Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 25. avgusta 1936 Štev. 195. Leto X. (XVI!.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 §9 JUTRA 99 \i Ašrtššgjui itf W FW %*rvi0w^W Ww*r — - wa ■* w wm m wm m Ni bogve kako vesel razvoj političnih dogodkov v Jugoslaviji od njenega obstanka. Vesela in dobra znamenja, ki so se obetala po vzvišenem poslanstva kralja Ujediuitelja, so ugasnila z Njegovo mučeniško smrtjo. Vsako izmed posameznih obdobij notranjega političnega razvoja naše mlade države je imelo svoje senčne, gotovo tudi sončne strani. Ni pa bilo še nikoli doslej toliko meglenosti, nejasnosti, ribarjenja v kalnem, politične astralnosti in eteričnosti ter zmešnjave političnih pojmov kakor jih kaže dantfšnja situacija. čudoviti in tragikomični so rezultati analize sedanjega političnega vrtenja ingi banja. Usiljuje se nehote tisti svetopisemski simbol v babilonskem stolpu in žalostnih posledicah, ki so nastale, ko so preje v istem jeziku sporazumevajoči se ljudje na mah pričeli uporabljati različne jezike, da drug drugega raso več razumeli 'n da je vsaka skupina zase sukala jezik v drugačnih zvokih. Ta simbol o babilonski zmešnjavi se vse bolj odnaša tudi na naše trenutne notranje politične prilike. Govorica nekaterih politikov je v Beogradu takšna, v Zagrebu drugačna in v Ljubljani spet drugolična. Politične melodije in akordi zvenijo v Beogradu kakor v molu, v Zagrebu kakor v duru, v Ljubljani in Sarajevu spet v drugačmh niansah. Nazadnje bi vsa ta muzika bila še zabavna, ko bi ne bilo usodnih posledic hreščečih disonanc, ki motijo potrebno u-branost vidikov in načel, ki naj navdajajo našo politiko, da bo Jugoslavija močna, velika in z duhom narodnega ter državnega eainstva do zadnjega poedinca prepojena. Menda si niso tovrstni politik v svesti, da je takšna astralna politična lirika ter esperantovščina in raznoliko ter za trenutne prilike uporabljena govorica združena z veliko odgovornostjo. Meglena nejasnost, V obilici raznolikih puhlih in nejasnih fraz razpihnjena terminologija povzročata spričo načelne razklanosti in razdvojenosti, ki jo eni premo-stujejo z molkom, drugi z brezkončnimi pogajanji, še večjo zmešnjavo. Ni politično, gospodarsko, socialno in kulturno točno podane programnosti, ni jasnih tolmačenj, mi odkritih priznanj ter izpovedb. Vse te okoliščine morejo navdajati slehernega rodoljuba in jugoslovenskega nacionalista s skrbjo. * Vse to pa ne more krhati ali kršiti velikega optimizma, ki prevzema vrste jugoslovenskih nacionalistov. Sredi blodenj in zmot, zmešnjav in vihravosti, politično nemoralienega mešetarstva, barantanja, uskoštva in preskakovanja pa vihra zastava jugoslovenskih nacionalistov, ki se z optimizmom v duši im z nezmanjšanim elanom v srcu zbirajo v organizaciji .Jugoslovenske nacionalne stran ke, ki edina v tein uietežu parol enodnevnic in demagoških krilatic stoji pred ju-goslovensko javnostjo z jasnim, točno in dosledno formuliranim jugoslovenskim Programom, ki uresničen in pravilno tolmačen edino lahko zajauičuje v raz voju naše očetnjave edinstvo duha, volje in moči. RAZREŠITEV. član nadzornega odbora Poštne hranilnice v Beogradu. Miloš Štibler je bil razrešen svoje dolžnosti in je bil na njegovo mesto imenovan dr. Bojan Pirc, šef odseka Osntralncga higienskega -zavoda v Beogradu. tdmme stroje sik m k§m »®k@du MOSKVA, 25. avgusta. Doznava se, da je sovjetska Rusija nenadno oja-Ha svoje vojne sile na Dainjem vzhodu, zlasti v pogledu letalstva. Tako so letalske vojne sile na Dainjem vzhodu pomnožene za 200 najmodernejših letal. Zgrajenih je cela vrsta novih strateški!) cest, razen tega je železniški promet tako spopolnjen, da se morejo prevažati tud; tečji transp&rti. Doznava se, da so tudi pomorske sile sovjetske Rusije ojačene s flotiljami najmodernejših pod- mornic z velikim akcijskim radijem Hetmfe le mm at&Ua v šftmik m uueMa švdetta vojaški mit BERLIN, 25. avgusta. Nemška vlada je prepovedala izvoz orožja v Španijo. Nemška vlada je takoj sporočila francoski vladi, da bo Nemčija že sedaj proglasila prepoved izvoza orožja v Španijo in da bo prepoved takoj stopila v veljavo, četudi še ni rešeno vprašanje nemškega potniškega letala, ki so ga zadržali v Španiji. BERLIN, 25. avgusta. Hitler je objavil odlok o aktivni vojaški službi, ki pravi med drugim: »Aktivna vojaška služba traja v vseh treh vrstah orožja dve leti. Minister vojske in vrhovni poveljnik vojaške sile bosta objavila potrebne ukrepe za izvršitev tega odloka Hot&ktf, semi&mses&aM a tiaiiimskm kmtim RIM. 25. avgusta. Havas poročatOb priliki sestanka med Horthyjein, Jehuschniggom in Hitlerjem so se razširile govorice, da bo Horthy posetil tudi Mussolinija. V dobro poučenih krogih se zatajuje, da ni bilo doslej ničesar, kar bi moglo potrditi vest, da bi do takšnega sestanka prišlo. Prav lahko pa je mogoče, da bo Iiorthy obiskal tudi italijanskega kralja. Mussolini je namreč včeraj odpotoval v Južno Italijo, kjer bo prisostvoval manevrom, ki bodo trajali do konca meseca. TauU kali Bms in vm Majtett? PARIZ, 25. avgusta. »Temps« smatra sestanek regenta Horthyia in Hitlerja kot zelo pomembno etapo v nizu političnih iniciativ Berlina in Rima v svr-ho pregrapacije Srednje Evrope. List zatrjuje, da se je sestanka udeležil tudi bolgarski car Boris III. ter nemški poslanik na Dunaju von Papen. »Matin« pa zatrjuje, da se Horthyjevem potovanju ne sme pripisovati preveliki pomen. y Mami is tsvGiutiiii BEOGRAD, 25. avgusta. Iz Sulna poročajo, da so tamkajšnji listi objavili vesti iz Albanije, da je v severnih albanskih krajih nastala revolucija. Aretiranih je bilo takoj 7 častnikov in več uglednejših narodnih veljakov. Proglašeno je Izredne stanje. Dva letnika sta bila poklicana pod orožje. Izvršene so številne preiskave na stanovanjih posameznih znanih albanskih osebnosti. TIRANA, 25. avgusta. Havas poroča: Albanski novinski oddelek demen-tira vest o nekem uporu v Albaniji. 0Ji§&trkbaL RIGA, 25. avgusta. Včeraj je bila tukaj konferenca zunanjih ministrov baltiških držav Litavske, Letonije in Estonije, na kateri se je obravnaval dnevni red prihodnje seje Društva narodov. V prvi vrsti so se razgovarjali o nameravanem načrtu reforme Društva narodov. Vlade omenjenih treh držav bodo sporočile k zadevnim predlogom generalnega tajnika DN Istosmiselne odgovore. fk^dm kdojatec u JUmt RIM, 25. avgusta. Včeraj je prispel semkaj ras Gukša, ki Je bil dane« sprejet od ministra za kolonije Lesone, kateremu je ponovno potrdil udanost Italiji, kralju in Mussoliniju. Izrazil je veselje, ker se nahaja v Rimu in ker bo lahko pred naj višjimi mesti potrdil, kako je od vsega začetka vojne uvidel, da je pravo na italijanski strani, ki naj dvigne Abesinijo na stopnjo kulturne države. Misli se, da bo ras Gukša sprejet tudi pri Mussoliniju In eventuelno od italijanskega kralja. tgipl suvmm LONDON, 25. avgusta. Havas poroča: Semkaj je prispelo egiptsko odposlanstvo pod vodstvom ministrskega predsednika In vodje nacionalistov Nehaš paša. Na kolodvoru jih je sprejel zunanji minister Eden z visokim komisarjem za Egipt. Danes ho podpisan angleško egiptski dogovor, ki prinaša Egiptu pravice dejanske suverenosti. VOJVODA KENTSKI V DUBROVNIKU. V Cavtat sta prispela z dvema vodnima letaloma vojvoda in vojvodinja Kentska, ki ju je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Ogledala si bosta tudi Boko Kotorsko in sta se včeraj odpeljala z motornim čolnom v Dubrovnik, kjer sta si ogledala tamošnje lepote in znamenitosti. POSVETOVANJE VODITELJEV JNS je bilo včeraj v Beogradu. Posvetovanja so se udeležili strankin predsednik g. Peter Zivkovič, častni predsednik Nikola Uzunoviž, podpredsednika Banjami! iti Dem&trovič ter generalni tajnik senator dr. Kramer. SHODI JNS. V nedeljo je bilo več lepo uspelih zborovanj in shodov JNS, tako v Petrovcu na Mlavi in v Kučevu. Na prvem slicdu so govorili strankin podpredsednik senator Jovan Banjanin, nadalje senator Mi-Ijuitin Dragovič, bivši minister in narodni poslanec Ignjat Stefanovič ter narodni poslanec Cvetic. Navzoči zborovalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, so z navdušenjem sprejeli izvajanja govornikov. Prav tako je krasno uspel tudi shod v Kučevu, na katerem so govorili Banjanin, Milan Marjanovič, Milju-tin Dragovič in Cvetic, ki so v svojih izvajanjih razvijali program JNS. BLEQ NA BOBNU. Včeraj je bila na Bledu prisilna dražba vsega imetja hotelirjev g. Ivana *in ge. Marije Kenda. Dražba je bila razpisana na predlog upnice Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, ki ima na imetju g. Kende hipotek za okrog 18 milijonov Din. Vseh upnikov je okrog 140, med drugim Mestna hranilnica ljubljanska v višini 7 milijonov Din in Ljubljanska kreditna banka v znesku 300.000 Din. Blejsko jezero je šlo za cenilno vrednot 8,658.207 Din, novi Park hotel in Casino za okrog 5 milijonov Din. Zadružno gospodarska banka je z malimi izjemami izdražila skoro vse skupine, med drugim tudi jezero z gradom za 8,658.207 Din. UREDITEV KMETSKIH DOLGOV. Jutri v sredo bo v Han Pijesku pri Sarajevu ministrska konferenca, na kateri se bo reševal problem kmetijskih dolgov. Udeležilo se je bo sedem ministrov. Načrt, ki ga je predložil predsednik Združenja bank v Beogradu dr. Vlada Markovič, temelji na načelu ocenjevanja teh dolgov s stališča posameznega za-dolženca. DOGODKI V KISELJAKU. Kakor povzemamo iz zagrebškega časopisja, so bili v Kiseljaku neki dogodki, pri katerih so nastali spopadi med muslimani in katoličani. Na nedeljski skupščini JRZ v tamošnji bližini je neki govornik dejal, da so take stvari samo » v interesu onih, ki so vladali proti volji naroda.« Ne pozabi naročnine! Stran z. »JLT.-ygl3gBS— Mšši w wnrw WorWw'W'''r»’ P©S*r©&ie le proslavilo lubilei.svojega preporoditelia Mariborski »V e 5 e r n i k« Jutra ■■HBHHHHBBBRBTTir V Mariboru, BARIKADE V ŠPANIJI dne 25. VIII. 1936 EC »>«™m Pobreška gasilska četa in vsa nacionalna javnost, je v soboto zvečer proslavila v izredni prisrčnosti in ljubezni 601etnico upokojenega šolskega upravitelja g. Josipa Klemenčiča, starešine gasilske župe za Maribor desni breg. Prisrčna. slavnost ostane vsem njegovim če-stilccm v najlepšem spominu. Malokdo se lahko ponaša z delom, ki je bilo kronano s tolikimi uspehi na vseh poljih kakor slavljenec Klemenčič, ki je prijel za delo povsod in s svojim postopanje«* tudi žel uspehe tam, kjer bi drugi odpovedali. Jubilanta diči prirojena ljubeznivost in dobrohotnost, nepopustljivost in doslednost, ki je prvi pogoj nacionalnega delavca, kakršen je bil potreben po preobratu na Pobrežju. Strumna pobreška gasilska četa se je zbrala ob 20. uri v gasilskem domu in odkorakala pred hišo slavljenca, kjer je Spregovoril prelepe besede o življenju in delu jubilanta njegov sodelavec v najtežjih časih nacionalnega dela po preobratu, namestnik prom. šefa železniški uradnik g. Pšeničnik, domačin, ki je z jubilantom vred okusil težave pri pre-rojenju gasilstva in drugega nacionalnega dela na Pobrežju. Nato so odkorakale gasilske čete v Balonovo dvorano, ki jo je zasedlo občinstvo do zadnjega kotička. Poveljnik pobreške gasilske čete g. Šiamic jev srce segajočih besedah čestital slavljencu in v spominu izročil krasno diplomo s slikami gasilskih sodelavcev, korajžen naraščajnik pa je izročil po priložnostni deklamaciji slavljencu lep šopek cvetlic. Podstarešina gasilske župe za Maribor mesto g. Kessler je v jedr- natih besedah čestital slavljencu in mu poklonil primerno darilo. Tople besede svojemu prijatelju je izrekel ravnatelj g. Kreiči, župan občine Studenci g. Kaloh pa je čestital jubilantu v imenu občine in gasilske čete Studenc', ter prečital primerno, prav prisrčno priložnostno deklamacijo. Sledil je govor podstarešine župe Maribor, d. br. g. Podhraškega iz Slov. Bistrice, župan občine g. Volk Matija je slavil jubilanta kot vzglednega občinskega odbornika, v imenu Sokolskega društva in Narodne odbrane na Pobrežju je spregovoril jedrnate besede podžupan g. Požar, učitelj g. Kerhlanko pa v imenu stanovskih tovarišev. Končno še je iz-pregovoril v imenu Tezenčanov učitelj g. Luktiar. Kakor je jubilant skromen, tako se je pokazalo tudi sedaj. Zahvalil se je vsem govornikom, ki so proslavili njegov jubilej in se*ga spomnili kot prijatelja- in nacionalnega delavca. Ne on, njegovi sodelavci so ustvarili vse, kar je bilo moči, on ničesar. Mi pa, ki vemo ceniti njegovo delo, pa pravimo in .se vprašamo, koliko bi bilo brez njega. Večer je potekel v prisrčnem razpoloženju vseh navzočih ob zvokih tamburašev gasilske čete in pomenku s prijatelji jubilanta, ki so ponosni na razvoj gasilstva in nacionalnega dela tam, kjer so uspehi po zaslugi jubilanta taki, kakor malokje v predmestni občini. Jubilantu pa želimo, da nam v krogu svoje dobre gospe soproge in otrok ostane še prav dolgo tako mladeniško čil in veder, kakor je ob svoji 60Ietnici. Za smotrno razdoliEtev obrtništva Na nedeljskem občnem zboru Zveze obrtnih društev v Mariboru, o katerem smo včeraj poročali, so se sprejele sledeče važne resolucije, ki se tičejo življenjskih interesov našega obrtništva: Poživeti je treba zaposlitev obrtništva s čim obsežnejšimi javnimi deli in dobavami, pri čemur naj se izpremene določbe zakona o drž. računovodstvu tako, da J>o obrtništvu omogočeno pri vseh rokodelskih delih neposredna udeležba na licitacijah ter olajšani pogoji za izvršitev in plačilo dela. Način oddaje del naj se preuredi tako, da se najnižje ponudbe izločijo mi zagotovi prednost solidno in pošteno izvršenemu delu po gospodarsko utemeljenih in primernih cenah. — ZaščitHi je legalno obrtniško delo pred nelojalno in nelegalno konkurenco ter v ta namen poostriti predpise o pobijanju šušmarskva. Prepovedati je ustanavljanje industrijskih prodajaln na drob- no, braniti izvrševanje del v kaznilnicah in po sličnih zavodih, prepovedati kartele velepodjetij ali jih vsaj podvreči strogemu nadzorstvu. — V zvezi z vprašanjem minimalnih mezd se mora urediti vprašanje obveznih minimalnih cen za obrtniške izdelke in dela ter tako omogočiti gospodarsko utemeljen in primeren zaslužek delodajalcu, s tem pa obenem zagotoviti primernost mezde in dejansko zaposlitev delavca sploh. — Obenem z olajšanjem pogojev za obrtniške kredite, zlasti pri Zanatski banki Kralj. Jugoslavije, je nujno pristopiti k resni in smotreni razdolžitvj obrtništva, ki denarnim zavodom dolguje skoro enako veliko vsoto, kot je ugotovljena pri zadolžitvi kmeta in je z ozirom na gospodarski ter' socialni pomen domače proizvodnjo prav tako važen gospodarski problem, kakor je vprašanje zadolžitve kmeta. — KRST PRVE ROMUNSKE PODMORNICE. m Rdeči miličniki na barikadah v predmestju Siquenze, ki so si jih uredili proti ustaškim navalom. V svrlio razbremenitve obrtništva naj se izvede revizija sedanje davčne zakonodaje, zlasti v pogledu preureditve in olajšav pri pridobnini (uvedba pavšali-zacije) in prometnem davku ter pri taksah, ki občutno zadevajo- obrtniško poslovanje. — Pri socialnih dajatvah za zavarovanje delavstva je uvesti diferenciacijo prispevkov med industrijskim in rokodelskim delavstvom, ker slednje sorazmerno in mnogo manjši meri izčrpa sredstva socialnega zavarovanja, vživa pa pri delodajalcu večje ugodnosti glede mezde in preskrbe, kakor industrijsko delavstvo. — Izvesti je čimprej no-velizacijo obrtne zakonodaje v smislu predlogov, ki jih je stavilo obrtništvo preko svojih organizacij in pristojnih zbornic. — Starostno in onemoglostno zavarovanje obrtništva je postalo tako močan socialni postulat širokih slojev naroda, ki se bavijo z rokodelskim delom, da je potrebno brez odloga pristopiti k njega izvedbi, pri čemur je interes in dolžnost države, da podpre iniciativo obrtništva z javnimi sredstvi. — Glavni pogoj za uspešen strokovni napredek obrtništva je dobro vzgojen obrtniški naraščaj. Strokovni izobrazbi te mladine je posvetiti vso pažnjo, obenem pa je skrbeti, da se pospešujejo in izpopolnjujejo vsi zavodi, ki imajo namen nuditi obrtnemu naraščaju preskrbo zlasti v vajenških domovih. — Poživitev in podkrepitev gospodar- skih predstavništev, ki naj ščitijo interese obrtništva in sodelujejo ter podpirajo državna in samoupravna oblastva v njihovih naporih za ozdravljenje gospodarske krize in napredek gospodarstva, je eden glavnih pogojev za uspešnost tega delovanja. Zato je nujno potrebno, da se ustvari gospodarski svet, v katerem je določiti obrtništvu, njegovi gospodarski in socialni važnosti primerno zastopstvo. Posebno pa smatra obrtništvo Dravske banovine, da se redno in uspešno delovanje Zbornice TOI, ki je najvišje gospodarsko predstavništvo v Sloveniji, omogoči s tem, da se s takojšnjo izvedbo zborničnih volitev stvori dejansko in uspešno sodelovanje obrtništva na vseh problemih, ki se tičejo narodnega gospodarstva. Da bodo vsi kraji zastopani pravično je izvesti volitve tako, da bodo voljeni člani v zbornični svet po načelu: za vsak volilni okoliš ali okrožje razven Ljubljane, po en zastopnik, ki je v do-tičnem okolišu dobil največ glasov. Končno izjavlja zbor, da odločno odklanja vmešavanje kakršnihkoli strankarsko političnih vprašanj v • obrtniške organizacije in smatra za nujno potrebno čim tesnejše sodelovanje vseh gospodarskih panog, zlasti pa solidarno nastopanje obrtništva s trgovstvom in gostil-ničarstvom, ker ;bo le na ta način mogoče zbrati one sile, ki so obrtništvu potrebne, da doseže svoje pravice in izpolnitev vsaj najvažnejših svojih zahtev. fUseiSee se modernima —i— ■mbbmm——..—— Pod Piramido raste nova mariborska aveniia Ob »prazniku morja« je bil v Constanzi ob Črnem morju krst prve podmornice nonsMfcjke vtojne moimanice, kr-st se ie izvršil v navzočnosti kralja Karla na ime »Delfin«. Med Aleksandrovo cesto in mestnim parkom se razteza vsem Mariborčanom znani in priljubljeni lomšičev drevored. Sporedno ob njem pa teče 1 omšičeva ulica. Mestna občina je še za časa županovanja dr. Lipolda uvidela potrebo preureditve omenjene ceste in se je izdelal zadevni načrt, o katerem smo svoj-čas poročali in ki se je sedaj uresničil. Že pred 4 meseci so Tomšičevo ulico zaprli za vsak promet, ker so se tam začela gradbena dela, ki so se pred nekaj dnevi 'dokončala. Iz stare in razruvane ceste je nastala tu nova, z najtršim kamenjem podložena cesta, ki ustreza vsem potrebam tamkajšnje okolice, kjer se dan za dnem dvigajo nove stavbe. Najlepša četrt Maribora, kjer vlada mir in kjer lahko dihaš vsak čas prahu prosti zrak, je obogatela za trdno in lepo izdelano cesto, ki jo danes obrobljajo na obeh straneh premočrtno se vrsteče zelene travnate grede, ki na novo kanalizirano in vsem potrebam odgovarjajočo cesto še bolj povzdignejo, tako da dela ulica na vsakega obiskovalca prav velikomesten utis. Ze iz Aleksandrove ceste, kjer usmerimo prve korake po lomšičevem drevoredu, se nam odpre veličasten pogled na gladko, z drobnim peskom posuto in zelenimi gredami obdano cesto, katere konce se končuje prav pri mestnem parku v neposredni bližini kavarne Park. Sporedno s Tomšičevo ulico se vije Tomšičev drevored, ki sicer sedaj še ni povsem urejen, vendarle pa že znatno očiščen. Ob tem drevoredu, kjer se lahko sprehajaš zlasti ob soparnih večerih, vstaja iz tal nova moderna četrt Maribora, tako da bo Tomšičeva ulica kmalu pozidana na obeh straneh z ličnimi vilami. Mestna občina namerava moderno elektrificirati tako ulico kakor drevored ir> to v najkrajšem času. Po sredi ceste bodo postavljene velike bloč-nice, med drevesi drevoreda pa manjše žarnice, tako da bodo imeli Mariborčani v tem mirnem predelu v najkrajšem času novo avenijo. Maribor je z novo cesto mnogo pridobil, zlasti že iz razloga, ker je s tem omogočen,prijeten dostop do mestnega parka, katerega obiskuje dnevno na stotine in stotine Mariborčanov in tujcev. Pod Piramido raste torej nova avenija Maribora, ki bo zlasti po napeljavi električne razsvetljave prinesla temu mirnemu okolišu novo življenje. Maribor dobiva počasi, toda sigurno, povsem velikomestno lice, medtem ko medli stara slika Maribora v preteklost. V arhivu neke amerikanske tvornice žarnic so dobili izvirno pismo za izdelavo »večne« žarnice, ki bi lahko gorela z enako svetlobo pri enakomočnem toku najmanj 30 let. Te žarnice se pa niso izdelovale, ker bi s tem nazadovala prodaja ostalih vrst žarnic in bi vsi kupovali naravno samo take žarnice. Htatitotske m Mw&iške mvrn Iz carinske službe. Premeščeni so bili cariniki Stane Zorc iz Dravograda v Zagreb, Oskar Kolar iz Zemunika v Mari-; bor, Štjepan Galaso iz Jesenic v Maribor, Dušan Jelič iz Bezdana v Dravograd. Odmevi k shodu JRZ. »Slovenec« objavlja sledeči popravek: »Ni se jim posrečilo!« G. Kreft Ivan nam je poslal tale popravek: »Ni res, da se je hotela ■ Ljudska fronta, katero snujejo ljudje najrazličnejših nazorov pod vodstvom mark ■sističnih elementov ob priliki tabora JRZ v Mariboru postaviti. V ta namen je prispel v Maribor urednik »Slovenske zemlje« Ivan Kreft. V neki mariborski trgovini je kupil 70 metrov trakov, jih odne-.sel v Ljudsko tiskarno, kjer je naročil, naj trakove natisnejo isto besedilo, kakor jih imajo taborski znaki, katere je izdal pripravljalni odbor. Nakano ljudskih frontašev so odkrili in iniciatorja Krefta zaprli. Na policiji je izpovedal, da so imeli načrt trake razdeliti med svoje ljudi, ka terim bi na ta način bil omogočen dostop k zborovanju, na katerem bi z medklici skušali napraviti zmedo« — temveč je res kar je dognala tozadevna vsestranska in temeljita uradna peiskava, ki je trajala od 8. do 20. avgusta 1936.« Društvo »Jadran« priredi v četrtek ob 20.30 v mestnem parku koncert umetnih in narodnih pesmi. Vstopnina Din 1.—. Specialist za ženske bolezni in porodništvo med. univ. dr. Fran Toplak zopet redno ordinira. Glavni trg št. 18, od 9. do 11. in od 15. do 16. ure, telefon 27-32. Prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev je svojo tombolo preložilo na 30. tm., takrat se pa vrši ob vsakem vremenu v prostorih gostilne Weber, na Pobrežju. Nekaj tablic je še na razpolago. Segajte pridno po njih. Dobitki so krasni. Obiskovalcem želimo obilo sireče. Po 21 letih v domovino. V Maribor je prispel 46 letni Florijan Kožarič z ženo in hčerko, ki je doma v okolici Bjelova-ra. Kožarič je bil leta 1915 ujet na ruski fronti ter je bil polnih 21 let v ujetništvu v Kievu, kjer se je tudi poročil. Končno se mu je posrečilo dobiti dovoljemje za povratek v Jugoslavijo. Potoval je naj-preje v Moskvo, odtod pa v Varšavo ter preko Dunaja v Maribor, od koder je nadaljeval svojo pot v Bjelovar. Doživljaj... Vpokojenec Marin R. iz Počehove je sinoči spoznal na Aleksandrovi cesti neko lahkoživko, ki ga je Povabila v košaški gozd. Vpokojenec, ki je bil precej vinjen, je v gozdu zaspal in ko se je zbudil, je mogel ugotoviti, da je njegova spremljevalka izginila in ž njo tudi denarnica, v kateri je imel R 394 dinarjev ter neko zlate uhane. Zadevo je R. prijavil policiji, ki sedaj poizveduje za lahkoživko. Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi bo vreme menjajoče se oblačno, deloma pa jasno. - 9 sav°• • ’• Kakor smo včeraj poročali, ima mariborska policija zaprtega 22 letnega brezposelnega delavca Franca Arnuša, pri katerem so našli raizne obleke in druge predmete, ki izvirajo najbrže od tatvin. Doslej še niso mogli ugotoviti, čigavi so omenjeni predmeti. Morebitni oškodovanci naj se zglasijo pri mestni policiji v Mariboru, kjer so predmeti na ogled, in sicer 1 aktovka rujave barve z držajem iz kromovega usnja, 1 par skoraj novih nizkih črnih boks čevljev s šivanimi podplati in lakastimi kapicami, tri pisane moderne srajce, 1 športna srajca s kratkimi rokavi, l bela srajca, dva Para rujavili moških nogavic, 1 nov sve-tlosiv jopič s sivo podlago ter ena kompletna temno siva obleka. Arnuš priznava. Pri današnjem zaslišanju je aretirani vlomilec Franc Arnuš 'la policiji priznal, da je vlomil v stanovale sodnika dr. Kejžarja in da je ukradeno obleko in druge predmete prodal v Ptuju. Arnuš je osumljen, da je izvršil tudi vlom v stanovanje g. F. Karisa v Gosposki ulici, nadalje v stanovanje carinskega kontrolorja g. Kovačeviča v Can-j karjevi ulici ter pri nekaterih drugih; strankah, in sicer radi tega, ker so bili Vsi vlomi izvršeni na enak način, kakor v stanovanje sodnika dr. Kejžarja. Polica je nadalje ugotovila, da je Arnuš »delal« samostojno. Organi mariborske poli- cije so se danes podali v Ptuj, kjer bodo skušali izslediti ukradene obleke in druge predmete, ki jih je Arnuš tamkaj prodal. Gori! Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnice Ane Sternove v Račah št.c33. Na kraj požara so prispeli gasilci, ki se jim je posrečilo, da so rešili stanovanjsko poslopje, ki stoji le nekaj metrov od gospodarskega poslopja, ki je bilo krito s slamo. Radi požaTa trpi Sternova okoli 10.000 dinarjev škode. K smrtni nesreči pri meljskem brodu nam sporoča mož pokojne Olge Švarce-ve: Moja žena ni bila med prvimi, ki je skočila z broda. Stara je bila 36 let in je zapustila dva otroka. V času nesreče ni gorela v bližini nobena luč, kar bi reševanje nedvomno olajšalo. Strahovalec Mežičke doline pod ključem. Orožnikom se je posrečilo, da so izsledili in aretirali 28 letnega delavca Jakoba Pudgarja, ki je izvršil v zadnjem času nešteto vlomov in tatvin v Mežieki dolini. Specializiral se je posebno v tatvinah dvokoles ter je v zadnjih dneh u-kradel posestnikom nič manj kakor pet vozil, ki jih je spravil potem v gotovino. Izročili so ga v zapore okrožnega sodišča. Brezposelni zanetil požar. Pod kozolcem posestnika Ivana Areha v Starem trgu je prenočeval neki brezposelni, kije po neprividnosti zanetil s cigareto požar, ki je vpepelil kozolec z vsem inventarjem, Med drugim je zgorelo 2000 kg detelje, 18.000 kg sena, 6000 kg slame, 1000 kg rži, 9 vozov ter gospodarsko orodje, tako da znaša škoda nad 60.000 Din. Vlom v trgovino. Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je doslej še neznani tat vlomil v trgovino Franca Perka ter odnesel 80 m belega platna v vrednosti 2500 Din. Tat je prišel v notranjost trgovin na ta način, da je z nekim železnim drogom razbil vrata ter se skozi odprtino splazil v poslovni lo-kal. Otroka je odložila pred profesorjevo stanovanje neka mlajša ženska, ki je beračila v Strossmayerjevi ulici 28. Fantka, ki je star okoli 2 in pol lota, so spravili v Zdravniški dom, za brezsrčno materjo pa sedaj poizveduje policija. VESELA IN ZABAVNA BIRMA NA GLAVNEM TRGU. Včeraj okoli 18. ure. Pozorišče tragikomedije: Glavni trg v neposredni bližini električne ure. Nastopajoča z žmaht-jtiimi klofutami obdelujoča se akterja: Ded in ženska. Trajanje borbe brez knock outa pet minut. Sodnik je 'bil stražnik, ki je oba, žensko in deda, odpremil na policijsko stražnico. Duh španske bojevitosti je prevzel tudi nekatere Mariborčane in Mariborčanke. Ce so Španjol-ke bojevite, zakaj naj bi Mariborčanke zaostajale v izvajanju načel borbenosti in fizičnega obračunavanja. Množica ljudi se je v hipu zgrnila proti električni uri, se smejala in zabavala ter pridno spodbujala deda in žensko, ki sta se obdelovala s pestmi im klofutami, da je kar pokalo in treskalo. Knock outa žel ni bilo, ker je pred tem prispel stražnik. Micika in Nacek sta se končno skesano pobotala. Radi tistih par besedi in prepirčka se pač ni izplačalo biti predmet zabaveželjne množice. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA^ Pri žrebanju V. razreda, 32. kola, dne 24. avgusta so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 200.000: 85496 Din 60.000 : 7945 Din 50.000: 36394 Din 20.000 : 8338 15669 Din 10.000 : 5929 11914 12504 16424 32581 59813 11585 84605 85484 Din 8000: 16849 39630 44142 45896 51917 60389 64036 69828 77395 90439 93441 Din 6000: 1945 4950 6493 15894 23313 23328 28733 44460 47142 83205 89013 95067 Din 5000: 4926 5063 16383 34039 ?79S6 40576 50335 55063 65439 74245 "4943 88827 94456 Din 3000 : 6208 15431 20771 29260 "M474 34770 39137 41137 41410 48287 49936 32342 52562 53524 57185 62390 63857 "4489 71710 72403 76174 79264 81702 87466 87798 94972 95589 '97632 99731 Din 2000: 2978 12519 13307 19404 29046 32714 36189 38511 52585 54642 71952 74102 82984 84402 95116 95777 97205 Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka 25. Milijon oboroženih nemških mož LONDON, 25. avgusta. Vest o zvišanju nemške vojaške službene dolžnosti na dve leti je povzročila v Nemčiji in v tukajšnjih političnih krogsh veliko presenečenje. Prevladuje mnenje, da je s tem nastopila zaostritev v evropskih odnošajih, ki se smatra kot posledica sovjetsko ruskega oboroževanja. Nemčija je s tem samo jasno odgovorila na ukrepe Moskve. BERLIN, 25. avgusta. Z novim odlokom glede dveletne vojaške službene dolžnosti so se nemške obrambne sile zvišale na milijon oboroženih mož. Kakor poročajo z Dunaja, je tamkaj zbudil Hitlerjev dekret pravcato senzaci jo, četudi so s tem v gotovih krogih že računali. V Rimu so sprejeli vest popolnoma mirno in se v Hitlerjevem ukrepu vidijo gotove garancije proti možnostim, ki bi jih mogli povzročiti špan ski dogodki. Dekret je očividno naperjen proti boljševiškemu militarizmu. »Vo lkischer Beobachter« objavlja članek, v katerem pravi, da se mora Nemčija za vsak slučaj zavarovati. Nemčija noče vojne, toda mora se postaviti proti vsaki nevarnosti najodločnejše v bran, da zaščiti svojo kulturo in civihlizacijo pred nevarnostmi iz vzhoda. »National-sozialistische Parteikorespondenz« pra vi, da se Nemčija ne boji grožnje iz Moskve in da ne bo na noben način kapitulirala. fosfiedats&e Mežke 3:2. Po izročitvi note, s katero je Italija predložila jugoslovenski vladi pogajanja za sklenitev začasne trgovinske pogodbe, ki bi trajala toliko časa, dokler se ne izplača naš previšek v Italiji, je sedaj italijanska vlada stavila konkreten predlog o vsebini te začasne trgovinske pogodbe. Iz predloga je razvidno, da je o-snova pogodbe kontingentiranje izvoza v Italijo in Jugoslavijo. Ta predlog predvideva razmerje 3:2 v korist Italije. Naš tromesečni izvoz bi znašal 14,500.000 lir, uvoz iz Italije pa bi znašal tromesečno 21.075.000 lir. Predmeti in kontigenti za četrto tromesečje t. 1., ki pridejo v poštev za .izvoz v Italijo, so na podlagi tega predloga: Živina in živalski proizvodi za 4.5 milj. lir, rude (svinec cink im baker) za 2.5 milj. lir, apno in cement za 1 milj. lir, gradbeni les za 3 milj. lir, les za kurjavo za 50.000 lir, premog za 300.000 lir, ostali produkti, predvsem koruza, fižol, suhe slive, gobe in drugo pa za 14 milj 500.000 lir. Za Jugoslavijo pridejo kot u-voznl predmeti v poštev predvsem limone, riž. olje, avtomobili, avtomobilski deli, razni predmeti iz kavčuka, svila, svilene tkanine, žveplo, poljedelska stroji in stroji za tekstilno industrijo. im# vesti V dveh - treh stavkih Pri 40 nalezljivih boleznih je dokazano, da jih lahko prenašajo muhe. * Število živalskih vrst, ki leto za letom izumirajo, se ceni pri sesalcih na tri, pri ptičih na 8 do 10, pri rastlinah pa na 20 do 30, letno. V popolnem nasprotju s tem se opaža, da se še ni izsledil bacil, ki bi bi! povod izumiranja znanosti. * V biološkem institutu na univerzi v Harvardu se je posrečilo preprečiti po-besnelost in predčasen pogin onih psov, ki so izpostavljeni vplivom velikomestnega šuma in ropota. ŽENE SO NA PRODAJ. Vsi mogoči poskusi so se že napravili, da bi se zatrla kupčija z ženami pri raznih plemenih v Turkestanu, na planotah centralne Azije. Že izza davnih časov so prodajali tu na sejmih v vaseh in mestih mlada dekleta na način, kakor se prodajajo ovce in velblodi. Priženejo jih Lz vseh krajev na sejmišče, kjer se razviijs najživahnejše kupčevanje in pogajanje za odkupno ceno. Tu kupujejo posebni agentje lepe žene za velike hareme v Aziji. Zgodi se pa tudi večkrat, da kupi kdo ženo za sebe, če mu ta posebno ugaja. Mlada dekleta, ki jih priženejo na trg, so pogostokrat ukradena. V mnogih slučajih pa so starši s prodajo hčera sporazumni in dobijo za prodane hčere določen del kupnine. Zanimivo je v zvezi z ravnokar opisanim potekom kupčij, da se je javno kupčevanje in trgovanje z ženami še pred dobrimi sto leti, trpelo celo v Angliji. V mesecu marcu leta 1802 je prodal neki delavec svojo ženo, otroka in nekaj komadov svojega pohištva za 11 šilingov. V istem letu je bila prodana neka mesarjeva žena v Herefordu in to za 1 funt in 4 šilinge. Mlada dekleta pa so se še prav posebno pogostoma prodajala v Smithfieldu in to za povprečno ceno 15 šilingov. ZDENKO KOUBKOV V AMERIKI. Zdenko Koubkov, kj ie bil do nedavna gospodična Koubkova, znana čehoslova-ška svetovna rekorderka, je prejel po izvršeni operaciji in spolni prelevitvi i'z Newyorka ponudbo -za nastop v enem izmed newyorških nočnih klubov. Zdenko Koubkov je dolgo časa premišljeval, ali bi ponudbo sprejel ali ne, nazadnje se je pa le odločil, da ponudbo sprejme. Napotil se je z vso svojo ogromno prtljago, elegantno oblečen in vedno smejooega se obraza v Newyork, kamor je po zadnjih poročilih že dospel. Mali oglasi Razno GRAFOLOG. HIROSOF N. Sk \ eki v Mariboru. Hotel »Zamorec«, ostane še do 31. avgusta. Od 1. do 6. septembra Guštani, Prevaiie, potem Zagreb. 4180 PREKLIC. Podpisana Bratuš Stefauija prekličem vse žaljivke izrečene napram Preac Mariji iz Pobrežja, Gajeva ul. 6. ter se ji zahvaljujem, da ie odsto-f pila od tožbe. Bratuš Štefanija I. r. 4174 Službo dobi UČENKO ALI UČENCA za trgovino z galanterijo in šolskimi potrebščinami sprejmem. Anton Franko. Maribor Valvazorjeva ul. 36. 4177 Diiafc Za četrtošolca iščem STANOVANJE z oskrbo pri boljši družini, po zmerni ceni. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Strogo nadzorstvo«. 4181 Stanovanje išie Odrasli osebi iščeta dvosobno, eveirtuelno trisobno STANOVANJE v I. ali II. okraju za takoj. Ponudbe pod »Zanesljiv plačnik« na upravo lista. 4176 Sianovanie STANOVANJE. dve sobi, pritikline in vrt, oddam. Naslov v upravi »Ve-černika«. 4182 Sobo odda GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova ul. 28, pritličje, desno. 4184 MALO SOBO. " z dvema postejama oddam. Naslov v upravi lista. 4183 OPREMLJENO SOBO oddam pri parku, Vrazova 9. 4179 LEPO SOBO oddam. Tattenbachova 19-1, vrata 5. 4175 OPREMLJENO SOBO oddam s 1. septembrom. Tattenbachova 20-1. 4’63 OPREMLJENA SOBA. velika, sončna, se odda 20-gospodu. 300 Din. Strossmajer jeva 28-II, stanovanje št. 9. 4147 }& & sveto Smmmfi tedfoske olmtaade: koka je Moeveaonka ftoi^dtia MMem Zaključni dnevi berlinske oiimpiade beležijo v svoji kroniki nepričakovano senzacijo, ki se je odigrala v plavalnem stadionu pred 20.000 gledalci, ko je Hitlerja objela in poljubila nepoznana žena. Priča tega dogodka je bil dopisnik »Timesa«, ki nam opisuje ves potek sledeče: Hitler je sedel v prvih vrstah med feld* maršalom Mackensenom in notranjim ministrom dr. Crickom ter gledal zadnje borbe v plavalnem stadionu. V tem tre-'tvotku se je prerinila do Hitlerja neka gospa de Vries, po rodu Norvežanka, poročena z nekim Nizozemcem. Skozi celo vrsto črno uniformiranih članov SS oddelkov se je prebila v njegovo neposred- no bližino, mu ponudila svinčnik in papir ter ga zaprosila za podpis. Hitler je ugodil njeni prošnji in dal na papir svoj avtogram. Šele ko je imela njegov podpis, ga je gospa de Vries, ki je imela na sebi belo haljino in velik črn klobuk z rdečimi traki, objela in ga skušala poljubiti. Dvakrat se je Hitlerju posrečilo, da se je nepričakovanemu poljubu ubranil, toda pri tretjem poskusu je gospej de Vries vendarle uspelo, da ga je pojjubila na lice. Hitlerjevi uniformirani možje SS oddelkov so bili tako presenečeni, da Hitlerju kljub temu, da so videli, kaj se dogaja, niso mogli priskočiti na pomoč in ga osvoboditi te nepričakovane obo- ževalke. Hitler se je nasmehnil, zardel in pogledal na svoje noge, kot to delajo v'Si, ki takih napadov niso vajeni. Navzoči so se začeli smejati in navdušeno vzklikati. Gospa de Vries se je zatem ponosno vzravnala in odkorakala proti svojemu možu, mahajoč z roko, v kateri je imela Hitlerjev avtogram. Redarji je pri vrnitvi k svojemu možu niso ovirali. Zdi se pa, da je čakala nad eno uro za Hitlerjevo telesno stražo, dokler se ji ni nudil ugoden trenotek, da je prodrla do njega. Pravijo, da prvotno ni imela namena, da ga poljubi. izleti, taksami in odlično oskrbo v vo-diilnem hotelu Učka iz Maribora Din 1100.—, iz Celja pa Din 1075.—. Takojšnje prijave na Putnika Maribor, tel. 21-29, in Putnik Celje, tel. 119. Vožnja GroBglockner - Edehveisspitze - Solzbiirg. 1. dan: Ob 5. uri odhod hotel »Oirel« - 9.30 Worter See - 12.30 Spital, kosilo, odhod 14. uri - 18.30 Heiligenblut (Hotel Post). 2. dan: 6.30 Heiligenblut od hod - 9. uri Franz Josef Haus, 11.30 kosilo 12.30 odhod - 14.30 Edehveisspitze 2.570 m visoko, odhod ob 17 uri. 19. uri Zeli am See, prenočišče, večerja (Hotel Lebzelter). 3. dan: 9. uri odhod - 11.30 Salzburg, kosilo, ogled, 18. uri odhod - 19.30 St. Wolfgang See, večerja, prenočišče (Hotel St. Wolfgang). 4 dan: 10.30 odhod - 12. uri Bah Aussee, kosilo - 20. uri Graz, večerja, 23. uri Maribor. Vozna cena 380 Din. 3.—4. septembra Marija - Zeli. Cena Din 200. Vse nadaljne informacije, prijave in nabava šilingov piri Putniku, Maribor, Aleksandrova 35 tel. 21-22. 13-ietm de&ie — čudo ledinske otmr pmie Veliko senzacijo je zbudila na berlinski olimpiadi komaj 131etna Marjorie Gest ring, ki .je v skakanju z deske priborila za Združene države ameriške zlato kolajno. Dekle je na olimpiadi s svojini znanjem in izvežbanostjo v vodnih skokih celo prekosila slovito Američanko Katarino Rawls, v katero so polagali Američani vse svoje nade in ki je veljala kot sigurna.zmagovalka v vodnih skokih z deske. Gibčna in okretna, z modrimi očmi in modrim kopalnim kostumom, je brez »treme« 134 etn a zmagovalka stala po zmagi pred novinarji, katerim je de-lMa »intervjuje«. Gestringeva plava komaj tri leta in v tem kratkem času je postala prvakinja v umetnih skokih ne samo Amerike, ampak vsega sveta. Tokde!čle, ki je tudi za Ameriko nekaka »noviteta«, je odkril najboljši ameriški trener Cadi$?al tisti človek, $i skupaj s slovitim Br-andsteinom velja m zastopnika nove-m ameriškega stila v skakanju. In tako je mala Marjorie postaia njegova marlji-va ušenka, ki je vestno izpolnila vse ono, ji ie učitelj predpisal. Clady se ni poshrževal gimnastike kot pomožnega sredstva kak-or drugi učitelji, marveč jo je učil plesati. Plavalni talenti v Ameriki se morajo zlasti vežbati v plesu na prstih, kar je seveda storite tudi mala Ge-str+ngova. In tak-o je Marjorie Gestring po končanem šolskem pouku dnevno po-sečaia kopališds v Los Angelesu ter se pridno vežbala. Po treningih se je dekle udeležilo tekmovanja za prvenstvo USA, kjer se je zelo dobro plasirala, tako da je bila pripuščena k olimpijskim izpitom skupaj s slovito Katarino Rawsk>vo. Mala Gestringova je pri tem tekmovanju zmagala nad ameriško mojstrinjo Mans-fieldovo, ki bi’ prišla v poštev za berlinsko olimpiado. Kljub temu, da je bilo mlado dekle takorekoč brez vsakih skušenj za velika mednarodna tekmovanja, se je vodstvo ameriške olimpijske ekipe odločilo, da poskuša z »novinko« in ta poskus je odločilno uspel. 131etna Marjori je v naj ostrejši svetovni konkurenci zmagala in •tako priborila svoji domovini zlato 'kolajno. Marjorie velja že danes za 'favoritko na olimpiadi leta 1940 v Tokiu. Tedaj bo stara 17 let in vsi Američani so mišljenja, da bo mala Gestringova do takrat pravi »vodnosportni fenomen«. Ko so novinarji dekle vprašali, kakšen -poklic si bo izbrala, je mladenka odgovorila, da hoče postati pilotk inja. Pri tem pa je povdarjala: »Sicer je moja mama proti temu, toda jaz moram postati pi-lotfcaija.« Prav v tem trenofrteu je pristopila mati iintede Gestringove, dražestna gospa, ki 'ie vzdihnila: »Vidite, Margie je naše vse in vse, zato smo v skrbeti, zakaj si je prav ta poklic izbrala, ki je tako nemaren. Lepega dne pa ji bomo itak morali to dovoliti, ker ima dekle .svojo voljo, s katero doseže vse, k-ar si vtepe v gla vo.« Na šahovski olimpiadi v Monakovem so 'bili doslej doseženi naslednji rezultati: v desetem kolu: Madjarska: Nemčija 4 in pol : 3 in pol, Švica - Rumunija 1:5, Poljska - Italija 5:0, Letonska - Finska 4 in pol : 4 in pol, Litva - Estonska 2:1, Danska - Norveška 1 in pol, Avstrija - Bolgarska 4:0, Nizozemska - Švedska 1 in pol : 4 in pol, Francija - Jugoslavija 1:5, češkoslovaška je bila prosta. V enajstem 'kolu : Švedska:Francija 4 in pol : pol, Holandija: Bolgarija 5 : 2, Avstrija : Nor veška 4 in pol : 1 in pol, Estonska : Danska 3 : 3, Litva : Brazilija 4:1, Finska : Islandija 5 in pol : 2 im pol, Madžarska : Letonska 4 in pol : 2 in pol, Nemčija : Italija 4:1, Poljska : Rumunija 4 in pol: 1 in pol, Češkoslovaška : Švica 5 : 1, Jugoslavija je bila prosta. V dvanajstem kolu: Poljska - ČSR 3:3, Nemčija - Rumunija 4:2, Letonska - Italija 3:4, Island - Madžarska 1:4, Litva - Finska 2 in pol : 2 in pol, Danska - Brazilija 2 in pol : 1 in pol, Avstrija - Estonska 2:3, Holandska - Norveška 3:2, Francija - Bolgarija 2 in pol : 1 in pol. Jugoslavija - Švedska 2 in pol : 2 in pol. Ostale partije so bite prekinjene. Stanje šahovskega veleturnirja v Not. tinghamu je po XI. kolu naslednje: dr. Euwe 7 (1), Reshevsky 7, Botvinik in Fine 6 in pol (l), Flohr 6 in pol, Capablanca 6 (1), dr. Aljehin 5 in pol (‘1), dr. Vidmar 4 in pol (2) itd. Italijanski znanstveniki so ugotovili, da je osel veliko razumnejši nego konj Na obe živalski vrsti stavljena vprašanja je veliko hitreje in samostojneje rešil osol. Pintnik Marlbor-Ceije razpisuje v času od 5.—20. septembra svoj tradicionalen in Itako popularen izlet v Omišalj na otofcu Krku, ki slovi radi izredne lege in lepote ter radi bogate etnografske pestrosti. Izlet je tudi kompenzacijskega značaja, ker prihaja vsako leto več turistov v naša letovišča iz Hrvatskega Primorja. Cena je zelo ugodna in znaša z vožnjo po železnici in s parnikom, SiovekjeiisUiške neuke Pri Svetih Treh kraljih. Malokaterim mariborskim planincem je znano, kako lepi pohorski predeli se razprostirajo okrog Vel. Vrha nad Slov. Bistrico, Vi-solami in Tinjami. Še pošumevajo tam gori stoletne smrekove šume z blestečimi jasami, pod njimi pa z belimi kmetijami po obronkih. V to bajno kraljestvo Sv. Treh kraljev je prišla slovenjebistriška SPD podružnica, si osvojila ta svet, si zgradila veličasten Planinski dom, ki se je letos razširil v veliko krasno verando, a je na Vel. vrhu samem postavila 16 m visok razgledni stolp. Ta stolp bi bil moral v nedeljo sprejeti krst in blagoslov, pa je Oblačno nebo poslalo toliko mokrega blagoslova, da ie bila otvoritev preprečena. V soboto zvečer so še goreli kresovi, švigale rakete, pokali topiči in je bil zbran Živkov septet z dirigfentom Qrof. V. Mirkom, tudi je župnik iz Tinj (g. Urh Haffner) prebral v cerkvi Treh kraljev planinsko mašo, med katero so Živkovi dovršeno odpeli težje mašne skladbe in je bilo zbranih do sto planincev in domačinov, vendar pa je deževno vreme onemogočilo vse planinsko slavje, ki je bilo pripravljeno s tolikim trudom in stroški. Zato pa je bilo v koči tem veselejše rajanje ob narodnem zvoku Živkovih pevcev. Blagoslovitev stolpa in ž njo združeno planinsko slavje je preloženo na 8. septembra. Osemdesetletnik zmagovalec v lepotni konkurenci. Pred nekaj dnevi so priredili v angleškem morskem kopališču Ramsgate tekmo za izbiro najlepšega moža. Odbor sodnikov, ki je bil sestavljen samo iz dam, ki so prejšnji dan zmagale v lepotni konkurenci. Kljub temu, da so številni lepi in od sonca zagoreli mladi junaki mnogo upali, so vseeno izbrale dame 80letnega starčka z izredno lepo in izrazito glavo in lici, obrobljenimi 7. lepo snežno belo brado. A. K. : Žrtev zveste ljubezni rammn :4a«{da tve ljubim, tebe da ne ljubim, Stšn^Kiv;« iktrifene dekle, a prsi ji pridno d&fceti, lice ii prebledi foak-or sneg, priskoči h »etieraki in mu z vročimi poljubi pfestfje roko, prfS*h,.d*ft0a moja Frančiška, polni mu-}i#>vo9*i< ste,« tvatže- pol utre pozneje že wdo~ major, ijtfbite ga, to vidim, vendar...« m, da se ne je»*s ntt- m »fte-jeamim^re, lwane8»ha, čepsav ...« ItepojSilffivšeo sSžtoini do zaročencev ega iriKfca, lahno 9e nastani na njegovo ramo-in šepne: -Oh, hočem biti »tvoja, hočem in mor-am W*i tvoja1; v«soi za eno i»o, za m«M»to, zn trenmitek, hoteni spoznaitt raj hi 46 neb«; in potem, potem, ali me ne boš zapustil?« »Jaz, dti bi te zapustil, jaz? Nikdar, nikdar, razen..., a potem je moja smrt tudi tvoja smrt, FrančiSka.« Dekle vzdrhti: »lit kdaj, Stanislav?« ^zastoče. »Kdaj? da... saj ti sploh ne razumeš tega izraza. Ne bojim se, da bi mi po-■stala nezvesta.« Španjolka pade zopet na stol bleda in drhteča. — Major opazuje z začudenim, mMtkifli očesom njen nemir; general vidi v njem samo nov krčevit živčni napad. Dekle se končno zbere, lahen nasmeh •j! zaigra okoli usten, njen pogled se poglobi v zaročenčevo oko: »Ali me boš ubil, Stanislav?« »Da,« od v sne pol smeji, pol r*esno ge-1 General se lahko nasmeje. 1 olikokrat fleraj, 1 je že pregnal prazen strah pred hidalgo- »Pa vsaj odpustil mi boš.« »Kaj govoriš, kaj bledeš, čudakinja ?« »Tudi sebe boš ubil, umrla bova skupaj, ali ne; druga duša ne bo niti trenotek prej dospela v raj, vso bodočnost, večno bova srečna. Spet bom taka, kakor nekdaj.« Ponovno vzdrhti in hitro doda: »Ali veruješ v raj, v nebo, Stanislav?« General se nasmeje. »Oh, veruj, veruj, moj ljubček, moj mož, moj dragi.« Silno pograbi njegovo iroko. »Veruj, mili moj, 'ker je greli, če ne veruješ, ker je potem sreča in nada ile prazen san. Don Antonio, wioj spovednik mi je rekel danes. Dobri, usmiljeni Bog nmogo oprosti; Stanislav, v iraju se pozablja na svet, na vso preteklost, skrbi, muke; kratek smrtni trenotek uniči in zatre spomin. Joj, ta spomin; aK veš, ka)j pomeni očetovo prokletstvo? Mi, če bi ga slišal. Iti izpolnilo se je, izpol.. .« Z ročicami si zaforije obraz. vim prekletstvom iz dekletovega srca, da »sdaj sploh noče več poskušati. Majorju sc temno čelo zopet razvedri, v očesu mu zasije in v duši mu vstane neka misel. »Gospodična,« reče, »aii ste izgubili ke-daj vero v Boga?« »Oh, sem, sem, tega še ni dolgo; oh! ne verjamete mi, dragi moj oče! Tudi danes ne bi rada verovala, toda moram, hočem: moj greh je bil strašen...« »No, ali jo razumeš,« — reče majorju general, ko prideta po obisku zopet v svoje stanovanje. »Da, razumem, da poslednje misli, .saj ji vidim v srce in v dušo.« »AM me ljubi?« »Brez dvoma.« »A njeno čudino obnašanje, muhavosti, njene besede? Kar bojim se.« »tPfa-v imaš, a ne povsem. Ali poznaš njenega spovednika?« ia»i (Meovomi urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVJGO BKiA. P»W*a Matfbocsfea tiskarna d. d, wcm*mk mw*ti &MMP ftEEBiA mi « %****»•