, Fe-roles iz Radovljice je premagal Transport s 13 : 4, 5. avgust pa Huje z enakim izidom 13 : 4. Na prvoligaški lestvici vodita Železničar in Feroles Radovljica s po štirima točkama. # V. S. oljnic mm3xo3333xnm. Vrhunska kajakaška prireditev na Savi Bohinjki Spust kajakašev za svetovni pokal Tekma svetovnega pokala bo na Savi Bohinjki pod Bohinjsko Belo v soboto, 8. maja. Kranj, 4. maja - Po organizacijski in tehnični plati je za veliko tekmovanje vse pripravljeno. Edini problem je nizka gladina Save. Brzice so se spremenile v pohlevno reko. Le izdatne padavine lahko dajo progi zahtevnost, kar daje kajakaštvu privlačnost, tako za tekmovalce kot za občinstvo. Če bo ostalo nebo neizprosno, so prireditelji pripravili na Savi Dolinki rezervno progo, na kateri bo mogoče tudi ob nizki višini vode speljati tekmo. Za tekmo svetovnega pokala pri nas, ki bo največja kajakaška prireditev sezone v Sloveniji, se je prijavilo že nad 100 posadk z okoli 120 kajakaši. Predsednik častnega organizacijskega odbora tekme je minister za notranje zadeve Ivo Bizjak. Zanj ta prireditev nima le športnega pomena, čeprav take prireditve in uspehi naših tekmovalcev prispevajo k razvoju te panoge in k rasti zanimanja med mladimi. So izrednega pomena za splošno in turistično promocijo Slovenije v svetu. Naši kajakaši so v svetovnem vrhu in zato tudi na tej tekmi pričakujemo od njih visoke uvrstitve. Slovenska reprezentanca je določena. Za Slovenijo bodo tekmovali Abramič, Grobiša, Medved, Tuama, Skok, Kuzmič. Jelene, brata Hočevar, Žitnik, Kancler in Zavrtanik. Čast ženskega kajakaštva pa bo reševala Lučka Cankar. Predvsem pa je pri tej tekmi pomembno tudi to, da prihaja vrhunska kajakaška prireditev na Gorenjsko. Doslej so bile tako kakovostne tekme na Gorenjskem redke ali pa jih sploh ni bilo. • J. Košnjek Irena avbeu zmagala v veroni V Veroni je bilo od 29. aprila do 2. maja močno mednarodno tekmovanje v padalskih skokih na cilj za pokal mesta Verone. Sodelovalo je 170 temovalcev iz 12 držav iz Evrope in Amerike. V izredno ostri konkurenci 34 ekip so tekmovalci obeh leskih ekip dosegli odlične rezultate z uvrstitvami na 4. oz. 5. mesto v ekipni konkurenci, med posamezniki pa sta bila zelo uspešna Irena Avbelj s I. mestom v ženski konkurenci in Bogdan Jug z 10. mestom in 3. rezultatom v moški konkurenci. Rezultati - ženske posamezno: I. Irena Avbelj - ALC B /SLO? 7 cm, 2. Eilen Mikelsen - Danska II 9 cm, 3. Claudia Gretzer - AIX En Provence /CH/ 14 cm; moški posamezno: 1. Francesco Palumbo - C.S.CC. /I/ 1 cm + O, 2. Vedmoch Jin-drich - Jan Nemeček /CR/ I cm + 1,7. Jaroslav Koribski - Jan Nemeček /CR/ 1 cm + 1,10. Bogdan Jug - ALC A /SLO/ 3 cm, J6. Roman Pogačar - ALC a /SLO/ 5 cm, 16. Borut Erjavec -ALC B /SLO/ 5 cm, 18. Irena Avbelj - ALC B /SLO/ 7 cm, 20. Senad Salkič - ALC A /SLO/ 7 cm, 37. Matjaž Pristavec - ALC B 13 cm, 43. Roman Karun - ALC B 14 cm, 53. Branko Mirt -ALC - A 16 cm, 56. Dušan Frank - ALC B 17 cm, 56. Dušan Inti-har - ALC A 17 cm; ekipno: 1. Jan Nemeček /CR/ 4 cm, 2. C.S.CC. /karabinjeri/ /1/ 12 cm, 3. Golden Knights /ZDA/ 17 cm, 4. ALC A /SLO/ 22 cm, 5. ALC B /SLO/ 25 cm. • Drago Bunčič Zmagal zdenko kožul V zadnjem kolu 4. mednarodnega odprtega turnirja mesta Ljubljane v šahu v hotelu Bellevue je velemojster Zdenko Kožul (BiH) po nekaj potezah remiziral s presenečenjem turnirja, Vrh-ničanom Matjažem Justinom, in si tako zagotovil prvo mesto s 7,5 točke. S pol točke so za njim zaostajali Zvonimir Meštrovič (Triglav Krško, BiH), Matjaž Justin (Vrhnika) in Zlatko Bašagič (BiH). Od 5. - 8. mesta so bili štirje igralci s 6,6 točke: Felix Levin (UKR), Aljoša Grosar (Nova Gorica), Ervin Burnazovič (BiH) in Vojko Zorman (Fersped). Najboljši gorenjski predstavnik je bil Oskar Orel (Tomo Zupan Kranj) na 10. mestu s 6 točkami. Ostali so se uvrstili takole: 15. Marko Tratar (6, Murka Lesce), 20. Leon Mazi (5.5, Gambit Naklo), 21. Anton Praznik (5.5, Murka I .esce), 24. Matej Sušnik (5.5, Tomo Zupan Kranj). Omenimo še to, da je Anton Praznik (Murka Lesce) izpolnil pogoje za naslov mojstra F1DE, Peter Kovačič (Tomo Zupan Kranj) pa je s 5 točkami dobil nagrado za najboljšega posameznika Na turnirju je sodelovalo 105 igralcev iz treh držav. • Aleš Drinovee Pred odhodom slovenske alpinistične odprave Na drugo najvišjo goro sveta Vzpon na 8611 metrov visoki K 2 načrtujejo preko vzhodnega grebena po smeri prvopristopnikov. Kranj, 3. maja - Prihodnjo nedeljo, 9. maja 1993, bo z brniškega letališča odšla na pot slovenska alpinistična odprava, ki jo vodi Tomaž Jamnik iz Kranja. Vodja odprave v pogovoru posebej za naš časopis predstavlja cilj, na katerem bodo Slovenci v svojem tretjem vzponu na K 2 poskušali doseči njegov vrh. Zakaj ste za cilj odprave izbrali prav K 2, in kakšna gora je to? JAMNIK. »Osemtisočak K 2 smo Slovenci obiskali že dvakrat; leta 1986 Tomo Česen, ki je v solo vzponu preplezal novo smer v jugovzhodni steni, leta 1988 pa 12-članska odprava, ki je poskušala ponoviti najtežjo smer po jugovzhodnem stebru. Vrh 8611 metrov visoke gore torej še vedno ostaja naš dolg. Glede na to, da si je Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS zastavila tudi cilj, da Slovenci stopimo na vse osemtisočake,- se približujemo uresničitvi tega načrta. Nepreplezana ostajata ie še Anapurna, kjer je bi-$ la lanska odprava neuspe- šna, in Gora gora, kot imenujejo K 2. Naše izkušnje kažejo, da je K 2 silno zahtevna gora. V prejšnjih dveh vzponih je Slovence obakrat zavrnilo slabo vreme. Prav zato tokrat odhajamo proti gori nekoliko bolj zgodaj, saj upamo na boljše razmere. Midva z zdravnikom Meškom sva goro spoznala od blizu že leta 1988, zato sedaj vemo, kaj nas tam čaka in kje preti največ nevarnosti.« Prva slovenska odprava je poizkušala vzpon na K 2 po jugovzhodnem stebru, tokrat pa se bodo naši alpinisti vzpenjali po vzhodnem grebenu (desno). Kdo sestavlja odpravo in kakšni so načrti za vzpon na goro? JAMNIK: »Ker je treba planirati odpravo v Karakorum zaradi čakanja na dovoljenje že dve leti poprej, je od takrat prišlo do sprememb tako v sestavi moštva kot izbiri cilja. Najprej smo načrtovali vzpona na goro z dveh strani; po zahodni steni naj bi se vzpela naveza Štremfelj - Prezelj, ki pa zaradi študijskih obveznosti slednjega ne bo sodelovala na odpravi. Tudi dodatnega vzpona na Gasherbrum IV ne bomo izvedli, ker je Slavko Svetičič odšel v Himalajo z Italijani. Tako bodo člani odprave Viki Grošelj iz AO Ljubljana-Matica, Stipe Božič iz AO Mosor - Split, Boštjan Kekec iz PK škofja Loka, Rado Nadvešnik iz AO Kamnik, Zvonko Požgaj iz AO Železničar - Ljubljana, Boris Sedej iz AO Idrija in Davo Karničar iz AO Jezersko; jaz bom skrbel za vodstvo, Damijan Meško iz Ljubljane pa za zdravje. Naš cilj je vzpon preko vzhodnega grebena (smer Abruzzi) v klasičnem slogu, Karničar pa bo poskušal tudi smučati z gore. Stipe bo posnel tudi film o odpravi. Kdaj odhajate na pot in s kakšnimi pričakovanji greste proti gori? JAMNIK: »Zadnji dan aprila smo odposlali v Pakistan približno 1 tono naše opreme, moštvo pa bo z letališča Brnik odšlo 9. maja ob 8.45. Čez dva dneva bomo v Islamabadu, od koder naj bi se vrnili domov 5. avgusta. Vmes nas čaka delo na gori, kjer naj bi po postavitvi štirih višinskih taborov v drugi polovici junija skušali doseči vrh. Razen dveh članov imajo vsi izkušnje z visokih gora. Ekipa bi morala zadoščati za vzpon po vzhodnem grebenu, velika pa je tudi motiviranost za dosego vrha, še posebej pri Vikiju Grošlju. Na srečo tokrat nimamo niti težav z denarjem, saj je generalno sponzorstvo prevzel SMELT, po drugi strani pa je to velika obremenitev, če bi težave preprečile vzpon na vrh.« In kaj menite o različnih mnenjih glede vzponov na osemtisočake? JAMNIK: »Razočaran sem nad stališči tistih alpinistov, s katerimi sem že sodeloval na odpravah, pa sedaj razmišljajo drugače kot prej. Res je, da se je treba lotevati vedno težjih ciljev. Vzpon na K 2 ima lahko tudi po že preplezani smeri dovolj velik odmev. Težji cilj, vzpon v zahodni steni še vedno ostaja kot izziv izkušenim posameznikom.« • Stojan Saje GORENJSKI GLAS • 16. STRAN TOITNK Torek, 4.maja 1993 Druga slovenska nogometna liga PO VODSTVU PORAZ Trbovlje - Moštvo Jelena Triglava je v 23. kolu druge nogometne lige gostovalo v Trbovljah pri Oriji Rudarju in izgubilo z rezultatom 1 : 3. Kranjčani so po nekaj uspešnih nastopih v prijateljskih, pokalnih ter prvenstvenih srečanjih, v Trbovljah začeli hrabro, v svojem starem slogu in po uvodnem pritisku in napaki domače obrambe, ki je dosegla avtogol, povedli že v tretji minuti. Da obramba še zdaleč ni na ravni nekdanje čvrstosti,-so Kranjčani dokazali v naslednjih treh minutah, ko so prejeli dva poceni zadetka in tako zapravili pomembno vodstvo. V nadaljevanju so bili domačini, ki so že po tradiciji neugodni za Kranjčane, boljši in so ob nepovezani in nedomiselni igri Triglavanov brez težav obdržali vodstvo, za nameček pa proti koncu prvega dela dosegli še en zadetek in postavili končni rezultat srečanja. Jelen Triglav je kljub svojemu četrtemu spomladanskemu porazu ostal na petem mestu, vendar pa za vodečim Istraga-som zaostaja devet točk. Igrali so: Skodlar, M uric. Bavdek, Pivac, Smajič, Kapeta-novič, Egart, Belančič, Goga, Razboršek, Kondič. Igrala sta še Tušar in L dir. Slab sodnik petroviC Renče - Moštvo Jelovice LTH je gostovalo pri Renčah in izgubilo z rezultatom I : 2. Čeprav so domačini pred srečanjem veljali za nesporne favorite, saj so v spomladanskem delu prvenstva oddali vsega eno točko, so bili Ločani ves čas srečanja enakovreden nasprotnik, na trenutke pa so pokazali celo več. Povedli so resda domačini iz prostega strela kmalu po začetku srečanja, vendar pa se moštvo Jelovice ni predalo in preko Klančarja izenačili. V nadaljevanju sodnik Petrovič, ki se ga predvsem dobro spominjajo gorenjski predstavniki v tretji ligi, ni dosodil očitne enajstmetrovke v njihovo korist, tako da je priložnost, da bi celo povedli splavala po vodi. Končni rezultat srečanja so domačini postavili iz enajstmetrovke nekaj minut pred koncem srečanja. Igrali so: Oblak, Brdnik, Pavičevič, Stanonik, Krupič, Klančar, Langerholc, Rasič, Peternelj, Vučetovič, Bogovič. Igrala sta še Ahčin in Ažbe.# I. Golob Tretja nogometna liga Creina neučinkovita Kranj - Moštvo Dolnov Creine je v tretji nogometni ligi gostilo Brda in izgubilo z rezultatom 0 : 1. Kranjčani so začeli dobro, dinamično, večkrat so prišli do strela, vendar pa velika želja napadalcev po zadetku ni obrodila sadov. V drugem delu je ritem igre nekoliko padel. Domačini so v prvem delu izgubili preveč moči, njihov pritisk je popustil, kar se jim je maščeval-ko nekaj minut pred koncem srečanja, ko so prejeli edini zadetek. Dolnov Creina je v rezultatski krizi. Napadalci težko dosegajo zadetke, vzrok pa ni v njihovem neznanju, ali nemotiviranosti celotne ekipe. Moštvu predvsem manjka osrednja osebnost v zvezni formaciji, ki bi smiselno usmerjala napore svojih soigralcev, ki se resda trudijo, vendar pa so njihove akcije vse premalo domiselne in v zadnjem obdobju zato tudi neučinkovite. Igrali so: Markun, Trebeč, Maric, Čeferin, Jerič, Bašelj, Delič, Boldin, Soflič, Božič, Korenjak, Verbič. Zarici nova zmaga Tolmin - Moštvo Zarice je gostovalo v Tolminu pri Avtopre-vozu in v derbiju začelja zmagalo z rezultatom 2:1. Kranjčani so kot po pravilu začeli silovito, imeli ves čas prvega dela več od igre, svojo premoč pa so kronali z zadetkom Thalerja v 20. minuti srečanja. Kljub njihovi ponudbi so bili nevarni tudi domačini, tako da so gledalci uživali v lepi in dinamični igri in prav neverjetno je, da se obe moštvi borita za obstanek. V drugem delu so Kranjčani popustili in dovolili domačinom pobudo, sami pa so domača vrata ogrožali le iz protinapadov. V igri polni priložnosti so se najprej veselili domačini, ki so izenačili. Kljub temu se Zarica ni predala in si z zadetkom Mazgona zagotovila dve pomembni točki. Zmaga bi lahko bila še višja, saj so imeli Kranjčani številne zrele priložnosti, najlepše pa sta zapravila Kurent in Zevnik. Vseeno z novo zmago je mlado moštvo dokazalo, da sta bila dva zaporedna poraza zgolj naključna, z dobrimi igrami pa Kranjčani spet večajo možnosti za obstanek. Igrali so: Trilar, Zeželj, Zoreč, Kondič, Muratagič, Zontar, Kurent, Mazgon, Resek, Količ, Thaler, Zevnik, Savšek. • I. Golob Gorenjska nogometna liga VlSOČANI ZABILI 8 GOLOV Kranj, 2. maja - Konec preteklega tedna se je nadaljevala gorenjska nogometna liga. V članski skupini A so bili doseženi naslednji izidi: Jesenice : Tržič 4 : 0, Sava : Lesce 1 : 5, Hrastje : Visoko 2 : 8, Alpina : Britof 1:1, Bitnje : Bled 2 : 1 in Polet : Trboje 5:1. Vodijo Visoko, Lesce in Bled. • R. Gros 4* Turnir odbojkarjev - veteranov - Pod pokroviteljstvom Metalke, trgovina Ljubljana, II športa in Mesarije Kalan je bil v dvorani na Planini po nekajletnem premoru turnir gorenjskih odbojkarskih veteranov. Organizirali so ga veterani iz Kranja, sodelovali pa sta dve kranjski ekipi in veterani i/ Bohinja, Jesenic, Kamne Gorice in Krope. V A skupini so igrali Bohinj, Jesenice in Kamna Gorica, v B skupini pa Kropa, Kranj I in Kranj II. V finalu je Kamna Gorica premagala Kranj II z 2 : I. Kamna Gorica je nastopila / "najmlajšo" ekipo, vse ostale pa so bile v povprečju stare nad 45 let. Kljub temu je bila igra zanimiva in na trenutke kakovostna, furnir je hil sklenjen / ugotovitvijo, da mora ta turnir postati tradicionalen. Vrstni red: Kamna Gorica, Kranj II, Bohinj, Kranj I, Jesenice in Kropa. • I. D. Prva slovenska nogometna liga Živila z novo himno in zmago ŽIVILA NAKLO : GORICA 2:0(1:0), strelca za Živila Martin Jeraj v 31. in Franci Ahčin v 71. minuti. Kranj, 2. maja - Na nedeljski tekmi Živil Naklo z Gorico so prvič zaigrali novo himno na-klanskih nogometašev, ki jo prepeva Stane Vidmar. Mogoče je tudi himna prispevala k veliko boljši igri Naklancev, ki smo jo bili vajeni doma, in zasluženi zmagi, ki jo je z aplavzom na- fradilo blizu 1000 gledalcev, i v i I a so igrala brez poškodovanega Andreja Jerine in Roberta Marušiča, ki je v nedeljo odslužil kazen dveh tekem zaradi rdečega kartona na tekmi s Koprom. Prvi vratar Miro Vodan je bil na rezervni klopi, čeprav zlomljen prst še ni povsem zdrav. Gorica je bila slabša od Živil, čeprav je na začetku tekme zgledalo, da bodo Naklanci Franci Ahčin, strelec drugega gola za Živila Naklo. PO TEKMI SO REKLI: Trener Brane Oblak: "Razlika v igri je očitna. Danes smo na zelo slabem igrišču prikazali eno boljših iger. Vendar Gorica ni dorasla Naklu in je škoda, da si nismo danes zboljšali razlike v golih, ker so goli zelo važni v končnici. Šans smo imeli spet veliko. Naklo rabi realizatorja. Čeprav smo med vodilnimi v ligi. še vedno težko dajemo gole. Danes se odsotnost Jerine in Marušiča ni toliko poznala. Gorica je igrala zaprto in pri taki igri kontra napadi ne pridejo do izraza. Idealno je. če mi igramo zaprto in potem prideta onadva bolj do izraza. " Franci Ahčin, strelec drugega gola: "Mislim, da smo bili danes boljši nasprotnik. Zmagali smo zasluženo. Po dolgem času sem zabil gol. Doslej sem igral bolj zadaj, sedaj pa upam. da bom dal še kak-nega, če bom igral bolj spredaj. " Gregor Grašič: "Danes je bilo veliko šans. vendar žoga ni hotela v gol. Še nikdar nisem igral špice. Danes smo igrali dobro in lahko bi dali pet golov." Zahvala lojzetu pavliču Na nedeljski tekmi je NK Živila Naklo izročil spominsko darilo dolgoletnemu oskrbniku kranjskega stadiona Lojzetu Pavliču. s katerim so imeli Naklanci izredno dobre in prijateljske odnose. Lojze je prejel sliko moštva s podpisom vseh igralcev in trenerja. vendar Gorica do konca sploh ni bila nevarna, razen strela Bratkiča v 83. minuti. Živila bi lahko nasula Gorici najmanj pet golov. Priložnosti so se vrstile druga za drugo: v 7. minuti je nevarno streljal Miran Pavlin, v 21. minuti Ahčin, ki je imel tokrat ofenziv-nejšo vlogo, v 25. minuti Vorobjov s 25 metrov tik nad stežka štrli njen odpor. Nedvomno je bil najboljši pri Gorici vratar Branko Zupan, ki je slabše posredoval pri prvem golu, kasneje pa je branil izvrstno. Nevaren je bil tudi Bratkič, ki je bil v 36. minuti sam pred na-klanskim vratarjem Laličem, sicer pa bi priložnosti Gorice lahko prešteli s prsti ene roke. Od 56. minute dalje so igrali gostje z igralcem manj. Sodnik Novarlič iz Maribora je zaradi grobega prekrška nad vratarjem Naklanski jubilantje Nogometaši Živil Nakla Filip Murnik, Andrej Jošt, Gregor Grašič in Miran Pihler so aprila praznovali rojstni dan. Zato jih je klubska uprava skupaj z družinskimi člani, dekleti, ženami ali starši, povabila v Živilino restavracijo Park v Kranju. S tem se utrjujejo odnosi med klubom in ugralci. med igralci samimi in okolji, v katerih igralci živijo. Živil Laličem izključil Zobca. Lalič je potem do konca tekme branil poškodovan, za vsak primer se je že ogreval Vodan, Opozorilo sodniški organizaciji Kot je povedal predsednik Nogometnega kluba Živila Naklo Janez Zupan je ta nogometni klub opozoril sodniško organizacijo na številne dosojene enajstmetrovke v škodo kluba. To sezono so jih možje v črnem proti Naklem piskali že 13, za Živila pa sta bili dosejeni le dve. Vzrok je bila enajstmetrovka, ki jo je za Maribor piskal glavni sodnik Tabar. Po tekmi je zagotavljal, da je ravnal pravilno in naj si Naklanci ogledajo posnetek. Le-tapa je pokazal, da je Janez Križaj pred piskom že odbil žogo in Simundže ni zrušil. Sodniško organizacijo smo opozorili, naj zoper Naklo tega ne počne. Za sodnika Tabarja je bilo to čudno, ker je visoko ocenjeni sodnik. prečko, v 35. minuti so izvedli odlično akcijo Grašič, Ahčin in Miran Pavlin, v 44. minuti je bil Grašič sam pred Zupanom, pa je ustrelil mimo, v 45. minuti pa je Jeraj zamudil stoodstot- no priložnost. V 50. minuti Je Vorobjov podal Ahčinu, ta Je streljal z glavo, vendar je Zupan branil. Od 63. minute dalje so priložnosti zamujali ali Pa jih niso izkoristili Grašič, Ahčin. Vorobjov, Miran Pavlin 'n Andrej Jošt. Posebej je treba omeniti izreden strel Vorobj0' va v 74. minuti. Vse to kaže, da so igrala Živila dobro in borbeno, vendar je bil odstotek izkoriščenih priložnosti nizek. Zadetka sta bila dosežena P° lepih akcijah. V 31. minuti j* Ahčin močno streljal, Zupan r žogo odbil, Jeraj pa jo je posU' v mrežo. I : 0. v 71. minuti, p° seriji priložnosti, je Jeraj z le*e podal pred gol, kjer je Ahčin d> segel drugi gol. Za Živila Naklo so igrali Lalič, Darjan Jošt, Sirk, Križaj. Murnik, Ahčin, Vorobjov, M1' ran Pavlin, Brane Pavlin, Jeraj in Grašič. Grašiča je zamenja' Andrej Jošt. • J. Košnjek Brane mežnarič prvak Kranj, aprila - Balinarski klub Center, ki se pripravlja za tekmovanje v II. državni ligi, ki se začne že v soboto, 8. maja (gostujejo na Jesenicah), je v mesecu aprilu pripravil klubsko tekmovanje, ki je bilo v četrtek, so se uvrstili Brane Mežnarič, Janez Smid, Zvone Bandžem in Brane Belcijan. V finalu so med seboj odigrali srečanja vsak z vsakim. Rezultati: Belcijan -Bandžem II : 13, Mežnarič - Smid 13:7, Bandžem - Smid 12 13, Belcijan - Mežnarič 13 : 10, Bandžem - Mežnarič 12 : 13 i" Smid - Belcijan 13:4. Prvak kluba je zaradi medsebojnega srečanja Mežnarič - Smid postal Brane Mežnarič, drugi je bil J3' nez Smid, tretji Zvone Bandžem in četrti Brane Belcijan. • « Marinček tU63 rt* Škofja Loka Titov trg 14 Tel.: 0641621-000 II 1 MM, IM . MM. 064/691-214 064/620 093 e ZADETEK V PETEK Res je in opravičujemo se obe aprilski oddaji ZADETEK V PETEK sta bili rahlo oskubljeni, saj ni bilo neposrednega radijskega prenosa kviza Ta petek, natanko 7 maja, boste kvizu ZADETEK V PETEK lahko spet prisluhnili ali pa si v okrepčevalnici m pizzeriji LONTRG na Spodnjem trgu 33 v Škofji Loki zadevo neposredno ogledali, navijali za tekmovalno ekipo m se imenitno imeli. Kviz se začne v petek ob 17. uri, ob 19.30 pa bo tekmovalcem še posebei vroče S sodelovanjem KOZMETIKE BARBARE VVEBER in Podjetja ALPDOM pa smo bralkam in bralcem Gorenjskega glasa pripravili dve nagradni vprašanji (za poslušalce bomo še dve vprašanji zastavili v petek med oddaiol): 1. KOZMETIKA BARBARA VVEBER na Mestnem trgu 15 v Škofji Loki (nova telefonska številka je 064/623 230) sprašuje KATERE STORITVE NAŠTEJTE VSAJ TRI NUDIJO V KOZMETIKI BARBARE VVEBER V ŠKOFJI LOKI? 2. Trgovina z barvami laki. čistili, silikonskimi kiti ALPCOLOR iz Fran kovega naselia 137 v Škofji Loki kjer Vam bodo vselej dali tudi dober strokovni nasvet1 sprašuje KOLIKO LET JE ŽE V PRODAJI DISPERZIJSKA BARVA JUPOL? (za laž|e ugibanje telefonska številka Alpcolorja je 064/632 844) Odgovor, vsak zase, napišite na dopisnico, prilepite nagradni kupon fir me. ki vprašanje zastavlja, in vse dopisnice, ki bodo do petka, 7 maia, v UREDNIŠTVU RADIA ŽIRI. 64226 Žiri. bodo sodelovale v žrebanju Na gradi po 1 000,00 tolarjev, ki ju v protivrednosti storitev oziroma trgov skega blaga prispevata tokratna pokrovitelja kviza ZADETEK V PETEK IN NAJVAŽNEJŠE: za vesel večer in poln Zadetek v petek bo v Okrep čevalntci LONTRG skrbel ALBFRTO GREGORIČU! Škofja Loka Mestni trg 20 ToI.:064/622-171 4$ Želite kaj sporoć'ti ^ to Gorenikam m Gorenjcem'' ■ Izberite tNAJUČINKOVITEJŠI način OBJAVO ^K v Gorenjskem glasuj lax 215 Itt A/ Podjetje za obnavljanje avtopiaščev Kidričeva 8, Škofja Loka td./064/631181, fai/064/632 806 ALPCOLOR d.o.o. Trgovina barve. laki. čistila silikonski kiti Strokovni nasveti Jože Dolinar, Frankovo nas. 137 Škofja Loka, tel.: 064/632-844 NAGRADNI KPPON KOZMETIKA BARBARA J VVEBER Mestni trg 15, Škofja Loka tel.: 064/623-230 NAGIIADNI KUPON ZADETEK V PETE* 7. maja 1993 od 17. ure dalje ° »LONTRG« P1ZZER1A Son|» Kode rman, Spodn|l trg 33, Ško»|« LoM. Iti.: 064/620-055 (tudi nM«rv»c,l nastopa: . ALBERTO GREGOR'^ Torek, 4.maja 1993 17.STRAN • GORENJSKI GLAS Uvodna letošnja motociklistična dirka za DP V NEDELJO NAGRADA PORTOROŽA Domžale, 28. aprila - Prizadevni organizatorji AMD Domžale, ki so v lanskem letu pripravili vse motociklistične cestnohitrostne dirke za državno prvenstvo, bodo s svojim delom nadaljevali tudi v letošnji sezoni. Prva dirka za Nagrado Portoroža 93 bo ze v nedeljo, 9- maja, na portoroškem letališču. Na že znani progi, ki je mo- zredu do 600 ccm Marko Mihič tocikliste gostila že lani se bo v šestih tekmovalnih razredih, med katerimi je pri nas novost razred do 600 kubičnih centimetrov, letos pomerilo sedemdeset tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Pokrovitelj edine profesionalno organizirane domače ekipe, AMD Domžale, je tudi 'etos HB Racing Team, s tem Pa je slovenski motociklizem dobil možnost približanja evropski ravni tekmovanj. Za barve HB Racing tema bodo letos vozili v razredu do 125 ccm Domžalčan Igor Jerman, do 250 ccm lanski državni pr-vak Kranjčan Albin Štern. v ra- in med prikoličarji kombinirana štajersko domžalska ekipa Janez Ramše in Rok Kreč. Zanimive obračune lahko pričakujemo že na prvi dirki, predvsem, ker je med tekmovalci prišlo do nekaterih sprememb. V razredu serijskih motorjev do 125 ccm bo najbolj zanimiv obračun med lanskim prvakom Boštjanom Urbanči-čem in Denisom Savičem. V enakem razredu športnih se bosta za zmago borila lanskoletni prvak Gregor Goreč in mladi Igor Jerman. V četrtlitrskem razredu je lanskoletni najboljši voznik Albin Štern, ki se letos pripravlja tudi na nekatera tuja ^a 10. rallvju Opatijska riviera Uspeh mazda y. c. c. rally teama Opatija - Teden dni pred prazniki je v Opatiji in okolici potekal že eseti mednarodni rallv Opatijska riviera z močno mednarodno oeležbo. Od slovenskih voznikov so nastopili samo Jemc, Štrikove in Turk iz Mazda Y.C.C. Diamond Rallv teama iz Kranja. . . Kljub številno majhni slovenski ekipi, je bila udeležba na ral-yju, ki se ga je poleg Hrvatov udeležilo tudi lepo število italijan- tekmovanja, ostal brez svojega rivala Silva Habata, nadomestil pa ga bo Novomeščan Roman Jeriha. V razredu do 600 ccm se bodo pomerili samo štirje vozniki, zato pa je razmerje moči povsem nejasno. Med favorizirane v razredu su-perbike vsekakor sodita Karim Babic in Žirovničan Brane Lip-nik, od Gorenjcev pa bo nastopil še Tržičan Darko Katraš- nik. Atraktivne vožnje lahko pričakujemo tudi od prikoličar-jev, na prvi dirki bo nastopilo sedem ekip. Poleg portoroške dirke, ki se bo začela v nedeljo ob 13. uri, prvi trening pa že ob 8. uri, bodo letos za državno prvenstvo štele še tri. Vse bodo na dirkališču na Grobniku, štele pa bodo tudi za pokal Alpe Adria. • M. G. skih posadk, pomembna, še posebej zaradi odličnih rezultatov j^ranjčanov. Tako je Miran Strikovič s tokrat izposojenim sovoz-?Jkom Dušanom Janičem z mazdo 323 GT-R zmagal v razredu *3, kar je pomenilo tretje mesto v skupini in šesto v generalni azvrstitvi. Glede na še boljše čase na hitrostnih preizkušnjah bi "a uvrstitev verjetno še boljša, če ne bi prišlo do manjših terminih težav. Precejšnjo zrelost je na svojem prvem uradnem nastopi1 Pokazala tudi ekipa Bojan Turk - Matjaž Korošak, ki se je z nHr voz''orn> vendar brez športnega podvozja uvrstila na •eno drugo mesto v istem razredu, četrto v skupini N in sed-0 v generalni razvrstivi, kar je lep uspeh. Žal je ponovno imel molo Tomaž Jemc, ki mu je, potem ko je vodil kar lep del hi-°stnih preizkušenj, potrgalo električno napeljavo na njegovi azdi skupine A in z dobro uvrstitvijo ni bilo nič. v j » Zn'ke Mazda Y.C.C. Ra!ly Teama in seveda ostale voznike klavnem prvenstvu zdaj čakajo priprave na Rallv Saturnus, ki 0 in 22. maja s startom in ciljem v Ljubljani. • M. G. Vaterpolska zveza odpovedala sodelovanje Kranj, aprila Prvič v zgodovini slovenskega športa mlada država Slovenija samostojno nastopa tudi na sredozemskih igrah, ki bodo to leto v Franciji. Na igre se je prijavila tudi vaterpolska reprezentanca Slovenije, ki je sestavljena iz osmih igralcev iz Kranja in petih iz Krope. Ker pa je Olimpijski komite Slovenije postavil kriterije, da plača vse stroške le tekmovalcem, ki zasedejo prvo do peto mesto, seje Vaterpolska zveza Slovenije določila, da se teh iger ne bo udeležila, saj meni, da na teh igrah sodelujejo take ekipe, da so realne možnosti Slovenije osvojitev šestega mesta. V tem primeru bi morala panožna zveza (vaterpolska) plačati OK kar 50.000 DEM, namenskih sredstev za reprezentančna dela pa je dobila od Športne zveze Slovenije le 310.000 SIT. Da bi lahko reprezentanca osvojila šesto mesto, pove že podatek, da na igrah sodeluje Italija (olimpijski zmagovalec), Španija (drugi na OI), Hrvaška (dva kluba, ki sta bila v finalu državnih prvakov Evrope), Grčija, Francija (sodelovali na OI), tu pa so še Turčija, Egipt, itd., ki pa jih ne poznamo. Po vsem tem je logično, da se je vodstvo zveze tako odločilo, saj o takem razmišljajo tudi v Košarkarski zvezi. # J. Marinček NAGRADNE IGRE "LADY 1. nagrada (čoko. teži nagrajenca) izdelki LADY v telesni MATJAŽ BIZJAK, Potokar jeva 65, Ljubljana 10 nagrad (po 9 kg čokoladnih izdelkov Lady) TINE PETERNEL SORČ DAMJAN Stomaž 31, Dobravlje LAMPlC JOŽICA Podmolniška 43, Dobrunje ZLAHTIČ skrgkj Pijava Gorica 5, Škofljica LIPICER TEO, mlajši Titova 2, Jesenice LIKOZAR FRANCKA Predoslje 143, Kruni Kropa 101 D, Kropa JU V AN PETRA Cesta na Zlato Polje 18, Kisovec PEČNIK DANIJEL Ob Trnovi 5, Mozirje ARHAR ALEŠ Zg. Bitnje 244 A, Žabnica PODKRIŽNIK SARA GREGOR Cesti na Roglo I l/b. Zreče IN 50 nagrad (po 3 kg čokoladnih i/delkov LAI)Y) JERŠE DANA Rožna ul. 24, Kočevje ŠPARAŠ POLONA Parižlje 98, Braslovče ERŽEN MARTA Refteva 9 a. Klani POGAČNIK MILAN l-in/garjeva 4 A, 1 esce Šinkovec matjaž Brezovica s. Kropa DJUKIĆ VEDRAN Ol. Kozjanskega odreda 19, Rogaška Slatina 1 Akovši k IONE I roblje 24, Slovenj Gradec VEČAJ MAJDA Shakespearova <>, Maribor f_9_GACAR FRANCI Boh. Bela 47, Bohinjska Bela NAGODE TEREZIJA Alpska S, Bled M ARKFIJ TEJ A Čeinjica 39, Železniki C E LESNI K TOMO ( ankarjeva 21, Kamnik ARNI Ž VALENTIN Begunje 13/b, Begunje KOVAČ AIJOSA Sa\ska 4, I esce STRA.IIIAR FRANC Vrh pol je 75, Kamnik OBLAK LUKA (i. maja 69, Kranj SREBERNJAK JOŽICA Blejska Dobrava 134, Blejska Dobrava KOROŠEC JOŽA Ajdovska 11, Bohinjska Bistrica GOSTINČAR MIHA Ulica J. Kopitarja 58, Brezovica pri Ljubljani BOHINC BRONKA Gregorčičeva 24, Radovljica VAIJAVEC PRIMOŽ Kovor 70 A, Tržič VESEL FRANC Iga vas 20, Stari trg pri Ložu RUPNIK GABRIJEL Nova Oselnica 6, Sovodenj TOLAR PETER Prtovč 1, Železniki ČERNIVEC JANEZ Log 3, Železniki KANDUC DUŠAN Pot v Gaj 4, Koper VIDAKOVIČ VLADO Topniška 64, Ljubljana FINŽGAR MOJCA Begunje 128/b, Begunje ŽEMIJA DANICA Selo 38, Žirovnica KAVČIČ VINKO Frankovo naselje 68, Škofja Loka Carman marko Sp. Besnica 100, Zg. Besnica ŠAFARIČ MOJCA Maroltova K, Ljubljana SMILJIČ MARIJA Puhova 16, Ljubi ja na AVBELJ NADA Kajuhova 11, Kidričevo KURALT ROMAN Glinškova ploščad 2, Ljubljana ŠTALCER KLAUDIJA Kraigherjeva 19, Ptuj JANKOVIČ MARJANA Ob Ljubljanici 48, Ljubljana BERGANT BRANKO Vojkova 91, Ljubljana PETERNEL TINE Kropa 10 D, Kropa BEZJAK JASNA Tolsti vrh 170, Ravne na Koroškem KIJUN RAFAEL Nova vas 60, Nova vas MESTINŠEK DAMJAN Otoče 2, Podnart URŠEJ ŠPELA Bokalova 17, Jesenice OBLAK ŠTEFKA Triglavska 9, Žiri BOŽIČ JURE C. na Brod 44, Črnuče GLADEZ MIHAELA Gregorčičeva 5, Žiri BENEDlClC DARKO Žiganja vas 27, Duplje MRAK ALOJZ Zg. Bitnje 173, Žabnica STOJANOVlC MARIJA Ul. Metoda Mikuža 6, Ljubljana - Bežigrad JUVAN HELENA Hafnerjevo naselje 99, Škofja Loka Atletski miting v Celovcu V SLABEM VREMENU KOPICA OSEBNIH REKORDOV Kranj - Dvaindvajset atletov in atletinj kranjskega Triglava je v soboto nastopilo na mednarodnem atletskem mitingu v Celovcu. Čeprav je bilo vreme slabo, tekmovališče pa razmočeno, so Triglavani dosegli več osebnih rekordov. V članskem teku na 100 metrov je bila Marcela Umnik druga s časom 12,78, njena klubska tekmica Brigita Langerholc pa tretja z 12,82. V teku na 200 metrov je nastopilo kar šest atletinj Triglava: Langerholčeva je bila prva v času osebnega rekorda - 25,70, Marcela tretja, prav tako z osebnim rekordom - 26,23, ostale pa so razvrstile od petega do osmega mesta. V teku pionirk na na 60 metrov sta si prvo mesto z enakim časom (8,43) razdelili Tina Čarman in Nina Medved, ki je dosegla tudi osebni rekord. V teku pionirk na 800 metrov sta se izkazali dvojčici iz Tržiča Tina in Petra Bergant: Tina je bila druga s časom 2.27,13, Petra peta, obe pa z novim osebnim rekordom. V teku članov na 100 metrov je bil Primož Kopač drugi s časom 11,62, Anže Rener je zmagal v članskem teku na 400 metrov s časom 51,25, kije za desetinko sekunde slabši od njegovega osebnega rekorda, klubski tekmec Damjan Rozman pa je bil v isti disciplini drugi. V ženskem metu kopja je z drugim mestom in osebnim rekordom 33,12 metra prijetno presenetila pionirka Mojca Golob, v metu diska pa se je Mirjana Idžanovič z metom in osebnim rekordom 27,80 metra uvrstila na četrto mesto. V moškem metu diska so se Triglavani odrezali takole: prvi Tomaž Janežič - 44,48 metra, tretji Bojan Klančnik - 40,08 metra, peti Žiga Lašič, ki je kot specialist za met kopja in krogle prvič metal na tekmovanju tudi disk.© C. Z. Danes začetek gorenjske lige Kranj, maja - S srečanji Benko Športplan - Sava (I. skupina), Benko Športplan - Visoko (II. A skupina) in Marmor - Ratitovec (II. B. skupina) se bo začelo tekmovanje v gorenjskih treh ligah. Letos je prijavljeno rekordno 22 ekip (lani 16), ki so razvrščene v tri skupine. Osnovna pravila tekmovanja so, da se igra na 4 sin-gle na dva dobljena seta in dvakrat dvojice do devet gemov. Po končanem prvem delu se bo igrala končnica, play off in play out v prvi skupini, v drugi pa prvi trije play off, zadnji trije pa play out s tem, da nihče ne izpade. Zadnji uvrščeni v I. skupini izpade v II. skupino, prvak II. skupine pa napreduje v višji rang. V I. skupini nastopajo ekipe Protenex - Štefe, Tržič, Polana-Golnik, Benko Športplan, Sana, Jesenice, Marmor I in Triglav 86; v II. A skupini pa Zarica, Benko Športplan II., Biofit Tržič, Jesenice II, Podlipnik, ŠD Sava in Visoko; v II. B skupini pa Pod brezje, Marmor II, Krese, Kanu, Merkur, Kamsk in Ratitovec. Razpored prvega kola, 5. maja, L skupine: Protenex Štefe -Triglav 86, Tržič - Marmor, Polana Golnik - Jesenice in Benko Športplan - Sava (4. 5.); II. A skupina: Benko Športplan - Visoko (4. 5.), Britof - ŠD Sava (6. 5.) in Jesenice - Podlipnik; II. B skupina: Marmor - Ratitovec (4. 5.), Kres - Kamsk in Kanu Mekur. Prvi del bo zaključen 17. junija, zatem pa bo še igranje končnice, Za posamezne ekipe pa bodo igrali;: Protenex Stefe (igrišče Šenčur); Žnidar, Jezeršek, Janškovec, Stare, Ribičič, Anzelc, Vagner, Dovjak; Tržič (Križe): Štefe, Dolčič, A. Slapar, Jazbec, J. Slapar, Šarabon, Keršič; Polana Golnik (Golnik): VVeiseisen, M. Milačič, Perhavec, Škofic, Urbane, U. Milačič, Jereb, Sintič; Benko Športplan L (Stražišče): Nadižar, Por, Andrejašič, Balderman, Kert, Ramovš; Sava (Zarica): T. Saje, B. Saje, Kne, Jesenko, Ši-frer, Jenko, Dolanc; Jesenice (Jesenice): Gaser, Robič, Kavčič, Strnad, Gregori; Marmor I. (Poden): Sokolov, Mencinger, Selak, Sočak, Gorpšek, Peternel, Debevc; Triglav 86 (Besnica): Mulej, R. Pivk, Starman, U. Pivk, Potočnik, Purič; Zarica (Zarica): Su-hadolnik, Urh, Frelih, Remic, Draksler, Grame, Fajfar; Benko Športplan (Stražišče): Jeraša, Medved, Bencina, Krnic, Trobec, Burger, Andolšek, Kovačič, Ocepek; Biof Tržič (Koritno pri Bledu): Nadižar, Jakšič, Janškovec, Dragutinovič, Gros; Jesenice II. (Jesenice): Zuber, Krobar, Avsenak, Košir, Čerbe, Cedilnik, Milan Klinar, Mirko Klinar; Podlipnik (B. Bistrica): P. Podlipnik, Jakšič, Metod Repinc, B. Repinc, Mirko Repinc, F. Podlipnik, J. Repinc, Pavlika, Stendler; ŠD Sava (Stražišče): Aleš, Gros, Šker-janc, Bajželj, Košuta, Uršič, Tadina, Cvetanovič, Jeglič; Visoko (Visoko): P. Sajovic, Zavrl, B. sajovic, Frantar, Šenk, J. Sajovic, Koželj, Lukež, Zupančič, Bogataj, F. Koželj, Sušnik, Križaj; Pod-brezje (Podbrezje): Gorenc, Seliškar, Štiherle, Košir, Bukovnik, Polajnar; Marmor II (Gorenja vas): Kambič, M. Selak, Bogataj, D. Selak, Poljanec, Gorenc; Kres (Kres): Svetina, Zaveljčina, Kambič, Žagar, Smolej, Simoč, S. Zaveljčina; Kanu (Kanu): Čarman, Osovnikar, Trpin, Peternelj, Nacev, Nobak, Kalan; Merkur (Šenčur): Derguti, Žagar, Čelesnik, Zepič, Prosen, Praprotnik, Smolej, Druškovič; Kamsk (Žiri): Pecelin, Kavčič, Gaber, Krol-nik, Kenda, Kopač, F. Kranjc, M. Kranjc, Drmota, Pecelin; Ratitovec (Selce): Cunk, Thaler, S. Primožič, Šmid, Šturm, Benedičič, Okorn, R. Primožič. • J. Marinček Krištof štromajer v kopru Najboljši vaterpolist Slovenije namerava nadaljevati kariero v K opru. Kranj, aprila - Iz zaupnih virov smo izvedeli, da hoče mladi 22-letni najboljši vaterpolist Slovenije Krištof Štromajer nadaljevati kariero na morju, ln od kod taka vest? V nedeljo, 25. aprila, so se vaterpolisti Kopra vračali s tekme v Innsbrucku, s tekmovanja v avstrijskem prvenstvu in so izkoristili Kranj, da se ustavijo v njem in na večerjo povabijo Krištofa, ki je pred kratkim odslužil vojaški rok v 310 UC v Kranju. Pogovori, vsaj tako slutimo, so tekli o prestopu tega igralca iz Triglava v Koper, saj je takoj po prazniku iskal vodilne može Triglava, da mu dajo izpisnico. Ta mladi igralec, ki mu je matični klub že enkrat dovolil izhod iz Kranja in to v najbioljši klub Evrope Mladost Avtohrvatsko iz Zagreba (tam je ostal le mesec dni in nato dobesedno pobegnil domov op.p.) je bil do odhoda kranjske ekipe na kvalifikacije v Nico (Francijo) zelo zvest Triglavu, saj mu je vodstvo dalo zagotovilo, da bo služil ves rok v Kranju. Komanda 310 UC mu je omogočila vsak dan trening v bazenu, na katerega je prihajal do Niče, nato pa nič več. Po končanem služenju ni našel pravega dialoga z vodstvom Triglava (ali pa ga ni hotel), začel z izsiljevanjem, kam ga bo to pripeljalo, pa se ne ve. Odškodnina, ki jo je sprejela Vaterpolska zveza Slovenije in jo bo treba spoštovati, bo najbrž škodovala Krištofu in reprezentanci, ki je tik pred pomembnimi akcijami. (Turnir v Innsbrucku in kvalifikacije za evropsko prvenstvo v Pa-lermu.) Koprski vaterpolski delavci, ki so znani po tem, da v Koper vodijo okrepitve iz sodenje Hrvaške, bodo v primeru, da dobijo Krištofa Štromajerja, tokrat seči precej globlje v žep. # J. Marinček GORENJSKI GLAS • 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Torek, 4.maja 1993 MALI O GASI m 217-960 PIZZA DELOVTtl CAS: VSAK DArl OE> 8 90 - 220Q NEDELJA OD !l 50 - 22o<> APARATI STROJI Panasonic BREZŽIČNI TELEFONI, TAJNICE, FAXI, telefonske CENTRALE zelo ugodno. 0 064/632-595 9919 VENECIANKO na dva lista prodam. »78-636, po 20. uri 10427 CIRKULAR 380 V, 4 KW, primeren za razrez desk in drv, prodam, 0620- 291 10428 TRANSFORMATORJI in usmerniške komponente, prodam. ©736-701, po 15. uri 10446 TV GORENJE COLOR, cena 150 DEM, prodam ali zamenjam za motor. O 323-897 10447 Pralni STROJ CANDY in ŠOTOR, prodam 065-166 10454 C 64 z vso potrebno opremo, prodam ©623-175, popoldan 10466 BTV TTX SLEEPTIMER ter COM-MODORE 64 prodam za 700 DEM. «323-617 10477 COMMODORE 64 z opremo prodam za 200 DEM. «631-009 1047B SHERVVOOD ojačevalec 2 x 80 W in dvojni kasetofon, nujno prodam. «801-371 10491 Elektronski pletilni STROJ KH 940, prodam. «622-259 10502 HLADILNO za mleko, prodam. Bergant, «64-213 ionm Žago za razrez hlodovine in traktorsko vitlo 3 tone, prodam. 0681-258 losos Industrijski ŠIVALNI STROJ Pfaf, z dvojnim transportom, prodam. 078-351, dopoldan 10516 Pralni STROJ Gorenje, ugodno prodam. «213-311 10517 MOTORNO KOSILNICO in GENERATOR električne energije prodam. «736-686 1053« 400 litrsko ŠKROPILNICO Metalna RAU dobro ohranjeno in SLAMOR-EZNICO EPLE tip 900, prodam. Stular, Strahinj 135, Naklo 10547 Malo rabljeno bencinsko KOSILNICO Tanaka na laks, z več priključki, prodam. Cena po dogovoru. 053- 600 10582 SATELITSKI KOMPLETI, 100 kanalov, onscreen grafika, črna parabola offset 60 cm, cena 480 DEM IN-FINITE, d.o.o., «242-849 losa? VILIČAR Litostroj, 5 t, letnik 1988, ugodno prodam. « 062/608-154, dopoldan in 062/685-258, po 20. uri 10561 PAJKA na dva vretena starega dve leti prodam. «422-673 10599 Ugodno prodam horizontalno tračno ŽAGO - HLODARKO « 064/725- 240 10803 PO LOS TRGOVINA S PREMOGOM Zapoge 40, Vodice, vam po zelo ugodni ceni nudi ČEŠKI. RUSKI, ZASAVSKI in VELENJSKI PREMOG. Breiplačna dostava, motnost plačila s teti 2 odlogom, pri večjih količinah posebni popusti. tel.: 061/824-096,061/B23-M5 AMIGO 500 z dodatki prodam. « 66-259 106O6 Barvni TV Gorenje, nov, s teleteks-tom, ekran 51 cm, prodam. « 633-431 10610 ŠTEDILNIK (2 plin - leva stran, 2 elektrika), še zapakiran, prodam 20 % ceneje, fi 324-296 10635 SATELITSKE ANTENE Pace in Lasat z montažo in garancijo. Cena 530 DEM. « 43-293 10651 Elektropnevmatsko VRTALKO Iskra -skil, novo, prodam. 20 % ceneje. Q 70-211 10654 PAJKA na dva vretena prodam. «620-291 nov, 10681 Skoraj nov HAUBLITZ, prodam. «401-326 10693 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ iz Delavskega doma vpisuje nove člane. 9 41- 581 9678 PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije. « 41-581 »679 "TRIO" igra na porokah ali v lokalih (veliko petja). «70-015 10474 POZNANSTVA Sem moški petdesetih let dobrega srca s hišo, avtom, nealkoholik in nekadilec. Zato želim spoznati po tej poti ženske, lahko si razvezana, mamica ali upokojenka. Zato se čimprej oglasi, kajti lahko ti tudi pomagam finančno. Šifra: SPOZ-NAJVA SE losos Slovenko doma med Kranjem in Bledom, od 45. do 50. .ljubiteljico glasbe, narave, vrta, sonca vabi izobraženec v nov dom brez obveznosti. Zaželjena nezaposlena. Ponudba naj vsebuje opis do sedaj in želje v bodoče. Šifra: PRIŠEL JE MAJ 10574 KUPIM Kupim GOLF, letnik 1988, od prvega lastnika, cena do 10.000 DEM 045- 307 10434 TELETA starega teden dni kupim. «48-526 10467 Kupim TELIČKO simentalko 10-14 dni staro. «801-393 io«7 Kupim smrekove HLODE, slabše kvalitete (lahko tudi lubadarce). »64-067 10575 Kupim stanovanjsko pravico na Bledu ali okolici. «725-563 losee Kupim brezprstni GREBEN 117 -137 cm za bohanco « 66-301 10611 Kupim rabljeno traktorsko GUMO, dimenzije 12.4 x 11 x 28 0 78-424 10633 Pisalno MIZO in STOL kupim - za odrasle. « 217-343 io«9 Za 25000 DEM takoj kupim GARSONJERO v Kranju. Šifra: VSEUIVO PO DOGOVORU 10665 Kupim 1,5 kubika suhih hrastovih plohov I. kvalitete. «217-817 10680 TELETA simentalca, starega do 14 dni, kupim. «802-224 10685 Takoj kupimo novejšo enodružinsko HIŠO z vrtom v Kranju. «327-464 10892 Kupim TELETA simentalca, starega en teden «43-483 10696 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 8/5/ 1993. Prijave na « 49-442, po 16 uri 9474 Dne 13.5 93 IZLET na ČEŠKO Brno-Blansk. «216-903 104» Zelo svečano belo POROČNO OBLEKO, vel. 38/40, prodam 046-273 10514 čebelarsko - nakupovalni IZLET -Madžarska - 14/5/1993. » 242-331, od 15. do 21. ure 1059« B 331 -339 DOSflAVA IPII/Z/Z VSAK DAN OO 9. DO 23. URE "KMEČKI STROJ" ŠKOFJA LOKA fjf SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA TEL: 622-575, 622-311 KMETOVALCI * NOVO* UVOZ IZ ITALIJE! traktorske rotacijske brane in freze 'MASCHIO* - enoosne pogonske kiper prikolice 'BERNARDI in PRADELLA' atomizerji in škropilnice 'EUROPIAVE' in kardani 'BODIOLI* - kosilnice *BCS* 602, 603, 622 benz./diesel -100 do 140 cm. traktorske kosilnice 'BCS* DUPLEX in ROTO 404 - nošeni trosilec za hlevski gnoj in enobrazdn) plugi 'GRATONI' NAJNIŽJE CENE: traktorskih gum BARUM, puhalnlkov GRIČ 4000, vrtnih kosilnic ALKO. obiščite nasi C__^Cementni i lf rani _ Dri mol/ zdelki DRAŠLER nur\ tofn n • "i 11 \ i rVJanj * rfliTISn 7 S BOGATA 1 k "i r—j tz □ VOjieicTOn. L\ l' J i ZBIRA IZDELKOV BETONA!^ C ilJ) Obveščam cenjene stranke, da sem se preselil iz Jenkove 4, Kranj na Župančičevo 2. URAR GERINGER EMIL 10672 GLASBILA Diatonično HARMONIKO, odlično ohranjeno, kot nova, prodam. 070- 015 10475 80-basno HARMONIKO in SYNTHE-SIZER Roland Juno 106-5 oktav, poceni prodam. »241-490 10537 MIKSER, OJAČEVALEC 2 x 150 W, 8 kanalov in avtomatske BOBNE prodam. 0 872-011 10647 GR. MATERIAL MIVKO prodam. 0217-791 10461 IVERKO 18 mm prodam. 070-006 10482 Tri OKNA Jelobor 140x140 in eno 140x180 cm, prodam. 0631-573 10484 Hrastove PLOHE in DESKE prodam. 043-213 10488 PLOHE javor-bukev, prodam. 0218-612 10510 Suhe smrekove PLOHE prodam. Prebačevo 42 10523 BOBROVEC starejši ugodno prodam. Zgoša 46, 0 733-447 10571 Betonske REŠETKE za hlev in STEBRE za kozolec, prodam. 046- 159 10576 PUNTE prodam. 0 421-020 10588 STREŠNO OPEKO Bećej, novo, 300 kosov, ugodno prodam. 0 324-283 10809 LATE za vse vrste kritin prodam. Draga 14, Škofja Loka 10617 PUNTE 3.5 in 4 m prodam. Draga 14, Škofja Loka 10618 Smrekov OPAŽ prodam. 0 66-958 10655 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino in kemijo. 0 064/328-488 8496 INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. 0 212-853, Int. 227 9398 INSTRUIRAM matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole Matjaž, » 213-644 9665 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za vse stopnje. B 43-131 9666 Iščemo UČITELJA za nemški jezik. Le- Tehnika, Hrastje 75, Kranj 10464 Instruiram matematiko In elektroniko - tehnične predmete. »217-057 KOLESA Gorsko žensko, moško KOLO, otroški BMX prodam ali zamenjam za kanu. Možnost na obroke S 721- 289 9770 TOMOS AVTOMATIK prodam ali zamenjam za kanu. Možnost na obroke. • 721-289 9772 Otroško KOLO BMX, prodam «82 217 10444 Dirkalno KOLO PEUGEOT, 12 prestav, kovnlsko srebrn, prodam. «801-371 10490 BMW 600 ccm, letnik 1970, prodam. «218-612 10611 Gorsko KOLO Merida Al-Bon-Ten 500, ohranjeno, prodam. «213-311 10619 MOTOR AVTOMATIK malo vožen, prodam 047-589 10555 Otroško dirkalno KOLO Rog prodam Naslov v oglasnem oddelku. 10592 MOPED ATX 50 C in konjsko SEDLO prodam Jagodic Jože, C. Talcev 27, Kranj loeos APN 6 S, letnik 1988, prodam. « 45-460 10616 CTX 80, malo vožen, cena 1.200 DEM, prodam. Okroglo 23 iq*m Mountaln bike ženski In moški In Avtomatik prodam na 3 čeke. «721- 289 '0677 Malo rabljeno moško KOLO na 3 prestave v torpedu, uvoz, prodam «802 517 '0«78 OTR. OPREMA Globok VOZIČEK Tribuna, z dodatki mrežica, dežnik, ugodno prodam. • 621-639 '039« Uvožen kombiniran otroški VOZIČEK ugodno prodam. O 218-204 10641__ Kombiniran otroški VOZIČEK Tribuna in nahrbtnik, prodam. «47-140 10687 OSTALO BUKOVA DRVA ugodno prodam, tudi na obroke. «714-368, Lesce 10436 Bukova DRVA poceni prodam. «64-313 1 0483 DRVA meterska, razlagana, trske, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. «325-488 10485 Bukova DRVA prodam. « 682-635 10595_ ERŠLANKE, SLOVENKE, VO-DENKE, PELARGONIJE, SURFI-NUE, ČEVAČKE prodam. « 326-394 Registrsko BLAGAJNO, še v garanciji, malo rabljeno, prodam. « 218-324 10628 Bukova DRVA prodam. «241-067, popoldan 10666 PRIDELKI Sveža domača JAJCA prodajam. Sp. Bela 1 10435 SENO prodam. «681-041, zvečer 10450 Neškropljena JABOLKA, semenski KROMPIR desiree in HUMUS, prodam. «57-141 10497 Krmilni KROMPIR prodam. Cerklje, Trg Davorina Jenka 5 10500 SENO ugodno prodam. «212-725 10538 Krmilni, semenski in jedilni KROMPIR desiree, prodam. «631-683 Ugodno prodam ROŽE - TRAJNICE in JAGODE. Mohorič Marija, Zg. Besnica 89 10629 SENO prodam. « 65-820 10630 SENO prodam. O 633-693 io&m Jedilni KROMPIR desiree, prodam. «43-483 10695 POSESTI Prodam BRUNARICO, arušt, 2-krat temno barvan opaž. « 323-133, po 20. Uri 7266 Zazidljivo PARCELO 1500 kvad.m, prodam. «70-012 10479 8 ha GOZDA prodam »891-321 10630 Kupim zazidljivo PARCELO, 800 -900 kvad. m, v Kranju ali okolici -Šenčur, Britof, Visoko. » 46-050 10693 Zamenjamo NJIVO za zazidljivo parcelo, kraj Bitnje - Kranj. »312-384 10614 Najamemo HIŠO s telefonom v Kranju oz. bližnji okolici. » 325-678 10639 KIOSK aluminijasti 4,5x4, prodam Cena ugodna »50-476 10675 Prodamo, novo opremljeno HIŠO v škofji Loki, atraktivno večjo v Radovljici, atrijsko v Kranju in Šenčurju, novogradnje na Bledu, v Lescah, Medvodah, Mojstrani in na Jesenicah, starejše hiše na Jesenicah, v Begunjah, Ljubnem in Bohinjski Bistrici. APRON NEPREMIČNINE, »064/214-674 ioeao RAZNO PRODAM Lastniki videokamerl Ponujam knjižico za začetnike "SNEMANJE Z VIDEOKAMERO" - 500 SIT »213- 656 10283 AŽ PANJ ln romičke za panje, prodam Tupaliče 59 10442 ČEtADO prodam šlnk, Suha 18, «43-512 10462 Dvižna GARŽNA VRATA, kompresor 45 litrski, prodam. «311-623 10466 Z 101. letnik 1978, cena po dogovoru, ŠTEDILNIK 2 plin, 4 elek., žensko In moško KOLO, prodam «82 637, do 20. ure popoldan 10550 NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV s 136 KANALI •z anteno 80 x 90 659 DEM "zanteno 60x70 569 DEM DO 25 OBROKOV z montažo SATEX" TEL.: 48-570 B il II118IIH Suhe hrastove PLOHE in napravo za hlajenje mleka (2 vrča), prodam. Porenta, Sv.Duh 44, «632-045 10572 4 kub. m suhih smrekovih PRIZEM, debeline 8 cm, 150 kg težko TELICO in dvotarifno trofazno URO. «51- 033 10602 POHIŠTVO za kmečko sobo in MOTOKULTIVATOR prodam. « 311-427_10607 Ljubitelji stare umetnosti! Prodam zelo staro sliko (Sv. družina, olje 130x60). Otoničar, Zg. Duplje 65 10682 STAN. OPREMA Kotno sedežno garnituro-raztegljivo in 30 kvad.m. keramičnih ploščic, prodam. «725-417 10472 Starejšo, dobro ohranjeno SPALNICO IN PRALNI stroj, poceni prodam. «77-609 10565 Fotelj enosed rdeče barve, ki se raztegne v ležišče, prodam. Cena polovična. «213-239 10568 OMARO za spalnico črne barve z drsnimi vrati, otroški VOZIČEK in otroško POSTELJICO. «323-105 10570 Novo POHIŠTVO vseh vrst prodamo po zelo ugodni ceni. «221 -40010534 Zaradi selitve v Radovljici prodam komplet SPALNICO starejše Izde-lave(pravi les), kavč s predali, 2 fotelja. «062/413-046, ogled 7.maja med 10. in 12. uro na Trubarjevi 1, Radovljica 10601 Pisalno MIZO in STOL prodam. « 328-192 10636 Ohranjen JOGI 200/160 poceni prodam O 211-972, od 10. do 12 ure 10648 KAVČ in fotelje, prodam «57-725 10870 Sedežno garnituro z raztegljivim ležiščem in otroško posteljico z jogijem prodam. Praše 53, «401- 109 10697 STORITVE J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, Hi-Fi naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, « 329-886 963 FARADAY D.O.O. - NON STOP: -RTV SERVIS, - prodaja novih daljin-cev, - prodaja SAT sistemov na 4 ali 8 obrokov. PRIDEMO TUDI NA DOM O 064/218-210 2862 ROLETE, žaluzije vseh vrst lahko naročite na « 064/216-919 7844 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis Igrišč, sejanje peska IZDELUJEM po dogovoru, izvršim tudi MONTAŽO. FRLIC, Zevnlkova 5/a, Orehek, Kranj, « 217-937 8453 POPRAVItA-MONTAŽA-pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. «325-815 *901 LEDO SERVIS -iramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni « 214-780 9047 EMAJtIRANJF kopalnih in tuš kadi Plačilo na dva čeka « 66-052 9?63 VLEČNE KLJUKE, snemljive, IZDELAM, montiram ali predelam. 0 633-506, popoldan 9307 POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, POLAGANJE keramike. 0 65-773 esn Montaža in popravilo TV anten 0 215-146. 57-420 9728 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. 0 733-120 98/g Izdelujemo cinkane SMETNJAKE in ŽEBUEl Prebačevo 32 a, «326-426 9945 AVTO MARKOVIČ, d.o.o. trgovina Spodnji trg 40, vam po ugodni" cenah nudi karoserijske dele za vozila GOLF 1,2, renault 4, R 5 «J Zastavo (stari tip), olja Castrol, °"< Penasol in INA. Velika izbira sedežnin avtoprevlek od 2800,00 SIT naprej; Prodaja KOLES na tri čeke ali » odstotni popust za gotovino. «620-467, trgovina odprta od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Sobota od 8. o° 12. ure!__«*J Montaža in popravilo rolet in žaluzijl «061/376-783_ «■* Vodim poslovne knjige za obrtnike m mala podjetja. Poljanska dolina* «65-505_ Polaganje PVC podov in parketa Wr brušenje in lakiranje parketa. 063'' 070 10553 Popravilo elek. orodja Black and Decker in Iskra. Kodrič, Zg.Besnica 36, 0403-153__«*• ZIDARSTVO RADOVLJICA! Izdelu-jem vse vrste fasad in notranji" ometov. 0712-286_ «gj TAPETNIŠTVO - kvalitetno, hitro, poceni. O 83-194_ i)** KOMBI PREVOZI tovora do 1.500 Kg in manjše SELITVE. 0 215-211^ ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA osebnih avtomobilov, s trajno elastično maso. Garancija 6 let. 0 66-756 10615 __ IZDELUJEM cisterne. 0 325-959 10622 ____, PREVAJAM iz nemščine, angleščine in italijanščine v slovenščino in nemščino. Mirko Mulej dipl. in9;; Lancovo 14, Radovljica, 0 O64' 713-269 105 Izdelujem in prodajam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine. 0 324-45' 1Ctt>Bfl KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 10 BESED BOMO NATISNILI V NASLEDNJI ŠTEVILKI. STANOVANJA STANOVANJE na Jesenicah, sobno, konfortno, s centralno, Pjn dam in oddam 2-sobno stanovanj 64 kvad.m, na Hrušici pri Jesen^ za daljšo dobo. Šifra: Predplačilo 10152 Enosobno STANOVANJE v Kranju j Zlatem polju prodam ali menjam j stanovanje na Jesenicah 0801- 10498 STANOVANJE 39 kvad m na I., prodam 0 327-710 !> Odkupim stanovanjsko PravlcjLe večje stanovanje brez vaše izsei . 0327-304_ Najamemo GARSONJERO »* *$ sobno do 2-sobno stanovanje } dobo treh let. Šifra: LILI_____ Kupim stanovanjsko pravico tu odkup stanovanja v Kranju, M^jjjjo ali Kamniku. Velikost stanovanja 7 40 kvad m 0421-772, od 14 f2 ul« ure, soboto, nedeljo od 10 do I*1 Oddam pravico do odkupa dv0^ v lega STANOVANJA, 60 kvaOJV bloku, centralna, telefon., sate")^. za enosobno lastniško v 'Škofji l 0622-783 1* —------..|)i Za dobo enega leta dajem v fljjjf-(samcu ali samskemu paru) oP.f v jeno enosobno STANOVANJ Kranju. «214-775 Samski moški - obrtnik Kranju SOBO, s souporabo */5 nlce in telefonom « 061/34'-J 10597 |F^97ATO?^V W\H MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVAN^ BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V ' KI KI I Tel: 691-555, 692-036, fax: 691-610 ISKRA Servis Kranj, Planin^ Servisiramo: TV, Hiti, Video, Selečo, ITT-Nokia, ICes, Fisher, Goldstar, Grundig, Samsung, lskr ' TV Star, Lbvveopta ... (064)326-450 od 8.00 do 15.00^ ^»■ek, 4.maja 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 19.STR AN • GORENJSKI GLAS STANOVANJE v Radovljici, 2-sobno, ugodno prodam. « 7A4-967, po 17. uri 10613 Zamenjam 2-sobno STANOVANJE 157 kvad. m) v I. nadstropju, central-J% toplovod, SAT, balkon, za 2 ali J-5-sobno s centralno - relacija: Kor. gela - Hrušica. Šifra: JESENICE nt* 3- sobno komfortno STANOVANJE "j^Planini, prodam. «325-526 10657 v~§koTjT Loki takoj prodam GARSONJERO, 17,40 m2 (stolpnica Podlubnik). 623-079, popoldne gjl g 622-371, int. 51, dopoldne Enosobno stanovanje ogrevano zamenjam za 2-sobno neogrevano. »871-225 10686 STANOVANJA PRODAMO: v Lescah tn, dvo in enosobno. na Bledu tri in ^osobno, v Kranju Šorlijevo naselje dvo in pol in enosobno, na Planini III. trisobno, dvosobno in eno in pol sobno in več drugih. KUPIMO: enosobno in garsonjero na Bledu, kranjski gori in v Kranju. APRON ^PREMIČNINE, «064/214-674 varstvo •Ščem VARUHINJO za 11-mesečno deklico. «329-909 10431 Iščem gospo za dnevno VARSTVO W letne deklice na svojem domu v ™anju ali bližnji okolici. «217-332 •ščem VARSTVO za 11-mesečno jjgjjjCO. « 329-909 1 0620 VOZILA DELI j^oen rabljeni REZERVNI DELI in Joodpad.1 P&KUP avtomobilov Citroen za av 064/692-194 geoi *a Zastavo 750 prodam desno Z^jco in stekla. «64-084 i0476 Vozila__ Enodnevni nakupovalni IZLET z ^"obusom na Madžarsko, dne 8/5/ .^gg; Prijaven« « 49-442, po 16. uri l^STAVO 101, letnik 1978. karam-ggno, prodam. « 46-661 9641 JUGo 45 |etnik 1986 prodam. JJ?1*!menjava za "fička". Kriška 3. .^Drulovka 104» l?,4 GTL, letnik 1986, prev. 69500 ^•P^odam. «710-066 10430 2*vVB0 TALBOT, letnik 1982. cena u?T °EM. Ogled na domu. Lesce, Z^OVa 8 10432 J? 4 GTL, letnik 1983. dobro ^SlJjf^pnodam. «714-343 10433 £JP1 GTL. I. 84, registriran celo leto ^am ^325-196 10440 r^p0 1500 SL, letnik 1976, reg. do kov*mbrB 93■ ugodno prodam. Ra-■S^C, Jenkova 1, Kranj_im« JJj2 TL, letnik 73, reg. do 3/94, 52Xn» za 1000 DEM. «802-116. t^Poldan 10448 SP^F. 'etnik 1982, prevoženih 62000 stanorodam F'nžgarjeva 4 a. Lesce, «^_£7 10448 thr» P' letnik 1981 • ohranjen, regis-. an> obnovljen, prodam. Štefan ^nderk, Partizanska 43 a, Kranj, ^1-241 To 10451 «Dr°irno vozl,° z^mke CITROEN, JT. •« diesel Furgon, prodam Avto ali o°,V„Vse Informacije na «325-981 !!!^300 _104« cll!?? 45^ 'etnik 1989, 40 000 km. 5»5J 4000 DEM, prodam «622-424 fc?-!"^ ktnik 1986, diesel, prodma ^646^ _10467 Pr^N°- ^nik 1979, reg do 4/94, >^m_»403-316 104M obranu d'esel, letnik 1990, dobro i047onten, rdeč, prodam «725-828 f»od^ DA|HATSU CHARADE TS, ^^Ji323-419 10«T1 Pi^d2»45 A- 'etnik 1987. reg do 4/94, ^[H_J»65-416 10473 •fe1.1 GX, letnik 1988, prodam "^^i8^ «326-142 10481 ^1a7QMV 1600 BR. 'etnik decem-Droda m'/eg do )uni)a 1993> "Ooono c-6fllk "fakslar Marjan, Zasavska - '^fanj, «311-368 10486 I S, letnik 1988, pro- 10486 876-^f n° ohr«r*,n S*p*nikrl^ S- ndeč, k tNarr, m°bnovljen, reg do 4/94, ^•^*3£3^32,/večer i049? '^pSdamk,,ilk, 1988' rdeč' 50000 33-95l * 101 za 800 cena po dogo- 148 418 JUGO 45, letnik 1984, reg. do maja 93, prodam. «78-593 10513 R 4 GTL, november 1983, prodam. «327-710 10520 VW HROŠČ 1200, letnik 1975, registriran, prodam. «325-140 10524 GOLF, letnik 1978, reg. do novembra 93, cena 2600 DEM, prodam. «725- 218 10528 C 15 E, letnik 1988, 95000 km, ugodno prodam, ali menjam. «327- 304 10534 Karambolirano Z 101. letnik 1986, reg. do 28.4.1994, prodam. Krakovska 16, Voglje 10541 LADO 1300 S, letnik 1986, cena 2800 DEM, prodam. Ludvik, «421- 011 10543 AX 11 TRE, letnik december 1987, 55000 km prodam. «633-083, zvečer 10546 R 4, letnik 1980, prodam. «323-161 10552_ Z 101, letnik 1981, ugodno prodam. «76-108 10554 Z 101, letnik 1986, reg. 4/94. «632- 930 10557 Z 750 CL. letnik 79/12, prodam. «77-201 10561 FIČOTA, letnik 1983, reg. do 10/93, prodam, šučurič Tomislav, Groharjevo n. 5, škofja Loka iose? RENAULT 4 GTL, letnik 1985, prodam. Aleš, Cankarjeva 8, Radovljica 10564 LADO RIVO, letnik 1987, prodam. •46-576 iose« ZASTAVO 101. letnik 1987, prodam. « 064/83-415 10588 YUGO 55 KORAL, letnik 6/1991. 23.000 km, dobro ohranjen, prodam. • 45-272, popoldan 10590 DIANO, izredno dobro ohranjeno, ugodno prodam. « 310-716 10594 ZASTAVO 101. letnik 12/1983, registrirano do 26/12/1993, prodam. « 327-532, popoldan ioaos FORD SIERRO, srebrno, letnik 1986, prodam, čer ne, • 81-341, int. 2616 10812 YUGO 45 AX. letnik 1988, 43.000 km, garažiran, prodam. « 241-884 10823 ZASTAVO 750, letnik 4/1980, registrirano do 4/1994, prodam za 1.000 DEM. « 66-961 10625 ZASTAVO 101 GTL 55. letnik 1986, neregistrirano, vozno, prodam. « 218-324 10827 LADO SAMARO, letnik 1992, meta-lik, prodam. • 312-255 10942 NISSAN MICRO, letnik 1990, cena 9 800 DEM, prodam. Možna menjava. « 312-255 10843 126 P, letnik 1982, registriran do 2/ 1994, prodam. « 49-421 i0844 YUGO 45, letnik 1985, bele barve, ugodno prodam. « 327-303 10*45 ZASTAVO 101. letnik 1984. ugodno prodam. Lukman, Kidričeva 20, Kranj 10646 GOLF Diesel, bele barve, letnik 1990. 5 prestav, garažiran, 33.000 km, prodam. « 064/713-285 106S0 R-4, letnik 1986, prodam 10652 41-514 R 4 GTL. letnik 1990 popoldan (41-823, 10658 Dejstvo je, da novitete Mladinske knjige prinašajo najboljši zaslužek, prepričajo vsakega omahljivca. Za delo NE potrebujete lastnega prevoza. « 632-330 10244 Iščemo več mladih urejenih DEKLET za delo v Pizzeriji "Polana" Golnik. Prijave osebno vsak dan od 19. do 22. ure 10252 Nudim dober zaslužek! «620-565 10291 Akviziterji pozor! Za prodajo atraktivnega artikla boste odlično nagrajeni. «241-635 10350 Kdor želi zaslužiti naj pokliče «871-185. Zaslužek zares izjemen! i04ss Osebo iz Bohinja vajeno motorne vrtne kosilnice z avtoprikolico zaposlim. «721-289 10468 Iščemo mlado dekle prijetne zunanjosti za delo v okrepčevalnici. Kasneje možna redna zaposlitev. «621-023 vsak dan od 8.do 20. ure ali v Šolski 15, Škofja Loka 10493 CAFFE BAR LEV Preddvor pogodbeno zaposli mlado dekle za strežbo. «45-360 10506 ŠIVILJA brez zaposlitve dobi honorarno delo. «324-156, od 19. do 20. ure 10522 Hornorarno zaposlitev 3 do 4 x tedensko nudim zanesljivi prodajalki živilske stroke. «632-581, od 19. do 20. ure 10525 Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO in dekle za delo v strežbi. Pisne Bonudbe oddati osebno Bistro AMA, Nikola Tesla 1, Kranj 10529 Želite zaslužiti 1500 DEM mesečno? Pogoj resnost in delavnost. Informacije po 20. uri «327-034 10544 NATAKARICO za delo v JAZZ klubu iščemo. Možna redna zaposlitev. «222-172 10545 Pizzeria RANČ Podreča išče KUHARJA. «401-157, po 12. uri 10579 Perspektivno podjetje nudi pogodbeno ali redno zaposlitev. «631-285, po 14. uri 10600 Iščemo sposobno ŠIVILJO « 81-587 - dopoldan; 78-052 - popoldan 10819_ Za deio v okrepčevalnici na Lužah pri Kranju zaposlimo dve DEKLETI. Interesenti naj se javijo na « 43-583 ali 217-452_i063i Iščem poulične PRODAJALCE od Kranja do Kranjske gore. «84-485, 861-221 10669 Strugaria bukovih palic fi 23, valjev fi 60 in ročajev iščem. «721-289 ioen DELO dobi oseba s poznavanjem vrtne kosilnice in z možnostjo lastne avto prikolice. «721-289 10676 Iščem PRODAJALKO za deljiv delovni čas. Trgovina "Fan sport", Reginčeva 6. Kranj 10701 Z 750, letnik 1984, prodam. Zalog 62, Cerklje loeoo ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, ugodno prodam. «328-202 loeei OPEL KADET 1,3, letnik 1990, prodam ali menjam. «312-255 10662 R 4, LETNIK 1987, dobro ohranjen, prodam. «312-255 10663 GOLF diesel, letnik 1990, dobro ohranjen, rdeč, prodam. «725-828 10668 OPEL KADET 1,6 D, letnik 1983, registriran do oktobra 93, prodam «312-259 10894 SUBARU LEONE LIMUZINA 1989, bel, nag. 11/93, garažiran, prodam. «45-176 109M ZAPOSLITVE Zaposlimo KV KUHARJA Iz okolice radovljiške občine • 712-020 9063 Iščem PRIPRAVNIŠTVO v kovinarski stroki. Imam Izpft B-kategorije « 217-825 100M Honorarno zaposlim DEKLETA ali FANTE za pomoč pri strežbi v Klubu "SKALA" Inf v Klubu Skala, od 21 do 22 ure, ob petkih in sobotah 10O88 Delavca za delo pri gradnji potrebujem Smer Preddvor «241-759ioi3i Prijetno dekle za strežbo na Bledu iščemo «212-310 10140 Priložnost za dober zaslužek! Prodaja novega, zanimivega artikla « 064/311-463 10199 ŽIVALI KRAVO s teftom in 7 metrov dolge obžagane ŠPIROVCE, prodam. Zupan Ivan, Podnom 20, Zg.Gorje 10439 TELIČKO simentalko, staro 6 tednov, prodam. «66-321 10441 BIKCA simentalca 90 kg za zakol ali rejo, prodam. 9876-171 10443 10 dni starega TELIČKA prodam. Kos, «65-166 10453 Visoko brejo SIMENTALKO TELICO ali KRAVO po izbiri prodam. «725- 196 10460 Dve PAPIGI s kletko in opremo, prodam. «623-175, popoldan 10463 Mlado KRAVO simentalko prodam. Zg.Bitnje 68, Žabnica, pri cerkvi 10*6« BIKCA težkega 300 kg, prodam. Jerič, šenturška gora 3, Cerklje i048o črne kodraste PUDLJE, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. «312-327 10515 Oddamo ČRNE MUCKE. «47-170 10518 APRIKO PUDLJE z rodovnikom prodam. «70-706 10526 JARKICE rjave in PITANCE težke 2,5 kOj.^orodam. Zgoša 47 A Begunje Visoko brejo KRAVO po izbiri prodam. Lahovče 20, Cerklje 10540 NOVOFUNDLANCE mladiče z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. «631-116 10556 Dve TELETI, prvo 100 drugo 60 kg, prodam. «695-109 10567 Sivega BIKA, težkega 450 kg, prodam za zakol ali nadaljno rejo. «310-852 10573 RJAVE JARKICE prodajamo. Lani-šek, Betonarjeva 49, Šenčur iosso MLADIČE pirinejske OVČARJE, brez rodovnika, prodam. Cena 35.000 SIT. « 061/261-040 »247 PRAŠIČKE za nadaljno rejo -prodamo - ODOJKE za zakol. Krivic, Zgoša 22, Begunje, « 733-232 9260 KOKOŠI, stare eno leto, za zakol, prodam po 150 SIT. Zalog 28, « 421-006 10240 HRČKI, skobčevke, KANARČKI, sivi žako, kakadu, kače, ribe, akvarij, prodam. «76-342 10303 Dva PRAŠIČA 140 kg prodam ali menjam za bikce ali teličke do 14 dni. Moše 10, Smlednik, «061/627-714 10437 KOKERŠPANJELE z rodovnikom prodam Plačilo po dogovoru. «51-816 ali 51-084 io4m KRAVO s teletom, prodam. 753 »51- 10581 Prodam KRAVO po izbiri. Sv. Duh 28. škofja Loka, • 632-390 i0826 JARKICE, rjave, prodajam vsak dan. Cegelnica 1, Naklo, « 48-648 10637 NESNICE, stare 20 tednov, prodam. • 422-027 los« KOBILO Haflinger, staro 5 let. delavno, prodam. « 66-912 loess Grahaste JARKICE, stare 7 tednov, prodam. Grilc, Partizanska pot 15,« 214-855_10666 BIKCA simentalca, starega dva mesece, prodam. P oren ta, škofjeloška 32, Kranj Stražišče ios*7 TELIČKA prodam, lahko tudi meso. «64-207 10673 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Prešeren, Hraše 23, Lesce 10874_ Mlado KRAVO po teletu, prodam. Nemški rovi, «721-120 10879 KOKOŠI za zakol al* nadaljno rejo ugodno prodam. «58-142, Žiganja vas 31 a, Duplje 106M Dve KOZI prodam. Zg.Bitnje 142 10689 PAPIGE več vrst. PURANE, ROZE-LO. HRČKE, KAČE, NIMFE, RIBE, KUŠČARJE, prodam. «76-342 10099 Vabljeni v novo odprto trgovino z raznimi nagrobnimi s večam i po ugodnih cenah. Odprto je vsak dan od 13. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Za obiik te priporoča SVEČARSTV0 Majda Lampe, Sp. Brnik ZAHVALA Kadar je življenje le še trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje, vendar srce pretežko se poslavlja. Tvoj dom ovila ie črnina, ostala je tišina, ki močno boli. Ob boleči izgubi mojega dragega moža, očeta, deda, brata in strica VALENTINA ČESNA roj. 1930 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalie, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Pavli Korošec za vso pomoč, g. župniku za opravljen obred, pevcem bratov Zupan za zapete žalostinke, pogrebniku b. Jeriču iz Dvorij ter nečakinji Veri za poslovilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne SAVA TECH - Obrata Valjama ZDRAVKO MRAK rojen 1933 Od njega smo se poslovili v sredo, 28. aprila, ob 16. uri, na • pokopališču v Bitnjah. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tete in tašče KATARINE KOŠIR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, sveče; za cvetje iz Cvetličarne Zvonček smo hvaležni naši dobri sestrični Minki. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, Smrtnikovim fantom za zapete žalostinke, nosačem, NAVČKU za pogrebne storitve. Hvaležni smo sestri Štefki in njenemu možu Konradu. Še enkrat hvala VSEM, ki ste kakorkoli pomagali in našo mamo pospremili k počitku. Žalujoči: Vsi njeni Jezersko, 23. aprila 1993 V SPOMIN Tih in boleč je spomin na lanski 3. maj, ko nas je zapustil dragi mož in oče MATEVŽ KORDEŽ z Jamnika Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj. Žena in sinova z družinama V SPOMIN Solzo, žalost, bolečina te zbudila ni! Spomin na tebe ne ugasne, solza se ne posuši. Na tvojem grobu rožica cveti in lučka ti v spomin gori 2. maja je minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, dobri ati, stari ata in brat FRANC BLAŽ Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate, iskrena hvala! Lahovče, 2. nuja 1993 ZAHVALA Bda ob tebi sem, ko si zaspala. Narava ti z belino je postlala in ko ležišče trdo in trpko zamenjala si s sladkim spanjem pod zemljo. Rezka Ob smrti naše MILKE KAVČIČ izDmigoi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za pomoč, dr. Rešku za dolgoletno zdravljenje, patronažni sestri Francki za nego, gospodu kaplanu, zvonarju, govorniku za lepe besede. Hvala tudi štihelnovim iz Lajš za vsestransko pomoč. Žalujoči: sestra Meta in Urbanovi M alka in Rezka Nova možnost služenja vojaškega roka Slovenski vojaki v modrih uniformah frAfi!™Ll!!!!! iF žalost. Ponedeljek po takšnih podaljšanih prazničnih di Anketa Odslej sprejema vojaške obveznike tudi učni center v Tacnu, kjer usposabljajo pomožne policiste. Tacen, 30. aprila - V učnem centru organov za notranje zadeve je prisegla prva skupina 50 nabornikov, ki bodo tam odslužili vojaški rok. Navzočnost slovenskega predsednika Milana Kučana in ministra Iva Bizjaka je bila mnogim posebno doživetje. Tudi gorenjskim fantom je v Tacnu všeč, gotovo pa jim bo še bolj ugajala praksa v domačih policijskih postajah. Doslej so lahko vojaški obvezniki služili vojaški rok samo v enotah in zavodih oboroženih sil. Po temeljitih pripravah pa so 22. aprila 1993 sprejeli v učni center ONZ v Tacnu prvo skupino 50 nabornikov, ki bodo vojaški rok odslužili med usposabljanjem za rezervno policijsko sestavo. To je poskusna generacija, s katero bodo tudi v praksi preizkusili program usposabljanja pomožnih policistov, je med tiskovno konferenco pred petkovo svečanostjo v Tacnu naglasil slovenski minister za notranje zadeve Ivo Bizjak. Kot je napovedal, bo že konec septembra letos steklo redno usposabljanje. Tako naj bi vsako leto sprejeli v center tri generacije po 130 oseb, kar naj bi jim omogočilo zamenjavo sedanje rezervne policijske sestave z bolje usposobljenimi kadri v 12 letih. Pri njih se bodo usposabljali tudi pripadniki vojaške policije za potrebe teritorialne obrambe. Po služenju možnost zaposlitve Temeljno vojaško znanje ni zadoščalo za opravljanje nalog v rezervni sestavi ONZ, zato ie bilo potrebno dopolnilno izobraževanje. Služenje vojaškega roka v učnem centru ONZ pomeni po eni strani prihranek dela in denarja, po drugi strani pa bolje usposobljene pomožne policiste, je ocenil poveljnik slovenske Eolicije Peter Šolar. Za slovens-o policijo je pomembna tudi možnost, da iz vrst vojaških Damijan Suhadolnik Robert Oblak Boštjan Postojni Saje Stare s staršema; oče Alojz pravi, da mu pri vojakih v ni bilo hudega, a gotovo bo sinu v Tacnu lepše. - Foto: S. obveznikov po služenju vojaškega roka lahko pridobijo več interesentov za redno zaposlitev, zlasti tam, kjer jim policijskih kadrov manjka. Direktor učnega centra Peter Jeglič je opisal program usposabljanja za pomožne policiste. Ob tem je navedel bogate izkušnje strokovno usposobljene ekipe, ki jo za novo nalogo ni bilo potrebno razširjati. Kot je med drugim naštel poveljnik centra Milan Klemenčič, imajo pomožni policisti 477 ur teoretičnega usposabljanja v treh mesecih bivanja v centru, po preizkusu znanja pa bodo nadaljevali s praktičnim delom 104 dni (4 mesece) v policijskih postajah, praviloma najbližje kraju bivanja, saj bo pomožni policist odhajal vsak dan domov. Svečano ob prisegi Pred dopoldansko slovesnostjo se je 50 fantov v modrih uniformah razvrstilo na ploščadi, kamor je točno ob 10. uri prispel tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Takoj sije ogledal mladeniče, ki jim je pozneje, po opravljeni prisegi, tudi čestital za to dejanje in jim zaželel uspešno opravljanje njihovih poznejših nalog. Udeležence svečanosti je pozdravil minister Ivo Bizjak, ki je v slavnostnem govoru med drugim ozačil pomen usposabl- DRŽAVA SLOVENIJA JE DOBILA SVOJ PRVI URADNI TELEFONSKI IMENIK Pol milijona pravilnih imen, naslovov, telefonskih številk - 200.000 sprememb. Prodaja poteka na vseh slovenskih poštah! Telefonski imenik Slovenije 1993 bo najbolj brono in največkrat uporobljena knjiga Pol milijona telefonskih številk 200.000 najnovejših sprememb To $o novi naročniki, spremembe oštevilčenj, nazivov, naročniške spremembe preselitve, prevzemi in preimenovane ulice Slednjih je največ, zato je Telefonski imenik Slovenije tudi odresor vseh podjetij, ustonov in, seveda, telefonskih naročnikov. Rumeni poslovni vodil je najbolj enostaven pregled poslovnih dejavnosti ponudnikov. Broširani izvod slone 2 500,00 SIT, v trdi vezavi 3.200,00 SIT. 20% dovek je vročunon v ceni. SESTAVUENO PTT PODJETJE SLOVENIJE Halo p.s.: Imenik iz leta 1991/92 je zastarel in neuporaben. Pravočasno si kupite novega: prihranili boste cas, denar in se izognili slabi volji janja pomožnih policistov, prvi njihovi generaciji pa je voščil prijetno bivanje v centru in lepe spomine' na dan prisege. "Nisem pričakoval svečanosti na tako visoki ravni in s tako uglednimi gosti, zato mi bo gotovo ostala v spominu,'4 je priznal Damijan Suhadolnik z Drulovke pri Kranju, ki je še povedal:"Za možnost služenja vojaškega roka sem zvedel od strica, ki dela pri policiji. Ker sem ravno končal šolo za elektrotehnika in pripravništvo, s tukajšnjim poukom nimam težav, čeprav ga je veliko. Znanje bo prišlo še posebej prav, če se bom morda pozneje odloČil za redno zaposlitev v policiji. Kaj počnemo v prostem času? Doslej smo ga preživljali ob športu in pogovorih, odslej pa ga bomo tudi z obiski doma.*4 Tokrat sta po sina prišla starša; oče Franc je sinu privoščil skoraj leto dni krajše služenje, mama Karmen pa je pohvalila oskrbo fantov v Tacnu. "Bivanje v centru ne zgleda prav nič vojaško," je ugotovil Robert Oblak iz Jame pri Mavčičah, "še bolj zanimivo pa bo najbrž praktično usposabljanje na policijski postaji. Ker sem blizu doma, bom tudi sedaj lahko pogosto odšel na obisk. Danes sta me obiskala sestra Belka in brat Tomaž. Kje {'e on služil vojsko? Leta 1991 jc ul v Skopju, od koder je prišel samo trikrat domov!" Med petimi Gorenjci je prišel služit vojaščino v Tacen tudi Boštjan Stare iz Podjeli v Bohinju, ki je izjavil: "Čeprav jc kranjska vojašnica bližja, se mi zdi to okolje lepše. Zaenkrat so moji vtisi dobri. Če bo tako ostalo do konca, mc bo gotovo zanimala možnost redne zaposlitve v policiji. Današnje slovesnosti so se udeležili tudi moji domači, mama Malči, oče Alojz, in sestra Urška." . Stojan Saje Kranj, 3. maja • Letošnji prvomajski prazniki so se iztekli. >a žalost. Ponedeljek po takšnih podaljšanih prazničnih dnevih je še težji kot običajno, nekaj mimoidočih pa smo vseeno uspeli povprašati, ali so se letošnji praznični dnevi razlikovah od lanskih ali tistih iz preteklih let. Je bilo bolj veselo, več zabave, manj proslav? Saša Nograšek iz Kranja: "Vsekakor je bilo več zabave kot prejšnja leta. Svojo zabavo smo si organizirali sami in bilo je prav veselo. V petek smo hoteli na ognjemet, potem pa smo si premislili, saj je bilo |k premalo časa za vse. Na Jošta smo šli šele $ v soboto zvečer, ko tam ni bilo že nikogar več. Le pogledali smo, kaj jc šc ostalo..." Ivan Drobevšek iz Šmartna pri Cerkljah: "Letošnje praznovanje je bilo skoraj enako kot prejšnja leta. Le, da smo ga preživeli bolj v miru, sicer pa popolnoma enako-Zabavali smo se kar doma, v družinskem krogu, skupaj smo šli na izlet v naravo." Irena Jug iz Kranja: "Praznovala sem doma. skupaj z vnukinjami, ki so me prišle obiskat. Mislim, da je delavstvo spet malo bolj praznovalo kot običajno. Sicer pa nič poseb; nega. Časi so taki, ni denarja. Tudi, če bi si želel kam ven, si tega ne moreš privoščiti." M.Peternelj, foto: G.Šinik slovenščini ORDSTAR, Najbolj razširjen urejevalnik teksta WordStar imamo končno v slovenščini To je tudi priložnost, da legalizirate svojo "črno" kopijo. Podjetje SPIN, pooblaščeni prodajalec SRC Ljubljana nudi - slovenski VVordStar 7.0 - slovenska navodila - dostavo in instalacijo na vaš PC ^2Sp/A7 d o o tel./fax.: 064 221-481 | računalniški inženmng Rupa 23C, 64000 Kranj ..............o.............. >. ;.:^«Ž$^&&lžlS«. Majsko znižanje v Merkurjevih prodajalnah. Celo do 35% ceneje! Izbor električnega ročnega orodja, malih gospodinjskih aparatov, gospodinjskih aparatov, kljuk, okovja in nabiralnikov in vsi izdelki OPEKARNE BREŽICE ter NOVOEIT p<, ugodnih cenah. BLACK & DECKER 10 do 15 % ISKRA ERO 10 do 35 % GORENJE Gospodinjski aparati GORENJE MGA do 10 % UKO KROPA za 20 % OPEKARNE BREŽICE za 15 % Popusti za več kot 100 artiklov veljajo pri takojšnjem plačilu. Z M trku rj evo kartico zaupanja še dodatnih 5 % popusta.